ŠIC Ljutomer uradno odprt

V petek, 15. januarja so v Ljutomeru uradno odprli športno-izobraževalni center (ŠIC) Ljutomer. Na otvoritvi so bili prisotni številni eminentni gostje, dvorano pa so uradno odprli šolski minister dr. Igor Lukšič, ljutomerski župan Franc Jurša, ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Zvonko Kustec in direktor družbe Gradis GP Gradnje Ptuj Branko Veselič.

Med številnimi pomembnimi gosti, so bili navzoči športna legenda, telovadec Miroslav Cerar, kegljač Miroslav Steržaj in nekdanji celjski rokometni trener Miro Požun ter številni nekdanji in bodoči ljutomerki odlični športniki, župani, svetniki in direktorji.

Slavnostni govornik je bil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je izrazil veliko zadovoljstvo ob otvoritvi nove športne dvorane, enega največjih in najlepših pokritih športnih objektov v tem delu države. Okoli 4000 kvadratnih metrov površin bodo v dopoldanskem času uporabljali gimnazijci, popoldan pa bo namenjen vadbi rekreativcem in športnikom. Občina Ljutomer in šolsko ministrstvo bosta petnajst let plačevala najemnino okoli 37 tisoč evrov mesečno.

http://www.gradis-gradnje-ptuj.si/lib/phpthumb/phpthumb.php?w=532&h=349&fltr[]=over|/images/content-img-bg.gif&src=/files/Ljutomer_12.jpg

http://www.prlekija-on.net/include/slika.php?id=7792

http://sobotainfo.com/slike/novice/222afbe0d68c61de60374b96f1d86715/630x6300627aa340a67313072a760edf543fb89.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/222afbe0d68c61de60374b96f1d86715/630x63059e04ed3ed0dd8ad5867084f09acf874.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/222afbe0d68c61de60374b96f1d86715/630x630615843785baf304fba2d1490e1e713cc.jpg

http://www.prlekija-on.net/include/slika.php?id=7752

http://www.prlekija-on.net/include/slika.php?id=7777

http://www.prlekija-on.net/include/slika.php?id=7780

vir: http://www.prlekija-on.net
slike: http://www.prlekija-on.net & http://sobotainfo.com

ker dobr fitnes :)

ker dobr fitnes :)

Samo dvorana je pa generična, preveč me spominja na BIC v Ljubljani.

Welcome to the thread of Pomurje (Slovenia)

http://www.map-of-slovenia.co.uk/images/pomurje.gif

Short description:
Pomurje is the province in the northeast Slovenia along the Mura river. Scope on the left bank of the Mura is called Prekmurje, right bank belongs to Styria and Prlekija.

Kratki opis:
Pomurje je pokrajina na severovzhodu Slovenije ob reki Muri. Področje na levem bregu Mure se imenuje Prekmurje, desni breg pa pripada Štajerski in Prlekiji.

Pomurci/Prekmurci,a vam Petrolijo že gradijo? Tisto dirkališče pri Lendavi.

Samo dvorana je pa generična, preveč me spominja na BIC v Ljubljani.

neznam kaj te muci ovo je ljutomer kao djeca smo imali samo onaj hipodrom, nogometno igraliste, slasticarnu i bazen a sad vidi ovu majstoriju. ljutomer ko da JE ljubljana:). nevjerojatno.

cestitam ljutomeru na prexebenoj gradjevini.

di ste prleki? ko je sve iz lotmerka?

Pomurci/Prekmurci,a vam Petrolijo že gradijo? Tisto dirkališče pri Lendavi.

Ne. Ideja že zdavnaj zamrla...

Škoda, bi blo fino imeti tako stvar nekje pri nas. =) Velik biznis potencial.

Nov blok Mozaik na Tratah V Gornji Radgoni.

http://www.sgp-pomgrad.si/si/vsebina/nepremicnine/1

http://i556.photobucket.com/albums/ss10/mr-cloverfield/mozaik16.jpg?t=1271074918

http://i556.photobucket.com/albums/ss10/mr-cloverfield/5921.jpg?t=1271074953

http://i556.photobucket.com/albums/ss10/mr-cloverfield/101120093669.jpg?t=1271074976

http://i556.photobucket.com/albums/ss10/mr-cloverfield/241120093734.jpg?t=1271075011

http://i556.photobucket.com/albums/ss10/mr-cloverfield/021220093763.jpg?t=1271075040

http://i556.photobucket.com/albums/ss10/mr-cloverfield/181220094124.jpg?t=1271075063

http://i556.photobucket.com/albums/ss10/mr-cloverfield/09022010212.jpg?t=1271075086

http://i556.photobucket.com/albums/ss10/mr-cloverfield/04032010008.jpg?t=1271075112

http://i556.photobucket.com/albums/ss10/mr-cloverfield/29032010438.jpg?t=1271075149

Super update Tim May. Dobra ideja večkratno slikanje.

Urbani center dobil soglasje soboških svetnikov

Na zadnji seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota so svetniki v drugi obravnavi sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o lokacijskem načrtu za ožje mestno središče v Murski Soboti. To pomeni da lahko družba Imo-Real na svojem zemljišču ob avtobusni postaji, kjer je trenutno gramozirano parkirišče, gradi kompleks objektov s poslovnimi in trgovskimi prostori ter stanovanji oziroma tako imenovani Urbani center.

V načrtovanih dveh stanovanjskih objektih bo 49 stanovanj s skupno površino 3550 kvadratnih metrov. V etaži je predvideno 1702 kvadratnih metrov javnih lokalov s poslovnimi, trgovskimi in storitvenimi programi, v kleti pa bo parkirišče za 146 avtomobilov. V sklopu projekta se bo uredila tudi prometna ureditev, tako bo križišče na Slomškovo ulico spremenjeno v krožišče.

http://sobotainfo.com/slike/novice/ef4c88811e3816f40407421553982e89/630x630a069c3f3e1ff65f356daff37ea48b420.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/ef4c88811e3816f40407421553982e89/630x630023cbe1790353bb4a1cc0d49c78fe582.jpg

Avtor: Karlo Vratarič
Vir: sobotainfo.com (http://sobotainfo.com/novice/ogled/9375/)

Tukaj še link do spletne strani Imo Real-a, kjer je projekt podrobneje opisan z ogromno slikicami.
KLIK (http://www.imo-real.si/si/projekti/stanovanski_objekti/16)

Stanovanja ki bodo v tem poslovnostanovanjskem objektu izgledajo res super, bo treba začeti varčevati :) :)

PS: Končno se obeta nekaj novega tudi v Murski:banana:

samo to se verjetno še ne gradi?

drugače pa fajn fotke Tim may, glej da boš še kako objavil do konca gradnje ;)

a lahko označiš kje naj bi to bilo?

http://img263.imageshack.us/img263/8408/51779956.jpg

Saj imaš na tistem linku, ki ga je dal Kibby, tudi zemljevid:
lokacija (http://www.imo-real.si/si/projekti/stanovanski_objekti/16/lokacija)

Pa še to piše:
Območje obdelave je omejeno z Zvezno ulico na severu, s Slomškovo na jugu in asfaltno ploščadjo avtobusne postaje na vzhodu.

hmmm, sej se mi je zdelo da bo tam, sam je območje zgledalo nekoliko premajhno. poleg tega je na zemljevidu "oster" priključek ceste, na renderjih pa pravokoten(?)

nč

hmmm, sej se mi je zdelo da bo tam, sam je območje zgledalo nekoliko premajhno. poleg tega je na zemljevidu "oster" priključek ceste, na renderjih pa pravokoten(?)

Tukaj se lepo vidi:
http://www.imo-real.si/upload/projekti_foto/16/urbani2.jpg

Zvezna ulica (med knjižnico in parkiriščem) se bo zaprla za promet in bo izključno namenjena pešcem. Oni košček parkirišča, torej zadnji trikotnik, pa bo itak krožišče.

Umeščeno v prostor:
http://www.shrani.si/f/3R/bC/2LaZZNAf/murska.png

No končno se je nekaj premaknilo. Kdaj pa bodo začeli graditi in kdaj se bo gradnja zaključila, če kdo ve?

V naslednjem letu, v katerem naj bi bilo tudi dokončano.

V naslednjem letu, v katerem naj bi bilo tudi dokončano.

Volitve delajo svoje:):) Čakam samo da se spet omeni Fazanerija:lol::nuts:

Par stvari, ki sem jih našel v Soboških Novinah:

http://www.shrani.si/f/1q/aJ/4QYriEpO/brez-naslova1.png

http://www.shrani.si/f/1q/aJ/4QYriEpO/brez-naslova1.png

Volitve delajo svoje:):)
Urbani center nima nobene zveze z volitvami. Ni projekt občine, ampak privatnika. Od kod tebi ob tem povezava z volitvami ne vem... :ohno:


Volitve delajo svoje:):) Čakam samo da se spet omeni Fazanerija:lol::nuts:

Očitno ne poznaš ozadja zakaj se Fazanerija ne izvaja v prvotni izvedbi (najprej sprememba zakonodaje o javno-zasebnem parnerstvu, potem nerealne zahteve privatnega partnerja...). Zemljišče Fazanerije je občinska lastnina in taka mora tudi ostati! Je treba misliti tudi kakšen korak naprej, ne na horuk zadeve predati (prodati) privatnemu kapitalu. Da si bo nekdo s tem lahko kupil še en županski mandat. Hvala bogu, da naš župan nit tak.

Kibby, kdo bi (poleg privatnika) največ pridobil z izgradnjo projekta Fazanerije? A ni to ravno župan? Ali drugače povedano: kdo je z nepopuščanju nerealnim zahtevam privatnika raje ogrozil svoj ponovni mandat?

Včasih je treba zadeve pogledati malo širše in ne obtoževati na prvo žogico. Morda boš čez nekaj let, ko boš starejši, znal ceniti, da je območje Fazanerije ostalo last občine (in ne privatnika).

Denar v nekaterih primerih ni sveta vladar. V primeru zaščitene Fazanerija sem jaz osebno vesela, da je to tako. In me ne moti, če bodo bazeni obnovljeni nekaj let kasneje, kot bi sicer bili s privatnim kapitalom. Verjetno se mlajši ne spomnite, da smo kopališče gradili s samoprispevkom, torej z denarjem vseh občanom MS, zato mora kopališče vsaj v enem delu ostati javno in z dostopnimi vstopninami. Dragih kopališč imamo nekaj km iz MS dovolj.

Sarkazem draga moja ;) Ni se ti treba takoj razpištoljit :P

Kaj se tiče Fazanerije zgodbo zelo dobro poznam in je odvečen vsak komentar, saj so zakulisne igrice naredile svoje. Žalostno je da je tak kot je, konec koncev je bil to glavni Štihcev adut na prejšnjih volitvah. Fazanerija v sebi skriva ogromen potencial in meni osebno je vseeno čigar last je, dokler je urejena kot se šika, kar pa sedaj ni. Dejstvo je da je tak projekt za samo občino prevelik zalogaj, tako da neko partnerstvo mora biti.

Kopališče je dotrajano in obupno, osebno ne dam niti centa za tako sranje. Če se spravi k obnovi naj se obnovi celotno kopališče, ne pa bazen po bazen kot je najavljeno. Tako polovičarstvo čigar smo bili priča že v preteklosti ne vodi nikamor. Polovičarsko je npr. narejena tržnica, vsi vemo kakšna je situacija ob padavinah. O nadzidku ki se je pred leti najavil ne duha ne sluha in prav zaradi takšnih izkušenj me je strah da se bo po prvi fazi vse ustavilo in bo še naprej tak kot je. Tudi nova avtobusna, sodeč po idejnem projektu arhitekta Kalamarja, zgleda vse prej kot idealna, predvsem pa nepravilno umeščena. Da o morebitnem izpadu sredstev za opremo nove gledališke dvorane sploh ne govorim.

Potenciala je v MS in okolici ogromno, ne rabimo neke Piramide za katero se nekateri tak grebejo, čeprav priznam da nebi mel nič proti njej. Kamešnica, Fazanerija, tudi park, predvsem pa center mesta če bi se zaprl po vzoru Maribora nudi ogromno potenciala, vendar se zadeve vedno preskočijo ali delajo polovičarsko oz. ni nikomur v interesu malce čez rob krožnika pogledat.

Seveda pa se vse začne in konča pri denarju, vendar malce več razmisleka pa nebi pri nobenem projektu škodilo. Da se pogleda par let vnaprej, ne pa samo na trenutno situacijo.

Podvoz in krožno krožišče na lendavski 21.5.2010:

http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/72540b5e1715f6673e0b207fa57c1da2/630x63085dd8a354761354228d6c4a61160b3b7.jpg

http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/72540b5e1715f6673e0b207fa57c1da2/630x6308f3ed5ae4cf467621323d54f6ecf7f95.jpg

http://www4.slikomat.com/10/0523/rxk-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4402298.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0523/dc1-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4402315.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0523/ig4-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4402321.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0523/p5o-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4402322.htm)

Zdaj še samo lahko čakamo na odvoritev. :banana:

Podvoz in krožno krožišče na lendavski 21.5.2010:

http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/72540b5e1715f6673e0b207fa57c1da2/630x63085dd8a354761354228d6c4a61160b3b7.jpg


Kolesarska po sredini pločnika... Jao :ohno:

Še ena slika iz zraka:
http://sobotainfo.com/slike/novice/5ba91a75ef8e503d9466e9b5701ad35d/630x630b09c308d69454259675f5275a9f47df41275461591.jpg

:cheers:

Od kdaj se na krožnih riše puščice za desno? Kakor se jaz spomnim, se nariše puščica s krožnim. Pa tistele kolesarske so tud čudo božje. Ne razumem, zakaj naredijo sredi pločnika kolesarsko in s tem sploh ukinejo pločnik. Kaka je razlika, če je med kolesarsko in cestiščem še 30 cm pločnika?

če padeš po tleh si 30 cm dlje od avtomobilske gume :lol: sicer se pa kolesarji itak vozjo povsod kjer jim paše, tako kot pešci hodjo povsod, kjer njim paše... zato pa vedno pogledam nazaj, ko "menjam pasove" na pločniku ;)

^^ hm... nevem od kdaj ampak je pa marsikje v rondojih puščica, ki kaže desno tam na otoku, pred rondojem pa je vedno znak za rondo... verjetno zaradi kakšnih voznikov, ki še niso prepričani kam morajo vozit. :)

http://www4.slikomat.com/10/0523/p5o-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4402322.htm)

Kdo jim je pa prodal te madžarske črno-bele robnike? :bash:

Kdo jim je pa prodal te madžarske črno-bele robnike? :bash:

Ti črno-beli robniki so tudi na vseh novih krožnih križiščih ob izvozu in uvozu na pomursko avtocesto. Mogoče je to novi slovenski ali pa samo prekmurski standard?

^^

Zanimivo, tega sam nisem opazil, pa se kar precej vozim tam okoli! :ohno:

Mogoče pa bo MS kandidirala za F1, nekaj v smislu Monaka :)

To so svete barve nogometnega kluba MURA05 :)

^^

:lol: V Mariboru bodo baje po novem robniki vijoličasti, v Ljubljani pa zeleni!

^^ pametna razlaga :lol:

Gradnja drugega rondoja, malo naprej od ta novega:

http://www4.slikomat.com/10/0614/2ju-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4428155.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0614/5r8-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4428151.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0614/nu6-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4428152.htm)

Nadaljevnje gradnje trgovskega centra:

http://www4.slikomat.com/10/0614/syj-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4428153.htm)

Komu na čast toliko trgovin? :nuts:

^^

MS ima po nekih podatkih (starih nekaj let) največ trgovskih površin glede na število prebivalcev v Sloveniji - po drugi strani pa najnižji standard :bash:.

Zanimivo pri tem pa je dvoje: da se še nobena od večjih trgovin v novozgrajenih centrih v MS ni zaprla in pa, da se ni zaprla kljub temu, da domačini še vseeno sem pa tja po nakupih krenejo v Avstrijo in na Madžarsko!

Očitno so trgovine še dober biznis.

Nadaljevnje gradnje trgovskega centra:

Komu na čast toliko trgovin? :nuts:

A veš mogoče kdo gradi ta manjkajoči del? Ker oni, ki je lani to gradil je verjetno pol Slovenije naje... :lol:



^^

MS ima po nekih podatkih (starih nekaj let) največ trgovskih površin glede na število prebivalcev v Sloveniji - po drugi strani pa najnižji standard :bash:.

Zanimivo pri tem pa je dvoje: da se še nobena od večjih trgovin v novozgrajenih centrih v MS ni zaprla in pa, da se ni zaprla kljub temu, da domačini še vseeno sem pa tja po nakupih krenejo v Avstrijo in na Madžarsko!

Očitno so trgovine še dober biznis.

Me zelo zanima kako bodo letos trgovci zadovoljni z biznisom.

sorry, ampak eni res klamfe serjete... kaj je pa eni večji trgovini zgradit šoping? pri recmo 1-3 miljardah evrov prometa. manj dajo za eno novo "zidanco" ko pa za plače

A veš mogoče kdo gradi ta manjkajoči del? Ker oni, ki je lani to gradil je verjetno pol Slovenije naje... :lol:


Nimam pojma. Jutri, če bom šel mimo bom pogledal in potem sporočim.

Gradnja Doma za ostarele je v zaključni fazi:

http://www4.slikomat.com/10/0628/gl8-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4445064.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0628/46q-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4445065.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0628/qtg-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4445067.htm)

še kar luškan, to je verjetno tisti ka smo govorili da je brez kletnih garaž

Jep, to je ta. Sicer bi še lahko imel več nadstropij oz. večjo kapaciteto, ampak ok.

A veš mogoče kdo gradi ta manjkajoči del? Ker oni, ki je lani to gradil je verjetno pol Slovenije naje... :lol:

Verjetno je to to...

Še v letošnjem letu bo v Murski Soboti odprt Rutarjev pohištveni diskont Dipo (http://sobotainfo.com/novice/ogled/9782/?s=rn)

^^To je to, ja. Tale Dipo gradi SGP NOVA. Danes sem naredil par slik gradnje, vključno z novim rondojem, ki ga zdaj gradijo. Kmalu pa bo M.Sobota brez semaforjev. :nuts:
Jutri jih bom uploadal, ker sem zdaj glih v knjižnici in ne morem. :D

DIPO:
http://www4.slikomat.com/10/0701/rb-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4449360.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0701/ta1-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4449361.htm)

Gradnja drugega rondoja na Lendavski cesti in renoviranje ceste:

http://www4.slikomat.com/10/0701/iq2-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4449362.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0701/egw-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4449363.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0701/t9-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4449365.htm)

http://www4.slikomat.com/10/0701/1rh-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4449366.htm)

Se je mogoče kje zgodila jederska nesreča? :crazy:

http://www4.slikomat.com/10/0701/763-Fotogr.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4449367.htm)

GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA/stari kino

http://www.kalamar.si/images/gledal02.jpg
http://www.kalamar.si/images/kinot04.jpg
http://www.kalamar.si/images/kinog01.jpg
http://www.kalamar.si/images/kinog02.jpg
http://www.kalamar.si/images/kinog03.jpg
vir: http://www.kalamar.si/skino.html

Lepe slike Murske Sobote iz zraka. Upam da mi župan ne zameri če jih tukaj objavim.



Podvoz, ki bo baje jutri odprt.

http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630c648810698146912f7f9b75a23502f04.jpg



http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630c87613b46a41fd3854160463581d3a2e.jpg



Varovana stanovanja na Gregorčičevi ulici (Dom za starejše)
http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630a117ae34417186f4ab24bea99916f4e8.jpg
http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6302debb5d4998427a96e22c88e9daef319.jpg
http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6308c5d3e14732f9b385b707689fdbba867.jpg




Večnamenska dvorana/Gledališče
http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630d1bbe1b729fd9ed76cd45eced4ff096b.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6307e9e34e2acbce8e296e3ea271b0ef8b0.jpg


Bolnišnica, Srednja zdravstvena, Dom za starejše Rakičan
http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630270e98143b70947f7bd16d244aecda90.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6300c0deb4f6a60acf0b19c8bf69c421c77.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630281055efa1c47b3355f4589bb2f86b49.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630120726cb024b2e45756b89dbd0a743e5.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630319dd109be98bf7dce83fe6770d3470b.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6307348127dd7e9a4f07a965bc2ca41945f.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6307348127dd7e9a4f07a965bc2ca41945f.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x63060e0e71d6474c645f8d177cc83300913.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6308c699a1bb43f89e59ce9911b595a6bbe.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6301fe7abccc8adcf20c9eb913dafc44024.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630ec6e19fa030d6a6c5cc1174b8b099d5b.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6309462034c511ec0c85aae70fb3ef861ae.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x63058c83fd5ed5f1884b13b8f622384acb2.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6306b4d99749868d755a2268bc15c535f07.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6307d01aa8295be21036581e56e7ba9ab2a.jpg



Ekonomska Šola
http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630a69ed122b9fb8c04b3074ae0550f7efb.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x63017ae295070dc0d5abb384b7a566930cb.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630accd1b268772ef45422f4d66eeb13bb3.jpg



http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6303331e34c1d059c8c0d91426a24faf6c4.jpg


http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6304c35bce34ae3ffd0a2f323858793e54a.jpg



Vir: Še več slik najdete tukaj http://sobotainfo.com/fotogalerije/album/3368/

Super slike :applause:

Hvala za upload, krasne slike. :cheers:

Je že čas, da odprejo ta podvoz. Me prav zanima kako se bodo obnašali penzionisti, ko bodo zapeljali na krožnega. :lol:

Super, lepa je Murska. Enkrat sem se samo skozi peljal. Tisti trije blokci so pa špica :okay:

OMFG!!! poglejte 1. video :eek2::master::nuts::lol::bash:

http://sobotainfo.com/novice/ogled/10005/?s=rn

Lepe slike Murske Sobote iz zraka. Upam da mi župan ne zameri če jih tukaj objavim.

http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x6309462034c511ec0c85aae70fb3ef861ae.jpg

Vir: Še več slik najdete tukaj http://sobotainfo.com/fotogalerije/album/3368/
Tole so pa res prekrasne hiše. Kapo dol arhitektu in pogumnemu investitorju.


GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA/stari kino
http://www.kalamar.si/images/gledal02.jpg
vir: http://www.kalamar.si/skino.html
WOW! Super, da se tole gradi v MS, lepa arhitektura, čiste linije, minimalizem, zelo, zelo všečno! Sem vesel za Soboto, da bo dobila prekrasno gledališče.

Zelo lepa mi je tudi Ekonomska šola, očitno prav tako novogradnja.

Hvala za fotke, MS je simpatično mesto, večkrat na leto se peljem mimo ali včasih ustavim pri prijatelju, mesto ima dober potencial, popraviti se mora še socialna slika, pa bo mesto brstelo in rastlo. :)

p.s. Po moje je le malo preveč shopping centrov, sploh ne morem razumeti, kdo toliko kopuje v vaših koncih. Ali pa so večinoma prazni ...


Lp iz LJ,
Arhitekturfreak :)

Hvala arhitekturfreak. MS ima potencial in lahko postane zelo lepo slovensko mesto. No, že itak je. :D Sicer pa glede trgovskih centrov, vsi so več ali manj polni, tudi zaradi tega, ker veliko ljudi iz tujine (Hrvaške, Madžarske, Avstrije, ter turisti iz Moravskih Toplic) pride k nam v MS kupovat stvari. Sam delam v Müllerju kot dijak in vam povem, da imamo ogromno prometa. V MS pa sta dva Müllerja in ta drugi ima prav tako dober promet. Zdaj pa še hočejo gradit drugi Hofer, pa še mnogo, mnogo več trgovskih centrov. Jep, MS bo v bližnji prihodnosti prava nakupovalna meka. :nuts:

Danes sem se glih s kolegi sprehodil mimo tega novega dvopasovnega rondoja in sem samo, ko sem se mimo sprehodil bežno naštel 6 voznikov, ki se niso dobro vozili na rondoju. Tu bo še veselo. :banana:

ja Murska je že zdaj nakupovalna meka. Trgovskih površin na prebivalca ma tak al tak največ v Sloveniji. Je kar visoka cifra kakšna se pa ne spomnim točno :)

A je prvi dvopasovni rondo to v murski? No saj se bo narod navadu... še povsod se je.

A še koga spominjajo tiste tri luštne bajtice (oz. mini stanovanjski bloki) na konzerve, ki imajo na vrhu tisto reč, s katero se odpre konzerva? A obstaja kakšna fotka, kjer bi bile slikane s tal? Da bi kaj takega gradili v LJ, bi resno premislil, da prodam svoje stanovanje in se preselim v nekaj tako prikupnega. ;)

Glede shopping centrov - dokler je promet, nimam nič proti, strah me je le, da se bo čez leta zapiralo in bodo ostale stavbe neizkoriščene in propadajoče.

Drgač pa, MS je tudi meni zelo simpatično mesto, ki ima ogromen potencial. Turizem v okolici ima verjetno svoj vpliv na razvoj mesta, tudi bližina treh tujih držav ... Poleg tega, in kar mi je pri MS najbolj všeč, je njena zgodovina, multikulturnost, srečevanje različnost in nekoč pregovorna strpnost. Upam, da se protestantizem (evangeličani) v MS še okrepi, da bo romska skupnost še bolj integrirana in sprejeta (pogoj je seveda boljša izobrazbena raven, višja zaposljivost itd.), upam, da se nekoč vrnejo tudi Judje, ki so bili nekoč v MS v skoraj najvišjem številu glede na preostalo Slovenijo. MS lahko postane model evropskega mesta, upam le, da bodo lokalni politiki znali vse te prednosti obrniti v prid mesta in ustvariti pogoje za nova delovna mesta in še hitrejši razvoj turizma.

p.s. Naj mi nekdo prosim sporoči, kako se imenuje trendovski lokal v centru mesta, kjer imajo zunanji vrt? In še- kako se imenuje klub, ki je blizu parka in nogometnega igrišča? Tam smo ga enkrat super žurali in se ne morem spomniti imena. Hvala.

p.p.s. Pridete kaj Murskosobočani na prvi dve otvoritveni tekmi v Stožice? Ste videli, kakšne prekrasne objekte dobivamo? :cheers:

Lahko kdo pojasni, kako bi naj to delovalo. Vsepovsod imamo po 2 vhoda in po 1 izvoz. Deathmatch, 2 gresta not, samo 1 pa ven pride?

http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x630c648810698146912f7f9b75a23502f04.jpg


Tale desni izvoz skoraj da odpade, ker nikamor pametno ne vodi in se mi zdi dokaj neuporaben. Medtem pa je na ostalih: zgornjem, spodnjem, levem veliko prometa.

http://sobotainfo.com/slike/uporabniske/3ffb747617e0d4b2f43b97c8610d6a7a/630x63033ef29d5c69ccb25a96420e650f463a5.jpg

A še koga spominjajo tiste tri luštne bajtice (oz. mini stanovanjski bloki) na konzerve, ki imajo na vrhu tisto reč, s katero se odpre konzerva? A obstaja kakšna fotka, kjer bi bile slikane s tal? Da bi kaj takega gradili v LJ, bi resno premislil, da prodam svoje stanovanje in se preselim v nekaj tako prikupnega. ;)

Meni se tile blokci tudi zdijo zelo posrečeni.:cheers:
Če se bosta še nekega dne tam blizu zgradila novi Mercator center (http://www.kalamar.si/smcms.html) center na področju starih Potrošnikovih skladišč, in pa Urbani center (http://www.kalamar.si/sucms.html) preko knjižnice, bo center Murske zelo, zelo lepo urejen.:cheers:

http://www.kalamar.si/images/cvetkova08.jpg

http://www.kalamar.si/images/cvetkova01.jpg

http://www.kalamar.si/images/cvetkova12.jpg

http://www.kalamar.si/images/cvetkova13.jpg

http://www.kalamar.si/images/cvetkova14.jpg

http://www.kalamar.si/images/cvetkova003.jpg

http://www.kalamar.si/images/cvetkova002.jpg

http://www.kalamar.si/images/cvetkova001.jpg

http://www.kalamar.si/images/cvetkova09.jpg

vir:http://www.kalamar.si/scvetkovab.html


p.p.s. Pridete kaj Murskosobočani na prvi dve otvoritveni tekmi v Stožice? Ste videli, kakšne prekrasne objekte dobivamo? :cheers:

Mene nebo na tekmi, si bom pa ogledal na tv-ju. Ne ljubi se mi ravno preveč peljati v LJ, povrh vsega pa še vinjete nimam.:lol::nuts:

Kar se pa stožic tiče. If i didn´t see it, i wouldn´t believe it.:)
Par let nazaj sem se še slinil po renderjih one stare univerzitetne dvorane. Nato so nas vse še bolj razdražili še z dodanim stadionom in pa nakupovalnim centrom, danes pa sta 2 objekta že končana. Noro!:nuts::cheers:

Kaj pa bo s starim Mercatorjem nasproti mure? Tako ali tako je večino časa na pol prazen, kaj pa bo potem, ko zgradijo še en hipermarket v centru?

centrum123, hvala za super update. Res so prekrasni tile blokci in očitno se Murska S. res dobro razvija.
Ti pomahamo na neposrednem prenosu iz tekme. :)

p.s. Naj mi nekdo prosim sporoči, kako se imenuje trendovski lokal v centru mesta, kjer imajo zunanji vrt? In še- kako se imenuje klub, ki je blizu parka in nogometnega igrišča? Tam smo ga enkrat super žurali in se ne morem spomniti imena. Hvala.

Spartacus je zraven stadiona, v centru pa :dunno: unisex, pomaranča:dunno:


Kaj pa bo s starim Mercatorjem nasproti mure? Tako ali tako je večino časa na pol prazen, kaj pa bo potem, ko zgradijo še en hipermarket v centru?

Mislim da bodo starega potem zaprli.

Kaj pa bo potem v starem? Skladišča ali pa stavbo zrušijo? Sicer pa ta stavba sploh ni stara, grajena je bila okoli leta 2000.

Spartacus je zraven stadiona, v centru pa :dunno: unisex, pomaranča:dunno:
Hvala. :)

Lp, Af.

Kaj pa bo potem v starem? Skladišča ali pa stavbo zrušijo? Sicer pa ta stavba sploh ni stara, grajena je bila okoli leta 2000.

Nebi vedel kake plane imajo, vendar če je zgradba v dobrem stanju, potem nima smisla jo rušiti. Za pravo ceno se bo že nekdo našel, ki jo bo vzel v najem.

Samo kot zanimivost, danes se je v Beltincih mimo mene peljal ljubljanski mestni avtobus. Jaz sem samo na debelo gledal. :nuts:

No Sidd7 zdaj pa veš kam so se pljali tisti avtobusi :)

Nekaj dni stare slike:

Obnova zgradbe nasproti Müllerja:
http://www.shrani.si/f/3Z/Zv/1m7RhWtO/fotografija1002.jpg

Še prenovljena zgradba NLB banke. Fasada je ista kot prej:
http://www.shrani.si/f/J/38/1k3PZ2hp/fotografija1005.jpg

Torej še vedno grozna (NLB)... :D :D

Jaz se sploh ne spomnim da bi jo obnavljali. Kar pa je tudi umetnost, kaj takega spregledati.:D:D

Obnovo so opravili po hitrem postopku. :D Sicer pa tisto grdo zeleno steklo bi lahko zamenjali s kakšnim bolj modernim steklom, ampak ok...

Fasado bi lahko oz. mogli obnovili oz. prekriti s stekleno konstrukcijo, ki bi bila podobna tej na vmesni zgradbi med pošto in NLB. Mislim da bi bila tole "win - win" situacija :D

PS: A ve kdo kaj več kako stojijo projekti Urbani center, avtobusna postaja, nadzidava tržnice in pa predvsem Mercator center? Vem da sta busna in tržnica le idejna projekta Kalamarja, pa vendarle me zanima če je kaj novega... ;)

Evo nekaj odgovorov na zastavljena vprašanja sem dobil. Za nadzidavo tržnice bom še vprašal.

Odgovor občinske uprave

Pozdravljeni gospod, odgovore vam podajajo strokovni delavci oddelka za okolje in prostor mestne občine, in sicer po sklopih, kot so bila zastavljena vprašanja.

Navajamo:

1. TC Mercator Mestna občina Murska Sobota je že v začetku leta 2010 (na 27. seji Mestnega sveta MO MS) sprejela občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za gradnjo novega Mercator centra na območju bivšega Potrošnikovega kompleksa. Po zagotovilih g. Brodnjaka bi naj z gradnjo začeli letos v jeseni, vendar do le-te še vedno ni prišlo. Kolikor nam je znano, si tudi gradbenega dovoljenja še niso pridobili. Slednje si pridobivajo, saj po njihovih zagotovilih že imajo projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja končane. Na MOMS iskreno upamo, da bo do začetka gradnje prišlo še v letošnjem letu.

2. »Urbani center« – za umestitev tega objekta v prostor je bil sprejet prostorski akt Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za ožje mestno središče mesta Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/2010 z dne 23.4.2010). V skladu z odlokom bi se lahko že izdelovala projektna dokumentacija in pridobivalo gradbeno dovoljenje. Zemljišče je v privatni lasti. Investitor potrebuje za realizacijo projekta izgradnje poslovno stanovanjskega objekta še del zemljišča, ki je v lasti Avtobusnega prometa Murska Sobota d.d., s katerim potekajo intenzivni razgovori o ureditvi pravnih razmerij glede tega zemljiša. Ureditev tega razmerja z odkupom ali podelitvijo stavbne pravice je eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje.

3. Nova avtobusna postaja – na občini se izvaja postopek izvedbe novega prostorskega akta na podlagi Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje »Potrošnik« v Murski Soboti (AVTOBUSNA POSTAJA) Uradni list RS, št. 32/2010 z dne 19.4.2010), natančnega roka sprejetja akta ta hip še ni možno navesti, prav tako še ni definiran investitor.

4. »Drugi Maximus« - v kolikor sprašujete po zemljišču, ki leži na nasprotni strani sedanjega trgovskega kompleksa preko ceste in je danes po veljavnem prostorskem planu kmetijsko zemljišče, vam lahko navedemo, da se na občini izvaja šele postopek izdelave novega strateškega prostorskega akta - Občinski prostorski načrt – OPN, kjer se določa tudi nova namenska raba (med drugim tudi sprememba v stavbna zemljišča). O natančnejših vsebinah in rokih gradnje pa nismo seznanjeni. Zemljišče je v zasebni lasti.

5. »makedamsko parkirišče« - na tem mestu je v prostorskem aktu Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo; Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti – blokovski kompleks (UPB) (Uradni list RS, št. 57/2006) dovoljena gradnja poslovno stanovanjskega objekta K+P+3+M s podzemno garažo. Zaenkrat je parcela v zasebni lasti, informacij o morebitni gradnji tega objekta pa nimamo."

vaša Občinska uprava

1. Zakaj se ta thread ne zaklene in
2. Zakaj Pomurje 2010 ni sticky? Ker vidim, da je skoraj na dnu strani z 0 posti.

Odprt February 7th, 2010, 10:56 PM :nuts::nuts: prvič vidim ta thread :lol:

Zadnje čase žal nimam prostega časa za kakšne update (my bad), ampak le za pregledat maile in kakšen hiter pregled skozi threade na tem forumu.:nuts::lol:
Mogoče kdaj v prihodnosti :)

^^Se strinajm s tabo Struckar.

1. Zakaj se ta thread ne zaklene in
2. Zakaj Pomurje 2010 ni sticky? Ker vidim, da je skoraj na dnu strani z 0 posti.

In od kje ti ta pametna ideja? Zapremo lahko kvečjemu thread o "Igu" kjer je milijon slik o eni cesti.

Sem komaj zdaj opazil, da je še en thread o Pomurju, tak da vzamem nazaj. Tisti se zaradi mene lahko zapre.

Mohn fora je, da je ta ''zastarel'', razen, če se spremeni naslov tako, da se zbriše 2008/2009. Ker zdaj če prideš na novo na to stran in iščeš o Pomurju, ugotoviš, da se od leta 2009 ni nič dogajalo, ker je thread 2010 prazen. =) Saj ni problem, samo opozorim, na manjše formalne napake. Ti manj obljudeni (ruralni) threadi, bi tako lahko imeli kar za večno en thread. Res je stvar bolj pregledna, če nekaj iščeš in moreš poiskati v letu 2008, da enostavno pregledaš 20 strani tistega leta, kot pa 100 strani od 2008-2012, vendar, to je pač neka taka minimalna stvar.

da te nam vrgu v Ižanski zapor :lol: ne se name pizdit, če smo sam iz Iga pa Domžal-Kamnika tle... sem delal mesečne updejte pa ni moja krivda, da ni noben drug nič nalimal v tem cajtu :ohno:

da te nam vrgu v Ižanski zapor :lol: ne se name pizdit, če smo sam iz Iga pa Domžal-Kamnika tle... sem delal mesečne updejte pa ni moja krivda, da ni noben drug nič nalimal v tem cajtu :ohno:

:lol: saj sem rekel, da vzamem nazaj. Problem je bil, da sploh nisem opazil, da je to še vedno forum za leto 2008/09. Kar se mene tiče bi bilo najbolše, da se naslov popravi z 2008/09 na 2008/10.

Dajmo z novim letom odpret nov thread, do takrat pa bi bilo najpametnejše tega naprej uporabljat.
Tisti ki ga bo odprl lahko za uvodni post uporabi, določene stvari iz uvodnega posta iz tega threada. Spremeniti bo treba kakšne podatke (v izgradnji, zgrajeno...). Večino renderjev najdete na Kalamarjevi strani, kakor tudi slike od realiziranih projektov. itd.:cheers:

Kaj je pa narobe s tem threadom? :D

shujšal je za cca 30 strani in zato malo čudno zgleda :D:D

Vir: http://mojevro.finance.si/290867/Motodrom-Petrolija-vabi-vlagatelje-Kaj-storiti

Bravo!

Motodrom Petrolija vabi vlagatelje! Kaj storiti

http://www4.slikomat.com/10/1001/hd-MF09-p.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4560449.htm)

Kmalu naj bi se začela gradnja športno-turističnega kompleksa Motodrom Petrolija; manjši del sredstev za gradnjo zbirajo med drugim tudi z denarjem malih vlagateljev; se splača vložiti?

Letos jeseni naj bi se v bližini Lendave začela gradnja športno-turističnega kompleksa, imenovanega Motodrom Petrolija. Gre za razširitev zdajšnjega stadiona za speedway v Petišovcih. Zanimivo ob tem je, da nameravajo del sredstev za gradnjo kompleksa pridobiti tudi z naložbami malih vlagateljev. Zato je že mogoče kupiti deleže oziroma prihodnje delnice, katerih posamična nominalna vrednost naj bi bila 2.500 evrov. Podjetje je namreč v postopku preoblikovanja v delniško družbo in približno sedem odstotkov delnic od 49 tisoč, kolikor jih je na voljo, nameravajo ponuditi tudi malim vlagateljem. Vlagatelji se seveda sprašujejo, ali bo naložba donosna in koliko je sploh varna. Poglejmo podrobnosti.

Velikopotezni načrti

Široko zastavljeni projekt vključuje več vsebinskih sklopov: zgradili naj bi sodoben motodrom z dirkalno stezo, ki bo omogočala prireditve na najvišji ravni, nadgradili naj bi stezo za speedway in v sklopu kompleksa uredili še poligon varne vožnje. Kompleks, ki ga nameravajo tržiti tudi za druge, nemotoristične dejavnosti in prireditve, naj bi dopolnjevali hotel s štirimi zvezdicami z rehabilitacijskim centrom za motoriste, apartmajsko naselje in igrišče za golf. Poleg navedenega nameravajo na strešne površine pokritih tribun in protihrupne ograje namestiti fotovoltaične sisteme in znotraj kompleksa izkoriščati geotermalno energijo.

Vrednost projekta je ocenjena na 206 milijonov evrov. Projekt je ta hip v zadnji fazi prostorske umestitve v prostor. Cilj investitorja, podjetja Petrolija inženiring , je, da bi avgusta leta 2011 na novem motodromu izvedli prvo dirko razreda motoGP v Sloveniji, sklop z dirkalno stezo in poligonom varne vožnje pa naj bi bil končan do leta 2013. V celoti naj bi projekt končali najpozneje do leta 2015, verjetno pa že prej, je na predstavitvenem predavanju, ki smo se ga udeležili, povedal Stane Babič, predstavnik podjetja TAD Adviser , ki v zvezi s projektom Petrolija skrbi za stike z javnostjo. Projekt naj bi imel po njihovih besedah med drugim podporo lokalnih in tudi državnih oblasti in je bil omenjen tudi v razvojnem programu občine Lendava 20072013, je bilo še rečeno.

Delnice tudi za manjše vlagatelje

Ker gre za projekt velike vrednosti za primerjavo: ljubljanski športni park Stožice naj bi bil vreden 220 milijonov evrov , nas je zanimalo, kje se bo našel denar. Motodrom Petrolija bo financiran z nepovratnimi sredstvi EU , z dolžniškim in lastniškim kapitalom, so povedali pri podjetju TAD Adviser.

Investitor projekta Motodrom Petrolija pa ponuja priložnost za naložbo tudi malim vlagateljem, so še dodali. Po naših pričakovanjih naj bi približno polovico lastnih sredstev, ki jih bo za približno 15 odstotkov vrednosti projekta, zbrali s prodajo deležev, kar že poteka, pravi Viktor Ketler, direktor podjetja Petrolija inženiring.

Na enem od spletnih forumov smo pred poletjem lahko prebrali, da lahko vlagatelji kupijo delež v Motodromu, ki je bil do 1. julija naprodaj po 1.500 evrov. V zvezi s tem in kako prodaja poteka, so nam na TAD pojasnili: Nominalna vrednost deleža je v tem hipu 2.500 evrov. Do 1. oktobra 2010 pa delež vlagateljem ponujamo po nižji ceni, in sicer 1.700 evrov za enega.

Izvedba projekta naj ne bi bila odvisna od zbranih sredstev malih vlagateljev. O količini zbranih sredstev in številu vlagateljev nam niso želeli posredovati podatkov, seveda pa pravijo, da je zanimanje nad pričakovanji. Omeniti je treba, da se kupec deleža zaveže, da tega ne bo prodal v letu dni od nakupa. Od prihodnjih dobičkov nameravajo polovico nameniti za vzdrževanje, polovico pa izplačati lastnikom v obliki dividend.

Gradnjo projekta nameravajo začeti z bančnimi posojili, za katera naj bi v zameno za 15-odstotni lastniški delež v projektu od investitorja iz tujine prejeli garancije v obliki vrednostnih papirjev. Imena tega investitorja nam še niso želeli razkriti, izvedeli smo le, da naj bi bil iz Švice. Računajo pa tudi na nepovratna sredstva iz evropskih skladov.

Investitorji veliko stavijo tudi na fotovoltaične sisteme in geotermalno elektrarno z močjo približno 15 megavatov. Medtem ko so izračuni v zvezi z izkoriščanjem sončne energije izdelani s fotovoltaičnimi celicami nameravajo prekriti ostrešja tribun in objektov, ki jih je za približno 70 tisoč kvadratnih metrov , pa natančni podatki v zvezi z geotermalno elektrarno še niso na voljo in bodo znani šele po opravljenih poskusnih vrtanjih. Investicija v sončno elektrarno naj bi bila vredna približno 15 milijonov evrov, prodana električna energija iz tega naslova pa naj bi prinesla približno 1,9 milijona evrov na leto, še navajajo.

Podatek smo preverili pri agenciji za prestrukturiranje energetike (APE). Investicija je realno ocenjena. Za tako velike projekte bi lahko bila celo nižja, od 12 do 15 milijonov evrov. Seveda je v primeru zahtevne konstrukcije in priključitve elektrarne na električno omrežje investicija lahko tudi višja, pravi Franko Nemac, direktor APE. Na vprašanje, kolikšna je letna vrednost tako pridobljene električne energije, dodaja: Predhodne ocene so narejene za prodajo po sistemu zagotovljenega odkupa. Če investitor izbere sistem obratovalne podpore in na trgu proda proizvedeno električno energijo po višji ceni, kot je predvidena borzna cena, potem lahko doseže tudi nekoliko večje prihodke.

Kaj naj naredijo mali vlagatelji

Vsekakor se je treba o zadevi kar najbolje pozanimati, saj si kot mali vlagatelj pač odvisen od dobre volje večjih lastnikov, opozarja finančni svetovalec Simon Mastnak. Preden se odločimo, je treba poznati celo množico stvari, prvi pogoj pa je, da je na voljo prospekt, kot ga veleva zakonodaja. Vedeti je treba, kdo so veliki vlagatelji; gre namreč za zaupanje vanje, ne le kdo so, ampak tudi kaj so dosegli v življenju. Na voljo morajo biti podrobne informacije o finančnem načrtu in o tem, kakšne poslovne rezultate nameravajo dosegati v prihodnje.

Vlagatelj mora poznati morebitna tveganja, ki prežijo nanj, in se seznaniti z ekonomskim okoljem, v katerem stoji projekt. To zajema več stvari; od tega, kakšen je trg za te storitve, do tega, kakšna je konkurenca in kakšne so vstopne pregrade, pravi Mastnak. Zanimalo nas je torej, kako je z vpogledom v finančne informacije in preostalo dokumentacijo. Katerikoli morebitni vlagatelj si lahko celotno dokumentacijo ogleda pri podjetju TAD Adviser ali na Petroliji, zagotavlja Ketler.

Investicijski program

Investicijski program gradnje Motodroma, ki ga je podjetje izdalo letos februarja, smo pridobili tudi sami. Iz tega je razvidno, da podjetje že prihodnje leto načrtuje približno 12 milijonov evrov prihodkov, ki naj bi do leta 2015, ko naj bi bil projekt v celoti končan, postopno zrasli na dobrih 26 milijonov evrov. Tega leta naj bi dosegli 11,4-odstotno donosnost kapitala in pa 2,4-odstotno donosnost uporabljenih sredstev. Polovico dobička naj bi v prihodnosti namenili za dividende, polovico pa za vzdrževanje objektov.

Za mnenje o projektu smo povprašali tudi finančnega svetovalca Sama Lubeja, ki je investicijski program dobro proučil. Čeprav ima investicijski program datum izida februarja letos, je jasno, da je dokumentacija nastala pred nekaj leti v času ekonomskega buma. Kar nekaj predpostavk v tem gradivu je po mojem mnenju nerealnih in projekt kot celota me ne prepriča. Število obiskovalcev dirk je zdaj prav gotovo manjše kot pred leti, enako velja za cene vstopnic.

Je pač kriza. Tudi število predvidenih dogodkov na dirkališču je po mojem mnenju pretirano. Saj ne, da ne bi bilo izvedljivo, a si je treba najprej pridobiti zaupanje pri nosilcih licenc za določene dirke. Meni, da so tveganja izjemno velika, saj gre pri projektu za podjetniški start-up, v katerem lahko vlagatelj izgubi tudi celoten vložek.

Za dodatno mnenje smo vprašali Janeza Tomažiča, analitika s Financ: Glede na dostopne informacije ima investitor občutno premalo lastnega kapitala za tako veliko naložbo. V zadnjih letih so dirkališča gradile gospodarsko veliko močnejše države, recimo Kitajska, emirat Abu Dabi in Turčija, tako da je trg zasičen. Edini zagotovljen denarni tok podjetju zagotavlja solarna elektrarna, ekonomika dirkališča je prenapeta, golfsko igrišče pa je recimo v Moravskih Toplicah .

Kaj pa energetski del, ki je bil v projekt umeščen pozneje? Fotovoltaični del se mi zdi sprejemljiv in logičen, ker je pri takšni dejavnosti treba zgraditi veliko streh na boksih, tribunah, geotermalni del pa se mi ne zdi primerno mešati v projekt s toliko različnimi dejavnostmi, pravi Lubej. Moti ga predvsem to, da se po nekaterih informacijah deleži že vplačujejo, po drugi strani pa se v projekt dodajajo še novosti, za katere še ni izračunov ekonomičnosti, kar ne pripomore k preglednosti.

Vložiti ali ne?

Lubeja smo povprašali, kaj bi torej svetoval morebitnim vlagateljem. Če že vlagajo v tak projekt, naj vložijo le nekaj odstotkov svojih sredstev, namenjenih za naložbe, opozarja sogovornik. Sicer pa se mu zdi cena enega deleža previsoka. Praviloma je vrednost na novo izdanih delnic sto, deset ali celo en dolar oziroma evro, ker se pričakuje, da bo z uspešnim delovanjem podjetja njihova vrednost rasla, in je potem laže kupovati in prodajati večje število delnic z nižjo vrednostjo.

Iz tega razloga v praksi pri delnicah, ki dosežejo vrednost okoli tisoč evrov, naredijo tako imenovani split, razdelitev, ko lastnik ene delnice, vredne tisoč evrov, dobi sto delnic, vrednih 10 evrov, svoje razloge za dvom pojasnjuje Lubej. Pri Petroliji pa pojasnjujejo, da prevelika razdrobljenost in pridobitev preštevilnih malih delničarjev niti ni v njihovem interesu.

Vsekakor naj se torej vlagatelj, preden kupi delnice, še dodatno dobro pozanima o projektu. Med pomembnejšimi so poleg omenjenih podatkov tudi ti, kako bo mogoče delnice prodati, potem ko jih kupite, ali ima kdo predkupno pravico in podobno. Ta hip ima predkupno pravico za deleže Petrolija, pravi Ketler.

blo zdajle na Slovenski kroniki da so SD, SDS in LDS združili moči in se uprli vašemu županu na ustanovni seji?

Od vse omenjenih strank so njihovi županski kandidati letos v MS izgubili (imajo torej istega "sovražnika"), število njihovih svetnikov se je glede na volitve 2006 prepolovilo LDS-u in SDS-u, še vedno pa bi radi bili glavni.

Soboška SDS (spomnimo se, da je soboški župan Štihec iz njihove stranke izstopil pred dvemi leti) je v tovrstni koaliciji pač zato, ker že nekaj časa nasprotujejo Štihcu na vsakem koraku. Bo pa zanimivo kaj bodo rekli volivci teh strank, ko bodo videli kdo je s kom pajdaš v tej koaliciji. Da o velikem šefu JJ niti ne govorimo. Močno namreč dvomim, da bi tovrstno koalicijo požegnal :)

Sicer pa povsem enako je bilo pred 4 leti, ko so sestavo te komisije najprej zavrnili, potem pa vseeno sprejeli županov predlog. Očitno lokalna folklora kazanja mišic.


P.S.
Ker se v tej temi "nič ne dogaja", komentiramo pač politiko :)

kdob si mislu da je največkrat omenjena SDS :lol:

Svetovna motociklistična smetana že avgusta v Petišovcih?
Vrednost projekta v Petišovcih naj bi znašala 206 milijonov evrov, kar je le štirinajst milijonov manj, kot je bil vreden projekt športni park Stožice.



Dirkalna steza v Lendavi je bila razvita na podlagi analiz nekaterih znanih evropskih dirkališč. Značilnost steze je v dolžini ciljne ravnine, ki znaša 750 metrov, medtem ko je celoten krog na dirkališču dolg štiri kilometre. Dirkališče bo imelo 75.000 pokritih sedišč, stojišč ne bo. Tudi to je ena izmed posebnosti kompleksa, ki bo predvideno stal nekaj več kot dvesto milijonov evrov.

Kompleks bo namenjen tudi nemotorističnim dejavnostim

Gradnja športno-turističnega kompleksa, ki ima popolno podporo Mednarodne motociklistične organizacije, Ministrstva za šolstvo in šport RS, Turistične zveze Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije in Avto moto zveze Slovenije, vključuje več sklopov, saj naj bi zgradili motodrom z dirkalno stezo, katera bo omogočala tekmovanja na najvišji ravni. Prav tako je v načrtu nadgradnja steze za speedway, zgrajen pa bo tudi poligon varne vožnje. Trženje kompleksa bo potekalo tudi v okviru drugih, nemotorističnih dejavnosti, saj naj bi bil v gradnjo vključen tudi hotel s štirimi zvezdicami z rehabilitacijskim centrom za motoriste, apartmajsko naselje in igrišče za golf. Kot še poročajo finance.si bodo na strešne površine pokritih tribun in protihrupnih ograj namestili fotovoltaične sisteme, ter z njihovo pomočjo izkoriščali geotermalno energijo znotraj kompleksa.


Za 206 milijonov evrov tudi dirke motoGP

Projekt, ki bi med drugim omogočil dirke motoGP v Petišovcih, je ocenjen na približno 206 milijonov evrov, kar ni malo denarja, če vemo, da je gradnja športnega parka Stožice znašala okrog 220 milijonov evrov. Denar, namenjen za izgradnjo naj bi pridobili z nepovratnimi sredstvi Evropske Unije, ter z dolžniškim in lastniškim kapitalom, še poročajo finance. Območje motodroma bi zavzemalo sedemdeset hektarjev zemljišč, medtem ko bi območje hotela in apartmajev zasedalo osem hektarjev zemljišč v bližnjem naselju Zatak. Prav tako je predvidena izgradjna avtocestnega priključka Petišovci. V podjetju investitorja, Petrolija inženiring, upajo, da bo avgusta letos izvedena prva dirka razreda motoGP na naših tleh. Celoten projekt naj bi bil končan najkasneje do leta 2015, medtem ko želijo sklop z dirkalno stezo in poligonom varne vožnje izgraditi že dve leti prej, se pravi do leta 2013. Glede na to, da je motodrom amfiteatralne zasnove, je okolica zaščitena pred hrupom, sestava površine piste in boksov pa preprečuje možnost onesnaževanja podtalnice. Lokalna skupnost se je na izgradnjo dirkališča odzvala pozitivno, saj bo projekt Petrolija med drugim poskrbel za nova delovna mesta in razvoj turizma za povsem drugo ciljno skupino.


Karakteristike dirkalne steze:

- Dolžina steze po osi: 4041 m
- Število ravnin: 13
- Najdaljša ravnina: 706 m
- Najkrajša ravnina: 36 m
- Skupna dolžina ravnik: 3112 m
- Število zavojev: 13
- Najmanjši radij (os steze): 10,0 m
- Najmanjši radij (rob steze): 3,0 m
- Največji radij: 120 m
- Skupna dolžina zavojev: 929 m
- Število peščenih izletnih con: 13
- Širina steze (konstantna): 14 m
- Max. prečni sklon: 4%
- Max. vzdolžni sklon: 4%

vir:http://sobotainfo.com/novice/ogled/11166/

Otvoritev največje sončne elektrarne v Pomurju

Podjetje Bisol, d.o.o., ki je edini proizvajalec fotonapetostnih modulov vrhunske kakovosti, bo danes v Gornji Radgoni otvoril prvo megavatno sončno elektrarno.
Gornja Radgona bo od danes naprej bogatejša za največjo strešno sončno elektrarno v Pomurski regiji. Podjetje Arcont iz Gornje Radgone je svoje strešne površine oddalo Bisol-u v najem za obdobje dvajsetih let, kjer je slednje v dveh mesecih postavilo in priklopilo na distribucijsko omrežje sončno fotonapetostno elektrarno velikosti 1 megavat. Sončno elektrarno v Gornji Radgoni bo sestavljalo več kot 4272 Bisol fotonapetostnih modulov. Predvidena letna proizvodnja znaša 1,1 gigavatnih ur, s čimer bi 275 gospodinjstvom omogočila in zadostila potrebam po električni energiji. Ob tem naj bi se prihranilo 660 ton ogljikovega diokseda. Pomembno vlogo pri celotnem projektu je imela banka UniCredit, sicer kreditodajalec za celotno zadevo.

Bisol bo delovna mesta zagotovil tudi v Murski Soboti

Kot smo poročali pred časom, bo isto podjetje nova delovna mesta zagotovilo tudi v Murski Soboti. Potem ko so dobili gradbeno dovoljenje za novo tovarno, ki se bo nahajala v SOIC, je postalo jasno, da bo prišlo do zaposlovanja novih delavcev. Do konca pomladi namreč nameravajo službe zagotoviti petdesetim delavcem, pred iztekom letošnjega leta pa še dodatnim stotim. V roku petih let želijo v Murski Soboti zaposliti 750 ljudi.

Vir> Sobota info

Hm.. Ne razumem prav dobro. Prvo dirko motoGPja bi imeli že letos, čeprav, bodo prve dele dirkališča zgradili šele čez dobri dve leti? Mislim, da je tole še eden izmed projektov, ki visoko med oblaki letijo mimo nas. =) Tudi ne vem, kje bodo dobili 200mil. €, niti ne verjamem, da bi stvar stala ''samo'' 200 mil€, glede na to da govorimo o dirkališču. Ideja je pa toliko, dobra kolikor se z njo strinjajo okoliški prebivalci. Če se, potem super ideja, če ne, potem slaba ideja. Vsekakor, pa jo sam podpiram.

Izgleda, da bodo začeli z deli na Poslovno stanovanjskem kompleksu Urbani center Murska Sobota. Zaprli so polovico asfalta na avtobusni postaji:

http://img220.imageshack.us/img220/7329/imag1314.jpg (http://img220.imageshack.us/i/imag1314.jpg/)

Še slika končnega objekta:

http://www.kalamar.si/images/zvezna01.jpg

Kul:cheers: tole so že načrtoval, ko sem se js prvič logiral na forum.

No končno se je začelo nekaj premikati pri tem urbanem centru. Upam, da bodo čimprej začeli z gradnjo.
Drugače pa, kaj pravite. Naj se odpre nova tema za Pomurje ali pa se tukaj v tej temi nadaljuje debata in se samo naslov teme spremeni iz 2010 v 2011?

Malce starejše
V Fazaneriji novo urejena trim steza s 14 orodji

Edini večji gozdni kompleks zunaj Murske Sobote je odslej bogatejši za izpopolnjeno trim stezo, učilnico na prostem in 33 mladih hrastov.

http://sobotainfo.com/slike/novice/64fbd809686715480c30159fa7d89d85/395x2657e692cca3c861efcd4e23307efaabd0f1290640500.jpg

Fazanerija s svojo od mestnega jedra odmaknjen lego predstavlja mnogim prebivalcem Murske Sobote primeren kraj za rekreacijo ali sprehod, v družbi starih dreves pa svoj dom najdejo tudi različne živalske vrste. Prav večja dostopnost gozda v vseh vremenskih pogojih in letnih časih ter prijaznejši odnos do rastlinskega in živalskega sveta, pa so bili glavni nameni revitalizacije, ki jo je nedavno v okviru prijekta 3 Parki izvedla Mestna občina Murska Sobota.

Otroci se bodo o naravi lahko učili v naravi

Fazanerija bo odslej s svojo mogato rastlinsko in živalsko dediščino ponujala tudi možnost pouka za najmlajše. V ta namen so se na dveh mestih oblikovale učilnice v naravi. Postavile so se klade iz podrtih debel, ki bodo tako imenovane klopi za učenje na prostem, ki so toliko oddaljene, da bosta pouk lahko nemoteno izvajala dva razreda hkrati.

Stopnice za večjo varnost
Že obstoječe nezadostno utrjene poti v gozdu so se dodatno utrdile, steze pa so se posule z lesnimi sekanci. Včasih enoten prostor gozda je presekal razbremenilni kanal, ki je v zadnjih letih postalo priljubljeno sprehajališče meščanov. Na mestni občini so ocenili, da je neposreden dostop ali sestop z nasipa lahko za obiskovalce nevaren, zato so se za varnejše prečkanje nasipa v ta namen postavili stopnice. "Te so vkopane v nasip in narejene iz lesa, tako, da so čim manj moteče za okolje in ne izstopajo iz naravnega okolja," je povedala Nada Cvetko Török iz murskosoboške občine.

Na 18 mestih navodila in orodja za vadbo
Na novo urejeni Trim stezi gozda Fazanerija je zasnovanih 18 postaj, od tega so na 14 postavljena različna orodja za rekreativce. Na preostalih štirih so samo table z vadbenimi navodili.
Razporeditev posameznih orodij in vadbenih tabel:
http://sobotainfo.com/slike/fckUploads/Fazanerija2.jpg

Gozd bogatejši za hrastov drevored
Pri revitalizaciji gozda so se ohranila vsa drevesa z dupli, ter suha drevesa, ki ne ogrožajo varnosti obiskovalce, odstranili pa so kar nekaj bršljana, ki je ogrožal mlada vitalna drevesa. Ob razbremenilnem kanalu je na novo posajen drevored 13 hrastov, gozd pa je bogatejši za še 20 novih hrastov. V okviru projekta se je izvedla tudi sanacija oz. profiliranje ustja vodotoka z vodotokom Ledave na Kopališki ulici.

Pogodbena vrednost projekta revitalizacije gozda Fazanerija v okviru projekta 3 Parki znašala 75 tisoč evrov, pri čemer je Mestna občina iz svojega proračuna namenila slabih štiri tisoč evrov, preostala sredstva pa so bila zagotovljena iz evropskega sklada za regionalni razvoj (85 %) in državnega financiranja (10%).

http://sobotainfo.com/fotogalerije/slika/4328/320476#slika_0

vir:http://sobotainfo.com/novice/ogled/10738/?s=s

V garažni hiši na Kocljevi predvideno 172 parkirnih mest

Poslovno-garažna hiša naj bi se začela graditi že letos. Za poslovni del menda že obstaja kupec, vrednost investicije pa znaša 4 milijone evrov.


Po predhodnem sprejetju Načrta trajnostne mobilnosti na območju Mestne občine Murska Sobota in izvedbe študije je mestni svet obravnaval projekt izgradnje poslovno-parkirne hiše na Kocljevi ulici. Izsledki študije nakazujejo, da bi optimalni parkirni režim v Murski Soboti bil plačljiv, potrebna pa je tudi garažna hiša.

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/395x2655c6727a921007f8bdd061cc2b59a34161297762362.jpg

Gradnjo garažne hiše bi prevzela javno zasebna- družba Sobota Center, ki je v 60 odstotnem lastništvu soboške občine, 40 odstotni lastniški delež pa pripada Imo-Realu. Štiri milijone evrov vreden projekt (2,1 milijona – garažna hiša, 1,9 milijona- poslovni prostori) zajema 6 tisoč kvadratnih metrov prakirnih prostorov oz. 172 parkirišč ter 1700 kvadratov velik poslovni prostor, katere idejno zasnovo je izdelal Studio Kalamar.

Kupec sicer znan, a ga na občini ne želijo razkriti

Kupec za poslovni del je menda že znan, vendar ga na mestni občini zaenkrat ne želijo razkriti. Kupec, ki naj bi bila ena izmed državnih ustanov, je v projektu ključen, saj bi kupnina predstavljala kapital za financiranje projekta. „Kupci so potencialno znani, če pa javno o njih govorimo, se nam lahko zgodi, da nam drugi investitorji te kupce odpeljejo,“ je na zadnji seji mestnega sveta povedal župan Anton Štihec.

Mestni svet nasprotuje zadolžitvi in pomanjkljivi študiji

Realizacija nadaljnega izvajanja omenjenega projekta zaenkrat stagnira, saj svetniki mestnega sveta Murska Sobota niso soglašali glede zadolževanja do treh milijonov evrov, kar je svetnik Mitja Slavinec argumentiral z dejstvom, da bo zadolževanje za realizacijo projekta doprineslo plačništvo parkirnega režima, ki je bil do zdaj brezplačen. »Res je, da se odločamo le o garažni hiši, ampak to je podobno, kot se na robu skakalnice odločiš, da se odženeš, prej ali slej padeš v vodo. Tudi ta garažna hiša bo vodila do tega, da parkiranje ne bo več brezplačno,« je pojasnil svetnik svetniške skupine LDS Mitja Slavinec. Poleg omenjenih očitkov, so nekateri svetniki očitali študiji pomanjkljivosti, ki naj bi nastale zaradi časovne stiske pri pripravi le-te. »Napake so očitne že pri izračunu DDV-ja. Namesto dvajset odstotkov je bil petindvajset odstotkov . Pet odstotkov pri tri milijone evrov vredni investiciji je lahko že stopetdeset tisoč evrov, kar bistveno vpliva na ekonomiko,« je še dodal Slavinec.

Začetek del že v drugi polovici leta?

O projektu bodo svetniki spregovorili na naslednji seji mestnega sveta, dela pa bi se po besedah direktorja podjeta Sobota-Center d.o.o. Draga Ružiča lahko pričela že konec tega ali s pričetkom naslednjega leta: »Po potrditvi na mestnem svetu bi pristopili k razpisu izdelovalca projektno – gradbene dokumentacije, naslendja faza bi bili razgovori z bankami glede zagotavljanja kratkoročnega in dolgoročnega kredita, nato pa še pridobitev gradbenega dovoljenja. Realno bi lahko v drugi polovici leta ali v začetku prihodnjega pričeli z gradnjo«.
http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x630755c72c60d1c5fc675ffde29aa6b75f01297761609.jpg?

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x630b964eb8d7ceb72872e1629f38b85f57d1297761602.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x630c77556dc9cd0a88aadbdeda7607a4e571297761606.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x630d1212f3c5c473b164255728ec3abfac61297761612.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x630dbb723fe834580af188568b7658065661297761615.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x6301f302f73c148b0e6a3b05e98fb2588fc1297761617.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x6301791d5dd99e58837e71b96cc1d8211bc1297761620.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x630fc0b6cbd4656948b2eafc745c579ba9b1297761623.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x630d964c6b27c48b8a10bd5e7bb54ba5a671297761625.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x630487f658a107bbe6a55b38d5cf4db6fed1297761628.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x63095f303eb0992dd23c9f5a107b11ad6f11297761630.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/c156cea027720c227089e679b3ae9d1b/630x6305c6727a921007f8bdd061cc2b59a34161297762362.jpg

vir:Sobota.info (http://sobotainfo.com)

Stanovanja na Cvetkovi med 20 najlepšimi arhitekturnimi projekti sveta

Z uvrstitvijo na prestižen seznam se je arhitekturno delo Andreja Kalamara postavilo ob bok mojstrovinam iz Las Vegasa, Chicaga, Turčije, Mexico cityja, Japonske in drugih velemest sveta.

http://sobotainfo.com/slike/novice/1d73570ddb3abfb514cb3119b8569063/395x2657069b394e4546ce865745046c85b358a1298571309.jpg


Leta 2008 zgrajena stanovanjska zgradba je projekt Studia Kalamar, njegov naročnik pa je murskosoboško podjetje Imo-Real. Kot pravijo, imajo stanovanjske vile največ po štiri stanovanja na etažo, kar znese 20 stanovanj na objekt. Skupaj je to 60 stanovanj, vsa z dolgimi pasovi fasade, kar zagotavlja dobro osvetljenost. "Kompozicija je refleksija heterogene morfologije okolice, mnogo smeri ustvarja mnogo orientacij novih objektov. Na ta način ni nobena fasada vzporedna drugi, vzpostavljena je velika mera individualnosti," so na spletni strani o projektu zapisali v Studiu Kalamar. Posebnost objekta je njegova gladka linija fasade z ložami v zavetju, ki objekt ovije v svetlikajoč keramični plašč.

http://sobotainfo.com/slike/fckUploads/cvetkova08.jpg

http://sobotainfo.com/slike/fckUploads/cvetkova13.jpg

Poleg murskosoboške arhitekturne posebnosti na Cvetkovi ulici se je na seznam dvajsetih najlepših stanovanjskih projektov (http://www.designyourway.net/blog/inspiration/20-beautiful-examples-of-residential-architecture/) uvrstila tudi Stanovanjska stolpnica v Majskih poljanah v Novi Gorici, delo Ravnikar Potokar Arhitekturnega biroja.

http://sobotainfo.com/slike/fckUploads/majske%20poljane.jpg

Andrej Kalamar je rojen leta 1966 v Murski Soboti, po gimnaziji v Murski Soboti je diplomiral leta 1991. Leta 2003 je končal specialistični študij urbanističnega načrtovanja, oboje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Studio Kalamar je ustanovil leta 2003, za svoje projekte pa je prejel več mednarodnih arhitekturnih nagrad.
Težišče delovanja Studia Kalamar (http://www.kalamar.si/) predstavlja projektiranje poslovnih, proizvodnih in ostalih javnih zgradb, posamezni projekti pa se gibljejo v razponu od razvoja širših urbanističnih ureditev do rešitev najmanjšega merila. V iskanju odličnosti oblike skupina s strokovnjaki različnih znanosti in naročniki sodeluje do končnega izdelka, ki po imperativu sledi tehnološkim inovacijam in čistim funkcionalnim ter konstrukcijskim shemam. "Naročnika spremljamo od prvih zasnov do dokončane izvedbe s polno podporo v predstavitvah in projektnem vodenju," pravijo v Studiu. Od leta 1996 do 2010 je skupina odgovorna za izgradnjo 250.000 m2 površin. Kot pravijo, so bili vsi projekti izvedeni v zadanih terminih in finančnih okvirih.

vir:sobota.info (http://sobotainfo.com/novice/ogled/11561/?s=sl)

več slik (http://www.kalamar.si/scvetkovab.html)

http://www.designyourway.net/blog/inspiration/20-beautiful-examples-of-residential-architecture/

Pri urbanem centru so z betonskimi pregradami le povečali parkirišče

Pri urbanem centru so z betonskimi pregradami le povečali parkirišče

Ja, baje se zaenkrat se ne bo gradilo, ampak so odvzeli avtobusni postaji tisti prostor, ki je bil na privat zemljiscu. Torej, nekdo je okoli svojega zemljisca postavil betonske pregrade. Baje zaradi spora z zupanom.

Urbani center naj bi se zacel graditi potem, ko SGP Pomgrad ne bo imel dovolj dela na drugih gradbiscih.

Uau, a kar toliko dela imate v Prekmurju da sploh časa nimajo za novo radbišče... Ja vsaka čast :) Ali je to kaj povezano s tistimi dodatnimi sredstvi, ki jih je državni proračun nameni posebej za "sanacijo" Prekmurja? Ker nekako bi pričakoval, da se po tistih obljubljenih deseterih miljonih vsaj malo več gradi, če ne drugega vsaj nova podjetja ali njihove podružnice? Se že kaj pozna? Ker sedaj je že kako leto mimo in bi lahko bila vsaj kaka nova firma že odprta...

Avtobusi z nove postaje komaj v sredini 2013?


Projekt preselitve avtobusne k železniški postaji je trenutno v fazi sprejemanja prostorskega akta. Ulica Ob progi bo enosmerna, ob železniški postaji predvidena park in rondo.

Ideja o preselitvi avtobusne postaje s Slomškove na Ulico ob progi k železniški postaji je bila predstavljena že pred dvema letoma, kljub temu je projekt trenutno komaj v fazi sprejemanja prostorskega akta. Ta je izdelan in usklajen s družbo Avtobusni promet Murska Sobota in družbo Imo-Real, ki je solastnica zemljišča pri železniški postaji.

Kot pravijo na občini, bo predvidoma do konca marca za en mesec javno razgrnjen Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), nato bo o 900 tisoč evrov vrednem projektu opravljena tudi javna razprava. "Ocenjujemo, da bomo v letu 2011 sprejeli prostorski dokumentacijo in začeli izdelovati projektno dokumentacijo, v letu 2012 pa novo avtobusno postajo tudi začeli graditi. Terminska realizacija pa je odvisna od mnogo faktorjev, predpogoj je potrditev prostorskega akta na mestnem svetu," o svojih načrtih na mestni občini. Na vprašanje, kdaj pa naj bi avtobusi tudi štartali iz nove postaje, pa župan Anton Štihec časovno previdneje: "Osebno bi si želel, da bi to bilo že konec leta 2012, realno pa ocenjujem da bo to v sredini leta 2013".

Obeta se konkretna sprememba vzhodnega dela mesta

Gradnja nove avtobusne postaje bo prinesla mnogo sprememb v območje sedanje železniške postaje. Kjer danes stoji arhivska lokomotiva, bo urejen novi park, ki bo predstavljal bariero med stanovanjskimi objekti in samo avtobusno postajo. Ta bo s treh strani ograjena in dostopna za avtobuse in pešce ter taksiste iz smeri novega rondoja, ki bo neposredno pred sedanjo čakalnico železniške postaje. Vidno bo spremenjen tudi prometni režim, ulica Ob progi se bo spremenila v slepo ulico. Dovoz in izvoz do nove avtobusne postaje za avtobuse bo tako po ulici Arhitekta Novaka. Na tej ulici bo ukinjeno bočno parkiranje, pred železniško postajo pa je predviden rondo.


Parkirne hiše ne bo, nova železniška pa morda le

Na prvih predstavitvah projekta leta 2009 je bila pod avtobusno postajo predvidena izgradnja podzemne parkirne hiše, slednje pa v sedanjih načrtih ni zaslediti, saj naj bi ne bila rentabilna. Na mestni občini namreč ocenjujejo, da je neposredno ob železniški postaji predvidenih dovolj parkirnih mest. K novi avtobusni bi se lepo podala tudi prenovljena ali celo nova železniška postaja, o tem se s Slovenskimi žleznicami na občini menda aktivno pogovarjajo, vendar podrobnosti zaenkrat še ne želijo izpostaviti.

Režim avtobusne postaje spremenjen že sedaj

V začetku leta je Imo-Real ogradil del sedanje avtobusne postaje, saj je predmetno zemljišče v zasebni lasti, kot investitor pa načrtujejo izgradnjo poslovno - stanovanjskega objekta Urbani center na sosednjem makadamskem parkirišču pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico. Tako so bila na novo določena prihodna in odhodna mesta za avtobuse, parkiranje pa se sedaj izvaja na parkirišču Avtobusnega prometa na Bakovski ulici. Imo-real naj bi se dogovarjal tudi za odkup zemljišča, ki je v lasti Avtobusnega prometa, saj ga potrebujejo za realizacijo kompleksa, ki bo združeval 49 stanovanj, poslovne in trgovinske prostore ter parkirišče za 146 avtomobilov.

http://www4.slikomat.com/10/0228/aj4-630x63.jpg


Vir>sobotainfo (http://sobotainfo.com/novice/ogled/11589/?s=nl)

Za kolesarsko pot skozi 13 občin skoraj 2 milijona evrov

Predstavniki RRA Mura so ob svečanosti, ki je potekala v Pomurskem akademskem centru – PAC v Murski Soboti, predstavili kolesarsko pot ob porečju Mure, ki bo na slovenski strani potekala skozi 13 pomurskih občin – Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina, Murska Sobota, Beltinci , Veržej , Križevci, Ljutomer, Črenšovci, Razkrižje, Velika Polana in Lendava. Župani omenjenih občin in direktor RRA Mure Danilo Krapec so ob tej priložnosti podpisali sporazum o skupnem poteku trase.

S stezo do razvoja turističnih produktov

Vrednost projekta, ki bi se naj zaključil z 31. marcem 2012 je 1,8 milijona evrov in je sofinanciran s strani programa IPA Slovenija –Hrvaška, del sredstev t.j. 170 tisoč evrov pa so zagotovili partnerji. Poleg vzpostavljanja kolesarske steze si partnerji obetajo tudi razvoj nekaterih turističnih produktov ter izvajanje obsežne dokumentirane baze naravnih in kulturnih znamenitosti območja ob trasi.

V pripravi tudi GPS sistem

Ideja za gradnjo kolesarske poti, ki povezuje Pomurje in hrvaško stran, je nastala že leta 2007 kot medpartnerski projekt razvojnih in turističnih agencij obeh držav. S kolesarsko povezavo želijo partnerji ponuditi zanimivo transverzalno kolesarsko pot, katera bi imela možnost uvrstitve na seznam kolesarskih poti Evrope. Poleg kolesarjenja je namen projekta tudi razvoj turističnih dejavnosti, kot je rafting, konjeništvo in drugo. Poleg promocijskega material, ki ga bodo izvajalci predstavili na sejmih doma in v tujini, je v načrtu tudi priprava GPS navigacijskega sistema za samostojno usmerjanje na poti.

http://www4.slikomat.com/10/0326/k8x-630x63.jpg

Vir>sobotainfo (http://sobotainfo.com/novice/ogled/11793/?s=nl)

http://www.youtube.com/watch?v=Ri2cAhbpkQo

To je že davno v pozabi, kakor je bilo slišati, pa če se ne motim, je to naredil nekdo, da lahko igra v igrci. Vsaj videt je tako, glede na druge poste.

Novi športno-turistični center: Valentino Rossi v Petišovcih?

Že prihodnje poletje bi lahko, če bo šlo vse po načrtih, v Petišovcih potekala prva dirka iz serije moto GP.

http://delo.si/assets/media/picture/20110407/670x420_Kubicodomino.jpeg

Takšna bo menda podoba motodroma v Petišovcih pri Lendavi, foto: Ivan Gerenčer Vir: Kubicodomino arhitekti
Lendava – Viktor Ketler, direktor podjetja Petrolija inženiring, ki se pripravlja na gradnjo velikega športno-turističnega kompleksa v Petišovcih pri Lendavi, je za Delo razkril podrobnosti o naložbi. Mnenja o projektu so v lokalnem okolju različna, pa tudi potencialni vlagatelji so kljub veliki privlačnosti projekta zadržani.

»Ekonomsko upravičenost projekta so analizirale tri evropske finančne institucije, predstavljen je bil tudi v Bruslju. Bodoči strateški partner, s katerim Petrolija inženiring pripravlja podpis pogodbe, bi rad del denarja za naložbo pridobil iz skladov EU,« je povedal Ketler. Viktor Ketler bodočega strateškega partnerja Petrolije inženiringa ni hotel imenovati. Povedal je samo, da je iz Švice in da se bo javnosti predstavil po podpisu pogodbe o strateškem partnerstvu in to bo, ko bo Petrolija inženiring imela za projekt pripravljeno gradbeno dokumentacijo.

»Partner je že zdaj dejaven v podjetju, do zdaj je v odkup 60 hektarov zemljišč in izdelavo dokumentacije vložil 4,5 milijona evrov. Denar smo zagotovili na podlagi vrednostnih papirjev, ki jih je bodoči strateški partner vložil v podjetje in so registrirani pri pristojni evropski banki. Ocenjena vrednost našega podjetja znaša 114 milijonov evrov. Brez pomoči strateškega partnerja se banke z nami sploh ne bi pogovarjale, saj Petrolija inženiring še ne izvaja športnih in turističnih programov,« je povedal Ketler. Petrolija inženiring je sicer do zdaj 180 malim in 16 srednje velikim deležnikom prodala 33 odstotkov od skupno 49.000 deležev, vrednost posameznega deleža pa je 2500 evrov.

Ketler je idejo o gradnji športno-turističnega centra razvil skupaj z mednarodno motoristično organizacijo FIM, v pripravah na naložbo pa sodeluje tudi njen supervizor. Ta je tudi odgovoren za pridobitev A licence za motoristično stezo za dirke grand prix. »Do jeseni moramo FIM sporočiti, ali bomo do prihodnjega poletja zgradili vsaj stezo, na kateri bo prva dirka serije moto GP. V našem terminu bodo še letos dirko organizirali Španci,« je povedal Ketler.

Petišovski motodrom bo najmanjši, a hkrati tudi najlepši v Evropi, je poudaril Ketler. V okviru motodroma bo še spidvej steza, pokrite tribune za 75.000 gledalcev, poslovno-upravna zgradba in tehnični objekti. V okolici motodroma načrtujejo gradnjo poligona za varno vožnjo, luksuzni hotel z medicinskim centrom in ortopedsko kliniko, kamp in apartmajsko naselje. »Motoristična in avtomobilska tekmovanja bodo osnova za uspešno poslovanje celotnega centra, dodano vrednost pa bomo ustvarjali z organizacijo varne in adrenalinske vožnje za ljubitelje iz vse Evrope in s turistično dejavnostjo. V Evropi so motodromi zasedeni dve leti vnaprej in poslujejo z dobičkom. Ker v kratkem času nismo sposobni zagotoviti 120 hektarov nadomestnih zemljišč, bomo ureditev igrišča za golf pustili za poznejši čas,« je še povedal Viktor Ketler.

vir:delo (http://delo.si/clanek/147381)

V projektu Lendavska - sever predvidenih 11 blokov s 440 stanovanji

Projekt Lendavska –Sever zajema gradnjo enajstih stanovanjskih blokov s pripadajočo infrastrukturo v dveh fazah.

http://sobotainfo.com/slike/novice/4acd76878533a8105fce55da6da7dc76/395x26554209b2f01fe6b5d2aa1dfb58b85f82c1301991901.jpg

Prvi zametki prostorskega načrtovanja za območje “Lendavska –Sever”, ki na Lendavski ulici v Murski Soboti previdevajo gradnjo enajstih večstanovanjskih stavb, so se pojavili že leta 1990 z Odlokom o sprejetju zazidalnega načrta in leta 1997, ko je bil sprejet Odlok o spremembah odloka o sprejetju zazidalnega načrta.

Med januarjem 2008 in decembrom 2009 je zazidalni odlok o območju Lendavska – Sever bil determiniran na območje bivšega proizvodnega kompleksa ABC Pomurka – mesna industrija, t.j. objekta, ki je vrsto let propadal. “Občina je izvedla tudi urbanistične delavnice okviru postopka izdelave Občinskega podrobnega prostorskega načrta -OPPN s petimi skupinami strokovnjakov, ki so obravnavali poleg širšega območja med Lendavsko ulico in reko Ledavo, tudi to območje bivše Pomurke. Smernice glede prometnih ureditev in večje razgibanosti pri snovanju objektov so bile upoštevane tudi pri novem prostorskem aktu,” so pojasnili na soboški občini glede zadnje spremebe prostorskega akta, ki je bil sprejet konec decembra 2009.

Dobrih sedem tisoč kvadratnih metrov zazidalnih površin

V projektivnem biroju Lazar, ki je izdelal osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za omenjeno območje ocenjujejo, da posamezni stanovanjski objekt zajema okrog 4000- 4500 kvadratnih metrov, ter 40 do 42 stanovanj. “Časovnih omejitev glede pričetka izvajanj ni, določena je le dvofazna gradnja objektov,” pravi direktor projektivnega biroja Lazar. Skupna zazidalna površina vseh objektov predvideva 7100 kvadratnih metrov.

http://www4.slikomat.com/10/0405/amn-Screen.jpg

“Želja je, da bi se izvajanja nekaterih del pričela še letos, vendar je dosti odvisno tudi od bank. Te v v trenutni situaciji, v kateri je gradbeništvo niso najbolj naklonjena našemu sektorju gospodarstva,” je povedal Jože Gomboc, direktor investitorske družbe Gomboc d.o.o.

Izvajanje ureditev bo potekalo postopoma, v skladu z interesi investitorja

3,7 hektarjev veliko območje, ki je v lasti investitorja, predvideva enajst večstanovanjskih objektov – blokov z cca. 440 novimi stanovanji in celotno pripadajočo infrastrukturo, t.j. ureditev ustreznih prometnic, parkirnih prostorov in ostalih površin, kot so zelenice, otroška in športna igrišča. Investitor, Gomboc gradbeni inženiring d.o.o. predvideva dvofazno gradnjo, kjer med postopkom prve faze (ta predvideva gradjno dveh stavb) ne bi bilo potrebno večjih dodatnih sprememb, medtem, ko druga faza zajema celotno zasnovani prostorski akt z stanovanjskimi objekti in pripadajočo infrastrukturo. Na občini so še pojasnili, da je odločitev o začetku gradnje na strani investitorja.

vir:sobotainfo (http://sobotainfo.com/novice/ogled/11932/?s=nl)

[SIZE="4"][COLOR="Navy"]Petrolija inženiring je sicer do zdaj 180 malim in 16 srednje velikim deležnikom prodala 33 odstotkov od skupno 49.000 deležev, vrednost posameznega deleža pa je 2500 evrov.


ja čestitke, sem mislil da se bo ravno tu najbol zalomilo :cheers: če so jih res že prodali to znese cca 40 miljončkov.

Pa kj oni to čisto resno? Hm, v Lendavi naredit stezo za Moto GP je velikopotezni načrt. Največj drznopotezni športni načrt. Cena je ogromna, sicer pa gledano na druge steze pa ni velika, je pa definitvno za Slovenijo. Nekaj takega kot stadion in dvorana v Stožicah skupaj. Tribune za 75.000 ljudi,uf,sicer je za taki event to potrebno,samo,če pa jim uspe to napolnit...ne vem,če bo,sem med prvimi,ki kupim karto :D.
A so kakšne panoramske slike teh Petišovc,da vidimo,če bodo to stezo obdajale same njive. Verjetno bo nekaj takega kot steza F1 v Franciji Magny Cour sredi ničesar.
Si pa ne morem predstavljati nekega Španskega,Nemškega,Angleškega.... komentatorja kako reče..dobrodošli ljubitelji in ljubiteljice serije MotoGP v Petišovcih, mali vasici v Sloveniji :D

EDIT: http://www.zurnal24.si/images/53/85/175385/article_main_wide.jpg
To je to?

Dvomim, da bo kaj iz tega. Zadnjič so Finance poročale, da so banke tej firmi, ki to razvija, zasegle zemljišča, tako da zelo dobro jim najbrž ne gre.

Zlato pravilo: finance že dolgo časa niso več kredibilen časopis;)

Tako ali drugače, bolj verjamem Financam kot pa eni neznani majhni firmi brez neke resne zgodovine in kapitala. Vedno neki neznani investitorji, katerih imena bodo razkrita ob podpisu pogodbe (ja seveda). Že poznana zgodba, se bojim da na koncu ne bo absolutno nič iz tega. Seveda, upam, da se motim.

Zlato pravilo: finance že dolgo časa niso več kredibilen časopis;)

Podpišem ... za mene so finance rumeni cajtng gospodarstva :lol:

kokr kdaj, dostkrat taprvi odkrijejo zadeve.

tudi slepa kura zrno najde.

Zanimivo ...
http://sobotainfo.com/novice/ogled/12333/?s=rs

Poživitev Goričkega z 1,3 milijonskim Doživljajskim parkom Vulkanija (http://sobotainfo.com/novice/ogled/12741/?s=mn)

V občini Grad bodo avgusta začeli z gradnjo animacijskega objekta, ki bo vključeval virtualni sprehod skozi geološko zgodovino Goričkega, prve turiste naj bi sprejeli v enem letu.


Vulkanija bo omogočala sprehod skozi geološko dediščino Goričkega.
Občina Grad je že pred petimi leti skušala uresničiti idejo o predstavitvi raznolike geološke preteklosti Goričkega. Takrat, po besedah župana občine Daniela Kalamara, na razpis niso bili uspešni, a ideje o doživljajskem parku pri Gradu niso opustili. Kalamar pravi, da so kupili zemljišča v središču naselja, turistični vlakec in v okviru razpisa Razvoj regij pridobili 1,3 milijona evrov »za postavitev objekta, nakup opreme in animacijskega programa za virtualno predstavitev geološke zgodovine«.


Vulkanski izbruhi postavili bistvo parka
Objekt bo stal v središču vasi Grad, natančneje na zemljišče Rajsarjeve domačije, kjer bo vstopna točka v animacijske prostore za virtualni sprehod skozi geološko zgodovino Goričkega, pojasnjuje Kalamar. Razgibane reliefne oblike pri Gradu in bližnji okolici so namreč posledica vulkanskih izbruhov v pliocenu. Vulkanske kamnine so vidne v opuščenem kamnolomu bazaltnega tufa, kamor bo turiste s parkirišča zapeljal že znani modri gorički vlakec.


Najdite vulkanske bombe na Olivinovi poti!
V okviru ponudbe doživljajskega parka Vulkanija je že odprta štiri kilometrov dolga Olivinova pot, ki se začne v središču naselja in vodi preko kamnoloma vse do gradu Grad. Obiskovalci na poti srečajo vulkanske kamnine in spoznajo posebnost bazaltnega tufa pri Gradu, to so olivinove vulkanske bombe. Bombe so lahko velike do nekaj centimetrov, gradi pa jih kristal olivin, ki je olivno zelene barve. Zanimiv kristal se nahaja v bližini kamnoloma.


Doživljajski park Vulkanija že naslednje leto
Razpis za izvajalce izgradnje prostorov parka je objavljen na spletni strani občine Grad, ponudbe pa je potrebno oddati najkasneje 27. julija, ko bo tudi javno odpiranje ponudb. »Dela naj bi se začela v avgustu in bodo končana v enem letu,« predvideva župan Kalamar, ki dodaja še, da bodo v času polnega funkcioniranja parka delo dobili štirje delavci. Že zdaj pa bodo na projektu zaposlili dva nova sodelavca.


Geološka zgodovina na Goričkem skrila mnoge zaklade
Pri Gradu se zaradi mnogih danosti trudijo promovirati svoje naravne zaklade: »Pred leti smo izdali knjižico z naslovom Geološki zakladi Goričkega, kjer avtorica Mojca Bedjanič na šaljiv in zabaven, predvsem pa otrokom razumljiv način predstavlja Panonsko morje, vulkane in kristale ter slatine in kremene, ki jih je bogata geološka zgodovina ustvarila in zakopala v goričkih gričih,« še dodaja Daniel Kalamar.
vir teksta in slik v nadaljevanjuhttp://sobotainfo.com/novice/ogled/12741/?s=mn

http://sobotainfo.com/slike/novice/b2651c9921723afdfd04ed61ec302a6b/630x630f5ce30637933f2be30756b51939bdd671309727100.jpg
http://sobotainfo.com/slike/novice/b2651c9921723afdfd04ed61ec302a6b/630x630f5ce30637933f2be30756b51939bdd671309727015.jpg
http://sobotainfo.com/slike/novice/b2651c9921723afdfd04ed61ec302a6b/630x63091dd083851c5014e058ce3b2b70f9e2c1309727004.jpg
http://sobotainfo.com/slike/novice/b2651c9921723afdfd04ed61ec302a6b/630x630efd541b812fdd0e51906ddd9417c8fba1309726997.jpg
http://sobotainfo.com/slike/novice/b2651c9921723afdfd04ed61ec302a6b/630x630416f25c115a4fd4b6c8b19a372ec7c1f1309726991.jpg
http://sobotainfo.com/slike/novice/b2651c9921723afdfd04ed61ec302a6b/630x6300db792d4d613ecd84519be45c2edfb741309726977.jpg

Jelinčič: "Ne vem zakaj so soboški svetniki proti razvoju" (video)

Včerajšnja seja mestnega sveta MO Murska Sobota je obetala tudi predstavitev projekta Letalskega muzeja oz. Piramide, o čemer naj bi spregovoril Zmago Jelinčič Plemeniti. Ta del seje je bil nato na predlog svetnikov umaknjen z dnevnega reda, Jelinčič pa je o projektu kljub temu spregovoril za našo televizijo.


Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je včeraj želel murskosoboškim mestnim svetnikom podrobneje predstaviti idejo o gradnji letalskega muzeja v obliki največje piramide na svetu. Mestni svetniki pa so izglasovali umik predstavitve, kar so predlagali svetniki SD, SDS, LDS, Zares in še dveh svetnikov. Odločitev so utemeljili s tem, da ni konkretnejših študij o projektu, da ta nima investitorjev ter da predlagatelj nima referenc.

Na junijskem sestanku svetniki predstavitvi piramide niso nasprotovali

V začetku junija je sicer na mestni občini potekal sestanek, kjer je Jelinčič vsem svetniškim skupinam predlagal razpravo o piramidi, ki naj bi stala v bližini avtoceste, zaposlovala 450 ljudi neposredno v muzeju ter odprla še 2000 vezanih delovnih mest. Takrat naj proti razpravi ne bi bil nihče, formalnega glasovanja pa sicer ni bilo.

Svetniki menili, da gre za premalo konkreten projekt

Idejni projekt Jelinčiča predvideva povrnitev investicije v 12 do 15 letih, cena gradnje naj bi znašala pred dvemi leti 450 milijonov, glede na nižje cene v gradbeništvu naj bi ta številka padla na 370 milijonov. Večina mestnih svetnikov pa je mnenja, da vendarle gre za premalo konkreten projekt. V spodnjem videu si oglejte, kaj si o vsem tem misli Jelinčič.

vir:sobotainfo (http://sobotainfo.com/novice/ogled/12784/?s=mn)

...

Našel se je denar za športno-turistični center v Petišovcih

Podjetju Petrolija inženiring je denar posodila njegova bodoča lastnica in strateška partnerica, družba z Nove Zelandije.

Lendava – Direktor podjetja Petrolija inženiring Viktor Ketler s sodelavci počasi, a vztrajno spreminja prepričanje tistih, ki ne verjamejo v gradnjo najsodobnejšega športno-turističnega kompleksa v Petišovcih pri Lendavi. Vrednost naložbe je kar 206 milijonov evrov in bo, če bo uresničena, po vrednosti daleč največja v Pomurju po osamosvojitvi Slovenije. Osrednje točke projekta v Petišovcih bodo motodrom (tudi za organizacijo dirk v razredu GP), poligon varne adrenalinske vožnje in steza za spidvej.Ketler in direktor mednarodne finančne družbe International World Investment Loans (IWIL) Aldo Pietro Ferrari sta v torek podpisala pogodbo, s katero je Petrolija pri finančni družbi najela deset milijonov evrov kredita za dvajset let. Petrolija bo sedem milijonov porabila za plačilo že kupljenih zemljišč ter za dodatne nakupe in dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja, tri milijone (depozit) pa bo upravljala banka (ime imamo v uredništvu), ki je s pogodbo prevzela skrbništvo nad kreditom.

IWIL, ki upravlja kapital iz švicarskih in italijanskih virov in ima sedež na Novi Zelandiji, se s Petrolijo od vsega začetka resno pogaja, da postane njen večinski lastnik in strateški partner. Družba je doslej v podjetje vložila vrednostne papirje, na podlagi katerih si je Petrolija zagotovila 4,5 milijona evrov za odkup 60 hektarov zemljišč in izdelavo dokumentacije. »Po dogovoru bo IWIL vstopil v strateško partnerstvo in postal večinski lastnik Petrolije, ko bomo pridobili gradbeno dovoljenje, torej, ko naložba ne bo mogla več postati negotova zaradi morebitnih administrativnih zadržkov ali nasprotovanja lokalne skupnosti ali države. Takšna je tudi evropska praksa,« je pojasnil Viktor Ketler.

Petrolija inženiring, ki so jo partnerji ustanovili pred štirimi leti izključno za potrebe gradnje športno-turističnega centra in jo 5. julija iz družbe z omejeno odgovornostjo preoblikovali v delniško družbo, ima v portfelju 66 odstotkov lastnih delnic, 34 odstotkov pa jih je v lasti malih in srednjih delničarjev. »S preoblikovanjem v delniško družbo smo formalizirali možnost za spremembo lastniških deležev v delnice in predvsem na široko odprli vrata za nakup delnic. Zdaj, ko je dvomov o realizaciji projekta vedno manj, se zanimanje potencialnih vlagateljev, tudi velikih iz tujine, za nakup Petrolije povečuje. Po drugi strani pa se zaradi konkurence in drugih razlogov oglašajo tudi nasprotniki projekta. Oboje je normalno,« je dejal Ketler. Potencialni vlagatelji in tudi nasprotniki projekta so dobro obveščeni, da je projekt dobil najvišje ocene treh neodvisnih evropskih strokovnih institucij in predvsem, da je trženjsko zelo zanimiv. »Naj omenim le, da so vsi motodromi v Evropi zasedeni vsaj dve leti vnaprej, saj število ljubiteljev adrenalinskega športa v Evropi in po svetu iz leta v leto narašča. Zasedenost motodromov pa pomeni tudi zasedenost hotelov, kampov, razvoj spremljajočih turističnih dejavnosti itd. Petišovci imajo idealno geografsko lego, dostop je zaradi avtoceste in bližine letališč enostaven in hiter, na lendavskem območju in v celotnem Pomurju pa je že zdaj zelo razvit zdraviliški turizem.«

Ketler je že za letos napovedal začetek pripravljalnih del v Petišovcih. Lendavski župan Anton Balažek je že pred časom potrdil, da bo občinski svet za območje športnega in turističnega centra sprejel dokončne prostorske dokumente avgusta ali najpozneje septembra. Občina je že objavila razpis o prodaji 3,5 hektara zemljišča za stezo za spidvej, tribuno in druge objekte po izklicni ceni 1,6 milijona evrov. Če bo šlo vse po načrtih, bo motodrom, skupaj s tribunami za 75.000 gledalcev, zgrajen prihodnje leto. Načrtujejo tudi vip objekte z ložami, medicinski center, luksuzni hotel, apartmajsko naselje, kamp, bungalove in igrišče za golf, uredili pa bodo tudi obstoječe jezero.

Na vprašanje, ali to pomeni, da bo Petrolija kandidirala za eno od dirk motorjev serije GP že prihodnje leto, je Ketler odgovoril posredno: »Mednarodna motoristična organizacija FIM nam vsestransko zelo pomaga. S podjetjem Dorna, ki je njen pooblaščenec, se že pogovarjamo o organizaciji dirke serije GP in drugih dirk. Odločitev bo sprejeta pravočasno. Zdaj je za nas najpomembnejša gradnja motodroma, ki bo stala kar 60 odstotkov skupne vrednosti celotnega projekta. Imamo možnost, da del denarja, a največ 30 milijonov evrov, za gradnjo motodroma dobimo tudi iz evropskih skladov.«

http://www.delo.si/novice/slovenija/nasel-se-je-denar-za-sportno-turisticni-center-v-petisovcih.html

Zelo, zelo dobre novice za Prekmurje!

Do konca leta popolna prenova, nove trgovine in igralnica

Nakupovalno središče BTC Murska Sobota je v popolni notranji in zunanji prenovi. Dela v zgornjem nadstropju že potekajo, sledila bo prenova starejšega spodnjega dela in zunanjosti.

Prenovljena podoba upravne stavbe.

BTC Murska Sobota na več kot 20 tisoč kvadratnih metrih že 13 let uspešno upravlja poslovno nakupovalno središče, od leta 2008 pa so svojo ponudbo razširili s športnim in zabavnim središčem Kegl City. Z investicijo v višini 1.200.000 evrov, kjer bo zadnja faza zaključena do konca novembra, želijo postati moderen, nov in kupcu prijazen nakupovalni center. Praznično nakupovanje tako obeta še posebno doživetje.

Več pozornosti družinam in otrokom

V prvem nadstropju bo 25. avgusta odprl vrata eden največjih Baby centrov v Sloveniji in zagotovo najobsežnejši v regiji. Da bo nakupovanje za starše brezskrbnejše, je zraven njega predvidena velika igralna površina, razprostrta na kar 300 kvadratnih metrih. Najmlajšim bo čas pod ustreznim strokovnim varstvom mineval na najmodernejših igralih, avtomobilčkih, didaktičnih stenah in talnih igralih, posebej prilagojenih otrokom do 12. leta starosti. V igralnici bodo v dveh 'Party sobah' lahko organizirani rojstni dnevi za 40 otrok, za vse male navdušence risank pa bo urejen prilagojen kino kotiček. S posebnim prostorom za oddih ali kavico je poskrbljeno tudi za čakajoče starše, za tiste najmlajše pa bo na voljo sodobna previjalna soba.

Prihajajo nove blagovne znamke

Prenova, ki poteka izključno z izvajalci iz pomurske regije, bo poleg obstoječih prinesla nove, že uveljavljene svetovno znane blagovne znamke, kot so Triumph, Benetton, Geox, Junior in že omenjeni Baby center. Poleg vsebinskega napredka pa BTC spreminja tudi svojo vizualno podobo. V novi preobleki bodo izložbe, hodniki, stropovi, pomlajena bo tudi grafična podoba. Z novimi usmerjevalnimi tablami in tlorisi s položaji trgovin se bodo kupci lažje znašli v prostorsko nekoliko spremenjenem centru. Istočasno bo ob prenovi pritličja potekala prenova zunanjega dela upravne stavbe, ki bo dala centru poseben pečat in videz.

Cilj so zadovoljni kupci

V vodstvu murskosoboške enote BTC se zavedajo, da so si s projektom zadali velike cilje, vendar menijo, da so na pravi poti k njihovi uresničitvi. Direktor Mitja Horvat za uspešnost nakupovalnega centra posebej izpostavlja zadovoljne kupce in partnerje: "Vse kar izvajamo stremi k zadovoljstvu naših obiskovalcev, pa naj so to kupci v naših trgovinah ali zgolj naključni sprehajalci. Še naprej se bomo trudili zadovoljiti čim širši krog obiskovalcev in nenehno iskali optimalne rešitve za rast in razvoj BTC Citya v Murski Soboti."

http://sobotainfo.com/slike/novice/a995b410d5e76ed56523533b47e3786a/630x630d2edfeb9c5490a3ee0d739d8d68a0dea1313042719.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/a995b410d5e76ed56523533b47e3786a/630x6302c77bcd7dfbccb129e08caa67e7c155c1313042777.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/a995b410d5e76ed56523533b47e3786a/630x6301347034e48104b6eed54942b8a7a4f5f1313043089.jpg


Vir: Sobotainfo

V Murski Soboti so začeli podirati drevored med Mrusko Sobota in Rakičnom.
Več na http://sobotainfo.com/novice/ogled/13166/?s=mn (sobotainfo)

Danes sem opazil, da se je začelo nekaj premikati okoli novega mercatoja v centru. Sicer nekaj malega, ampak začetek pa je :)


Ve kdo kaj več?

Kaj pa se je premaknilo oz. kaj so začeli delat?

Včeraj sem se jaz tudi mimo peljal in sem opazil, da en del poslopja pri križišču Slovenske z ulico arihtekta Novaka podirajo in nekaj kopljejo. Upam, da se bo gradnja začela, ker je že skrajni čas!

No, danes sem videl, da so porušili vratarnico in razširili območje, ki je ograjeno, tako da se nekaj res premika

Zgleda, da se začne obnova BTC-ja. :cheers:

http://www.shrani.si/f/2x/10u/2QeHRe5l/1/2011-09-241411261.jpg

Update: BTC, 1.10.2011
http://www.shrani.si/f/3F/ym/2xE0sUtm/dsc0003.jpg

http://www.shrani.si/f/1M/E2/VfV0XqR/dsc0006.jpg

http://www.shrani.si/f/15/yc/Yjtusrv/dsc0009.jpg

http://www.shrani.si/f/1p/Pc/1hTvFFQA/dsc0012.jpg

http://www.shrani.si/f/2K/kJ/poqBcoj/dsc0016.jpg

P.S. vem, da so malo prevelike, samo mi nekako ne uspeva (in ne ljubi :P) se ubadati s shrani.si bom popravil, če je prehudo

Samo presledke dajaj med eno in drugo sliko, pa bo vse OK.

Lion, hvala za nasvet.

Pomurski vodovod po desetletju priprav

Graditi ga bodo začeli prihodnje leto. Vrednost naložbe za 125 tisoč prebivalcev regije je 135 milijonov evrov.

Murska Sobota - Pomurske občine in država so potrebovali kar desetletje za priprave na gradnjo pomurskega vodovoda, s katerim bo zagotovljena oskrba z zdravo pitno vodo za 125.000 prebivalcev regije.

Ocenjena vrednost naložbe je 135 milijonov evrov. Denar bodo prispevali država, Evropski kohezijski sklad in občine.

Država in pomurske občine so dogovor in pogodbi o gradnji vodovoda v desetih letih podpisale trikrat. V tem času je bilo po obojestranski krivdi opravljeno zelo malo kokretnega dela.

Do velikega premika v pripravah na naložbo je prišlo po junijskem pogovoru med pomurskimi župani in okoljskim ministrom Rokom Žarnićem, na katerem so si odkrito povedali kdo in kaj je krivo za zamudo in se dogovorili, da zamujeno nadomestijo v kratkem času in na ta način tudi zagotovijo evropska sredstva za naložbo.

Janez Rožmarin, Anton Toernar in Franc Šlithuber, ki vodijo priprave na izvedbo projekta, razdeljenega na tri manjše sisteme, so povedali, da so s pripravami na naložbo že tako daleč, da bodo z gradbenimi deli - če ne bo prišlo do nepredvidenih težav in zapletov - zagotovo začeli najpozneje jeseni prihodnje leto, končali pa leta 2015. Največ dela so morali opraviti na Goričkem zaradi zagotavljanja vodnih virov, hribovitega terena in razdrobljene poseljenosti. Prav na Goričkem je tudi največje pomanjkanje pitne vode.

Gradnja pomurskega vodovoda je ena od ključnih naložb v okviru zakona o razvojni pomoči pomurski regiji.

Vir:http://www.delo.si/novice/slovenija/pomurski-vodovod-po-desetletju-priprav.html

Mam občutek da vsepovsod se nekaj dogaja, gradi in razvija, le naša preljuba Murska Sobota iz dneva v dan bolj stagnira oz. nazaduje...

Ta forum ne odraža ravno realnega stanja. Pač ni ravno fotografov, ki bi tako pokrivali MS ali Postojno, NM, Domžale, Kamnik.., kot je recimo pokritost Ljubljane, Maribora, celo Kopra in Nove Gorice. Se pa kaj gradi povsod.

Niti ne, nikjer nič ne dogaja, vse stoji. Nekaj se je delalo s strani Elektro Maribor na lokaciji kje je planiran Mercator center, a nič konkretnega v povezavi s tem projektom.

2.2. se pričakuje sprejetje proračuna MOMS ki vsebuje tudi 450k € za stadion Fazanerija (400k za novogradnje, beri reflektorji (50% se čaka še od nzs), ter 50k za vzdrževanje (beri novo ozvočenje)). Upajmo da bo šlo skozi in da nebo kakšnih nenapovedanih izpadov dohodkov, kar lahko posledicno ogrozi tole.

Kaj se tiče zgoraj omenjega centra še baje ni gradbenega dovoljenja, tako da tudi iz te moke zgleda da ne bo kruha...
http://sobotainfo.com/novice/ogled/14300/?s=s

Zakaj nihče ne gradi? (http://shrani.si/f/44/EW/Lox7AcU/fotografija0485.jpg)

Spet en projekt, ki bo ostal le idejni?!:)

http://www.pomurec.com/vsebina/8070/Preucevali_bodo_moznosti_zeleznice_Bad_RadkersburgMurska_SobotaLendava

Nihče si ne želi praznega betonskega spomenika sredi mesta (http://sobotainfo.com/novice/ogled/15528/nihe-si-ne-eli-praznega-betonskega-spomenika-sredi-mesta-?s=mn)

Torej bomo še kar nekaj let gledali tole sramoto v centru mesta... Super :/

E moji prekmurci... vem, da nimate foto threada s starimi slikami, tako da sem se odločil, da vam tole sem prilepim... Zglobnik na ulicah Murske Sobote... slikca je iz sredine 80-tih let. Avtobus je bil sicer last mariborskega TOZD Certusa (leta 1986 se je temeljni organizaciji v Murski Soboti uspelo izločiti iz sestave delovne organizacije Certus in se preoblikovati v DO »Avtobusni promet p.o.), je pa vozil po Murski Soboti. Zaradi njega naj bi se v MS gradila tudi daljša avtobusna postajališča. Morda veste točno kje v MS je to slikano? Upam, da vam je všeč... :)

http://shrani.si/f/1U/Q2/3RtOEDkm/slika5.jpg

Slikano je pri hotel Diani, poleg avtobusne postaje na Slomškovi ulici. Drugače pa hvala za sliko! :cheers:

Super slika, hvala Opasni ;)

http://sobotainfo.com/novice/ogled/15525/

Pohvalno :okay:

V Ormožu bi znova gradili tovarno sladkorja

Prihodnje dni bo razpisana študija o upravičenosti ponovne gradnje tovarne sladkorja v Ormožu.

Ormož – Prihodnje dni bo razpisana, do začetka letošnjega decembra pa mora biti končana študija o upravičenosti ponovne gradnje tovarne sladkorja v Ormožu. Združenje pridelovalcev sladkorne pese pri tej zamisli podpirajo tako kmetijsko ministrstvo kot Kmetijsko-gospodarska zbornica in zadružna zveza, razkriva razpoloženje v slovenski kmetijski politiki predsednik združenja Miroslav Kosi.

»Študija bo dokument tudi za ministra in vlado, da do sredine prihodnjega leta v Bruslju zagovarjata odpravo pridelovalnih kvot za sladkor ali da vsaj za našo državo izpogajata izjemo. Če je Unija že sklenila, da morajo države povečati samopreskrbo, potem tudi mi s sladkorjem nimamo kaj čakati.«

V združenju je več kot 500 kmetov, ki imajo več kot 4000 hektarov njiv. Njim in tudi drugim sladkorna pesa v njivskem kolobarju zelo manjka; sama žita so na njive priklicala mnoge plevele, ki jih v prejšnjem kolobarju ni bilo. Zato so kmetje pripravljeni pri ponovni gradnji pomagati, saj dobre (nadzorne) četrtine investicije in lastništva ne bi prepustili nikomur drugemu. Izračunali so, da bi zlahka vračali petnajstletno posojilo za takšno naložbo.

Pozanimali so se tudi že za nakup preostalih 22 hektarov zemljišča, na katerem je stala prejšnja tovarna sladkorja, ki je s prodajo zadružnih deležev prešla v tuje roke, tuji lastniki pa so jo zaprli in razgradili, da so dobili evropski denar iz sklada za reformo trga s sladkorjem. Pri tem pa je Slovenija izgubila svoje pridelovalne kvote za sladkor. V združenju zdaj načrtujejo gradnjo nove tovarne za sto tisoč ton letne proizvodnje, kar bi povsem zadoščalo za slovensko letno potrošnjo sladkih kristalov.

Če bo študija pokazala nesporno upravičenost gradnje, bo treba počakati do sredine prihodnjega leta, da se bo Evropska unija odločila, kaj bo s kvotami v naslednjih petih letih. Če bi jim jih uspelo dobiti, bi začeli iskati investitorje, ki jih med obstoječimi evropskimi proizvajalci sladkorja zagotovo ne bo težko najti, saj zdaj ti žanjejo velike dobičke. Združenje pridelovalcev sladkorne pese se pri tem opira na izkušnje Irske, ki je po zaprtju svoje tovarne sladkorja 2006 zdaj pripravila podobno študijo o upravičenosti ponovne proizvodnje in potencialni investitorji so se začeli javljati kar sami. »Jasno pa smo vsem že dali vedeti, da država pri gradnji ormoške tovarne ne bo sodelovala,« poudarja Kosi.

Pridelovanje sladkorne pese zahteva določeno znanje, ki so ga naši kmetje že pridobili in ga še imajo. Po vstopu v Unijo pa bližnji hrvaški kmetje že zdaj ponujajo svoje njive za pridelavo sladkorne pese, saj je ta bila in je še vedno kraljica polj z najvišjim zaslužkom po hektaru. Da se pridelava sladkorja zagotovo izplača, dokazuje tudi pozivanje avstrijske vlade, naj njihovi kmetje povečujejo pridelavo, obenem pa se Avstrija menda zanima za pridelavo tehnične sladkorne pese na slovenskih njivah, da bi torej sladkorno peso pridelovali za avstrijske bioplinarne. Toda za naše kmete to ni ekonomsko zanimivo. Junija je v slovenskem parlamentu poslanec Franc Jurša, prejšnji predsednik združenja pridelovalcev sladkorne pese, postavil poslansko vprašanje o ponovni gradnji tovarne sladkorja in dobil odgovor, da vlada takšna prizadevanja podpira. Ministrstvo za kmetijstvo, zbornica in zveza pa to potrjujejo, saj so pripravljeni pri študiji o upravičenosti ponovne gradnje sodelovati s svojimi uporabnimi in že zbranimi podatki.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/v-ormozu-bi-znova-gradili-tovarno-sladkorja.html

http://sobotainfo.com/novice/ogled/16375/najprej-parkomati-sledi-e-gradnja-obvoznice?s=mn

Upam da čimprej, čeprav bi najraje videl zaprtje strogega centra MS ter gradnjo garažne hiše. A spet smo pri zgodbi o svinji in koruzi :D :P

Nevem kaj še čakajo z izgradnjo gražne hiše, urbanega centra in hipermarketa Mercator v centru Murske Sobote. Je že skrajni čas, da uredijo to sramoto.

Verjetno volitve. Tedaj se bo spet na veliko pisalo in obljubljalo. Do tečas pa se delajo vsi gluhe in neme :) Klasika v Murski Soboti, žal... :/

Super slikce! Upam da se uresniči in da ne bodo obveljale stave (http://sportne-stave.infobetbonus.com/stave/) mojih kolegov, ki trdijo, da je mala verjetnost za izgradnjo objetkov.

Celovita prenova mestnega jedra zaključena

V Ljutomeru je bilo urejenih sedem ulic in en trg

Občina Ljutomer je investicijo Celovita prenova mestnega jedra v mesecu avgustu 2010 prijavila na Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« Razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 – 2013 za obdobje 2010 – 2012. Vloga je bila takrat pozitivno rešena.

Ocenjena vrednost celotnega projekta po investicijskem programu je znašala 2.505.626,53 EUR, sofinancerska sredstva po pogodbi z dne 24. 5. 2011 znašajo 1.539.401,00 EUR. Sofinanciranje je možno največ do 85 % upravičenih stroškov investicije.

Dodatno je za sofinanciranje lastnega deleža sredstev Občina Ljutomer v letu 2011 na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko predložila predlog za koriščenje sredstev po 23. čl. Zakona o financiranju občine – ZFO-1 in sicer v višini 92.000,00 EUR.

Občina Ljutomer je prvo javno naročilo za izbiro izvajalca gradbenih del objavila na portalu javnih naročil aprila 2011. Takrat je bil postopek javnega naročila zaključen neuspešno. Javno naročilo je bilo ponovno objavljeno dne 17. 6. 2011, sklep o izbiri izvajalca del je bil izdan dne 18. 7. 2011. Sklep o oddaji javnega naročila je bil pravnomočen šele dne 29. 8. 2011, ko je bil s strani Državne revizijske komisije izdan sklep o ustavitvi postopka revizije javnega naročila. Izbrani izvajalec del je bilo Komunalno podjetje Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož. Izvajalska pogodba je bila podpisana dne 6. 9. 2011, pogodbena vrednost del je znašala 1.698.498,38 EUR, brez DDV.

Izvajalec strokovnega in finančnega nadzora je bil GRADAL, Bojan Sekereš s.p. iz Lendave, stroški nadzora pa so znašali 21.480,00 EUR, z DDV.

Izdelovalec varnostnega načrta in izvajalec koordinacija varstva pri delu je bil Anton Draškovič s.p. iz Beltinec, stroški koordinacije pa so znašali 2.970,00 EUR.

Uvod v delo je bil izveden dne 12. 9. 2011. V letu 2011 sta se uredila Postružnikova ulica in Stari trg v Ljutomeru.

V letu 2012 so dela potekala na Vrazovi ulica, Ivana Kaučiča cesti, Užiški ulici, Zacherlovi ulici, Ulici Franca Kovačiča in Ulici ob progi v Ljutomeru. Dela so bila končana konec avgusta 2012.

Sedem ulic in en trg je bilo urejenih v skupni dolžini 2273 m. Hodniki za pešce v skupni dolžini 1.620 m so bili urejeni v Vrazovi ulici, Postružnikovi ulici, Ivana Kaučiča cesti, Užiški ulici in na Starem trgu v Ljutomeru. V Užiški ulici in v Postružnikovi ulici v Ljutomeru so bila urejena tudi parkirišča v skupni površini 1.350 m2. V sklopu investicije so svoje kablovode v območje cest položili tudi upravljalci telekomunikacijskih vodov, kabelskega omrežja in elektro omrežja.

V sklopu investicije so bili urejeni tudi kanalizacija, vodovod in javna razsvetljava.

V času izvajanje investicije se je Občina Ljutomer srečevala s kar nekaj nepredvidenimi situacijami na terenu, katerih ob pripravi projekta in izdelavi projektne dokumentacije ni bilo možno predvideti. Nastala problematika in vprašanja so se reševala tekoče, predstavniki investitorja, izvajalca del, nadzorni organ in upravljalcev komunalne infrastrukture so se tedensko srečevali na koordinacijskih sestankih.

Tekom del se je pri sami izvedbi del na kanalizaciji, vodovodu, javni razsvetljavi in slabem stanju temeljnih tal na cestah pojavila tudi potreba po več delih. Na podlagi navedenih dejstev je bil z izvajalcem del dne 17. 8. 2012 sklenjen aneks št. 1 k osnovni pogodbi. Potrjena vrednost več del znaša 153.984,91 EUR, brez DDV, tako da znaša skupna vrednost gradbenih del 1.852.483,29 EUR.

11. septembra so na novinarski konferenci bili predstavljeni podatki ob zaključku prenove, kvalitetni pregled investicije pa je potekal 12. septembra.

OPIS DEL PO POSAMEZNI ULICI

Postružnikova ulica
Urejena je bila cesta v dolžini 200 m, pločnik v dolžini 2 x 195 m in parkirišča v površini 970 m2 ter vodovod in kanalizacija.

Stari trg
Urejena je bila cesta v dolžini 130 m in pločnik v dolžini skupaj 260 m ter javna razsvetljava in kanalizacija.

Vrazova ulica
Urejena je bila cesta v dolžini 240 m in pločnik v dolžini 240 m ter javna razsvetljava, vodovod in kanalizacija.

Ivana Kaučiča cesta
Urejena je bila cesta v dolžini 485 m in pločnik v dolžini 485 m ter javna razsvetljava, vodovod in kanalizacija.

Užiška ulica
Urejena je bila cesta v skupni dolžini 415 m, pločnik v dolžini 245 m in parkirišča v površini 380 m2 ter javna razsvetljava, vodovod in kanalizacija.

Zacherlova ulica
Cesta je bila urejena v dolžini skupaj 330 m ter vodovod in kanalizacija.

Ulica Franca Kovačiča
Cesta je bila urejena v skupni dolžini 293 m ter javna razsvetljava, vodovod in kanalizacija.

Ulica ob progi
Urejena je bila cesta v dolžini 180 m in kanalizacija.

Vir: http://www.prlekija-on.net/lokalno/4640/celovita-prenova-mestnega-jedra-zakljucena.html

Nova soboška vrtina ima največji energetski potencial

Murska Sobota - Geotermalna vrtina Sob-3g pri Murski Soboti je po ocenah vrtina z največjim energetskim potencialom v Sloveniji.

Izvrtali so jo pred dnevi, globoka je 1520 metrov, temperatura na ustju je do 55 stopinj Celzija, toplotna moč pa več kot štiri megavate, tako da bi lahko z njo ogrevali približno 2000 stanovanj.

Vrtino so izvrtali v okviru projekta gradnje geotermalnih vrtin Sob-3g in Sob-4g ter sanacije vrtine Sob-1 v sklopu projekta Turistični center Fazanerija, ki je vreden dobre tri milijone evrov, od tega je 2,2 milijona nepovratnih sredstev iz petega javnega razpisa iz operativnega programa razvoja regij.

Predstavniki družbe Nafta Geoterm, ki so vrtino izvrtali, so ob predstavitvi povedali, da so kljub veliki trdoti in vsebnosti kremena v kamninah dosegli predvideno globino, po aktiviranju pa je začela iz vrtine iztekati vroča mineralna voda, in to v zelo velikih količinah, nad 35 litrov na sekundo oziroma so s črpanjem dosegli celo 77 litrov na sekundo.

Po besedah odgovornega vodje del Željka Vukeliča niso bili toliko presenečeni nad temperature vode, ker je bila pričakovana, pač pa jih je presenetila predvsem izdatnost količin vode.

Voda ni odlagala vodnega kamna, kar je zelo pomembno pri vzdrževanju naprav, ko jo izkoriščajo, vsebuje pa raztopljeni zemeljski plin, več kot 99 odstotkov je ogljikovega dioksida.

Kot je ob prestavitvi povedal župan občine Murska Sobota Anton Štihec, to pomeni, da je potencial samo te vrtine dvakrat večji kot sedanji sistem mestnega daljinskega ogrevanja prek kotlovnice, s katerim segrevajo 50.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin oziroma 1000 stanovanj.

Po novem letu bodo začeli vrtati še reinjekcijsko vrtino Sob-g4, po besedah župana Štihca pa bi s še dvema takima vrtinama lahko vse mesto in del okolice ogrevali s termalno vodo. Pri tem upajo na pomoč države oziroma razpis, s katerim bi to hitreje uresničili.

Vir:http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/pomurje/2012/11/nova_soboska_vrtina_ima_najvecji_energetski_potencial.aspx

V Prekmurju bolj kot ne mrtvilo.
Sicer pa nekaj informacij:
Splošna bolnišnica Murska Sobota bo gradila nov urgentni center. Nekaj renderjev.

http://shrani.si/f/28/GA/3IjtyPlt/882140532461930138339742.jpg

http://shrani.si/f/38/Cx/27caNLls/883064532462423471623262.jpg

http://shrani.si/f/2G/10z/m1CW9t9/892856532462330138299438.jpg

http://shrani.si/f/1x/m8/3ZcBy7uC/892902532461673471698144.jpg

V Puconcih se gradi tovarna Seaway, ki bi naj v Prekmurju zagotovila od 120-150 novih delovnih mest.

http://sobotainfo.com/novice/ogled/17470/?s=s

http://sobotainfo.com/slike/novice/272a535143aa13813aa08719769281ac/630x6303f1887c235a8db24a493edb46342ccd01356010075.jpg

http://sobotainfo.com/slike/novice/272a535143aa13813aa08719769281ac/630x630e78ee29c5ae58887a95f215134a94f9a1356010085.jpg

V kratkem se bo pričela tudi gradnja Pomurskega vodovoda

http://www.pomurec.com/vsebina/16780/Gradnja_Pomurskega_vodovoda_se_bo_predvidoma_zacela_junija

Pa še nekaj za šalo ali za res, kakor vzamete.

Goričko postalo bogatejše za dva hotela (http://sobotainfo.com/novice/ogled/19068/goriko-postalo-bogateje-za-dva-hotela?s=nl)
:lol: