Opažam, da imamo dva threada o letalstvu, thread od AA, pa threada od glavnih letališč, pa threade o zdraviliščih in cestah in avtocestah, seveda tudi o železniški infrastrukturi, nimamo pa najpomembnejšega objekta ali firme v državi.
Torej Luke Koper oziroma pomorske infrastrukture.:ohno:
Zatorej slavnostno naznanjam otvoritev tega threada:banana::banana:, ki naj polno zaživi v prihodnosti, ko se bo tudi ta veja državne infrastrukture silovito gradila in širila.

Torej v prvem postu prilagam video novico, ki govori o nesreči v Kopru (mislim, da včeraj), potem pa prikaže največjo sramoto tega mesta in verjetno še večjo sramoto, kot je ljubljanska avtobusna postaja. Potniški terminal Koper.

http://tvslo.si/predvajaj/trk-ladij-v-kopru/ava2.79100744/

EDIT:Če se komu, da naj posta v naslednjem postu magari kake slike bodočih ekspanzij na tem področju.
EDIT2: Lokey dodaj v naslov threada še: / Maritime transport and infrastructure

Pohvalno!
Za obvezno čtivo bi predlagal temo na vlaki.info
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=33&t=5653
Tu je govora o obnovi tovorne postaje v Kopru in ne potniškega terminala. Tako da se to neposredno nanaša na pomorski promet, saj brez tega ni pomorskega prometa :).

Res je, Potniški terminal je verjetno kar šibka točka Luke Koper.

Sicer pa so številke osupljive. V enem letu načrtujejo povečanje obiska za več kot 300%.


Posel s potniškimi ladjami Sloveniji že prinaša milijone

http://delo.si/clanek/116593 (http://delo.si/clanek/116593)

Prava zlata jama! Še en dokaz kako potrebno je še dodatno razviti naš mali Koper ter luko! In absolutno potniški terminal! Obvezno!

Res je, Potniški terminal je verjetno kar šibka točka Luke Koper.

Sicer pa so številke osupljive. V enem letu načrtujejo povečanje obiska za več kot 300%.


Posel s potniškimi ladjami Sloveniji že prinaša milijone

http://delo.si/clanek/116593 (http://delo.si/clanek/116593)

Zakon tale intervju, sem vedel, da jim gre dobro, ne pa, da jim gre odlično. Če bi vsaj malo razmišljali vnaprej, bi potniški terminal že stal, Luki gre dobro in po moje v tem pogledu denar ni problem (priporočam jim le, naj najdejo dobrega argitekta in ne kakega gumpca po imenu Ravnikar, ki bo recimo v Ljubljani povsem zajeval železniško in avtobusno postajo!).

V logističnem pogledu imamo včasih majhne države res srečo oz. je majhnost prednost. Pripluti v neko večje pristanišče v kaki drugi državi pomeni nato še več ur, preden prispemo do neke turistične znamenitosti - žepna Slovenija v tem pogledu zmaga. Neposredna bližina obalnih mest (Koper, Izola, Piran, Portorož), bližina svetovnih turističnih biserov (Lipica, Postojna, Škocjanske jame), in zgolj kakšna ura vožnje do Bleda, Bohinja, Ljubljane ...

Če to ni zlata jama potem res ne vem, kaj je. Križarke pripeljejo najpremožnejše turiste, ki želijo v enem dnevu videti vse - in zato, da vidijo "vse", so pripravljeni zelo dobro plačati. Sploh ne vem, kaj še čakajo. Naj pripeljejo kolono taksijev in vodičev, nabavijo rdečo preprogo in lepo zakasirajo vse izlete. Učinek bo vzajemen, ker bo nekaj dodatnih milijonov priliva v veliko pomoč novim investicijam (Postojna, Lipica, obalna mesta...).


Zavihat rokave, Luka! Čimprej!

p.s. In ne ga sračkat z neko mini bajtico, ki bi naj postala "terminal". Porkaduš, saj niso resni, da bodo spet gradili še eno avtobusno postajo - kot da se ne zavedajo, kakšna zlata jama so križarke in da zaslužijo pompozen sprejem v koprski luki. Kot sem uspel zadnjič videt s ceste, je prostora zsa zgradbo večjih dimenzij več kot dovolj, ob čemer pa niti ni tako bistvena velikost kot izgled.

Če mene vprašate, bi bilo namesto neke moderne kocke napravit nek old-look, veličastno palača-like stavbo, ki bi vključevala trgovine s spominki (estetskimi in višjega cenovnega razreda!), restavracijo, lepe lokale ... Ko se turisti vračajo na ladjo in če niso uspeli nakupiti spominkov prej, jim bo to zadnja priložnost, da jih kupijo. Slovenija pa - bo še ena na listi držav, ki jih bodo obiskali, za večino popolna eksotika - in iz takih držav so "psihološko" spominki še bolj dragoceni ...

Prednost Kopra je ravno v tem, da je nekaj novega bolj eksotičnega od že zlajanih italjanskih mest.
Takoj zgradit primeren potniški terminal skupaj z poglobitvijo morja. Res pa je, da so te križarke ogromne oz. celo večje kot večina slovenskih krajev. Tako da bi moralo z temi ladjami dihati vso mesto in še kaj več.

Za turiste bi bila zanimiva že izvirna domača tržnica.

Če mene vprašate, bi bilo namesto neke moderne kocke napravit nek old-look, veličastno palača-like stavbo, ki bi vključevala trgovine s spominki (estetskimi in višjega cenovnega razreda!), restavracijo, lepe lokale ... Ko se turisti vračajo na ladjo in če niso uspeli nakupiti spominkov prej, jim bo to zadnja priložnost, da jih kupijo. Slovenija pa - bo še ena na listi držav, ki jih bodo obiskali, za večino popolna eksotika - in iz takih držav so "psihološko" spominki še bolj dragoceni ...

eno vprašanje iz intervjuja:
S čim bi potnike bolj zadovoljili, jih zadržali, vzbudili njihovo pozornost?

Njim je pomembno samo to, da ne počnemo nekih neumnosti, komercialnih umetnih izmišljotin. Prodajati moramo Slovenijo, Koper, našo kulturo, našo hrano, našo izvirnost, identiteto, take, kot smo ... Če bomo prodajali oljčno olje, nekaj pristnega, lokalnega, bo šlo. To nam ladjarji ponavljajo. Ni si treba izmišljati komercialnih neumnosti.

to kar ti opisuješ, se zelo približa temu

eno vprašanje iz intervjuja:
S čim bi potnike bolj zadovoljili, jih zadržali, vzbudili njihovo pozornost?

Njim je pomembno samo to, da ne počnemo nekih neumnosti, komercialnih umetnih izmišljotin. Prodajati moramo Slovenijo, Koper, našo kulturo, našo hrano, našo izvirnost, identiteto, take, kot smo ... Če bomo prodajali oljčno olje, nekaj pristnega, lokalnega, bo šlo. To nam ladjarji ponavljajo. Ni si treba izmišljati komercialnih neumnosti.

to kar ti opisuješ, se zelo približa temu

Nope! Kar jaz opisujem oz. predlagam, je dodana vrednost. Če misliš, da je dovolj, da turisti plačajo vstopnino v Lipico in vstopnino v Postonjsko jamo, potem si enako kratkoviden kot tisti, ki pustijo propadati Lipico in Postonjsko jamo. S spremljevalnimi dejavnostmi, urejeno spremljevalno infrastrukturo je mogoče doseči boljše rezultate in prekiniti sramoto, ki se nam dogaja zdaj. In to so zapuščeni objekti ob vstopu v Postonjsko jamo, obupna gostinska ponudba v Lipici (sendviči ob plastičnih mizah in kovinska škatla na kolesih, kjer ob vhodu prodajajo sladoled), izstopna točka na bodočem potniškem terminalu v Luki, ki jo sestavljajo asfaltirana ploščad in pogled na industrijski del Luke.

Kjer (turistično) smo, smo točno tam zaradi točno takih, ki mislijo, da je dovolj pogled na bohinjsko jezero in 20 let star vlakec po postonjski jami. In kakšna koliba namesto potniškega terminala v Luki. In sendviči ter pločevinke fante ob vstopu v Lipico.

Če tvoje (citirano) pisanje izvajam do konca, potem je treba ukiniti tudi komercialni vlakec v jami, potnike v Luki izkrcavati skupaj s kontejnerji in ukiniti še tisto prodajalko sladoleda ob vhodu v Lipico. Jaz nasprotno mislim, da je potrebno turizem izgrajevati in ob dejstvu, da sprejemamo stotisoče gostov, od tega vsaj kaj zaslužiti. Zato namesto montažne hiške predlagam veličasten sprejemni objekt, ki bo vstopna točka gostom iz križark (tam pa namesto kičastih, prodajati vrhunske in estetske spominke), popedenati infrastrukturo ob vhodu v jamo, oplemenititi tisto, kar ponuja narava.

Točno zaradi takih kratkovidnežev, ki bi raje pustili vse kot je bilo v 19. stoletju, turisti v Sloveniji v povprečju ostajajo zgolj 1-2 dneva. Negovati staro in dopolnjevati z novim. Zato podpiram gradnjo zabaviščnega centra (nekaj takega kot Gardaland) na Štajerskem, od množice obiskovalcev bo namreč zelo verjetno del turistov nato obiskal še Ptuj, Maribor, Goričko. Enako kot jaz o otrokom poleg Gardalanda obiščem še Verono.

Kar jaz opisujem, je napredek na področju turizma in ponudbe, kar očitno zagovarjaš ti, če se strinjaš z navedenim citatom, je stopicanje na mestu.

ne razumeš na kaj sem ciljal...na tvojo old-look super duper veličastno palačo. to bi bila komercialna umetna izmišljotina

ne razumeš na kaj sem ciljal...na tvojo old-look super duper veličastno palačo. to bi bila komercialna umetna izmišljotina
In kaj ne bi bila komercialna umetna izmišljotina? New-look boring ugly majhna kantina?

V vsakem primeru pa bo tisto, kar bodo zgradili, komercialna zadeva. Razen če kdo misli, da bo potniški terminal humanitarna ustanova. :nuts::ohno:

Za terminal so mislim, da že neke vizije (ali pa sem to sam skupaj spravil, pa me možgani rahlo jebejo že). Tuba, ki se 6 dimenzionalno vije na prostoru današnjega šotorišča za begunce. Mogoče bi lahko imela tudi neke lovke, ki bi imele funkcijo podobno jetwayem na letališčih. Samo ne vem točno, kako visoko se vstopa/izstopa na/iz ladje. Nikakor pa ne sodi tja klasična palača. To bo moderen terminal in temu primeren mora biti izgled. Naj gleda v prihodnost, tako, kot praviš. Torej futurizem prve vrste. Sploh pa tam ni primeren kraj za palače, ker ni nekih vizualnih povezav v mesto ali z mestnimi vedutami in poleg vsega je zraven staro mestno jedro, katerega bi s tako zgradbo poniževali.

Terminal že mora biti moderen, da se da vedeti da vseeno niso prispeli nekam kjer še elektrike ne poznajo. Potem pa jim je potrebno počasi a vztrajno razkrivati vse lepote Slovenije. Če je potrebno, se jih tudi pelje na prekmursko gibanico ter ormoško vinsko klet! Ali pa raftanje na Soči, Bled, Postojnska jama...Lahko bi jih prišel iskat muzejski vlak ter jih popeljal krožno vožnjo do postojne pa nazaj.....milijon možnosti! Samo ne potem preveč skomercializirat vse pa cene navit v višave, da se še angležem zdi vse drago :nuts::bash:.
V Luki pa je denarja ohoho, samo kaj ko so zadaj drugi interesi....bo že, počasi...

Tako bi prišlo še 4x več denarja. Pa če bi imeli eno hitro progo KP- LJ- CE- MB, pa malo hitrejše povezave iz te proge, bi bilo super. Namreč železnica je najpomembnejša stvar, ki nam za tem terminalom manjka, da bi bile stvari popolne.

Sej, na tem se že dela! Tako zaenkrat že obnavljajo tovorno postajo v Kopru. Bodo več kot podvojili velikost če sem številke prav razumel . Potem manjka še samo za začetek drug tir, ki bo upajmo malo hitrejši kot je tastar :). In seveda projekte kot je ta s Hrvaško in Srbijo! Če bi bili malo bolj pametni bi lahko tule ratali druga Nizozemska kaj se logistike tiče. Seveda v pomanjšanem merilu pa dobro!

Drugače pa ima slovenija neko mornarico :banana:

http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota

Takole nekako izgleda hibridizirano področje KP javne plaže (kombinacija pomorske infrastrukture in turizma):

http://www.shrani.si/f/2E/I1/2vFwPtNx/kp.jpg

Verjetno bi bilo smiselno napraviti nekakšno "potemkinovo" kuliso, magari z zasaditvijo višjih dreves, ki bi skrila industrijo v ozadju. Enako bi lahko napravili tudi ob izteku kampa Adria Ankaran, torej z nekakšnim novim pomolom pred bodočim tretjim pomolom Luke Koper, s čimer bi zakrili pogled na pretovarjanje in turistom "prikrili" pogled na Luko.

Jah, rabiš kitajski zid da zakriješ te post-panamax dvigala :) Sej bo boljše po izgradnji predora markovec!

fak, par poletij zapored sem preživel tukaj (letos pač ne, ker so barabe skenslale DiscoNautico), pa nikol nisem videl tega pogleda :lol: alko kriv verjetno :cheers2:

A kdo ve če je slučajno tudi iz Kopra kakšna trajekt linija, ali je potrebno za vse iti v Trst/Benetke?

Vse Reka-Trst-Benetke.

Vse Reka-Trst-Benetke.
Žalostno in sramotno in kratkovidno, da se Koper z vsemi svojimi potenciali ne razvija tudi v tem smislu.
No, morda sedaj, ko bodo uredili potniški terminal, bo vendarle komu "kapnilo", da bi nabavil nekaj kvalitetnih plovil dobrega izgleda in organiziral redne trajektne linije po slovenski obali, pa tja do Benetk, Pule, Trsta. Dam roko v ogenj, da bi bilo ogromno interesa.

Nekaj se je o tem že govorilo, pa mislim, da obstajajo, ali pa vsaj so neke totalno občasne proge tudi iz Kopra, je pa to res morda žalostno, vendar ne vidim, kako bi se splačalo komu it v Kopru na trajekt, zaradi dobrih in veliko hitrejših povezav iz recimo Reke.

Nekaj se je o tem že govorilo, pa mislim, da obstajajo, ali pa vsaj so neke totalno občasne proge tudi iz Kopra, je pa to res morda žalostno, vendar ne vidim, kako bi se splačalo komu it v Kopru na trajekt, zaradi dobrih in veliko hitrejših povezav iz recimo Reke.

Ja občasno so bile neke čartaske trajektne povezave z Benetkami nevem, če ravno iz Kopra, ampak s slovenske obale je pa blo.

Nekje iz slovenske obale je vozil nek katamaran al kaj že do benetk pa nazaj.
Drugače pa bo Slovenija tule počasi padla ven iz vseh iger, če se ne bo kaj konkretno spremenilo. Avstrija že tako in tako večino preko Italije transportira, sedaj pa še gradijo novo progo....

Seveda, zgradili, smo AC (in ga po 15 letih še vedno)in zdaj mislijo politiki, ki nam vladajo, da smo bog i batina, na področju transporta in da se nam sosedi kar klanjajo in ponujajo, da bi čez naše ozemlje vozili svoj transport. Ha, edino romuni in bolgari, ki svojo ciganijo vozijo naokoli.

Seveda, zgradili, smo AC (in ga po 15 letih še vedno)in zdaj mislijo politiki, ki nam vladajo, da smo bog i batina, na področju transporta in da se nam sosedi kar klanjajo in ponujajo, da bi čez naše ozemlje vozili svoj transport. Ha, edino romuni in bolgari, ki svojo ciganijo vozijo naokoli.

Bolgari in Romuni pokradena vozila prek naših AC domov vozijo, to pa to! :lol::ohno:

Vse Reka-Trst-Benetke.

Kaj pa ferry to Albania and Greece?

http://i228.photobucket.com/albums/ee119/Verso1/ferry.jpg

Prvič slišim.

Je blo par let nazaj ja, odkar so naredili tisto krožišče s fontano pa nism več opazu tiste table.

ferry to Albania and Greece

ja .. je še vedno .. ladja RAVENNA "KOPER - TRIESTE - DURRES - KOPER"

table pa mislim da ni več

Kako kaze potniskemu terminalu v luki Koper? So ze zaceli s poglobitvijo morskega dna za vecje potniske ladje?

Od srede aprila do začetka oktobra je trajekt med Benetkami in Piranom, menda enkrat na teden.

To je tisti katamaran - Prince of Venice

Včeraj so v Luki Koper dosegli novo rekordno okroglo številko. Na kontejnerskem terminalu so namreč pretovorili 400.000 TEU kontejner

Klub sedanjim gospodarskim razmeram so na terminalu za kontejnerje pretovor v zadnjih petih letih podvojili. Razloge za to vidijo predvsem v novih ladijskih linijah za Sredozemlje in Daljni vzhod, pripomogli pa naj bi tudi dobro organizirani redni železniški dovozi in odvozi kontejnerjev.

»Temu je potrebno dodati tudi zaupanje poslovnih partnerjev, našo konkurenčnost ter dobro organizacijo in delovne učinke zaposlenih. Zasluge za naš rekord ima tudi vse naše poslovno okolje, poslovni partnerji, ki sodelujejo v transportni verigi in omogočajo, da transport prek našega pristanišča res dobro poteka,« so zapisali na Luki Koper.

V družbi so prepričani, da doseženi rezultati na področju ladijskega pretovora kontejnerjev Luko Koper uvrščajo v krog najpomembnejših kontejnerskih pristanišč na Jadranu. Glede na sedanje trende in napovedi v globalni ekonomiji rast pretovora kontejnerjev pričakujejo tudi v prihodnje, kar bo zahtevalo nova vlaganja v opremo in skladiščne površine. Slednje pa je pogojeno s sprejemom državnega prostorskega načrta, so še zapisali.

vir>http://www.primorska.info/novice/10875/nov_rekord_v_luki_koper

:banana::nuts:

Potniške ladje bodo obiskovale Koper tudi leta 2012

Svetovno priznani ladjar Royal Carribean je koprski občini danes napovedal, da bo, podobno kot prihodnje leto, tudi leta 2012 s svojimi potniškimi ladjami reden gost Kopra, so sporočili iz občinske službe za stike z javnostmi.

http://www4.slikomat.com/10/1218/n5-e36c65.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4649884.htm)

KOPER>“To pomeni, da si tudi leta 2012 v Kopru lahko obetamo več kot sto tisoč turistov s potniških ladij,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Koper je letos obiskalo približno 38.000 pomorskih potniških turistov, za prihodnje leto jih je napovedanih med 120 in 130 tisoč, podoben obisk pa se po prvih napovedih sodeč obeta tudi leta 2012.

Po besedah Johna Tercka, direktorja razvojnega oddelka za investicije v nove produkte pri družbi Royal Carribean, pa je omenjena družba svetovnega kova celo pripravljena investirati v Koper, še sporočajo iz občinske uprave. NR

Vir>Primorske novice

:cheers:

DPN za koprsko pristanišče bo lahko še dva meseca v italijanskih rokah

Italijanska okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo lahko zdaj v lastnem jeziku prebira dokumentacijo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za koprsko pristanišče. Slovenski kolega Roko Žarnić je zajeten kup v četrtek poslal v Rim, Italija pa ima kar dva meseca časa za pripombe.

http://www4.slikomat.com/10/0129/n32-ec3ca7.jpg
Tako sta v dokumentih o DPN videti načrtovana tretji pomol in območje Sv. Katarine.

KOPER, RIM>“V sredo smo dobili prevedene dokumente, v četrtek pa jih posredovali v Italijo,” so potrdili na okoljskem ministrstvu.

Žarnić: stvar prijaznosti

Sloveniji v resnici v Italijo ne bi bilo treba pošiljati še italijanskega prevoda zajetne dokumentacije, a je šla s tem na roko, da bi sosednja država lahko čimprej reagirala. “To je stvar prijaznosti,” ocenjuje Roko Žarnić.

Prevod, ki je stal 20.000 evrov in ga je bilo treba čakati več mesecev, je sicer povzročil majhen kratek stik med ministrstvom in Luko Koper. Plačati ga je namreč morala Luka, ne pa ministrstvo. Žarnić obžaluje, da je s prevodom nastal tak problem. “Glede na to, da gre za dvojezično območje, bi že od zaradi tega morali biti v obeh jezikih. Dobil sem očitek; če je nekdo (Luka Koper, op.a.) vložil že tri milijone v izdelavo DPN, ne bo še za prevod. Ministrstvo vendar nima na voljo denarja za prevode,” razlaga Žarnić. Zdaj je to končno pod streho, soseda pa ima 60 dni časa, da pošlje svoje komentarje na prejete dokumente. Slovenija pa jih mora nato smiselno vključiti v DPN.

En maj prepozno

Ta strateški dokument za prihodnji razvoj koprskega pristanišča zamuja že nekaj let. Na lanskem spomladanskem obisku v Luki se je premierju Borutu Pahorju zarekla celo obljuba, da bo DPN sprejet najkasneje do 13. maja (lanskega!). A to se ni zgodilo prav zaradi Italije, ki je februarja lani presenetila z namero, da želi sodelovati v postopku celovite presoje vplivov na okolje za ta DPN, ki predvideva tudi gradnjo tretjega pomola.

Vir> Primorske novice

Prijazen naš minister. Zdaj čakamo, da mu bo italijanska kolegica poslala DPN za razvoj tržaškega pristanišča, da ga prečekiramo. :)

http://www.zivetispristaniscem.si/index.php?page=static&item=17

Luka Koper bi vlagala v razvoj, a "Križaničeve" skrbijo posledice za proračun


Ljubljana - V Luki Koper načrtujejo, da bi do leta 2015 v posodobitev pristanišča in infrastrukture vložili nekaj manj kot 200 milijonov evrov. Pri tem ne računajo na proračunska sredstva, a koncesijska pogodba med državo in Luko določa, da je vlada ob prenehanju koncesijskega razmerja Luki dolžna povrniti naložbe v razvoj pristaniške infrastrukture.

Križanič: "Vlačičevi" naj presojajo upravičenost naložb

Ministrstvo za promet je v obravnavo vladi predlagalo program razvoja koprskega pristanišča za obdobje od leta 2011 do 2015, ob tem pa zapisalo, da bo naložbe v pristanišče izvajala Luka Koper "v svojem imenu in za svoj račun, tako da neposrednih finančnih posledic za proračun ni". Finančno ministrstvo Franca Križaniča pa je prometno ministrstvo opozorilo, da je kot resorno ministrstvo pristojno za presojanje upravičenosti posamezne predlagane investicije. "Pri presoji upravičenosti pa je treba upoštevati dejstvo, da vsaka nova investicija povečuje potencialne obveznosti države do Luke Koper, kot to izhaja iz koncesijske pogodbe," so ministrstvo Patricka Vlačiča opozorili na finančnem ministrstvu.

"Skladno s koncesijsko pogodbo je Luka Koper dolžna sama izgrajevati in vzdrževati pristaniško infrastrukturo, iz katerih virov, pa je stvar poslovne odločitve," so nam pojasnili v Luki. A dejstvo je, da daje soglasje vlade k naložbam Luke Koper po koncesijski pogodbi med državo in Luko, ki bo potekla leta 2043, podlago za uveljavljanje povrnitve stroškov, namenjenih razvoju pristaniške infrastrukture. Poleg tega je država po koncu koncesijske pogodbe tudi dolžna odkupiti zemljišča v lasti koncesionarja, torej Luke Koper, in objekte na zemljišču po tržni ceni. Strošek bi lahko ob podelitvi koncesije komu drugemu sicer predstavljal del koncesijske dajatve novega koncesionarja.

Za skoraj 200 milijonov evrov naložb, največ v terminale

In v kaj bi Luka Koper v naslednjih petih letih vložila načrtovanih 198,72 milijona evrov? Program naložb je razdeljen na investicije v infrastrukturo, ki ni namenjena javnemu prometu, in tisto, ki je namenjena javnemu prometu. Pri infrastrukturi pristanišča je največ sredstev, 47 milijonov evrov, namenjenih kontejnerskemu terminalu, za hrambo splošnega tovora bi namenili 23,4 milijona evrov, za evropski energetski terminal nekaj manj kot 20 milijonov evrov, za avtomobilski terminal 5,4 milijona evrov in za potniški terminal 4,5 milijona evrov. Naložba v infrastrukturo, ki je namenjena javnemu prometu, je skupaj ocenjena na 81 milijonov evrov.

V Luki Koper medtem opozarjajo, da je lahko pristanišče konkurenčno le z ustreznimi povezavami na morski in kopenski strani. Kot najpomembnejšo pridobitev pričakujejo posodobitev koprskega železniškega vozlišča in obstoječe proge Koper-Divača. Navedeno bi povečalo propustnost obstoječe proge za okoli 30 odstotkov, dodajajo. Pričakujejo še poglobitev plovnih kanalov in gradnjo novega vhoda v pristanišče.

Vse navedeno pa še vedno ne bo prispevalo k trajnostnemu razvoju pristanišča. Za slednje bo namreč potrebna še gradnja nove proge med Koprom in Divačo, optimizacija železniških prevozov in posodabljanje železniške infrastrukture, želijo pa si tudi, kot izhaja iz programa, zmanjšanje monopolne vloge Slovenskih železnic. "Popolna liberalizacija trga tovornega prometa, ki prinaša več prevoznikov, več konkurence, več dela, ugodnejše tarife," je namreč po mnenju Luke eden od pogojev za doseganje trajnostnega razvoja pristanišča.

katja.svensek@dnevnik.si

Dnevnik

Pozdravljeni usi skupaj.

Današnje dogajanje ob potniškem terminalu v Luki Koper, kjer so kljub prazniku pogljabljali dno morja za prihajajoče velike mrcine(križarke).:cheers:

http://www.shrani.si/f/f/8B/3hVlVSvv/02052011080-800.jpg

http://www.shrani.si/f/1D/d2/Etevwn2/02052011088-800.jpg

http://www.shrani.si/f/1V/L7/43IUSdtm/02052011087-800.jpg

In še zver ki grizlja dno :D
http://www.shrani.si/f/3R/Jc/30NChV6M/02052011090-800.jpg

Vlada sprejela državni prostorski načrt za koprsko pristanišče
Ljubljana/Koper - Vlada je na današnji seji sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Zaradi vse večje preusmeritve blaga s cest na morje je treba zagotoviti pravočasno in konsistentno rast trgovskega pristanišča v Kopru, so sprejem uredbe utemeljili na vladi.
http://dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/1042452735

Gledam tist video ins e bodo finančno ubil z temi "ekološkimi" fotovoltaičnim drekom.

Poleg tega se bodo pa čist ogradil da se ne bodo mogl širt :lol:

Modeli bi se potegnil stran od kopra in se tam širil kolikor gre, na koprski strani pa naredil nek normalen potniški terminal stran od tovornega da se ne vidi tovornega dela ko se izkrcaš z potniškega terminala.

Ne vem če si že ti kdaj bil na Slovenski obali in predvsem v Kopru, ampak mamo je celih 48km, od česar je za 2 ali 3 km samo po luških pomolih Luke Koper. =) Nima se kam odmikat, sploh pa tistih 30 ali 40m visokih žerjavov nimaš kam skriti.

Zakaj bi jih skrivali? :) Turizem traja cca 3 mesece, ribolov je kar je! Torej je pravilno, da izkoriščamo morje v gospodarske namene!

http://www.shrani.si/t/1E/Rl/19cDlGu8/004.jpg (http://www.shrani.si/?1E/Rl/19cDlGu8/004.jpg)

Koper - V koprskem pristanišču so danes privezali tri potniške ladje, kar sicer ni prvič, vendar pa dveh izmed največjih križark na svetu hkrati v Kopru še niso imeli, so sporočili iz Luke Koper.
Poleg tega je na eni od teh treh ladij v pristanišče prispel letošnji stotisoči obiskovalec, kar je rekord potniškega terminala Luke Koper.


http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2011/10/v_koprskem_pristaniscu_tri_ladje_in_stotisoci_obiskovalec.aspx


VIR: Planet Siol.net

http://img196.imageshack.us/img196/9641/slikaoriginal1318180692.jpg (http://imageshack.us/photo/my-images/196/slikaoriginal1318180692.jpg/)

http://img839.imageshack.us/img839/9641/slikaoriginal1318180692.jpg (http://imageshack.us/photo/my-images/839/slikaoriginal1318180692.jpg/)

vir: zurnal24

Sem bil v Korpu, ko je enkrat bila ena takšna ladja privezana....to je res ogromno! Upam da čimprej naredijo ta potniški terminal kot se spodobi!

V čem je sploh problem, da ne zgradijo tega terminala? A je to občinski problem al problem luke? Ker Popo s takimi projekti ponavadi nima težav....

Kolikor jaz vem, nekdanja ministrica Radičeva ni podpirala ladijskega potniškega prometa v Kopru.

Kolikor jaz vem, nekdanja ministrica Radičeva ni podpirala ladijskega potniškega prometa v Kopru.

Ma to ne bo čist držalo, je pa res, da se je zavzemala da ne bo vse na horuk in da naj bo dobro premipljeno.
Je pa res, da je bilo treba najprej sprejeti DPN , kar jim je uspelo urediti tako da upam da v letu 2013 že ugledamo nov potniški temrinal. Po drugi strani je res, da imajo v Reki že 2 leti nov terminal, pa pr njih ni pristala niti ena potniška ladja.

Luka Koper postala največji kontejnerski terminal severnega jadrana

Včeraj smo s 500.000-im pretovorjenim TEU (kontejnerska enota) v Luki Koper dosegli nov mejnik, ki nas bo tudi letos zaznamoval kot največji kontejnerski terminal severnega Jadrana.

Začetki koprskega kontejnerskega terminala segajo v leto 1979, ko smo zgradili 150 metrsko obalo z enim dvigalom. Že naslednje leto je terminal ustvaril 37.831 TEU prometa. Z izjemo začetka devetdesetih let, ko je Slovenijo in regijo prizadela vojna na Balkanu, je promet vseskozi stabilno naraščal. Po letu 2000 pa je vedno hitrejši trend kontejenerizacije povzročil skokovito rast prometa v vseh svetovnih pristaniščih. Temu trendu smo uspešno sledili tudi v Kopru, saj smo leta 2001 pretovorili 93.187 TEU, konec letošnjega leta pa se bomo približali številki 600.000.

V Kopru so prisotni vsi največji kontejnerski ladjarji, bodisi z direktnimi ali feeder linijami. Prepričala jih je zanesljivost storitev, pravočasna izgradnja novih zmogljivosti in dobre prometne povezave z zaledjem. Koper je od junija 2009 neposredno povezan z Daljnim vzhodom z dvema linijama, ki ju upravlja šest ladjarjev. Ti dve liniji sta tudi odločilno pripomogli k tako izrazitemu porastu blaga v kontejnerjih. Trend rasti bo prisoten tudi v prihodnjem letu, vendar v manjšem obsegu, predvsem zaradi previdnih napovedi gibanja svetovnega gospodarstva.

"V Luki Koper smo že pred leti prepoznali kontejnerje kot enega najbolj perspektivnih tovorov, kar smo zapisali tudi v svojo strategijo in to še enkrat potrdili z letos sprejetim pet letnim strateškim načrtom. Koper tako ostaja trdno na prestolu največjega kontejnerskega pristanišča v severnem Jadranu", je zgodovinski trenutek komentiral predsednik uprave Gregor Veselko.

V Luki Koper nadaljujemo z naložbami, ki povečujejo kapaciteto in optimizirajo poslovanje terminala. Tu gre predvsem za nabavo delovne mehanizacije, pridobivanje površin za skladiščenje in manipulacije na vagonih ter prenova informacijskega sistema terminala. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bo najpomembnejša naložba poglobitev bazena in plovnih kanalov, kar bo omogočilo neoviran pristanek še večjih kontejnerskih ladij.

Služba za odnose z javnostmi

Vir: http://podpalmo.si/index.php?page=news&item=20&id=113179#ixzz1d7HojpQv

a je sploh kkšno pristanišče v jadranu ki ima več prometa kot koper, sej ni nobene večje luke v italiji,razne ravena je sumljiva glede pretovora...
ve slučajno kdo kdaj kj misljo z razširitvijo luke koper, usak investitor bi uložu u tretji pomol, kje se zatika?tretji tir, birokracija...???

Tam je školjčišče. V živo sicer izgleda zanimivo, je pa na mestu predvidenega pomola.

Tam je školjčišče. V živo sicer izgleda zanimivo, je pa na mestu predvidenega pomola.

Mmmm, školjke iz tega školjčišča morajo biti pa mnjam... Take, ekološke :lol:

a je sploh kkšno pristanišče v jadranu ki ima več prometa kot koper, sej ni nobene večje luke v italiji,razne ravena je sumljiva glede pretovora...

Proti Trstu je Koper palček. Tudi Benetke in Ravenna sta večji pristanišči. Zanimivo pa, da vsa hrvaška pristanišča skupaj komaj dosegajo koprsko.

http://s1.mojalbum.com/2988941_8247006_19199979/morje/19199979_z.jpg

Kontejnerski terminal je v Kopru očitno drugi, ampak mislim, da lahko kar kmalu računamo na prehitevanje Benetk, seveda če se bo nadaljevalo z dobrim vodenjem Luke. Je pa res, da pa na drugih področjih Koper precej bolj peša.

Kaj ma pa dobro vodenje luke s tem, da se bo zaradi recesije in gospodarske krize pretovor spet zmanjšal?

To, da se bo zmanjšal za 8% namesto 45% (Ravenna in Ploče)

Kontejnerski terminal je v Kopru očitno drugi.

Kako drugi?Zgoraj imaš članek, da je Koper največji kontejnerski terminal severnega jadrana.

Struckar se je zanašal na 2 leti stare sezname. Sej vidmo da so mel leta 2009 340k TEU, letos pa že prvi teden novembra 500k (kaj bi šele blo, če neb blo stavke :lol: )

Mmmm, školjke iz tega školjčišča morajo biti pa mnjam... Take, ekološke :lol:

Tisto je "pokopališče" školjk, ne gojišče.

Ja, treba je biti pozoren na letnice! Moj seznam prikazuje podatke iz 2008 in 2009 (pripel sem ga predvsem kot pojasnilo nekomu, ki ni imel pravih predstav o velikosti jadranskih tovornih pristanišč), članek, ki ga je pripopal BeliF, pa govori o letošnjih rezultatih Luke Koper. Na kratko, Koper naj bi letos po pretovoru kontejnerjev prehhitel prej vodilne Benetke. Bravo, Koprčani!

Tisto je "pokopališče" školjk, ne gojišče.
In to umetno narejeno. Pa je vseeno naravna znamenitost.

Luka Koper v finalu najbolj prijaznih pristanišč v Evropi

Na tekmovanju za nagrado Združenja evropskih pomorskih pristanišč je prišla v finale, skupaj s Stockholmom in Thessalonikijem

Luka Koper [LKPG 9,10 +1,11%] se je tudi letos udeležila tekmovanja za nagrado Združenja evropskih pomorskih pristanišč (ESPO), s katero želijo spodbuditi pristanišča na stari celini, da postanejo bolj prijazna in odprta do lokalnih prebivalcev. Nagrado je prejel švedski Stockholm, med finalisti sta bila še Luka Koper in grška luka Thessaloniki.

V Evropi je več kot 1.200 pristanišč, tekmovanja za nagrado ESPO pa se je letos udeležilo 17 pristanišč, so sporočili iz Luke.

Finančna podpora številnim projektom

V Luki Koper med drugim pripravljajo tradicionalni Pristaniški dan, preko spletnega portala pa komunicirajo z okoljem in prikazujemo meritve prašnih delcev in hrupa.Za otroke so izdali knjižico Luka Koper, okno v svet, za odrasle pa zgibanko z zanimivostmi in manj znanimi informacijami o koprskem pristanišču. Finančno podpirajo številne kulturne, športne, humanitarne, izobraževalne in druge projekte ter skrbijo za urejenost pristanišča in proizvajajo lastno oljčno olje.

http://www.finance.si/330049/Luka-Koper-v-finalu-najbolj-prijaznih-pristani%C5%A1%C4%8D-v-Evropi

Thessaloniki = Solun

Portorož sklenil obdobje pomorskih »debelih krav«?

Pomorski trg je zacvetel, Splošna plovba Portorož pa je uspela v celoti pomladiti ladjevje.

Rok in Jan Golja sta bratranca, ki se še v domačem kraju poredko srečata. Jan je iz Ankarana, televizijski novinar (Svet na Kanalu A), Rok je iz Dekanov, pomorščak, tretji častnik stroja. Kakšna je verjetnost, da se srečata v Nantongu, na reki Jangce?

Ena proti eni milijardi. In vendar se je zgodilo ravno to. Oba sta se službeno odpravila na isto ladjo, ladjo Portorož, ne da bi se o tem kar koli dogovorila. Jan je poročal za Kanal A o prevzemu in krstu četrte ladje Portorož, Rok Golja pa bo zdaj pol leta plul kot častnik stroja po svetu. Vse več Slovencev se zaradi poslov podaja tudi v to deželo vzhajajočega sonca. Kdor hoče poslovati in tekmovati s svetovnim gospodarstvom, mora v svet.

Splošna plovba Portorož je samo v zadnjih treh letih v kitajskih ladjedelnicah naročila in prevzela štiri povsem nove ladje. Kaj podobnega se prej ni zgodilo že 25 let. Po skoraj 20 letih pomorskih »suhih krav« je pomorstvo leta 2003 dočakalo sedem let »debelih krav«. Pomorski trg je zacvetel in slovenskemu ladjarju je uspelo v tem času v celoti pomladiti ladjevje. Zadnja ladja Portorož, ki so jo izdelali v ladjedelnici Hantong v Nantongu ob reki Jangce, je zato nekaj posebnega. To je bila zadnja od 16 sestrskih ladij, ki jih je konec leta 2007 naročil konzorcij šestih (predvsem nemških) ladjarjev.

Zaradi nihanja cen na pomorskem trgu je tudi cena novemu Portorožu padla skoraj za tretjino (na nekaj več kot 26 milijonov dolarjev). »Naročilo 16 ladij skupaj je omogočilo, da smo naročniki dosegli ugodnejšo ceno. Poleg tega smo privarčevali pri stroških nadzora, saj smo si ladjarji delili stroške kakih petih nadzornikov, strokovnjakov, ki so med gradnjo budno spremljali vseh 16 nastajajočih ladij. V navadi je, da približno dva meseca pred dokončanjem gradnje na ladjo pošljemo še svojega inšpektorja (tokrat je bil to Darko Perc), kapitana (Miroslav Koželj, Štajerec iz Izole) in upravitelja stroja, to je Oleg Belsky, Ukrajinec, ki se počuti napol Slovenec.

Omenjeni morajo v času zaključevanja gradnje oziroma opremljanja poskrbeti za nekakšno udomačitev ladje. Budno pazijo, da vse naprave in oprema delujejo po predpisih in naših pričakovanjih,« je pojasnil Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe, ki na Kitajsko iz poslovnih razlogov potuje nekajkrat na leto.

Darko Perc, eden od petih tehničnih inšpektorjev Splošne plovbe, je bil tokrat že 45 dni na Kitajskem: »Največkrat potujem na Kitajsko, kjer zaposlujemo največji del ladjevja in gradimo ali popravljamo največji del flote. Vsaka ladja mora iti v petih letih dvakrat v suhi dok. Tako zahtevajo predpisi. Poleg tega so potrebna še druga popravila. Pri Splošni plovbi smo v zadnjih sedmih letih tako pomladili in posodobili ladjevje, da se s tem bistveno zmanjšuje število posegov in popravil. Njihovo vzdrževanje je veliko preprostejše in tudi cenejše.

Najpomembneje pa je, da je naše poslovanje z novejšimi ladjami zanesljivejše, zaradi česar smo na trgu konkurenčnejši,« pravi Darko Perc, ki nam z veliko vnemo razkaže številne posebnosti nove ladje.

Klasično in avtomatsko

»Portorož je tehnično vrhunsko opremljen. Vsaka pomembnejša vrata imajo senzorje. Če niso zaprta, je to zaznati na komandnem mostu. Opremljen je samo z enim rešilnim čolnom, vendar je ta povsem zaprt. V primeru nesreče se posadka vkrca v ta čoln in se samodejno spusti v morje. Postopek reševanja smo uspešno preizkusili. Ladjo je mogoče voditi računalniško in z avtomatskim pilotom. Pravzaprav bi lahko pritrdil, da jo je mogoče voditi z miško (računalniško). Če pa vsa elektronika odpove, ima na voljo tudi klasične, stare sisteme upravljanja in vodenja,« je pojasnjeval Darko Perc, ko nas je vodil po 190 metrov dolgi in 32 metrov široki (za dve nogometni igrišči veliki torej) čezoceanki, ki še diši po novem.

Strojnica, v kateri kraljuje 9480-kilovatni motor MAN, je kot iz škatlice. Tu se zdi vse brezhibno, posadka ladje je menda sposobna odpraviti vsako okvaro, ki bi jih doletela sredi morja. Tehnike se ne bojijo. Bolj jih skrbijo predvsem novodobni pirati, ki lovijo svoje žrtve tudi daleč na odprtem morju, predvsem pred Afriko.

Kapitan Miroslav Koželj je pojasnil, da je na Portorožu 23 članov posadke, od tega pet Slovencev, en Ukrajinec, Rus, Črnogorec in Srb. Vsi drugi so Filipinci. Slovenci in Evropejci nasploh se vse manj zaposlujejo na ladjah. Kljub sorazmerno dobrim zaslužkom in zagotovljenemu delovnemu mestu se marsikomu zdi potovanje z ladjami po različnih koncih sveta premalo vabljivo. Še zlasti zaradi precejšnje osame, saj so člani posadke ponavadi pol leta (mesec več ali manj) na morju in imajo potem štiri ali pet mesecev dopusta. Ves ta čas so stiki (tudi po facebooku, skypu ali telefonu) omejeni, saj so telefonske zveze mogoče le prek satelita, to pa nekaj stane. »Včasih je imela Splošna plovba ravno tako okoli 21 ladij, vendar so bile manjše, z nosilnostjo od 7000 do 20.000 ton. Danes kupujemo ladje, ki zmorejo več kot 50.000 ton nosilnosti. Ladjo, kot je Portorož, lahko upravlja in vodi pet ljudi. Seveda pa je tudi za druge člane posadke precej dela. Nove čezoceanke so res povsem avtomatizirane. Izumitelji poskušajo vse mogoče. Na primer, da bi izumili ladje, ki bi jih brez posadke upravljali s kopnega na dolgih poteh čez oceane. Vendar se to ni obneslo. Brez človeka na takih ladjah ne gre. Zmeraj se zgodi kaj nepredvidljivega, česar še tako popolna avtomatizacija ne bi mogla predvideti ali ustrezno rešiti. Zato mislim, da brez pomorščakov ladje nikoli ne bodo plule same,« je prepričan kapitan, ki je že v pokoju, a še zmeraj dovolj pri močeh, da si privošči kakšno dolgo pot. Najbrž se mu izplača za določen čas zamrzniti prejemanje pokojnine in dobiti 6200 evrov čistega na mesec. Še posebno ker pomorščak na ladji ne zapravi veliko in velik del zaslužka prinese domov. Življenje v stiku s tujci in svetom ponuja možnosti za učenje in razvoj. To je vsekakor eden od izzivov, zaradi katerih se posamezniki odločajo za potovanja. Portoroški ladjar ima še zmeraj 18 kapitanov Slovencev in štiri kapitane Hrvate. Še približno deset je kapitanov drugih narodnosti.

Splošni plovbi Portorož so pri poslovanju v veliko pomoč sodelavci poslovnega partnerja Senda Shipping Engineering & Service Ltd. Pinjing Lu – 28-letno dekle, ki je pred nekaj leti diplomirala na šanghajski univerzi Ocean, ima precejšnjo srečo, da je zaposlena v tej zelo uspešni družbi. S plačo in službo, do katere ima le 15 minut hoje, je zadovoljna. »Problem je, ker je diplomirancev preveč in pritiskajo na vsa delovna mesta. Delo začnemo ob 8.30 in končamo do 17.30, vmes imamo pol ure odmora za kosilo. V prostem času se posvečam taj čiju, badmintonu, plavanju in branju,« pravi Pinjing Lu. Ladjarji vedo povedati, da jim je v veliko pomoč. Vedno zna poiskati rešitev za vse, kar potrebujejo, tudi najzahtevnejše zagonetke.

Podobno neskončno priden kot mravlja je tudi njen sodelavec, nekaj let starejši Zhiping Ren, ki je zadovoljen, da ima svoje precej veliko stanovanje v četrti Baoshan, in upa, da bo Kitajska v 75 letih, za kolikor je smel kupiti stanovanje, spremenila zakonodajo o lastništvu nepremičnin. Zhiping je diplomiral iz računalništva v Nanjingu in zasluži od 700 do 800 evrov na mesec. S plačo je zadovoljen, tudi on pa se boji konkurence množice diplomirancev, ki jih na trg »bruhajo« kitajske univerze. Niti malo ga ne moti, da potrebuje do službe eno uro, iz službe pa poldrugo uro vožnje z avtobusom. To je za menda 30-milijonski Šanghaj povsem običajen čas.

Portorož je zdaj nekje pred Indonezijo in čaka na svoj prvi tovor: 55.000 ton premoga za Indijo.

http://www.delo.si/druzba/panorama/portoroz-sklenil-obdobje-pomorskih-debelih-krav.html

Koper je že lani prehitel Venezio - 369,474 TEU , med tem ko Koper 476,731 TEU ...

Torej že v lanskem letu 107, 257 TEU več kakor Venezia :) :banana:

Letos pa smo že preko 500 , 000 TEU :applause:


Bomo pa videli, kaj bo v prihodnje naš razvoj, Rijeka, Trst, Venezija... In še kakšen as ali dva skrita v rokavu ;)



Ja, treba je biti pozoren na letnice! Moj seznam prikazuje podatke iz 2008 in 2009 (pripel sem ga predvsem kot pojasnilo nekomu, ki ni imel pravih predstav o velikosti jadranskih tovornih pristanišč), članek, ki ga je pripopal BeliF, pa govori o letošnjih rezultatih Luke Koper. Na kratko, Koper naj bi letos po pretovoru kontejnerjev prehhitel prej vodilne Benetke. Bravo, Koprčani!

Štirje ladjarji opuščajo redno povezavo z Luko Koper

Luka Koper bo največ izgubila z odhodom ladjarja Hyundai Merchant Marine, ker bodo 60.000 zabojnikov preusmerili v Hamburg; to je deset odstotkov letnega pretovora zabojnikov v Kopru

Štirje ladjarji: Hanjin Shipping, Hyundai Merchant Marine, Yang Ming Line in United Arab Shipping Company (UASC) so od junija 2010 vsak teden napolnili eno kontejnersko ladjo z Daljnega vzhoda in vozili do Kopra. Po letu in pol povezavo opuščajo.

Sredi decembra so napolnili še zadnjo ladjo na Kitajskem, ki bo priplula v Koper 15. januarja, po tem datumu pa naj bi redni tedenski servis opustili. V Luki Koper ocenjujejo, da to še ne pomeni izgube tovora, ker naj bi zdaj zabojnike v Luko vozili z manjšimi »feeder« ladjami. Te bodo v Koper vozile iz Malte ali Pirejev. Hkrati bosta redni kontejnerski servis ohranila tudi ladjarja CMA in Maersk, ki sta zdaj največja igralca v Luki Koper po številu zabojnikov z Daljnjega vzhoda.

CMA in Maersk bi lahko povečala obseg prevozov

»Največja zmagovalca bosta CMA in Maersk, ki bosta drugo leto morda povečala obseg tovora za Luko Koper,« meni Rok Kobal iz Europacifica. V Europacificu bodo zaradi opuščanja redne povezave izgubili približno milijon evrov letnih prihodkov, gre predvsem za posel, ki so ga imeli s Philipsom, za katerega je vozil Hyundai. Hkrati pa so pridobili novi posel z LG, ki pa je večji in bodo z njim ustvarili približno 2,1 milijona evrov, zato predvideva, da bodo drugo leto zrasli na vsaj šest milijonov evrov prihodkov.

V Kopru preveč odlašajo s poglabljanjem

Tudi v slovenskem Schenkerju pravijo, da zanje zaradi opuščanja tega ladijskega servisa v Koper ne bo sprememb. Po oceni Roka Svetka, direktorja Schenkerja, je v tej krizi težko zbrati zadostne količine tovora. Po vrhu so ladjarji so dali na trg velike ladje, ki lahko vozijo naenkrat tudi 14.000 zabojnikov in raje vozijo z njimi, ker tako zmanjšujejo strošek ladijskega prevoza po zabojniku. »Ocenjujem, da bi lahko v Koper prišel kak drug ladjar, ki bo tu videl priložnost. Vsekakor pa morajo v Kopru poskrbeti predvsem za to, da se jim ne ponovi stavka«, ocenjuje Svetek. Do zdaj je po njegovi oceni Koper pridobival zaradi težav v severnomorskih pristaniščih, zdaj pa bi lahko nekaj časa pridobivali v Hamburgu. A ko bodo v Hamburgu, Rotterdamu ali Bremnu spet začeli nastajali zamaški pri prevozih v notranjost, bo Koper spet lahko izkoristil svoje prednosti. »Za zdaj je velika težava, da se preveč odlaša s poglabljanjem plovnih poti v Kopru in to zmanjšuje kredibilnost,« ocenjuje Svetek.

Več razlogov za umik

»Ladjar Hyundai se iz Slovenije umika zaradi gospodarske krize, stavke v Luki in zaradi izteka pogodbe. Po letu in pol delovanja servisa se rezultati pod črto ne izidejo,« pravi Valter Stojilkovič, direktor Adria Containterja, ki je agent ladjarja Hyundai Merchant Marine, ki prevaža tovor predvsem za Kio, Hyundai in Samsung. »Razmišljali smo o »feederju«, vendar bi to pomenilo približno deset dni daljšo vožnjo in višje stroške, zato ne pride v poštev. Hyundai se zato vrača na severnomorska pristanišča,« pravi Stojilkovič. To za Luko Koper pomeni 60.000 zabojnikov na leto manj, pravijo v Adria Containterju - kar je okvirno deset odstotkov letnega pretovora zabojnikov v Luki Koper. Po naših informacijah naj bi sicer ladjar Hanjin še naprej ohranil tovor za Luko Koper, vendar naj bi dostavljali zabojnike z manjšimi ladjami iz Malte, do koder bodo vozile matične ladje.

Severnomorska pristanišča globlja in bolje opremljena

Stroški prevoza zabojnikov v severnomorska pristaniška so manjši, ker ladjarji polnijo velike ladje s približno 14.000 zabojniki, v Luki Koper pa imajo težave z ugrezom in raztovorom že pri ladjah, ki imajo več kot 6.500 zabojnikov. V Luki Koper že nekaj časa načrtujejo, da bodo poglobili plovne poti in globino na privezih.

Naložbe Luke v letu 2012

Spomnimo, nadzorni svet Luke Koper v petek, 9. decembra ni potrdil načrta uprave za naložbe v letu 2012. Nadzorniki naj bi upravi naročili, naj zniža stroške naložb za milijon evrov, kar naj bi že uskladili. Luka Koper naj bi v letu 2012 investirala več kot 35 milijonov evrov, to je približno 15 milijonov več kot lani, med glavnimi naložbami pa so povečanje zmogljivosti na kontejnerskem terminalu, naložbe v notranji železniški promet in naložba v potniški terminal. Po naših informacijah naj bi poskrbeli tudi za to, da bi vsaj po enem plovnem kanalu omogočili plutje ladij z večjim ugrezom.

Vir:http://logistika.finance.si/333963/%C5%A0tirje-ladjarji-opu%C5%A1%C4%8Dajo-redno-povezavo-z-Luko-Koper

Bloomberg: Južnoevropska pristanišča 'ogrožajo' Hamburg in Rotterdam

Vzrok za porast pretovora iz Azije čez pristanišča v Italiji in na Balkanu je tudi v posodobitvi železniške infrastrukture

Mediteranska pristanišča jemljejo promet hamburškem in rotterdamskem pristanišču, piše Bloomberg. Posodobitve železniškega prometa namreč omogočajo raztovor ladij iz Azije že v Sredozemlju in nato kopenski prevoz do naročnika.

"Plovba iz drugega največjega azijskega pristanišča v Singapurju do Trsta traja 22,5 dni, kar je teden dni krajša pot kot do Hamburga," pravijo pri danskem ladjarju AP Moeller-Maersk . Podobne razdalje torej veljajo tudi za Luko Koper [LKPG 7,10 0,00%], ki je Bloombergovi novinarji sicer ne omenjajo. Dodajajo, da nekaj dni vzame še železniški promet iz italijanskega pristanišča.

Pretovor južnoevropskih pristanišč raste hitreje

Mediteranskim pristaniščem je voda na mlin tudi zmanjševanje hitrosti ladjarjev, katerega namen je varčavanje pri stroških z gorivom. Poleg tega, piše Bloomberg, evropske vlade napovedujejo večja vlaganja v železniško infrastrukturo.

Tržni delež severnoevropskih držav bi lahko bil v naslednjih letih ogrožen. Pomorski uvoz prek Italije in Balkana je v zadnjih 15 letih narasel za 115 odstotkov, medtem ko je promet prek nemških, belgijskih, nizozemskih in danskih pristanišč porasel za 69 odstotkov.

Vir:http://www.finance.si/334845/Bloomberg-Ju%C5%BEnoevropska-pristani%C5%A1%C4%8Da-ogro%C5%BEajo-Hamburg-in-Rotterdam

Luka Koper za prihodnje leto načrtuje 150 milijonov evrov prihodkov

Koper - Poslovni načrt Luke Koper za leto 2012 predvideva poslovne prihodke skupine Luka Koper v višini 150,4 milijona evrov.

Za matično družbo pa načrt predvideva poslovne prihodke v višini 140,8 milijona evrov, kar je za šest odstotkov več, kot je ocena za tekoče leto. Najvišjo rast prihodkov v prihodnjem letu sicer pričakujejo na segmentu kontejnerjev.

Poslovni izid iz poslovanja skupine bo 23,4 milijona evrov, kar je za 10 odstotkov več kot v oceni za leto 2011. Na ravni matične družbe bo poslovni izid iz poslovanja 20,5 milijona evrov oziroma 14 odstotkov več kot v oceni za leto 2011. Zaradi razmeroma neugodnih makroekonomskih napovedi na ključnih zalednih tržiščih pa v letu 2012 pričakujejo umiritev rasti dobičkovnosti iz poslovanja, izhaja iz povzetka poslovnega načrta družbe, s katerim se je v začetku tedna seznanil tudi nadzorni svet Luke Koper in je objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Načrtujejo, da bodo v skupini ustvarili za 52 milijonov evrov poenostavljenega denarnega toka, od katerega bo matična družba ustvarila 47,2 milijona evrov.

Načrtovani čisti poslovni izid skupine Luka Koper je 13,6 milijona, matične družbe pa 11,4 milijona evrov. Načrtovani čisti poslovni izid je boljši od ocene za 2011 in to kljub temu, da so v njem že upoštevali dodatne slabitve finančne naložbe v družbo Intereuropa. Ocena čistega poslovnega izida za leto 2011 znaša za skupino 0,3 milijona evrov, za matično družbo pa je negativna in znaša -1,7 milijona evrov.

Načrtujejo za 35 milijonov evrov naložb

V letu 2012 načrtujejo v celotni skupini za 35 milijonov evrov naložb v neopredmetena in opredmetena sredstva, kar je 80 odstotkov več od letošnje ocene. Večina oziroma 33 milijonov evrov naložb se nanaša na matično družbo. Pri tem bodo skladno s strateškim poslovnim načrtom naložbene aktivnosti usmerili predvsem v odpravo ozkih grl na kontejnerskem terminalu. V prvi polovici leta 2012 bo tudi pripravljena študija ekonomske upravičenosti za povečanje kapacitet kontejnerskega terminala, ki bo vključevala tudi izgradnjo tretjega pomola.

Ladijski pretovor bo v letu 2012 znašal predvidoma 17,8 milijona ton, kar je šest odstotkov več od ocenjenega pretovora v letu 2011, ko naj bi ta znašal 16,8 milijona ton. Tudi v letu 2012 tako v Luki Koper pričakujejo rast kontejnerskega prometa, vendar z nižjo stopnjo rasti kot v tem letu, še izhaja iz povzetka poslovnega načrta.

Vir:http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2011/12/luka_koper_za_prihodnje_leto_nacrtuje_150_milijonov_evrov_prihodkov.aspx

Luka Koper pridobila 37 milijonov evrov posojila

Namen najetja dolgoročnih posojil je refinanciranje kratkoročnega posojila.

Ljubljana - Družba Luka Koper je s tremi poslovnimi bankami danes podpisala pogodbo o najemu sedemletnega dolgoročnega posojila v višini 37 milijonov evrov. Namen najetja dolgoročnih posojil je refinanciranje kratkoročnega posojila, so danes objavili na spletni strani Ljubljanske borze.

Z najetjem dolgoročnih posojil se dodatno podaljšuje ročnost virov financiranja Luke Koper. S tem se zasleduje cilj uravnavanja ročnosti sredstev, ki je glede na infrastrukturno dejavnost družbe dolgoročnega značaja. Povprečna ročnost finančnih obveznosti skupine Luka Koper se tako podaljšuje na 5,3 leta, so še pojasnili v sporočilu.

Poslovni načrt Luke Koper za leto 2012 predvideva poslovne prihodke skupine Luka Koper v višini 150,4 milijona evrov, za matično družbo pa v višini 140,8 milijona evrov, kar je za šest odstotkov več, kot je ocena za tekoče leto.

Kot izhaja iz povzetka poslovnega načrta družbe, s katerim se je prejšnji teden seznanil nadzorni svet Luke Koper in je bil objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze, bo poslovni izid iz poslovanja skupine v prihodnjem letu 23,4 milijona evrov, kar je za 10 odstotkov več kot v oceni za leto 2011. Na ravni matične družbe bo poslovni izid iz poslovanja 20,5 milijona evrov oziroma 14 odstotkov več kot v oceni za leto 2011.

Načrtujejo, da bodo v skupini ustvarili za 52 milijonov evrov poenostavljenega denarnega toka, od katerega bo matična družba ustvarila 47,2 milijona evrov.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/luka-koper-pridobila-37-milijonov-evrov-posojila.html

Se obeta še morski markovec

Marca najbrž še ne bodo začeli poglabljati morskega dna pred kontejnerskim terminalom koprskega pristanišča. Z razpisom, s katerim so iskali izvajalca, se je namreč zapletlo. Gradbeno podjetje Godina s Kozine se je pritožilo, o njihovem zahtevku za revizijo mora zdaj odločiti prometno ministrstvo oziroma uprava za pomorstvo. Zastoj spremlja bojazen, da bo Slovenija ostala brez denarja, ki ga je za poglabljanje dobila iz kohezijskega sklada EU.

KOPER> Uprava za pomorstvo je oktobra lani objavila javni razpis za poglabljanje vplovitvenega kanala v prvi bazen. S tem bi zagotovili, da bi v Kopru pristajale tudi večje, tako imenovane post panamax, kontejnerske ladje.

Ponudb za poglabljanje konec novembra niso odpirali. Zaradi revizije jih neodprte hranijo na upravi za pomorstvo.

A prvotne načrte, da bi z deli začeli februarja ali marca, je spodnesel zaplet z razpisom. Ponudb - prišlo jih je kar nekaj - namreč 30. novembra niso odpirali. Gradbeno podjetje Godina s Kozine se je še pred potekom roka za oddajo ponudb pritožilo in vložilo zahtevek za revizijo. Kozinske gradbenike je zmotilo nekaj razpisnih pogojev. Eden naj bi po njihovi oceni kršil ustavno načelo svobodne gospodarske pobude; po določilu o poslovni in finančni sposobnosti glavni izvajalec ali njegov partner v zadnjih šestih mesecih ne sme imeti blokiranega računa. S tem se kozinski gradbeniki ne strinjajo, pogrešajo pa tudi ocenjeno vrednost del. Zaradi vsega tega so poslali zahtevek za revizijo in predlagali, da se razveljavi celoten postopek javnega naročila.

Ministrstvo je sprva zahtevek zavrnilo, saj je ocenilo, da je prispel prepozno. Državna revizijska komisija pa je pritožbi Kozincev ugodila in ministrstvu naložila, da mora odločati o zahtevku. Po mnenju poznavalcev ni pričakovati razveljavitve celotnega postopka in objavo novega naročila. Če bi se to vendarle zgodilo, bi to bil že tretji razpis. Prvega so namreč morali razveljaviti. “Resnično traja že 10 mesecev, dvakratno ponavljanje razpisa ... Zanima me, kdo je odgovoren za zavlačevanje in natezanje rokov,” je na portal javnih naročil napisal eden izmed interesentov.

A vlečenje postopka ni edino vprašanje, ki povzroča glavobole. Z zapletom se odpira tudi vprašanje, ali se bo Slovenija zaradi tega obrisala pod nosom za 11,8 milijona evrov, ki jih je dobila iz kohezijskega sklada. Bruselj je Sloveniji dovolil, da ta denar uporabi za poglabljanje morja izven območja koncesije, ki jo ima Luka Koper. A kdove, koliko časa jo bodo evropski milijoni še čakali.

http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Se--obeta-se--morski-markovec.aspx

Slovenija novembra znova okrepila uvoz in izvoz

Pokritost uvoza z izvozom je bila 94,2-odstotna, primanjkljaj pa je znašal 120 milijonov evrov.

Ljubljana − Slovenija je novembra izvozila za 1,83 milijarde evrov blaga, kar je devet odstotkov več kot novembra 2010, uvozila pa je za 1,95 milijarde evrov blaga, kar je 3,4 odstotka več kot v enakem mesecu leto prej, piše Slovenska tiskovna agencija.

Blago, odpremljeno v države članice Evropske unije, je bilo novembra vredno 1,33 milijarde evrov, kar predstavlja 72,5 odstotka izvoza vsega blaga. Blago, prejeto iz držav članic EU, pa je bilo vredno 1,51 milijarde evrov, kar pomeni 77,1 odstotka vsega uvoženega blaga. V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila za 506,2 milijona evrov blaga, od tam pa uvozila za 446,6 milijona evrov blaga.

Višja sta bila tudi uvoz in izvoz v prvih enajstih mesecih lani, dodaja STA. V tem času je Slovenija izvozila za 18,92 milijarde evrov blaga, kar je za 12,8 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2010. Uvozila pa je za 20,32 milijarde evrov blaga oz. 11,9 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2010.

V tem obdobju je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 1,40 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 93,1-odstotna.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/slovenija-novembra-znova-okrepila-uvoz-in-izvoz.html

Koper drži primat in je tudi lani krepko prehitel Trst

V tržaškem pristanišču so izjemno zadovoljni z lanskim pretovorom kontejnerjev; pretovorili so 393.195 kontejnerskih enot TEU.

KOPER, TRST> A še vedno zaostajajo za Koprom: v koprskem pristanišču so lani našteli 589.000 TEU, kar je rekord pristanišča in pomeni za 23 odstotkov boljše rezultate kot v letu 2010. Koprčani so boljši tudi od Benetk, kjer so do konca novembra pretovorili 454.000 TEU. “V taki krizi, kot smo ji priča zdaj, lahko ocenjujemo, da so naši rezultati odlični,” je lanske rezultate komentirala predsednica pristaniške uprave v Trstu Marina Monassi. V Trstu so zadovoljni predvsem zato, ker jim je uspelo lani pretovor kontejnerjev povečati za 39 odstotkov v primerjavi z letom 2010.

Napovedi za leto 2012 pa so nehvaležne, posebej zato ker je severni Jadran zapustila ena od direktnih linij iz Daljnega vzhoda, ki je lani imela pomemben del v kontejnerskem pretovoru (v Kopru 100.000 TEU, v Trstu 50.000 TEU). Vodstvi obeh sosednjih pristanišč sicer napovedujeta, da bo kontejnerski pretovor kljub krizi še vedno rasel.

http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Koper-drzi--primat-in-je-tudi-lani-krepko-prehitel.aspx

Napovedi za leto 2012 pa so nehvaležne, posebej zato ker je severni Jadran zapustila ena od direktnih linij iz Daljnega vzhoda, ki je lani imela pomemben del v kontejnerskem pretovoru (v Kopru 100.000 TEU, v Trstu 50.000 TEU). Vodstvi obeh sosednjih pristanišč sicer napovedujeta, da bo kontejnerski pretovor kljub krizi še vedno rasel.


Seveda, če ne morejo izpeljat niti enega ubogega razpisa za poglobitev obale. In potem bi mi radi sanjarili o tretjem pomolu, drugem tiru.....

Slovenija želi izboljšati položaj koprskega pristanišča

Bruselj - Slovenija si bo v pogajanjih o ureditvi evropske prometne infrastrukture po letu 2013 prizadevala izboljšati položaj koprskega pristanišča.

Poleg tega si bo Slovenija v jedrna evropska omrežja prizadevala vključiti celoten krak od Ljubljane do Münchna. O tem so se v Bruslju predstavniki prometnega ministrstva in Luke Koper pogovarjali s predstavniki institucij EU.

Deset jedrnih koridorjev

Evropska komisija je oktobra lani predlagala novo ureditev evropske prometne infrastrukture (TEN-T) po letu 2013, ki vključuje deset jedrnih koridorjev. Nova ureditev bo zamenjala dosedanjo, v kateri je bila Slovenija vključena v šesti prednostni projekt v povezavi Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja.

Slovenija je v novem predlogu komisije vključena v sredozemski koridor na železniških oseh Trst-Divača, Koper-Divača-Ljubljana-Maribor, ljubljanski vozel in Maribor-Zalalövö. Poleg tega je zajeta v drugih sekcijah jedrnega omrežja, ki niso del omenjenih desetih koridorjev, in sicer na železniški osi Gradec-Maribor-Pragersko.

Slovenija načeloma podpira nove predloge komisije, a želi dve izboljšavi. Prva se nanaša na položaj koprskega pristanišča, druga pa na vključitev desetega vseevropskega koridorja - kraka od Ljubljane do Münchna - v jedrna omrežja.

Konferenco pripravila Tanja Fajon

Slovenska stališča sta v okviru konference z naslovom Multimodalna infrastruktura za prihodnost: TEN-T v Sloveniji in zunaj njenih meja, ki jo je pripravila evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), predstavila generalni direktor za pomorske zadeve na ministrstvu za promet Janez Požar in predstavnik Luke Koper Sebastjan Šik.

Šik je pojasnil, da je koprsko pristanišče vključeno v sredozemski koridor, ki ga povezuje z madžarskim trgom in naprej proti vzhodu, ni pa vključeno v jadransko-baltski koridor, kar bi ga povezalo s ključnimi trgi - Avstrijo, Slovaško in Češko, na katerih si v prihodnje obeta največjo rast. "Če zamudimo ta vlak, nas lahko konkurenca prehiti," je opozoril Šik in pojasnil, da italijansko pristanišče v Trstu zanimajo podobni trgi kot Koper.
Tudi Požar je opozoril, da je treba koprsko pristanišče čim bolje vključiti v evropska prometna omrežja, saj so njegove zaledne povezave slabe. "Če bi Luka ostala odrezana, bi bilo to za njen razvoj precej slabo," je ocenil.

Slovenija ponuja najkrajšo povezavo med Sredozemljem, Bližnjim vzhodom in državami Daljnega vzhoda

Organizatorica konference Fajonova pa je izpostavila pomen osrednje geografske lege Slovenije in poudarila, da država "z edinim pristaniščem, Luko Koper, ponuja najkrajšo povezavo med Sredozemljem, Bližnjim vzhodom in državami Daljnega vzhoda". To je po njenih besedah treba upoštevati pri identificiranju projektov, ki so v evropskem interesu.

Slovenija bo poskušala svoja stališča uveljaviti v pogajanjih o predlogih komisije, ki bodo v prihodnjih mesecih potekali v Evropskem parlamentu, ki soodloča o sprejemanju zakonodaje o evropski prometni infrastrukturi, ter na zasedanjih prometnih ministrov EU marca in junija.

Odbor Evropskega parlamenta za promet bo o tem predvidoma odločal pred poletnimi počitnicami, Evropski parlament pa bo verjetno o tem glasoval na plenarnem zasedanju jeseni, pričakuje predsedujoči odboru Brian Simpson.

"Ne gre pričakovati radikalnih sprememb"

Simpson je sicer dejal, da "čuti nekaj naklonjenosti" do slovenskih stališč, in napovedal, da jih bodo podrobno pregledali, še posebej položaj koprskega pristanišča. A obenem je opozoril, da ne gre pričakovati "radikalnih sprememb". "Na tej točki ne morem ničesar ne izključiti ne vključiti," je ocenil. Simpson bo 20. februarja obiskal Slovenijo in takrat bo več priložnosti za podrobnejše pogovore o slovenskih stališčih.

Predstavnik Evropske komisije Jean-Eric Paquet pa je poudaril, da je za komisijo ključno razviti prometno infrastrukturo, ki bo čim bolj izboljšala konkurenčnost evropskega gospodarstva. Glede možnosti vključitve koprskega pristanišča tudi v jadransko-baltski koridor pa je Paquet dejal, da bi bilo mogoče pristanišče razumeti kot "nekakšen most med koridorjema" in da bodo to možnost preučili.

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/02/polozaj_koprskega_pristanisca_v_evropskih_prometnih_omrezjih.aspx

Besede, besede, besede in še besede že mnogo let pa nič od tega.:ohno::ohno:

Besede, besede, besede in še besede že mnogo let pa nič od tega.:ohno::ohno:


Sedaj bodo šla še evropska sredstva za gradnjo drugega tira po gobe zaradi zaVLAČIČevanja :bash:

Vsaj bolje nam gre kot Hrvatom :DBORBA ZA TERET SLOVENSKA LUKA U DRŽAVNOM VLASNIŠTVU DALEKO JE ODMAKLA RIJEČKOJ, A KOPARSKI PRIMJER POKAZUJE DA JE MOGUĆE NAPREDOVATI I BEZ PRIVATIZACIJE

Kopar gura prema dva milijuna TEU-a

Slovenci kapacitet sadašnjeg terminala žele podići na 800 tisuća TEU-a do 2015., a na međunarodnom tenderu izabrati koncesionara za novi terminal kapaciteta od čak milijun TEU. Rijeka je izabrala suprotan put dajući u koncesiju prekrcaj kontejnera, a koncesionari sada žele: Škrljevo, silos i bakarski terminal


http://img201.imageshack.us/img201/3820/597234.jpg (http://img201.imageshack.us/i/597234.jpg/)



Prošle godine Luka Rijeka prodala je tvrtki AGCT 51 posto Jadranskih vrata, koncesionara na terminalu Brajdica koji upravlja kontejnerskim prometom, jedinim doista profitabilnim poslom od svih lučkih djelatnosti. Reakcija tržišta dionica, u razdoblju od samo deset mjeseci, pokazala je koliko je taj potez bio pogrešan.
Cijena dionice 3. ožujka 2011., uoči ulaska strateškog partnera u Luku Rijeka, iznosila je 249 kuna. Sredinom siječnja 2012. dionica se vrtjela tek oko 100 kuna, što znači da je na ukupni iznos od 6 milijuna dionica Luke tržišna vrijednost kapitala smanjena za 900 milijuna kuna. Do pada je očito došlo jer tržište prodaju dionica Luke Rijeka tvrtki AGCT nije prepoznalo kao dobar poslovni potez. Unatoč tome, Luka Rijeka sada priprema prodaju ili neki drugi oblik suradnje s tvrtkom AGCT oko svog skladišta na Škrljevu, nakon Brajdice vjerojatno jednog od najdragocjenijih resursa kojim raspolaže. Riječ je o nekretnini o kojoj ovisi kontejnerski promet u praksi isključivo prepušten na upravljanje direktoru Jadranskih vrata, Antoniju Passaru. Obzirom na otvorenu pobunu protiv njega, koju su pokrenuli riječki špediteri zbog poslovne politike uvođenja novih tarifa i pravila u manipulaciji kontejnerima na Brajdici, mnogi tvrde da Jadranska vrata najozbiljnije ugrožavaju riječki prometni pravac te se roba logikom što jeftinijeg troška automatski preusmjerava u konkurentski Kopar.

Strateški partner

Ta slovenska luka, s kojom se riječka više ni po čemu ne može komparirati, dokaz je kako država, i kao većinski vlasnik, preko dobrog menadžmenta može dobro upravljati strateški važnim projektima. I dok je poslovna politika Luke Rijeka i Lučke uprave Rijeka pronalaženje stranih poslovnih partnera od kojih je više štete nego koristi, Slovenci će tek sada, nakon što su rezultate Luke Kopar podigli na visoku razinu, po prvi puta tražiti strateškog partnera, i to za gradnju novog kontejnerskog terminala. Prethodno će postojeći kontejnerski terminal, u koji su nedavno već uložili 100 milijuna eura i opremili ga najsuvremenijim dizalicama, dodatno produžiti i stvoriti kapacitet od 800 tisuća TEU (mjerna jedinica za kontejner od 20 stopa) u 2015. godini. Nakon 343.000 TEU u 2009. pa 476.000 TEU u 2010 i 589.000 TEU (Rijeka 130 TEU-a) u 2011. Luka Kopar, s kontinuiranim povećanjem kontejnerskog prometa, doista ima smisla konkurirati za koncesiju koju Republika Slovenija raspisuje za novi terminal kapaciteta od čak milijun TEU. Luka Kopar, prema našim informacijama, također će sudjelovati na tom međunarodnom tenderu na kojem se po prvi puta očekuje pojavljivanje stranih brodara zainteresiranih za ulaganje u Kopar.
U svakom slučaju, istodobno dok Luka Kopar obara rekorde i svake godine za oko 25 posto podiže kontejnerski promet, Brajdica s Jadranskim vratima – koncesionarom odnedavno promijenjene vlasničke strukture u kojoj AGCT očito temeljem ugovora o kupnji dionica u Jadranskim vratima upravlja kako želi – bilježi opasan pad prometa. Koliko god to zvučalo apsurdno uzimajući u obzir podatke o padu kontejnerskog prometa, poslovni rezultati Luke Rijeka sa zadržavanjem terminala Brajdica u njenom 100-postotnom vlasništvu, realno bi bili puno bolji.

Nude se terminali?

Koncept razvoja Luke Kopar Slovenci od 1957. godine strateški odrađuju vlastitim kapitalom kojim su do visoke razine opremljenosti doveli 12 terminala kojima samostalno upravljaju. Stranom kapitalu država će tek sada, kada je poslovanje Luke Kopar stabilizirano, omogućiti potencijalni ulaz u jedan dio lučkih djelatnosti koje se tretiraju kao strateški državni interes. Zanimljivo da Luka Kopar zasad ni ne pomišlja da se niti jedan od 12 postojećih terminala proda bilo kojem stranom investitoru.
Luka Rijeka, sasvim suprotno, sporo i nekvalitetno razvija svoje terminale za koje, ali tek one koji nešto vrijede, interes kontinuirano pokazuju strani investitori: AGCT je zainteresiran za skladište Škrljevo, Granit, kao trader žita, zainteresiran je za kupnju silosa na Željezničkoj stanici, Trigranit koji je inače izgradio zagrebačku Arenu zainteresiran je za terminal za rasuti teret u Bakru... Interesi takvih kompanija za preuzimanje terminala ili poslova u okviru Luke Rijeka s njihovog su poslovnog aspekta sasvim legitimni. No s aspekta zaštite interesa Luke Rijeka i zaštite strateških nacionalnih interesa prodaja ovakvih kapaciteta ili ulazak u strateško partnerstvo sa stranim kompanijama - pri čemu Luka Rijeka dolazi u bespomoćnu, inferiornu poziciju, kao u slučaju kontejnerskog terminala Brajdica gdje predsjednik Uprave Luke Denis Vukorepa s 49 posto vlasništva u Jadranskim vratima nijemo promatra što radi direktor Antonio Passaro – scenarij je koji se Luci Kopar, u kojoj se odgovorno upravlja resursima, nije mogao dogoditi. Slovenija se, naime, za razliku od Hrvatske odgovorno odnosi prema svojoj imovini. Uglavnom, ukoliko bi Luka Rijeka doista prepustila stranim ulagačima Škrljevo, Bakar i silos za žito, ono što bi ostalo, a to je hladnjača od 3.000 tona na Orlandovom gatu, stara skladišta koja su kulturni spomenici i nisu adekvatno iskorištena, skladište 7 na Žabici te otvorene površine za metalurgiju i granitne blokove – ne bi bilo dovoljno za nastavak obavljanja lučkih djelatnosti. Takvom razvojnom i poslovnom politikom Luka Rijeka bi izgubila osnovne uvjete za obavljanje poslova zbog kojih i postoji – ukrcaj i prekrcaj tereta, skladištenje i manipulacija. Još preciznije, te poslove obavljali bi strani operateri/koncesionari.
Za razliku od Luke Rijeka i Lučke uprave Rijeka, Luka Kopar organizacijom svojeg poslovanja, unatoč činjenici da u Sloveniji za razliku od Hrvatske ne postoje lučke uprave, pokazala je da maksimalno zna upravljati prostorom potrebnim za obavljanje lučkih djelatnosti. I ono što je još važnije: Republika Slovenija direktno je vlasnik 51 posto Luke Kopar, a s povezanim društvima ili državnim fondovima njen se postotak penje preko 75 posto. Kako smo saznali u Kopru, zasad nema nikakve šanse da se Republika Slovenija u dogledno vrijeme spusti ispod 50 plus 1 posto.

Blok vlakovi

Koliko je kontejnerski terminal Brajdica nekonkurentan naspram postojećeg koparskog terminala govori podatak o broju blok vlakova koji iz Rijeke i(li) Kopra tjedno idu put konačnog odredišta. Iz Kopra, prema našim informacijama, tjedno izlazi minimalno 128 blok vlakova, od kojih svaki prevozi 40 kontejnera. Na taj način samo željezničkim putem iz Luke Koper godišnje izađe oko 260 tisuća kontejnera, što je dvostruko više od ukupnog prometa riječkog kontejnerskog terminala Brajdica.
Kao zanimljivost može se navesti kako se na Brajdici zbog lošeg upravljanja prostorom gotovo i ne može sklopiti blok vlak s 40 vagona. Ta je kompozicija, zajedno s dvije lokomotive, dugačka oko 500 metara, kolika je otprilike dužina pruge na tom prostoru! To pak nije dovoljno za sklapanje blok vlaka na jednom mjestu pa je broj blok vlakova koji iz Rijeke idu prema konačnom odredištu zanemariv. Naravno, slovenske su se željeznice, za razliku od HŽ-a, imale priliku kroz nekoliko godina dobro pripremiti za dolazak stranih željezničkih operatera, uglavnom privatnih iz Češke, Slovačke, Mađarske i Austrije, tako da blok vlakove prevoze i stranci, ali i domaći. U Hrvatskoj je pak već sada jasno kako će se HŽ, sa starim lokomotivama i velikim troškovima poslovanja, teško suprotstaviti konkurenciji stranih željezničkih operatera.
Problem željezničkog prometa kojim se iz Kopra kontejneri prevoze do konačnog odredišta je Divača i pruga koja vodi do nje. Uglavnom, u Divači se stvara usko prometno grlo za koje Slovenija sada pronalazi optimalna rješenja, proširuju se ranžirni kolodvori, planira nova pruga...

Mađari opet u Rijeci?

Što se tiče blok vlakova iz Rijeke za, naprimjer, Mađarsku ponovno se povlači priča da se teret nema čime vuči, odnosno da nema lokomotiva. Kada bi se u godinu dana povećao promet kontejnerskog terminala Brajdica samo za 10 posto, a kamoli poput Kopra 25 posto godišnje, HŽ sa svojim resursima ne bi mogao »progutati« više od 2 do 3 posto, što znači da su kapaciteti Brajdice za sada limitirani čak i takvim okolnostima. Naravno, umjesto željeznicom, kontejneri se mogu prevoziti i kamionima, ali je cijena prijevoza tog istog kontejnera 1 naprama 5, odnosno nekonkurentna za tranzitne zemlje kao što su Mađarska, Austrija, Češka... Uglavnom, bez prave željeznice nema ni 200.000 TEU a kamoli 500-600.000 TEU, o čemu se u Luci Rijeka i Lučkoj upravi Rijeka sanja otvorenih očiju. Mađari su inače prošle godine hitnom nabavom dodatno osuvremenili svoje željeznice kupnjom 15 novih lokomotivama Bombardier Traxx. Upravo to je broj lokomotiva koje bi HŽ morao kupiti za potrebe riječke luke, no kako je mala vjerojatnost da će se to uskoro napraviti neće čuditi ako 1. srpnja 2013. kada Hrvatska uđe u Europsku uniju Mađari sami dođu vlakom u Rijeku po svoj teret.

Skladište za 22 tisuće automobila

U strukturi tereta koji dolazi u Luku Kopar najveći dio odnosi se na suhe terete, oko 40 posto, na kontejnerski promet otpada 31 posto, a na automobile oko 4 posto. Unatoč naizgled malom postotku, Luka Kopar upravo gradi novi skladišni prostor za čak 22 tisuće automobila. Gledajući pojedinačno, Luka Kopar najviše kontejnerskog prometa odrađuje s Mađarskom, oko 22 posto, s Austrijom 16 posto, sa Slovačkom 12 posto, s Češkom 5 posto...


Popust na popust


Nakon nekoliko poslovnih odluka direktora Jadranskih vrata Antonia Passara, kontejnerski terminal Brajdica, prema mišljenju riječkih špeditera, još je manje konkurentan koparskom kontejnerskom terminalu. Koliko god ga u Rijeci percipirali negativno, svoj doprinos povećanju prometa i konkurentnosti riječkog kontejnerskog terminala dao je jedan Zadranin. Zanimljivo je, naime, kako je ministar mora, prometa i infrastrukture Božidar Kalmeta u svibnju 2010. donio »Naredbu o izmjenama i dopunama naredbe o najvećoj dopuštenoj visini naknade za usluge peljarenja u unutarnjim morskim vodama i teritorijalnom moru RH«. Tom Naredbom pilotima/peljarima koji nisu htjeli spustiti cijene svojih usluga Ministarstvo ih je naprosto limitiralo. To pak znači da nadležnima, Ministarstvu mora, prometa i infrastrukture, Luci Rijeka i Lučkoj upravi na dispoziciji stoji čitav mehanizam odluka kojima mogu utjecati na cijenu usluga koje se pružaju za potrebe kontejnerskog terminala. Doprinos tome prije nekoliko godina dao je i riječki Jadranski pomorski servis (JPS) koji je brodarima daje popuste, ovisno o njihovoj veličini, od 10 pa čak do 30 posto za usluge remorkeraže kontejnerskih brodova.


Brodari jači od luke

Zvuči nevjerojatno, ali činjenica je da prva dva brodara koji ostvaruju najviše prometa na kontejnerskom terminalu Luke Kopar, a to su Maersk line i CMA CGM, pojedinačno s tom slovenskom lukom imaju veći promet nego cijeli kontejnerski terminal Brajdica kojim od prvog kvartala prošle godine upravljaju Jadranska vrata s većinskim partnerom, filipinskim AGCT-om. Od 19 brodara čiji je teret dolazio u Luku Kopar u 2011. Maersk line je imao promet od 157.232 TEU, CMA CGM 148.577, MSC 100.211, Hyundai Merchant 45.646... Brajdica je pak imala samo 130 tisuća TEU. Dok je direktor Jadranskih vrata Antonio Passaro pad kontejnerskog prometa na Brajdici za 20 posto u 2011. uzročno-posljedično vezao za recesiju, Luka Kopar ga je u istom razdoblju podignula za 25 posto! Zanimljiv je i podatak da je u 2011. godini iz Luke Kopar u Mađarsku otišlo čak 127 tisuća TEU, što je ukupni promet terminala Brajdica.


http://novine.novilist.hr/Default.asp?WCI=Rubrike&WCU=285928582863285A2863285A28582859285A2863289628942898289428632863285D2861285F285A285B285C28632863286328592863C

Fantastičen članek! V tem smislu, namreč, da ponuja drugačen pogled na ("naše") lastno premoženje.

Samo da zgradijo ta drugi tir že enkrat....

Če tega Janša ne sforsira (glede na to, da je njegov pristop vladanju precej bolj agresiven, kot Pahorjev) v izvedbo v najkrajšem možnem roku, potem pa tud kurac. Če ne bo te proge kmalu, potem bo počasi teh 25% rasti šlo v katero drugo luko.

Dokler ne bodo polne kapacitete obstoječega tira se to ne bo zgodilo. Je pa res, da nam do te točke ne manjka več dosti.

Tudi če kapacitete niso polne ali pa če so povsem zapolnjene nima kake posebne veze- v kolikor si novih kapacitet ne moreš privoščiti jih pač ne bo.

koper rabi tir in nov terminal

brez tega ne bo nič, oz bo ostal na 5% pretoka Rotterdama, oz manj ker oni delajo komadno razširitev

Veliko se govori o drugem tiru in tretjem pomolu, malo pa o poglabljanju obale, kar pa je ravno tako izredno pomembno, saj je to v tem trenutku glavna zahteva ladjarjev, ki pač iščejo ekonomije obsega. Vemo da S Jadran kar se tiče ugreza ni najbolj konkurenčen v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi lukami in mislim, da bo tudi poglobitev izrednega pomena, tako v konkurenci z pristanišči v regiji, kot tudi z ostalimi logisti po Evropi. Seveda pa bo morala celotna logistična veriga temu potem sledit, od pomola do železnice, ker veriga je tako močna kot je močan najšibkejši člen oziroma toliko pretočna, kot je pretočno ozko grlo. Tisti, ki bo imel najkrajše pretočne čase in največje ekonomije obsega, tisti bo glavni na Jadranu.

Vem, da je LK že začela tudi z razpisi za poglobitev dela obale, a se neverjetno zapleta z razpisi, tako da je zadeva še v postopku zaradi pritožb. Naši razpisi so res grozni!

Vsaj da so razpisi za izvedbo zunaj. Za podaljšanje 1. pomola, tretji pomol in drugi tir ni še niti tega.

Vem, da je LK že začela tudi z razpisi za poglobitev dela obale, a se neverjetno zapleta z razpisi, tako da je zadeva še v postopku zaradi pritožb. Naši razpisi so res grozni!

za potniški terminal so že lani poglobili. sicer pa Krpana dokaj pogosto uporabljajo baje

http://www4.slikomat.com/10/0929/dfv-DSC-03.jpg
vir: http://pomorstvo.mojforum.si/pomorstvo-about66.html

^^

V mislih sem imel poglabljanje vplovitvenega kanala v bazen I.

http://shrani.si/f/b/bg/28jHcKsS/new-picture.png

Vir: Razpisna dokumentacija (www.enarocanje.si/Dokumentacija/2011/10/4599-6864507949920/RD_VPLOV_KANAL_BAZEN_I_OKTOBER_2011.ZIP)

problem je tudi v obali oz. privezih ostalih ladij. ni vse samo v zabojnikih.

Kaj je za cevovod? Cev za material pri izkopavanju, ki polni nek bazen v zaledju?

Mogoce kdo ve, kdaj nameravajo prvi in drugi pomol povecati za cca 100m?

Evergreen uvaja novo tedensko povezavo iz Daljnega vzhoda v Koper

Več na:klik (http://logistika.finance.si/344059/Evergreen-uvaja-novo-tedensko-povezavo-iz-Daljnega-vzhoda-v-Koper)

Redna kontejnerska povezava od Kopra do Japonske

Novo kontejnersko zvezo z desetimi ladjami bo vzpostavil tajvanski ladjar Evergreen, kot most med Daljnim vzhodom in Jadranom.

Koper – Luka Koper bo od 10. maja povezana z novo redno kontejnersko linijo z Daljnim vzhodom, ki jo bo vzpostavil ladjar Evergreen. V poslu bosta sodelovala še južnokorejski in tajvanski ladjar.

Novo kontejnersko zvezo bo vzpostavil tajvanski ladjar Evergreen, ki bo z desetimi ladjami vzpostavil nekakšen »tedenski most« med daljnevzhodnimi pristanišči in severnim Jadranom. Kontejnerje bo prevažal z ladjami, ki prevažajo po 5300 do 6300 kontejnerjev. V poslu bosta sodelovala še južnokorejski ladjar Hanjin Shipping in tajvanski ladjar Yang Ming Line.

Ladje bodo iz Japonske, Kitajske, Tajvana, Južne Koreje, Malezije, Šrilanke, Izraela in Egipta vozile v Taranto in severni Jadran. Vsak četrtek bodo najprej v Kopru, od koder bodo odplule za Trst, od tam za Reko in nazaj proti deželi vzhajajočega sonca. Nova povezava bo obogatila ponudbo rednih ladijskih linij v koprskem pristanišču, deloma pa bo nadomestila konec lanskega leta ukinjeno linijo za Daljni vzhod. Že skoraj tri leta pa deluje v koprskem pristanišču tudi neposredna tedenska povezava ladjarjev CMA CGM in Maersk Line, kar pomeni, da so severnojadranska pristanišča ključnega pomena za največje svetovne ladjarje.

Koper je lani utrdil položaj vodilnega pristanišča za kontejnerje na Jadranu (589.314). Za leto 2012 so napovedali nižjo rast (približno petodstotno) v primerjavi z letom prej. Toda takšno rast so ocenili, še preden so vedeli za novo linijo. Zato bo nova povezava najverjetneje prinesla še kakšen odstotek več zabojnikov od pričakovanih. Nova povezava bo prinesla več zabojnikov od pričakovanih.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/redna-kontejnerska-povezava-od-kopra-do-japonske.html

Američani bi vlagali v koprski potniški terminal

Koper je eno od petih najzanimivejših novih turističnih ciljev, ki zanimajo ameriško družbo Carnival Corporation.

Koper – V Sloveniji se industrija turističnih križarjenj s potniškimi ladjami šele zares začenja, saj je Koper eno od petih najzanimivejših novih turističnih ciljev, ki zanimajo ameriško krovno družbo Carnival Corporation. To je ena od dobrih novic, ki so jih z 28. borze križarjenj v Miamiju prinesli predstavniki slovenskega turizma.

Konec prejšnjega tedna se je na Floridi namreč končal Seatrade Cruise Shipping Convetion. Koprski župan Boris Popovič s sodelavci ter predstavniki Luke Koper so se tam sestali z Gioro Israelom, podpredsednikom krovne družbe Carnival Corporation (zadolžen za razvoj pristanišč in destinacij).

»Koper se je iz neznanega potniškega pristanišča razvil v znano pristanišče. Trenutno se zanimamo za sodelovanje s 50 pristanišči po svetu in Koper je med prvimi petimi na moji osebni lestvici novih pristanišč,« je Kopru polaskal Giora Israel, ki ima glavno besedo pri odločitvah o itinerarjih ladij iz največje ladjarske skupine Carnival. Ta obvladuje 49-odstotkov svetovnega trga.

Israel bo konec maja ali na začetku junija obiskal Koper ter podrobno predstavil možnosti, kako bi z družbami iz skupine Carnival v prihodnjih letih povečevali prihode potniških ladij v koprsko pristanišče.

»Carnival ponavadi sklene krovno pogodbo s pristaniščem za deset ali celo več let ter za določeno število ladijskih prihodov. S takšno krovno pogodbo si zagotovi določeno ceno stroškov za daljše obdobje, zakupi privezna mesta na pomolih, izbere zanimivejše termine in hkrati jamči za svoje prihode. Če ladje ne pridejo, plačajo odškodnino. V Miamiju smo se pogovarjali o načelnih pogojih takih pogodb. Konkretno pa se bomo pogovarjali maja v Kopru,« je povedala direktorica koprskega občinske uprave Sabina Mozetič.

Perspektiva za turizem

Na ministrstvu za gospodarski razvoj so na naše vprašanje odgovorili, da podpirajo gradnjo potniškega terminala v Kopru, saj takšen pomorski turizem pomeni perspektivo v turističnem razvoju in multiplikacijske ekonomske učinke. Zato podpirajo morebitno tujo naložbo v ta terminal.


Investirati bi morali več kot deset milijonov evrov

Predstavniki koprske občine in Luke Koper so se sestali tudi z Johnom Tercekom, drugim možem Royal Caribbean, ki je že večkrat bil v Kopru, lani tudi s svojim arhitektom. Tudi on je napovedal ponoven prihod (maja ali junija) v Koper. V Miamiju so arhitekti predstavnikom koprske občine predlagali tri idejne zasnove urejanja potniškega terminala in druge povezane turistične infrastrukture. »Royal Caribbean je pripravljen vlagati v potniški terminal.

Za uresničitev predstavljenih projektov bi morali investirati več kot deset milijonov evrov. Soglasje za ta vlaganja bi morala dati slovenska vlada, največja lastnica Luke Koper,« je dejala Mozetičeva. »Predstavniki mestne uprave vsekakor podpiramo taka vlaganja. Gre za gradnjo objektov, ki bi služili za sprejem potnikov, vendar so predvidne tudi druge vsebine: hoteli, trgovine, gostinski lokali...

Če bi se Royal Caribbean odločil za vlaganja, potem bi Koper lahko postal tako imenovani home port (izhodiščno pristanišče) za križarjenja. Interes vlagateljev je, da postanejo partnerji v projektu ladijskega posla. Deležni bi bili najemnine in drugih pristojbin, ki jih plačujejo ladjarji oziroma potniki ob prihodu. Zdaj smo na prelomnici, ko se lahko odločamo za hitrejši ali počasnejši razvoj.« Če so v Trstu (s pomočjo Coste Crociere) to leto lahko investirali več kot deset milijonov evrov v nov potniški terminal, ki ga bodo odprli predvidoma poleti, bi nekaj podobnega lahko uresničili tudi v Kopru. V Royal Caribbeanu čakajo na odobritev v Sloveniji.

Veliko novih ladij in naročila za nove najbolje kažejo, kaj si ta industrija obeta od turističnih križarjenj v prihodnjih letih. V svetu vsakih 150 dni zgradijo novo veliko potniško ladjo – plavajoči hotel za približno 3000 ali 4000 potnikov. Predstavniki Carnivala so priznali, da jim je nesreča Coste Concordie povzročila kar veliko sivih las. Tako bo Carnival zaradi tega moral samo za zavarovanja na leto odšteti 40 milijonov dolarjev več. Globalno pa se je trg prodaje križarjenj z ladjam začasno zmanjšal za približno 30 odstotkov.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/americani-bi-vlagali-v-koprski-potniski-terminal.html

Letos bo v Kopru skoraj 40 tisoč potnikov manj

Letos bo v Kopru pristalo skorja pol manj potniških ladij kot lani, lani so gostili 108 tisoč potnikov, letos jih bodo 70 tisoč. A obetajo si nove posle

Iz Luke Koper so sporočili, da 19. aprila z pristankom ladje Seabourn Oddisey odpirajo sezono za potniške ladje. Skupaj bodo novembra letos v Kopru gostili 45 ladij in 70 tisoč potnikov, kar je precej manj kot lani, ko so gostili 78 ladij in 108 tisoč obiskovalcev. Razlog je v odločitvi ladjarja Royal Caribbean, da svojo ladjo Voyager of the Seas preusmeri v Azijo. »Ladjar bo sicer tudi letos prisoten v Kopru z drugimi, manjšimi ladjami,« sporočajo iz Luke in dodajajo, da bodo lahko letos zaradi lanske poglobitve in obnove obale na potniškem terminalu v Kopru privezali celo večje ladje od Voyager of the Seas.

Na Floridi so iskali nove partnerje

Predstavniki Luke Koper so se nedavno vrnili s največjega sejma ponudnikov križarjenj na svetu Seatrade Cruise Shipping iz Miamija na Floridi. Pogovarjali so se z različnimi svetovni ladjarji za turistična potovanja. »Naj omenim le ameriško korporacijo Carnival, ki ima skoraj polovični svetovni tržni delež v tej panogi in ki v Kopru vidi resnega partnerja«, je o novih poslih povedal vodja potniškega terminala v Luki Koper Bojan Babič. »Na svojem krstnem potovanju nas bo maja obiskala tudi nova Costina ladja Fascinosa,« še sporočajo.

http://logistika.finance.si/346475/Letos-bo-v-Kopru-skoraj-40-tiso%C4%8D-potnikov-manj

Prva ladja v Koper aprila

Prva potniška ladja 19.aprila.

V Kopru se sezona prihodov potniških ladij začne 19. aprila z obiskom ladje Seabourn Odyssey. Skupaj se jih bo do novembra zvrstilo 45, kar pomeni približno 70 tisoč obiskovalcev. Napovedi so slabše od lanskih, ko se je v Kopru privezalo 78 ladij s 108 tisoč potniki, saj se je ladjar Royal Caribbean odločil, da lansko stalnico, ladjo Voyager of the Seas, preusmeri v Azijo.

Ladjar bo v Kopru sicer tudi letos, a z manjšimi ladjami. Maja bo Koper na svojem krstnem potovanju obiskala nova Costina velikanka, križarka Fascinosa. "Največji svetovni ladjarji nas obravnavajo kot rastoče pristanišče in Koper kot odlično destinacijo za turistična potovanja," je po največjem sejmu ponudnikov križarjenj na svetu, ki je bil pred dnevi v Miamiju, povedal vodja potniškega terminala v Luki 
Koper Bojan Babič.

http://www.zurnal24.si/prva-ladja-v-koper-aprila-clanek-151823

Luka Koper z novo direktno linijo do Daljnega vzhoda

Novo linijo je vzpostavil tajvanski ladjar Evergreen z lastnimi kontejnerskimi ladjami zmogljivosti do 6.300 kontejnerskih enot

Luka Koper se maja vzpostavila novo direktno kontejnersko linijo, ki bo severnojadranska pristanišča povezovala s pristanišči na Japonskem, Kitajskem, Tajvanu in Južni Koreji. Nova tedenska linija bo obogatila ponudbo rednih ladijskih linij v koprskem pristanišču, menijo v Luki Koper.

Novo linijo je vzpostavil tajvanski ladjar Evergreen z lastnimi kontejnerskimi ladjami zmogljivosti med 5300 in 6300 kontejnerskih enot, pri čemer bosta prevoze zabojnikov na tej liniji po trenutnih informacijah tržila še južnokorejski ladjar Hanjin Shipping in tajvanski ladjar Yang Ming Line, so sporočili iz Luke Koper.

Prvo ladjo pričakujejo 10. maja

Ladje bodo severnojadranska pristanišča Koper, Reka in Trst povezovale z južnokorejskim pristaniščem Pusan, japonskima Tokio in Osako, kitajskimi pristanišči Qingdao, Šanghaj, Ningbo, Yantian in Hongkong, Kaohsiungom na Tajvanu, malezijskim pristaniščem Tanjung Pelepas, pristaniščem Colombo na Šrilanki, izraelskim Ašdodom, egiptovsko Aleksandrijo ter italijanskim Tarantom.

V Koper bodo ladje prihajale vsak četrtek, prvo ladjo Ital Universo pričakujejo 10. maja.

Nova linija bo obogatila ponudbo rednih ladijskih linij v koprskem pristanišču, v določeni meri pa pomeni tudi nadomestilo za direktno linijo za Daljni vzhod ladjarjev Hanjin Shipping, Hyundai Merchant Marine, Yang Ming Line in United Arab Shipping Company, ki je bila ukinjena konec lanskega leta.

Koper tržno zanimiv za vse največje svetovne ladjarje

Ob tem v Luki Koper spominjajo, da že skoraj tri leta deluje tudi direktna tedenska linija ladjarjav CMA CGM in Maersk Line, to pa po njihovem pomeni, da je severni Jadran oziroma koprsko pristanišče tržno zanimivo za vse največje svetovne ladjarje.

Kontejnerski terminal v Kopru je v lanskem letu sicer pretovoril rekordno količino zabojnikov in se z 589.314 kontejnerskimi enotami zelo približal meji 600.000. Pretovor je tako v primerjavi z letom 2010 porasel za skoraj četrtino. Tudi v letošnjem letu v Luki pričakujejo rast kontejnerskega prometa, vendar z nekoliko nižjo stopnjo rasti kot lani.

http://www.finance.si/346848/Luka-Koper-z-novo-direktno-linijo-do-Daljnega-vzhoda

tole poglejte, načrt za 500mrd infrastrukture po evropi
http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/trans/129080.pdf

tole poglejte, načrt za 500mrd infrastrukture po evropi
http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/trans/129080.pdf

Tudi Slovenija je v tem projektu udeležena z manjšim deležem:bash:....

Tudi Slovenija je v tem projektu udeležena z manjšim deležem:bash:....

Konkretno je to koliko?

Nič novega ne vidim v teh načrtih.

Bo Luka Koper morala opustiti razsute tovore?

Koprski občinski svet od Luke Koper pričakuje opustitev razsutih tovorov, saj naj bi ogrožali zdravje prebivalstva. Luka Koper pa pravi, da bi to ogrozilo obstoj družbe

Koprski občinski svetniki so na današnji seji podprli pobudo svetniške skupine SD, ki od Luke Koper zahteva, da do julija oblikuje strategijo za opustitev dejavnosti razsutih tovorov do leta 2015 ter izplača odškodnine prizadetim okoliškim prebivalcem zaradi onesnaževanja. Za predlagane sklepe je glasovalo 19 od skupno 28 prisotnih svetnikov, štirje pa so predlogu nasprotovali. Če se Luka na njihovo pobudo ne bo odzvala, omenjajo sodne poti in tudi referendum.

Razsuti tovori povzročajo škodljive prašne delce v zraku

Spomnimo, da so predlagatelji te pobude z iniciativo začeli zaradi zdravja občanov. Razsuti tovori naj bi ob vetrovnem vremenu povzročali dvigovanje škodljivih delcev v zrak. Luka Koper bi po njihovem morala dokončno opustiti pretovor razsutih tovorov in ga nadomestiti z manj škodljivimi in gospodarsko perspektivnejšimi tovori, kot so na primer kontejnerji.

Luka Koper: ogroženih je vsaj 100 delovnih mest

V Luki Koper so se na odločitev občinskega sveta že odzvali. Sklep občinskega sveta bo po njihovem ogrozil poslovanje in obstoj družbe, saj razsuti tovori pomenijo velik del prihodkov družbe. Tako visokega izpada prihodkov pa Luka ne bi mogla nadomestiti v predlaganem obdobju, pravijo v Luki in dodajajo, da bi z ukrepom direktno ogrozili vsaj 100 delovnih mest v Luki Koper, pa tudi denimo v Slovenskih železnicah, ki so v lanskem letu prepeljale 10,2 milijona ton tovora iz koprskega pristanišča, od tega 4,9 milijonov ton razsutih tovorov. Kot pravi predsednik uprave Gregor Veselko so začudeni in zaskrbljeni, da glede na občutljivost in kompleksnost problematike niso bili vabljeni na sejo, da bi imeli možnost predstaviti svoje stališče. Pravi, da je prihodnost in razvoj koprskega pristanišča ne le lokalna, ampak predvsem nacionalno strateška odločitev.

Kar 20 milijonov evrov so namenili za zmanjšanje prašenja

»Nobenega dokaza ni, da bi pristanišče s svojo dejavnostjo najbolj onesnaževalo zrak v Kopru. Nasprotno, strokovnjaki kot glavne vire omenjajo promet, kurišča in industrijo. Zato take pobude razumemo zgolj kot poceni nabiranje političnih točk«, je odločen Veselko in dodaja, da družba ne beži od svoje odgovornosti in je zato v zadnjih letih investirala več kot 20 milijonov evrov v opremo in tehnologije, ki zmanjšujejo prašenje. »Zaprti sistemi pretovarjanja, protiprašna zavesa okoli terminala, prhanje tovora,« je naštel ukrepe, ki so jih uvedli. V sodelovanju z Univerzo na Primorskem, pooblaščeno organizacijo za izvajanje meritev in ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka, bodo v kratkem nabavili še eno, že tretjo sodobno merilno napravo za spremljanje vrednosti prašnih delcev. Merilna postaja bo postavljena na potniškem terminalu, merila pa bo prašne delce v smeri proti mestnemu jedru Kopra. Ob tem je Veselko dodal še, da pristanišče na letni ravni ne presega zakonsko določenih parametrov za emisije prašnih delcev.

Luka predlaga delovno skupino in nove investicije v odpravljanje prašenja

Glede zahteve po izplačilu odškodnin prebivalcem pa v luki pravijo, da Mestni občini Koper vsako leto plačajo 4,5 milijonov evrov kot nadomestilo za stavbno zemljišče ter polovico koncesnine, ki je v lanskem letu znašala 4,8 milijonov (to je namreč odvisno od letnih prihodkov luke). Občini predlagajo ustanovitev delovne skupine, ki bi poiskala usklajene rešitve. »Predlagamo tudi, da denar od koncesnine, ki ga plačujemo koprski občini, namenimo za dodatne investicije v odpravljanje motečih vplivov pristanišča«, še dodaja Veselko.

http://logistika.finance.si/348572/Bo-Luka-Koper-morala-opustiti-razsute-tovore

V Koper je prišla največja kontejnerska ladja doslej.
Maersk Karlskrona
7908 Teu
318m x 43m

http://shrani.si/f/2d/KM/w4duBeX/koper.jpg
Vir: EG 3100 (vlaki.info)

^^ ali ima luka koper kakšne nove žerjave, namreč na GE ali Geopdeia sem naštel samo 4, na mnogih slikah, tudi na spletni strani luke se pojavljajo slike z večimi, s katerih pa na žalost ne morem razbrati ozadja da bi videl če je res luka koperska.

Če se ne motim so posnetki Luke Koper iz 2006, (pred?)lani pa so kupili nove žerjave

edit: vidim da so jih že leta 2009 začeli kupovati
http://www.eprimorska.si/gospodarstvo/861-luka-dvigalo

^^ ali ima luka koper kakšne nove žerjave, namreč na GE ali Geopdeia sem naštel samo 4, na mnogih slikah, tudi na spletni strani luke se pojavljajo slike z večimi, s katerih pa na žalost ne morem razbrati ozadja da bi videl če je res luka koperska.

Oprema ||||||||||||||||||| kapaciteta v tonah
4 mostna panamax dvigala ||||||| 45 pod prijemalom
4 mostna post-panamax dvigala ||||| 51 (40 feet) / 65 (2 x 20 feet) pod prijemalom

( vir spletna stran luke koper )

Na sledecem linku pa imas vseh 8 zerjavov
http://www.skyscrapercity.com/showpost.php?p=84558369&postcount=45

Bye

a so to kakšna nova dvigala, po moji logiki ker jih ni na satelitskih slikah predvidevam da so največ eno leto stara?
hvala za odgovor :)

Ladjarji komaj čakajo globlje morje pred Luko Koper

Je mogoče, da mora država za odločitev o projektu, ki prinaša zaslužek, čakati na rebalans proračuna?

Čeprav so na Upravi RS za pomorstvo že pred meseci objavili razpis za izbiro izvajalcev, ki bi poglobili morsko dno na območju vplovnega kanala v prvi bazen Luke Koper, in čeprav za izvedbo tega dela čaka približno devet milijonov nepovratnih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, država še ni izbrala izvajalca del.

http://www.delo.si/clanek/203137

a so to kakšna nova dvigala, po moji logiki ker jih ni na satelitskih slikah predvidevam da so največ eno leto stara?
hvala za odgovor :)

Zadnje dvigalo je prispelo v KP oktobra 2009 ! ( http://www.primorska.info/novice/5557/vsa_stiri_dvigala_postapnamax_v_luki_koper ) !!!


Bye

zadnje omembe vredne investicije so se v koprskem pristanišču izvršile
pod časarjevo upravo. vlačičevi fantje nič.

Luka Koper letos posluje bolje kot lani

V prvih treh mesecih letos je Luka Koper zabeležila 34 milijonov evrov prihodkov. Najbolje jim gre pri razsutih tovorih, ki pa zaradi prahu motijo Koprčane

Luka Koper, ki jo za zdaj še vodi Gregor Veselko, je v prvem letošnjem tromesečju pridelala nekaj dva odstotka več prihodkov, kot v enakem lanskem obdobju. Prav tako so v prvih treh mesecih zabeležili osem odstotno rast ladijskega pretovora. Skupaj so pretovorili nekaj več kot 4.357 tisoč ton.

Najbolj so porasli razsuti tovori

Največjo rast, in sicer 20-odstotno, so zabeležili pri razsutih in sipkih tovorih, zaradi katerih pa so v sporu z mestno občino Koper, ki želi, da s to dejavnostjo prenehajo zaradi prašnih delcev v zraku. O tem smo pisali v članku Bo morala Luka Koper opustiti razsute tovore?. Za devet odstotkov več so prepeljali avtomobilov, pet odstotkov več tekočih tovorov in dva odstotka več kontejnerjev. Pri generalnih tovorih pa imajo v prvih treh mesecih letos kar 20 odstotkov manj prometa.

http://logistika.finance.si/349868/Luka-Koper-letos-posluje-bolje-kot-lani

Kontejnerski servis iz Egipta najprej v Koper

V začetku maja bo Koper z Egiptom povezovala nova feeder povezava

Koper bo z Egiptom povezala nova kontejnerska linija ladjarja Hapag-Lloyd. Servis Adriatic Express (ADX) bo enkrat tedensko povezoval dve glavni mediteranski pristanišči (Damietta in Port Said) z Jadranom, pri čemer bo prav Koper prvo pretovorno mesto na tej poti.

Prvič ladja iz Egipta pride 5.maja

Ladijska linija bo potekala od pristanišča Damiette v Egiptu, preko Port Saida v Egiptu, do Kopra, v Reko, Benetke, Ancono in nazaj do Damiette. Prva ladja na tej liniji bo v Koper priplula 5. maja, iz Kopra pa se bo napotila še v druga severno jadranska pristanišča nato pa na svoje izhodišče v Egipt. Hapag-Lloyd sicer razpolaga s 150 sodobnimi ladjami, ki letno po svetovnih morjih prepeljejo kar 5 milijonov kontejnerskih enot.

http://www4.slikomat.com/11/0418/qhj-linija.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/5276322.htm)
Potek ladijske linije Adriatic Express: Damietta, Port Said (Egipt), Koper (Slo), Reka (Hrv), Benetke, Ancona (Ita), Damietta (Egipt).

Maja prihaja tudi Evergreen

Spomnimo, da novo linijo z majem s Koprom vzpostavlja tajvanski ladjar Evergreen z lastnimi kontejnerskimi ladjami zmogljivosti med 5300 in 6300 kontejnerskih enot. Nova linija bo obogatila ponudbo rednih ladijskih linij v koprskem pristanišču, v določeni meri pa pomeni tudi nadomestilo za direktno linijo za Daljni vzhod ladjarjev Hanjin Shipping, Hyundai Merchant Marine, Yang Ming Line in United Arab Shipping Company, ki je bila ukinjena konec lanskega leta.

Letos spet rast pretovora kontejnerjev

Ob tem v Luki Koper spominjajo, da že skoraj tri leta deluje tudi direktna tedenska linija ladjarjav CMA CGM in Maersk Line, to pa po njihovem pomeni, da je severni Jadran oziroma koprsko pristanišče tržno zanimivo za vse največje svetovne ladjarje. Kontejnerski terminal v Kopru je v lanskem letu sicer pretovoril rekordno količino zabojnikov in se z 589.314 kontejnerskimi enotami zelo približal meji 600.000. Pretovor je tako v primerjavi z letom 2010 porasel za skoraj četrtino. V prvih treh mesecih letošnjega leta je pretovor zabojnikov na medletni ravni zrasel za dva odstotka. Letos sicer načrtujejo šestodstotno rast prihodkov in pretovora.

V petek se v Kopru začne sezona križark

V petek se s prihodom potniške ladje križarke Seabourn Oddyssey v koprskem pristanišču začenja sezona ladijskega turizma. Pripeljala bo 4560 potnikov in 335 članov posadke. Ladijskih obiskov bo letos sicer precej manj kot v minulem letu, ko je Koper obiskalo 78 ladij s 108 tisoč potniki. V Kopru bo predvidoma pristalo 48 ladij, ki bodo gostile okrog 70 tisoč potnikov. Trideset manj pristankov kot v preteklem letu gre sicer pripisati odločitvi ladjarja Royal Caribbean, da ladjo Voyager of the Seas preusmeri v Azijo. Royal Caribbean bo sicer tudi letos prisoten v Kopru z drugimi, manjšimi ladjam. Poleg omenjenega ladjarja bodo v Kopru pristajale še ladje družb Oceania, P&O, do NCL, Thomson cruises, Fred Olsen, Celebrity Crisers, Princes Cruises, Yachts of Seabourn in drugih družb. Koliko denarja bodo križarke prinesle slovenskim turističnim delavcem? V Luki Koper ocenjujejo, da potniki na postanku v koprskem pristanišču porabijo med 50 in 60 evrov, kar znese na letni ravni med štirimi in štirimi in pol milijoni evrov prihodkov . Spomnimo, da je gradnja novega potniškega terminala predvidena za leto 2014.

http://logistika.finance.si/350004/Kontejnerski-servis-iz-Egipta-najprej-v-Koper

Prva križarka letos

V Kopru se je danes začela nova sezona prihodov potniških ladij, in sicer z obiskom ladje Seabourn Odyssey.

Danes se je z ladjo v Koper pripeljalo nekaj čez 400 potnikov, odpeljali pa so jih na vrsto izletov, med drugim v Lipico in Ljubljano. Skupaj se jih bo do novembra zvrstilo 45, kar pomeni približno 70 tisoč obiskovalcev.

Napovedi so slabše od lanskih, ko se je v Kopru privezalo 78 ladij s 108 tisoč potniki, saj se je ladjar Royal Caribbean odločil, da lansko stalnico, ladjo Voyager of the Seas, preusmeri v Azijo.

Ladjar bo v Kopru sicer tudi letos, a z manjšimi ladjami. Predvidoma 7. maja bo Koper na svojem krstnem potovanju obiskala nova Costina velikanka, križarka Fascinosa.

http://www.zurnal24.si/prva-krizarka-letos-clanek-154567

Reško pristanišče z novim pomolom v boj s Koprom in Trstom za prevlado na severnem Jadranu

Reka - Konzorcij italijanskih podjetij je pred dnevi podpisal pogodbo z reškim pristaniščem o gradnji novega pomola. Projekt je vreden dobrih 70 milijonov evrov, novi pomol pa naj bi končali do leta 2017. S tem bi reško pristanišče na področju prometa z zabojniki zaostrilo tekmo s pristaniščema v Kopru in Trstu.

Namestnik hrvaškega ministra za pomorstvo, promet in infrastrukturo Zdenko Antešić je ob podpisu pogodbe ocenil, da bo reško pristanišče do leta 2017 največje pristanišče na severnem Jadranu po zmogljivosti sprejema zabojnikov in možnosti sprejema velikih ladij glede na globino morja v pristanišču.

Pogodbo o gradnji Zagrebške obale na Reki so podpisali direktor uprave reškega pristanišča Bojan Hlača in predstavniki družb italijanskega konzorcija Grandi lavori Fincosit, Nuova Co. Ed. Mar in Impresa di construzioni Giuseppe Maltauro.

Italijanski partner se je zavezal pripraviti projekt terminala najpozneje dve leti po podpisu pogodbe. Pri gradnji 400 metrov velikega terminala v zahodnem delu reškega pristanišča bo sodelovala tudi hrvaška družba Osijek Koteks.

Reško pristanišče je imelo podoben projekt z japonsko družbo Kajima Corporation, ki pa je neslavno propadel leta 2006.

Vir:http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042525176

Impresa di construzioni Giuseppe Maltauro čudna firma.

Direktor uprave reškega pristanišča Bojan Hlača, reški župan Vojko Obersnel... Trst Reka je naša! :lol:

Direktor uprave reškega pristanišča Bojan Hlača, reški župan Vojko Obersnel... Trst Reka je naša! :lol:

"Reka, Trst, Gorica, to naša je pravica!" :)

V Luki naklonjeni gradnji pomola na Reki

V Luki Koper pravijo, da jih načrti za širitev pristanišča na Reki veselijo.


Koper, Reka – Reško pristanišče načrtuje do leta 2017 postati največje na severnem Jadranu za pretovor kontejnerjev in (glede na globino morja) za sprejem velikih kontejnerskih ladij. V prejšnjih dneh je namreč podpisalo pogodbo s konzorcijem italijanskih podjetij o gradnji novega pomola, vrednega 70,6 milijona evrov. V Luki Koper se s tem načrtom strinjajo.

Hrvaški Novi list poroča, da je Lučka uprava Rijeka podpisala pogodbo s konzorcijem treh italijanskih podjetij: Grandi Lavori Fincosit, Nuova Co. Ed. Mar, Impresa di Costruzioni Giuseppe Maltauro in hrvaškim podjetjem Osijek Koteks. Dogovor predvideva, da bodo reško pristanišče povečali na tako imenovani Zagrebški obali v dolžini 400 metrov. Italijanski partnerji so se zavezali, da bodo projekte pripravili v dveh letih, rok za gradnjo terminala pa je tri leta, zato bi večji terminal za kontejnerje na Reki pridobili najhitreje leta 2017. Pri tem načrtujejo, da bi pomol ob Zagrebški obali podaljšali za še 280 metrov po modelu javno-zasebnega partnerstva. V ta del posla pa bi vstopili kandidati za privatizacijo terminala Brajdice. Novi terminal bi omogočal pretovor najmanj 500.000 kontejnerjev na leto.

»Načrti pristanišča na Reki nas veselijo. Takšno povečanje terminala bi pomenilo večje možnosti tudi za Luko Koper, saj takšna pridobitev krepi konkurenčnost celotne regije,« nam je iz Luke Koper odgovoril Sebastjan Šik in pojasnil, da velike ladje (matice) nikoli ne priplujejo v severni Jadran samo za eno pristanišče. »Tržnega potenciala za pretovor kontejnerjev je v evropskem zaledju veliko več, kot ga lahko zberemo vsa severnojadranska pristanišča skupaj. Združenje severnojadranskih pristanišč Napa je izdelalo analizo trga, s katero je ugotovilo, da bi za trg, ki ga pokrivamo, lahko do leta 2030 pretovorili šest milijonov kontejnerjev. Zdaj jih vsi skupaj pretovorimo od 1,75 do 1,8 milijona (Koper 600.000, Trst 400.000, Benetke 400.000, Reka 200.000 in Ravena 120.000). Tržnega potenciala je torej več kot trikrat toliko, kot delamo zdaj,« je pojasnil Šik.

Seveda pa sama gradnja terminala ne zadošča. Tako reško kot koprsko pristanišče morata še veliko več denarja vložiti v posodobitev železniške proge, če želita pretovorjene zabojnike dovolj hitro odpeljati. Prav zaradi tega pomeni za Luko Koper veliko večje razočaranje informacija, ki jo je v petek po okrogli mizi Zbora za republiko v Kopru potrdil minister Zvonko Černač, da Slovenija ostaja brez evropskega denarja za drugi tir do Kopra v tej finančni perspektivi. Leta 2007 je namreč EU za drugi tir predvidel 450 milijonov evrov, ki bi jih bilo mogoče črpati do konca leta 2015. Lani se je začelo zapletati, ko je postalo jasno, da Slovenija ne uresničuje projekta po obljubljeni dinamiki. Zato so pred časom denar skrčili na 230 milijonov evrov, v zadnjih mesecih pa so tudi to vsoto, ne da bi to javnosti povedali dovolj natančno in konkretno, kolikor je bilo mogoče preusmerili na druge projekte. Drugi tir je ostal brez gradbenega dovoljenja in brez najpomembnejšega vira. Zato je začetek gradnje tega tira še bolj oddaljen, kot je bil.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/v-luki-naklonjeni-gradnji-pomola-na-reki.html

Impresa di construzioni Giuseppe Maltauro čudna firma.

Italjani - ampak delajo kar nekaj :)

a so to kakšna nova dvigala, po moji logiki ker jih ni na satelitskih slikah predvidevam da so največ eno leto stara?
hvala za odgovor :)

Prvo dvigalo v prihodu - D55

http://www.youtube.com/watch?v=BwH36FT4i9U

Ne vem ali bi se smejal ali jokal.Nisem strokovnjak za pomorski promet in verjamem, da bojo neke dodatne drobtinice na ta račun tudi za luko Koper ampak pretiranega veseljačenja pa ni treba zganjati.Namesto veselja naj raje prižgejo rdeč alarm.A je kej tekmovalnosti v nas.:ohno:

V Luki naklonjeni gradnji pomola na Reki

Zvonko Černač, da Slovenija ostaja brez evropskega denarja za drugi tir do Kopra v tej finančni perspektivi. Leta 2007 je namreč EU za drugi tir predvidel 450 milijonov evrov, ki bi jih bilo mogoče črpati do konca leta 2015. Lani se je začelo zapletati, ko je postalo jasno, da Slovenija ne uresničuje projekta po obljubljeni dinamiki. Zato so pred časom denar skrčili na 230 milijonov evrov, v zadnjih mesecih pa so tudi to vsoto, ne da bi to javnosti povedali dovolj natančno in konkretno, kolikor je bilo mogoče preusmerili na druge projekte. Drugi tir je ostal brez gradbenega dovoljenja in brez najpomembnejšega vira. Zato je začetek gradnje tega tira še bolj oddaljen, kot je bil.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/v-luki-naklonjeni-gradnji-pomola-na-reki.html

Tole pa boli.Ne moreš verjeti, da se je to dejansko zgodilo.

Kaj pa je? Pač nismo porabili 2007-2013 perspektive, idemo v 2014-2020. Zdej bodo celo kaki načrti obstajal in imamo vse možnosti, da že 2014 začnemo črpat, projekt je pa lih tako nastavljen, da lahko celotno obdobje cuzamo. Če pride do zamud imamo še +2 leti časa, torej do 2022

Glede na to, da je 2007-13 perspektiva namenjala sredstva celotni sloveniji, od projekta pa bo več koristi naneslo Zahodni sloveniji je tudi bolj pravično, da se cuzlja denar namenjen Zahodni regiji, Vzhodu pa ostane mošnjiček poln za 3. os in še kaj...

No samo, da ga ne pocuzamo.Smo pa ravno v sredini dveh luk, ki imata ambicije.Da ga ne fašemo odspredi in odzadi:lol:

Bo Luki Koper uspelo privabiti nove ladjarje?


Poznavalci trdijo, da bo poglobitev vplovnega kanala Luki Koper prinesla številne posle iz tržaške luke

Morsko dno pred Luko Koper bo po neuradnih informacijah poglabljala družba Inpo , hčerinsko podjetje Luke Koper. Pristanišče bo tehnično sposobno sprejemati večje ladje, dela pri 12,5 milijona evrov vrednem projektu bodo začeli po koncu kopalne sezone.

Razpis za poglabljanje morskega dna zunaj območja koncesije Luke Koper z 12 na 15 metrov se je zaradi pritožb vlekel slabo leto dni. Večino denarja bo iz kohezijskega sklada prispevala Evropska unija. Davorin Fantulin, vršilec dolžnosti direktorja Uprave RS za pomorstvo , konec del napoveduje za junij 2014. Izvajalec bo moral urediti projektno dokumentacijo, opraviti gradnjo kaset za odlaganje izkopanega mulja, izvajati gradbeni nadzor in postaviti označevalne table.

Trstu bodo prevzemali posel

Poznavalci trdijo, da bo poglobitev vplovnega kanala Luki Koper prinesla številne posle iz tržaške luke. Zaradi neravnega morskega dna na poti do kontejnerskega terminala, ki je ponekod le 12 metrov, se zdaj namreč dogaja, da največje kontejnerske ladje del tovora najprej odložijo v Trstu, da nato razbremenjene lažje vplujejo v Koper.

Koliko posla bo poglobitev prinesla Luki Koper? »Izbor se vleče že skoraj leto dni in tudi predviden začetek del septembra je za nas pozen, ker stranke, ladjarji, zelo pritiskajo na nas. Radi bi namreč prišli z večjimi ladjami. Že zdaj izgubljamo, ker morajo ladje najprej v Trst. Pričakujemo, da bo izbran Inpo, saj je bil najcenejši in ima bogate izkušnje, ker poglablja bazene v pristanišču,« komentirajo v Luki Koper.

http://logistika.finance.si/351244/Bo-Luki-Koper-uspelo-privabiti-nove-ladjarje

V Kopru pravo malo mesto na vodi

V Kopru je bila na prvi, promocijski, vožnji Costa Fascinosa, nova in tudi največja ladja prvega evropskega ladjarja Coste Crociere. Ladja sprejme 3.800 potnikov in 1100 članov posadke.

http://www4.slikomat.com/11/0507/yeu-ladja.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/5298742.htm)

Na križarki je pet restavracij, 13 barov, štirje bazeni, pet jacuzzijev, gledališče, knjižnica, kazino, diskoteka, plesne dvorane in piano bar, nakupovalni center, 4D kino, simulator za Grand prix in golf simulator ter med drugim tudi center dobrega počutja v dveh nadstropjih, štirje plavalni bazeni, tekaška proga...

Na ladji je skupaj 1.508 kabin štirih različnih razredov, od tega 70 luksuznih suit, 321 kabin jih ima pogled na morje.

Ob tem naj kot zanimivost omenimo to, da je trgovski center, ko je ladja zasidrana, zaprt, tako da cen nismo mogli preveriti.

http://www.zurnal24.si/v-kopru-pravo-malo-mesto-na-vodi-clanek-155975

Zdaj je pa res že čas za nov potniški terminal in koper bo tako postal, ne le vmesna postaja kot sedaj, ampak tudi začetna in končna točka križarjenj.

prostor predviden za potniški terminal je bil določen popolnoma zgrešeno
(bolj se je gledalo na interes luke koper). če bi pametno razmišljali bi ga
umestili ob semedelsko cesto (zdajšnja promenada) ker je edino tam možna
gradnja pomola z dvemi privezi za 300 metrov velike ladje, ureditev terminala
podobnega letališkim in večje število parkingov ter dostop na hitro cesto. v kopru
bi morali razmišljati o ponudbi infrastrukture za ladjarje da lahko potovanja začnejo
in končajo v kopru z vkrcajem ter izkrcajem potnikov. tako pa smo obsojeni na
majhen prostor pod milim nebom tik od pristanišču.

prostor predviden za potniški terminal je bil določen popolnoma zgrešeno
(bolj se je gledalo na interes luke koper). če bi pametno razmišljali bi ga
umestili ob semedelsko cesto (zdajšnja promenada) ker je edino tam možna
gradnja pomola z dvemi privezi za 300 metrov velike ladje, ureditev terminala
podobnega letališkim in večje število parkingov ter dostop na hitro cesto. v kopru
bi morali razmišljati o ponudbi infrastrukture za ladjarje da lahko potovanja začnejo
in končajo v kopru z vkrcajem ter izkrcajem potnikov. tako pa smo obsojeni na
majhen prostor pod milim nebom tik od pristanišču.

Samo res, tam bi bilo veliko bolje...

^^

Kdo bo pa poglobitev plačal?

Zakaj vraga bi sploh tam gradili, če pa misijio imeti plažo nekoč?

Načrti Luke Koper v Černačevi (ne)milosti

Ljubljana - Odločitev ministrstva za infrastrukturo in prostor, da projekta drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom ne bo prijavilo na razpise za evropska sredstva v okviru sedanje finančne perspektive, bi lahko usodno vplivala tudi na prihodnji razvoj Luke Koper.

Junija bo tako minilo leto dni, odkar je vlada Boruta Pahorja potrdila državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Omenjeni načrt, ki je Luko stal tri milijone evrov, naj bi "omogočil dolgoročni razvoj koprskega pristanišča in okrepil njegovo konkurenčnost". Poleg povečanja obsega pristanišča s sedanjih 280 na 404 hektarje načrt predvideva tudi povečanje pretovornih zmogljivosti, na 35 milijonov ton letno. Ta cilj temelji na treh ključnih točkah: novi sodobni železniški povezavi z zaledjem, novem tovornem vhodu in tretjem pomolu.

Načrt je zdaj - če odštejemo nesoglasja z občinskim svetom glede tretjega pomola in pobude za ukinitev terminala za razsute tovore - očitno padel že na prvi točki. Po rdeči luči, ki jo je vlogi za evropsko sofinanciranje gradnje drugega tira prižgalo ministrstvo Zvonka Černača, je Luka do nadaljnjega "obsojena" na povezavo z obstoječo progo. Res je, da bo država v njeno modernizacijo skupaj vložila 127 milijonov. A v Luki poudarjajo, da ta kljub temu zadošča le na srednji rok, natančneje do višine letnega pretovora okoli 21 milijonov ton. Po podatkih iz letnega poročila so sicer v Luki lani zabeležili za več kot 17 milijonov ton pretovora, kar je 1,7 milijona ton več kot v letu 2010.

Posojilo EIB za večji pretovor, prostora na tirih pa ne bo

Če bo torej količina skupnega pretovora v Luki rasla najmanj z isto hitrostjo kot lani, kar je ob lanskem povečanem povpraševanja v Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem v prihodnjih dveh letih relativno verjetno, bi tako lahko Luka Koper "magično mejo" 21 milijonov ton dosegla najkasneje konec leta 2014. Toda tudi takrat drugi tir z izjemo gradbenega dovoljenja očitno ne bo bistveno bliže realnosti kot danes, saj zaradi rebalansa proračuna v zraku že visijo pripravljalna in druga dela. Kot smo že poročali, Černačevo ministrstvo še vedno ni našlo osem milijonov evrov za odkupe preostalih zemljišč, nekatera pripravljalna dela, revizije, plačilo projektanta in tako naprej.

Pri tem velja opozoriti, da je Luka Koper lani celo dobila 35-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke (EIB) za financiranje širitve kontejnerskega terminala, ki je po navedbah iz letnega poročila pomembno pripomogla k lanski, kar 23,6-odstotni rasti ladijskega pretovora kontejnerjev. V Luki trenutno pripravljajo tudi študijo glede razvoja kontejnerskega terminala, ki "je ne želijo komentirati, ker še ni zaključena". Tudi ta naj bi po neuradnih informacijah med pogoji za nadaljnji razvoj navajal gradnjo drugega tira. Če torej povzamemo, je Luka Koper pri EIB za dobo 20 let najela posojilo, katerega odplačevanje bi ji morda v prihodnosti lahko otežil kar največji lastnik (država), ki je najprej sprejel in nato pohodil svoj prostorski načrt. Kontejnerji sicer predstavljajo približno tretjino skupnega pretovora Luke (5,3 od skupaj 17 milijonov ton).

Zbogom drugi tir, dober dan proga Trst-Koper?

Kljub nekaterim pomislekom o (pre)visoki ceni drugega tira do Divače, ki je zdaj skupaj z DDV ocenjen na 1,3 milijarde evrov, je ključno vprašanje, kako bodo "vakuum" pri njegovi pripravi izkoristile sosednje države. Italija ima tako Slovenijo v šahu že na najmanj dveh frontah: poleg tega, da bo od njene ocene čezmejnih vplivov odvisen nadaljnji razplet priprave drugega tira do Divače, je evropska komisija, kot je neuradno slišati, bolj ali manj potihoma vse bolj naklonjena tudi podpori za gradnjo osemkilometrske proge med Koprom in Trstom. To podpirajo tudi v koprski SD.

A č eprav bi ta Luki prinesla povezavo na baltsko-jadranski koridor in ji omogočila alternativni "izhod na kopno", ima več "minusov": od večjega deleža tujih prevoznikov, ki bi jemali tržni delež Slovenskim železnicam (SŽ), in morebitnega dokončnega izpada drugega tira iz evropskega financiranja, do potencialnih "nagajanj" italijanskih oblasti Luki Koper, ki bi bila v interesu konkurenčnih pristanišč, in izgub nekaterih strateških prednosti Slovenije.

Korelič: Razvoja brez tira ni

"Treba si je biti na jasnem. Razvoja brez dodatnih zmogljivosti na železnici ne bo. Od ministra je neodgovorno, da projekta drugi tir ne označuje za prednostnega. Več vlad je neresno pristopalo k projektu," ugotavlja nekdanji dolgoletni direktor Luke Koper Bruno Korelič, ki sicer ideje o progi med Koprom in Trstom ocenjuje kot "nož v hrbet železnicam".


http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042527928

Kaj so to eni lulki...gradil bi do Trsta, do Divače pa ne :bash:

Torej, drugega tira še nekaj časa nebo, tretji pomol stoji zaradi nadpovprečno pametnih civilnih iniciativ(čudno, da ne gredo kandidirat za v parlament kot stranka, s predsednikom Miho Jazbinškom na čelu kot Združenje civilnih iniciativ Slovenije) Upam, da so sposobni vsaj nov vhod v luko zgradit kmalu...

Koncno bosta Trst in Koper povezana. To je v interesu drzavljanov, ki se danes iz Ljubljane do Trsta fijakajo vec kot 5 ur, enkrat, dvakrat pa prestopajo. Ce SZ propadejo zaradi teh 8km, potem pac naj propadejo ali pa jih naj kupi kdo, ki obvlada ta posel.

Pa ne da resno misliš..

Gostota svetovnega ladijskega prometa. (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/39/Shipping_routes_red_black.png)

Gostota svetovnega ladijskega prometa. (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/39/Shipping_routes_red_black.png)

Dobro se vidi zanemarljivost jadranskega bazena. Potencial (krajša pot z daljnega vzhoda, bližina srednje in južne Evrope) je torej velik.

Dobro se vidi zanemarljivost jadranskega bazena. Potencial (krajša pot z daljnega vzhoda, bližina srednje in južne Evrope) je torej velik.

Kaj ti pomaga, da imaš potencial - če pa zadaj država zaustavlja razvoj oz ne investira v razvoj pristanišča itd!

Only in Slovenia! :ohno:
:bash:

Luka Koper trinajsta v Evropi in tretja v Sredozemlju

Specializirana revija Automotive Logistics je objavila lestvico največjih avtomobilskih pristanišč v Evropi v letu 2011

Luka Koper je lani pretovorila 446.365 avtomobilov in je na lestvici med evropskimi pistanišči zasedla 13. mesto. Glede na leto prej je pridobila tri mesta na lestvici. Iz šestnajstega so se tako povzpeli na trinajsto mesto in pri tem prehiteli špansko Valencio, nizozemski Vlissingen in grški Pirej. Na vrhu lestvice z več kot dva milijona pretovorjenih avtomobilov vodi nemško pristanišče Bremerhaven.

V Sredozemlju so rasli najhitreje

V sredozemskem prostoru je avtomobilski terminal Luke Koper v letu 2011 zabeležil najvišjo, 18-odstotno rast in po lestvici napredoval iz petega na tretje mesto. Pred njo sta samo španska Barcelona in italijanski Livorno, razlike v pretovoru avtomobilov pa niso zelo velike.

http://logistika.finance.si/352703/Luka-Koper-trinajsta-v-Evropi-in-tretja-v-Sredozemlju

V Luki Koper so carinski pregledi dražji za 316 odstotkov

Premik zabojnika na carinski pregled v Luki Koper po novem stane 95 in ne več 30 evrov, postopek pa je zaradi prekladanja podaljšan

V Luki Koper so s 1. majem spremenili postopek carinskih pregledov zabojnikov. Zabojnike zdaj ne bodo več pregledovali na kontejnerskem terminalu, temveč v posebni coni na robu terminala, kar bo povečalo stroške prekladanja. Za carinski pregled je bilo treba doslej plačati 30 evrov po zabojniku, po novem pa 95 evrov. »Postopki pregledovanja so bili moteči za delovni proces, varnost ljudi pa ogrožena, zato smo v dogovoru s Carino lokacijo carinjenja premaknili ob rob terminala. To pomeni dodatne manipulacije z zabojniki in povečane stroške,« pravijo v Luki Koper.

V Cargo-partnerju protestirajo zaradi višjih stroškov

V Cargo-partnerju so zaradi višjih stroškov premikov kontejnerjev že vložili protest na Luko Koper, vendar za zdaj neuspešno. »Če bo ostalo pri tem, bodo žal končne stranke tiste, ki bodo morale plačati višje stroške«, pravi Viktor Kastelic, direktor Cargo-partnerja. Tudi Kristijan Stamatovič iz špedicije Alfa SP pravi, da je to slaba novica za tiste, ki fizično carinijo zabojnike v Luki Koper. Po njegovi oceni se bo postopek podaljšal vsaj za en dan, s tem pa se njihovo delo postopoma in vztrajno otežuje.

Stroške bodo prevalili na kupce

Gregor Dežjot iz agencije For trans ravno tako pravi, da bodo po novem postopki daljši vsaj za dan ali dva, stroški po zabojniku pa bodo večji za 150 evrov, tudi zato, ker bodo morali špediterji večkrat na terminal. Dodatne stroške bodo prevalili na kupce.

http://logistika.finance.si/352745/V-Luki-Koper-so-carinski-pregledi-dra%C5%BEji-za-316-odstotkov

Koncno bosta Trst in Koper povezana. To je v interesu drzavljanov, ki se danes iz Ljubljane do Trsta fijakajo vec kot 5 ur, enkrat, dvakrat pa prestopajo. Ce SZ propadejo zaradi teh 8km, potem pac naj propadejo ali pa jih naj kupi kdo, ki obvlada ta posel.

Ta tir bi se uporabljen zgolj za tovorni promet ( ne verjamem da bi italijani ponovno odprli zeleznisko postajo Sv. andreja ( campo marzio ) ! Nacelno pa podpiram idejo, rajsi teh 8 km, kot nic.


Bye

Koncno je prispel tudi ITAL UNIVERSO


http://cdn2.shipspotting.com/photos/small/4/7/1/1560174.jpg (http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1560174)
© Christian

Koncno je prispel tudi ITAL UNIVERSO


http://cdn2.shipspotting.com/photos/small/4/7/1/1560174.jpg (http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1560174)
© Christian

Ital Universo v Kopru odprla novo linijo

Ladja tajvanskega ladjarja Evergreen je včeraj v Luki Koper otvorila novo redno linijo z daljnim vzhodom

Včeraj je na kontejnerski terminal prvič priplula ladja tajvanskega ladjarja Evergreen, ki je tako začel z rednim tedenskim servisom v Kopru, Trstu in Rijeki, in sicer na relaciji Daljni vzhod - Jadran
http://www4.slikomat.com/11/0517/ayk-ladja.jpg

Nudijo povezavo z Japonsko

Prevoze kontejnerjev na tej liniji bo poleg Evergreena ponujal še južnokorejski ladjar Hanjin Shipping in tajvanski ladjar Yang Ming Line, sporočajo iz Luke Koper. Koper je z Daljnim vzhodom zdaj povezan z dvema direktnima kontejnerskima linijama, posebnost Evergreenove linije pa je povezava z Japonsko.

http://logistika.finance.si/352960/Ital-Universo-v-Kopru-odprla-novo-linijo

Kje se je pa HMM izgubil? :)

Luka Koper - primerjalna prednost, ki jo Slovenija izgublja

Jože P. Damijan meni, da se je vlada odločila varčevati na napačni strani - odpovedala se je evropskim sredstvom in drugemu tiru.

Koper - Kakšni časi prihajajo za koprsko tovorno pristanišče in z njo večji del slovenske logistike? »Luka Koper je primerjalna prednost slovenskega gospodarstva, ki je državna politika 20 let ni znala bolje izkoristiti,« je v Kopru dejal ekonomist Jože P. Damijan.

Ob današnji 55. obletnici Luke Koper so namreč skupaj s Fakulteto za management koprske univerze pripravili okroglo mizo o prihodnosti slovenskega pomorstva. Analize strokovnjakov niso ponudile zelo optimističnih pričakovanj. Jože P. Damijan meni, da delajo v Luki Koper in Slovenskih železnicah čudeže, da uspejo na en sam tir spraviti toliko tovora.

Toda Avstrija in tržaško pristanišče vodita železniško pot okoli Slovenije proti srednji Evropi. »Ena največjih neumnosti, ki se dogaja, je, da se je Slovenija odpovedala evropskim sredstvom za drugi tir, ker se je vlada odločila varčevati na napačni strani. Na ta način lahko primerjalna prednost koprskega pristanišča zelo hitro izgine,« je prepričan avtor študije o pomenu pristaniške dejavnosti za celotno slovensko gospodarstvo. Damijan je prepričan, da ta trenutek Luka Koper nazaduje. V težavah je zato, ker je v večinski državni lasti, zato se v njeno menedžersko strukturo nenehno vpleta politika. Če bi država znižala svoj delež s 70 odstotkov na 25-odstotnega, bi to blagodejno vplivalo na rast pristanišča.

»Na dolgi rok bo moralo priti do pristaniške uprave in do dveh koncesionarjev, kar bo struktura, kakršno pozna večina evropskih pristanišč. V večini pristanišč je solastnica lokalna skupnost. To pomeni, da bi država lastništvo morala prenesti na lokalno skupnost. S tem bi razrešili problem nasprotij med mestom in poslovnimi interesi,« je menil profesor z ekonomske fakultete.

Pomorski pravnik Marko Pavliha je Damijanu ugovarjal, da je vsaj Ropova vlada uspela spraviti drugi tir med 33 evropskih prednostnih projektov in pripravila osnove DLN za drugi tir. »Od tedaj naprej so sledile same neumnosti,« je dejal Pavliha in ocenil, da bi bila železniška povezava med Koprom in Trstom čista neumnost. Gregor Veselko, predsednik uprave Luke Koper pa je prepričan, da pristaniška uprava prinaša manj prednosti kot ovir. Študija, ki so jo naročili, bo kmalu povedala, kako nujen je strateški partner za pristanišče in v kakšni obliki. Luka Koper lahko na leto zagotovi 30 milijonov naložb, če hočemo hitrejši razvoj, brez zasebnega partnerja ne bo šlo. Sedanja infrastruktura dopušča še največ 25-odstotno rast prometa.

Bojan Hlača, predsednik pristaniške uprave Luke Reka, je povedal, da se je reško pristanišče odločilo za tujega strateškega partnerja preprosto zato, ker sicer hitrejšega razvoja ne bi mogla izpeljati. Novi partner je prispeval, da se je promet v enem letu povečal za četrtino, v nekaj naslednjih letih bo v mehanizacijo investiral 55 milijonov evrov, Luka Reka pa v infrastrukturo 35 milijonov evrov. V petih letih naj bi imeli dva kontejnerska terminala, ki bi do leta 2025 omogočila pretovor 2,5 milijona kontejnerjev. Hrvaška pa išče tudi partnerja za novo ravninsko železniško progo z Reke proti madžarski meji, za katero bodo potrebovali 4,5 milijarde evrov.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/luka-koper-primerjalna-prednost-ki-jo-slovenija-izgublja.html

Kitajski ladjar Cosco bo več delal z Luko Koper

V Luki Koper so se včeraj predstavniki kitajskega ladjarja Cosco pogovarjali o okrepitvi sodelovanja, predvsem na področju povečanja zmogljivosti pri kontejnerskem tovoru

Kitajski Cosco (Cosco container line) namerava namreč okrepiti svojo prisotnost v koprskem pristanišču, s katerim je povezan preko lastne feeder povezave. Samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta je ta kitajski ladjar v Koper pripeljal 4.500 TEU tovora, kar je malo manj kot v celem lanskem letu, pravi Sebastjan Žagar, Cosocov agent v Luki. Lani so namreč prepeljali nekaj manj kot 6.000 TEU, do konca letošnjega leta pa jih bodo po načrtih kar 15 do 20 tisoč TEU.

Več tudi konvencionalnega tovora

Z vodstvom Luke pa so se včeraj pogovarjali tudi o okrepitvi sodelovanja na področju konvencionalnega tovora. Gre za generalne tovore, za kosovno blago. Cosco namerava namreč Koper vključiti v svojo mrežo konvencionalnih ladijskih servisov, kar bi povečalo število takšnih ladijskih povezav z bližnjim in daljnim vzhodom tudi na področju generalnih tovorov.

http://logistika.finance.si/353615/Kitajski-ladjar-Cosco-bo-ve%C4%8D-delal-z-Luko-Koper

Po priporočilu soncen-a prilepim tudi tukaj link na spletno stran pristanišča luke koper http://www.zivetispristaniscem.si/in...static&item=17 (http://www.zivetispristaniscem.si/in...static&item=17)
Posebno zanimiva je flash animacija Državnega prostorskega načrta luke Koper ( v spodnjem-levem kotu ), ki je bil sprejet 16.6.2011 !

Bye

Prvič v Kopru - CELEBRITY SILHOUETTE

http://cdn2.shipspotting.com/photos/small/4/8/5/1572584.jpg (http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1572584)
© Christian

Jadranska pristanišča s skupno promocijo na Kitajskem

Luka Koper se je skupaj še s štirimi severno jadranskimi pristanišči predstavila na logističnem sejmu v Šanghaju

Članice združenja pristanišč NAPA, kjer poleg Luke Koper sodelujejo še pristanišča Benetke, Ravenna, Reka in Trst, so se že drugič zapored skupaj udeležile največjega logističnega azijskega sejma, ki se zaključuje danes. S skupnim sejemskim nastopom severno jadranska pristanišča uresničujejo zavezo o sodelovanju pri promociji transportne poti preko severnega Jadrana.

Letos je bilo v Šanghaju skoraj 500 ponudnikov logističnih in transportnih storitev. »Sejem lahko primerjamo z največjim transportnim sejmom v Evropi, Transport Logistic v Münchnu,« pravijo v Luki Koper. Predsednik združenja NAPA Bojan Hlača, sicer predsednik reške pristaniške uprave, je predstavil infrastrukturne razvojne načrte vseh petih pristanišč.

Rezultat: Boljše povezave z Azijo

Za uspešnost skupne promocije si članice NAPA štejejo vse boljše redne kontejnerske povezave z Azijo. Danskemu Maersk Line in francoskemu ladjarju CMA-CGM, ki sta direktno kontejnersko povezavo z Daljnim vzhodom vzpostavili že leta 2009, se je v letošnjem letu pridružil tudi Evergreen, ki je v kontejnersko povezavo vključil tudi Japonsko.

V lanskem letu so pristanišča NAPA pretovorile rekordno število kontejnerjev, skupaj kar 1,807 milijona TEU oziroma preko 300 tisoč TEU več kot v letu 2010. Tudi za letos so optimistični, saj je v prvem trimesečju vseh pet pristanišč doseglo boljše rezultate v primerjavi z enakim obdobjem lani.

http://logistika.finance.si/355556/Jadranska-pristani%C5%A1%C4%8Da-s-skupno-promocijo-na-Kitajskem

Vplovni kanal v Kopru bo poglobljen iz evropskih sredstev

Za projekt poglobitve vplovnega kanala v koprskem tovornem pristanišču so bila dodeljena evropska sredstva v znesku 13,3 milijona evrov

vir: http://logistika.finance.si/358898/Vplovni-kanal-v-Kopru-bo-poglobljen-iz-evropskih-sredstev

Nič pa o tem kdaj naj bi se začelo..

Nič pa o tem kdaj naj bi se začelo..

Jeseni če me spomin ne vara....

Trst gradi hitreje od Kopra

Severnojadranska pristanišča za tekmo s severom vlagajo več kot 350 milijonov evrov

Pet severnojadranskih pristanišč mora za večjo konkurenčnost temeljito posodobiti in dograditi infrastrukturo. Najbolj dejaven je Trst. Luka Koper ima večino načrtov še na papirju.

Pet severnojadranskih pristanišč v združenju NAPA poleg enotnejšega nastopanja na tujih trgih izdeluje skupni informacijski sistem, ki bo izboljšal komunikacijo med pristanišči in olajšal postopek ladijskim prevoznikom.

Lani je NAPA, predsedniki uprav so se včeraj srečali v Kopru, skupno dosegel 124 milijonov ton pretovora, kar ga uvršča med prvih pet v Evropi, a hkrati je to le dobra četrtina pretovora, ki ga opravi največje evropsko pristanišče Rotterdam. Rast pretovora v NAPA je bila lani, relativno gledano, nekoliko večja kot v Rotterdamu in je znašala dva odstotka, v številkah pa to pomeni, da se je pretovor NAPA lani povečal za 2,8 milijona ton, pretovor v Rotterdamu pa za 4,4 milijona ton. Rotterdam je lani za desetino povečal pretovor zabojnikov. Prav v tem delu pa jadranska pristanišča za Rotterdamom najbolj zaostajajo. Kljub rasti pretovora zabojnikov za skoraj četrtino ta v NAPA dosega le šestino pretovora Rotterdama. NAPA načrtuje, da bi se z lanskih 1,8 milijona kontejnerskih enot (TEU) do leta 2030 pretovor zabojnikov povečal na šest milijonov TEU.

Koper poglablja kanale

Luka Koper bo prihodnje leto poglobila plovne kanale, ki bodo omogočili prihod vsem kontejnerskim ladjam, ki vozijo v severni Jadran. Zdaj se namreč dogaja, da morajo največje ladje del tovora odložiti v Trstu. Blizu začetka gradnje je tudi novo podaljšanje obeh pomolov. Oba projekta sta po grobih ocenah skupno vredna več kot 150 milijonov evrov. Preostali načrti - gradnja tretjega pomola, distribucijski center in drugi tir Divača-Koper - so za zdaj zgolj na papirju. Luka Koper po tirih odpravi več kot polovico tovora in je v tem pogledu skupaj s Trstom v najboljšem položaju.

Trst za naložbe 130 milijonov evrov

Trst bo v prihodnjih letih za naložbe porabil okoli 130 milijonov evrov (30 milijonov evrov je prejel evropskih sredstev), s katerimi bo izboljšal železniško povezavo, zgradil nov kontejnerski terminal, podaljšal stare pomole in zgradil logistično platformo. Skupno naj bi se pristaniške površine povečale za okoli 200 hektarjev.

Na Reki gradijo Filipinci

Na Reki bo nov filipinski vlagatelj za obnovo infrastrukture in poglobitev plovnih kanalov porabil okoli 70 milijonov evrov. Reka potrebuje tudi boljšo železniško povezavo, saj zdaj po tirih odpravi le desetino tovora. Gradnja železniške proge do madžarske meje je med večjimi infrastrukturnimi projekti Hrvaške.

Načrti Benetk in Ravene

Nov kontejnerski terminal, izboljšanje železniške povezave in še vrsto drugih posodobitev načrtujejo tudi Benetke in Ravena. Obe pristanišči zdaj po železnici opravita manj kot desetino tovora. Načrti obeh pristanišč so zdaj še v povojih in finančno niso ovrednoteni.

http://logistika.finance.si/359077/Trst-gradi-hitreje-od-Kopra

Luko Koper za zdaj rešujejo avtomobili

Luka Koper je v prvih šestih mesecih ustvarila 69,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je tri odstotke več kot v istem obdobju lani. Dobiček bo ob polletju večji kot lani.

Drugo četrtletje je bilo nekoliko uspešnejše kot prvo, saj so ustvarili 35,1 milijona evrov prihodkov, kar je štiriodstotna medletna rast. Koliko je Luka Koper ustvarila čistega dobička, bo znano konec avgusta. Iz družbe so včeraj sporočili le, da bo ta večji kot v istem lanskem obdobju. Luka Koper je namreč v drugem četrtletju lani ustvarila izgubo zaradi slabitve četrtinskega deleža v Intereuropi .

Od avtomobilov za četrtino več prihodkov

Najbolj so lahko letos zadovoljni s pretovorom avtomobilov, ki se je v prvem polletju povečal za desetino, prihodki iz tega vira pa so se povečali kar za četrtino. V drugem četrtletju je Kopru uspelo nadomestiti izpad generalnih tovorov, ki so se v prvem četrtletju zmanjšali za 18 odstotkov, v drugem četrtletju pa so pretovorili 17 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Skupno je bil pretovor generalnih tovorov pol odstotka manjši kot lani, prihodki, ustvarjeni z njimi, pa so se zmanjšali za odstotek.

Tekočih tovorov je bilo v prvem polletju sedem odstotkov več kot v istem obdobju lani, vendar pa so se prihodki, ustvarjeni s pretakanjem, zmanjšali za dva odstotka. Še bolj so upadle marže pri pretovarjanju sipkih tovorov, ki jih je bilo v prvem polletju za 18,5 odstotka več kot v istem obdobju lani, a so se prihodki, ustvarjeni z njimi, povečali le za 2,4 odstotka.

Zabojniki bežijo v Trst

Še največ težav jim letos povzroča pretovor njihove paradne kategorije - zabojnikov. Ta se je namreč zaradi odpovedi enega od prevoznikov v drugem četrtletju količinsko zmanjšal za štiri odstotke. Luki Koper je sicer letos uspelo pridobiti novo kontejnersko linijo z Daljnega vzhoda, ki pa še ni nadomestila izpada. Zamujajo tudi s poglobitvijo morskega dna, zaradi česar največje kontejnerske ladje ne morejo vpluti v pristanišče in raztovarjajo v sosednjem Trstu.

Vir:http://logistika.finance.si/359848/Luko-Koper-za-zdaj-re%C5%A1ujejo-avtomobili

največje kontejnerske ladje

zakaj imam občutek,da tale lepotica (http://en.wikipedia.org/wiki/Maersk_Triple_E_class) še vseeno ne bo mogla priti notri...

http://www.motorship.com/__data/assets/image/0003/602832/2_triple-e.jpg
vir: motorship.com/Mercator Media 2012

Deluje nekam dolgo a pomoli so dolgi 450 m, vprašljiva je samo globina.

Ma kaj meljete v prazno?? Maersk Triple E class - ne bo NIKOLI prišel na prvi pomol LK!

Še sedanja E classa je sci-fi za nas...

Tele vaše teorije se lepo slišijo, realnost je pa precej drugačna :)

Kontejnerski žerjav – 928-tonski kralj pristanišča

Link: http://www.siol.net/avtomoto/zanimivosti/reportaze/2012/07/rep_zerjav_sts_luka_koper.aspx
Vir: Planet Siol.net

Kdo nam bi dal denar za infrastrukturo

LUKA KOPER

Podaljšanje obeh pomolov in gradnja tretjega pomola (kot je predvideno v državnem prostorskem načrtu) sta odvisna od odločitve, kako v prihodnje razvijati kontejnerski segment, pravijo na Luki. O tem so naročili študijo in na podlagi te bodo pripravili predlog, ki ga bo obravnaval nadzorni svet na seji konec meseca. Naložba v podaljšanje prvega pomola za sto metrov in ureditev celotne površine pomola naj bi po grobih ocenah znašala okoli 150 milijonov evrov. »Ocenjujemo, da brez strateškega partnerja ne bo šlo. Kako oziroma v kakšni vlogi, pa je tudi še stvar dogovora, saj je koncesijska pogodba v tem delu precej omejevalna.« Še večji zalogaj bo tretji pomol, kjer naj bi načelno za sofinanciranje že izkazali zanimanje tuji ladjarji in upravljavci kontejnerskih terminalov. Vprašanje pa je, kako bi lahko vstopili v upravljavsko sestavo koprskega pristanišča. Skratka, potrebna bo volja politike. Možnosti za vstop tujcev je več - z dokapitalizacijo Luke Koper oziroma z vstopom v lastniško sestavo ali z ustanovitvijo skupnega podjetja za gradnjo in upravljanje tretjega pomola.

http://logistika.finance.si/361496/Kdo-nam-bi-dal-denar-za-infrastrukturo

Soncen, celo novico bi lahko v gospodarstvo prilimal. Ne pa takole..

Kako Luka Koper odganja posle, ker ima preplitvo pristanišče

Neuradno: dobiček iz poslovanja v Luki Koper upada, stroški rastejo

Medtem ko v Rotterdam in druga svetovna pristanišča priplujejo ladje z nosilnostjo 15 tisoč zabojnikov, v Luki Koper ne more pristati niti ladja z 8.500 zabojniki. Prej mora na delno raztovarjanje v Trst. Vzrok: plovne poti so preplitve. Po dveh letih odlašanja naj bi jih začeli poglabljati prihodnji mesec, zatem sledi poglabljanje pristanišča. A se že zatika, pravijo viri. Namreč – poti bodo poglobili le na 13 metrov, saj za želenih 14 metrov še ni urejenih dovolj kaset, torej ograjenih odlagališč za mulj.

Trenutni načrt je: plovne poti pristanišča bodo poglobljene na 13 metrov najpozneje februarja prihodnje leto, na 14 metrov pa v letu dni. Poglobitev na 13 metrov bo zahtevala dodatna dela, saj bi se tako plitve poti ob prihodu večjih ladij znova zasuvale in bi jih morali ves čas obnavljati, pravi vir.

Dveletno odlašanje

O poglobitvi plovnih poti se v Luki Koper dogovarjajo z državo že približno dve leti. Razpis za poglobitev, ki so ga pripravljali na upravi za pomorstvo na ministrstvu za promet (zdaj ministrstvo za infrastrukturo in prostor), je bil najprej dvakrat razveljavljen, julija pa je bil izbran izvajalec poglobitve Luka Koper Inpo. Delati naj bi začeli že takoj julija, vendar bodo počakali na konec turistične sezone in začeli izkopavati septembra. Posel je za Luko Inpo vreden 1,6 milijona evrov. Celoten projekt poglobitve bo državo stal okoli 15 milijonov evrov. Največ stroškov bo s pripravo tako imenovanih kaset – gre za ograjena območja, kamor bodo ob izkopavanju odlagali mulj iz morja.

Kdo bo sploh še pristajal v Luki

Brez poglobitve bi Luka Koper lahko še bolj izgubljala. Ladjarja CMA in Maersk z Daljnega vzhoda vsak teden proti severnemu Jadranu pošljeta ladjo z 8.500 zabojniki. To morajo najprej delno raztovoriti v Trstu, sicer bi nasedla na plitvinah pred koprskim pristaniščem, kamor lahko pripeljejo največ 6.500 zabojnikov. V Trst tako z Daljnega vzhoda prispejo zabojniki vsak petek, v Luko Koper pa šele v ponedeljek. Južnokorejski logist Glovis, ki upravlja tovor Kie in Hyundaia, naj bi zato že pripravljal vlak, ki bo vozil iz Trsta na Slovaško. »Ko se naročniki navadijo na neki sistem, ga težko spremenijo,« pravi Rok Kobal, direktor Europacifika. V Trstu se menda zelo trudijo, da bi prevzeli čim več tovora, a so za zdaj v Kopru boljši pri carinskih postopkih, pravi sogovornik.

Da Luka Koper ne bi izgubila poslov oziroma da bi ji uspelo rasti, nujno potrebuje še nove naložbe. Poleg drugega železniškega tira (gre sicer za načrtovano naložbo države) tudi podaljšanje pomolov in novi, tretji pomol. Nadzorniki naj bi o študiji razpravljali na prihodnji seji, ki je bila predvidena za v petek (morda bo prestavljena). Naložba v podaljšanje prvega pomola za sto metrov in ureditev celotne površine pomola naj bi po grobih ocenah znašala od sto do 150 milijonov evrov. Kaj o naložbah pravijo v Luki? »Ugotavljamo, da brez strateškega partnerja ne bo šlo. Kako oziroma v kakšni vlogi, je tudi še stvar dogovora, saj je koncesijska pogodba v tem delu precej omejevalna.« Še večji zalogaj od podaljševanja prvega pomola bo tretji pomol, kjer naj bi načelno za sofinanciranje že izkazali zanimanje tuji ladjarji in upravljavci kontejnerskih terminalov. Ni pa jasno, kako bi lahko vstopili v upravljavsko sestavo koprskega pristanišča. Skratka, potrebna bo volja politike. Možnosti za vstop tujcev je več – z dokapitalizacijo Luke Koper oziroma vstopom v lastniško sestavo ali ustanovitvijo skupnega podjetja za izgradnjo in upravljanje tretjega pomola.

Višji stroški, manjši dobiček iz poslovanja

Luka Koper se po neuradnih podatkih že utaplja v stroških in upadu dobička iz poslovanja. Neuradno: čisti dobiček naj bi sicer v letošnjem polletju znašal okoli šest milijonov evrov in je torej precej presegel lanskega polletnega. A ta je bil lani manjši (3,4 milijona evrov) zaradi slabitve naložbe v Intereuropo. Dobiček iz poslovanja pa je po neuradnih informacijah letos ob polletju kar za nekaj milijonov evrov manjši od lanskega polletnega, ki je bil 13,2 milijona evrov. Vzrok so višji stroški dela in storitev, pravijo viri in dodajajo, da bo to še dodaten razlog za morebitno zamenjavo predsednika uprave Gregorja Veselka. Tega, da mu zdajšnji nadzorni svet ni naklonjen, ni skrival njegov predsednik Janez Požar na letošnji skupščini delničarjev. A mogoče je tudi, da bo država kot večinska lastnica znova poskušala zamenjati nadzorni svet, kar ji na zadnji skupščini ni uspelo. Prav zaradi te negotovosti imajo nadzorniki po neuradnih informacijah težave pri iskanju novega predsednika uprave. Vprašanje namreč je, koliko časa bi se ta obdržal, če bi državi vendarle uspelo zamenjati zdajšnje nadzornike.

Mnenje

Luko rešujejo težave v Trstu

Pravo ekonomijo obsega omogočajo samo velike ladje, pravi Peter Kern, direktor Maersk Adria. Po njegovem mnenju ni dovolj samo poglobiti plovne poti, temveč izboljšati celotno infrastrukturo, od opremljenosti kontejnerskega terminala do železniških povezav. »Luka Koper ima srečo, da tudi v Trstu stvari ne potekajo tako, kot je treba, in da tudi tam nimajo boljših železniških povezav z vzhodno Evropo,« pravi Kern. Meni tudi, da imajo vsa tri severnojadranska pristanišča veliko pomanjkljivosti; tisto, ki jih bo odpravilo najprej, bo v veliki prednosti.

http://logistika.finance.si/kako_luka_koper_odganja_posle_ker_ima_preplitvo_pristanisce_1_498747

http://www.skyscrapercity.com/showpost.php?p=94629195&postcount=8464

Ne vem a bi naj bil vesel za Hrvate ali žalosten, ker v Kopru še niso poglobili dna..

Ta ladja ima tak ugrez, da tudi, če bi že končali z vsemi tremi fazami poglobitve bi bilo morje preplitko.

Ta ladja ima tak ugrez, da tudi, če bi že končali z vsemi tremi fazami poglobitve bi bilo morje preplitko.

hmhmhm takšne ladje, kot je CAPE VENI redno prihajajo v LK :)

Ja, ampak prej raložijo več kot pol tovora v Trstu ;)

Ja, ampak prej raložijo več kot pol tovora v Trstu ;)

In kdaj pol svizec zavije čokolado? :)

Mešate jabolke in ananas!! Ne govoriti v prazno.

In kdaj pol svizec zavije čokolado? :)

Mešate jabolke in ananas!! Ne govoriti v prazno.

No ja, res bolj na pamet govorim, ampak s tem nas futrajo po novicah..

Drugače pa v tej (http://www.finance.si/tezave_luke_koper_s_pridom_izkorisca_trst_1_502110) novici piše tole:

Poglobitev plovnih kanalov na 14 metrov, s katerim že močno zamujajo, se je pravkar začela in bo končana do sredine naslednjega leta. Že ta mesec naj bi začel delovati nov operacijski sistem za kontejnerski terminal. Preplitev kanal jim je letos odnesel del pretovora kontejnerjev. Težave pri pretovoru kontejnerjev najbolj izkorišča Trst, ki je letos pretovor kontejnerjev povečal za 19 odstotkov.

Se pravi, da se je začelo premikat.. lahko kdo kaj poslika?

Dotična ladja - polno naložena ima 17m greza. Tretja faza poglobitve v LK je 15m.

Dotična ladja - polno naložena ima 17m greza. Tretja faza poglobitve v LK je 15m.

:badnews:

Dejte se odločiti ali govorimo o hruskah al jabolkah?

Dejte se odločiti ali govorimo o hruskah al jabolkah?

Govorimo o jabolkih. :troll:

:D

loMPHnwdst0

:D

loMPHnwdst0

Dobro JABOLKA :)

:banana::dj:

Ta je bila že parkrat v Kopru:
http://www.marinetraffic.com/ais/showallphotos.aspx?imo=9346380#top_photo

Ladje podobnih dimenzij kot tale, so vsaj enkrat tedensko v Kopru.
Da pridejo najprej v Trst je pa govor o kontejnerskih ladjah. Največji ukrez na razsutih tovorih je okoli 17 metrov

Ta je bila že parkrat v Kopru:
http://www.marinetraffic.com/ais/showallphotos.aspx?imo=9346380#top_photo

Ladje podobnih dimenzij kot tale, so vsaj enkrat tedensko v Kopru.
Da pridejo najprej v Trst je pa govor o kontejnerskih ladjah. Največji ukrez na razsutih tovorih je okoli 17 metrov

:applause:

Drugače pa takšne prihajajo 1x na mesec, ampak OK ...

Luka Koper (še) ne potrebuje tretjega pomola

Bi Gregorja Veselka lahko zamenjal Arne Mislej?

Koper - Čeprav imajo sedanji nadzorniki Luke Koper od maja meseca navodilo in svarilo ministra za infrastrukturo Zvonimirja Černača, da »je nevarna vsaka prenagljena odločitev« glede sprememb v upravi, so se danes, pred jutrišnjim nadaljevanjem seje nadzornega sveta ločeno sestali vsaj nekateri člani nadzornega sveta in se dogovarjali o možnem odpoklicu Gregorja Veselka.

Dogovarjali so se o možnosti, da bi funkcijo predsednika uprave Luke prevzel Arne Mislej, sicer poslovnež na področju trgovine z energetiko, častni konzul Slovenije v Indoneziji in predsednik akreditacijske komisije pri AUKN. Prav kot predsednik te komisije se je Mislej izločil iz postopka obravnave potencialnih novih nadzornikov Luke Koper že v začetku julija, kar se je tedaj zdelo mnogim zelo nenavadna odločitev. Izločil pa naj bi se zato, ker ga je očitno zanimala kandidatura za predsednika uprave in bi zato lahko bil v konfliktu interesov.

Nadzorniki so bili danes nadvse skopi z izjavami. Nekaj jih je nasprotovalo Mislejevi kandidaturi. Drugi so prepričani, da bodo predstavniki Janševe vlade takoj po ustanovitvi holdinga za upravljanje kapitalskih naložb sklicali skupščino, na kateri bodo zamenjali člane nadzornega sveta, novi pa bodo kasneje posegli v upravo.

Po naših ocenah Mislej nima zadostne podpore, zato jutri odločitve o spremembi v vrhu Luke ne bo.

Nadzorniki bodo osrednjo temo posvetili študiji o razvoju kontejnerskega terminala, ki so jo za Luko Koper izdelali Nizozemci. Bistvo študije je, da Luka Koper (še) ne potrebuje tretjega pomola, vsaj naslednjih pet let ne. Zato bodo razšrili zaledne površine prvega pomola, podaljšali prvi pomol za 100 metrov in poglobili vplovni kanal. Vse to naj bi omogočilo, da bi že čez nekaj let Luka Koper lahko pretovorila 1,1, milijona kontejnerjev, torej skoraj toliko, kot so sprva previdevali na 3. pomolu. Tretji pomol naj bi dograjevali postopoma in v skladu s potrebami, predvsem pa v soodvisnosti od drugega tira, kajti nadaljnji razvoj pristanišča je odvisen predvsem od železniških zmogljivosti.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/luka-koper-se-ne-potrebuje-tretjega-pomola.html

Čez 5 let bo že prepozno...

DANES ga je potrebno začeti graditi, da bo čez 5 let narejen!

Luka Koper vse bolj na razvojnem slepem tiru

Predstavniki prihodnje občine Ankaran so naročili idejni projekt, po katerem bi koprsko pristanišče razvijali drugače.

Koper – Predstavniki prihodnje občine Ankaran bodo naredili vse, da državni prostorski načrt za Luko Koper, ki ga je Pahorjeva vlada sprejela junija lani, ne bo uresničen. Pripravili so idejne zasnove, ki ne predvidevajo tretjega pomola, temveč odkop kopnega in ureditev novih morskih bazenov v zaledju.

Da so naročili idejni projekt, po katerem bi povsem drugače razvijali koprsko pristanišče, je včeraj potrdil Gregor Strmčnik, predsednik sveta KS Ankaran. »Podrobnosti projekta vam ne morem razlagati, ker ga želimo najprej predstaviti ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Veljavni DPN je strokovni zmazek, saj načrtuje razvoj na več desetletjih starih temeljih. Ankarančani ne oviramo razvoja Luke Koper, na vsak način pa se bomo borili proti tretjemu pomolu, ker ni potreben. Imeli smo 54 pripomb na DPN in niti ene niso upoštevali. Naši predlogi so bolj napredni in temeljijo na tem, da ne smemo nasipati morja, temveč odkopati kopno in zagotoviti več pomolov tudi v bazenih v notranjosti pristanišča. Nesprejemljivo je, da so sedanji pomoli hkrati skladišča. Pomole bi morali uporabiti zgolj za pretovarjanje, tovor pa skladiščiti v zaledju, tudi na Krasu,« je dejal Strmčnik. Na vprašanje, kam bi odlagali izkopan mulj iz bazenov v zaledju pristanišča, nam je odgovoril, da projekti niso tako podrobni.

DPN je Luko Koper stal tri milijone

Luka Koper je za izdelavo DPN namenila tri milijone evrov, strokovne podlage so izdelovale številne strokovne ustanove, obravnavali so jih številni državni organi v času vsaj dveh vlad: prejšnje Janševe in Pahorjeve. Predlog DPN je vlada pred sprejetjem poslala v obravnavo tudi italijanski državi. V sedanji slovenski vladi je kar veliko dvomov o položaju in razvoju koprskega pristanišča, vendar resorno ministrstvo za infrastrukturo in prostor še ni jasno predstavilo svojih stališč in usmeritev. Čeprav so zanikali, da bi pripravljali logistični holding, kot ga je hotela izsiliti Pahorjeva vlada, povezovanje Luke Koper in Slovenskih železnic še ni povsem odpisano. Razvoj pristanišča je proučila nizozemska družba MTBS in predlagala, da bi kontejnerje pretovarjali na prvem pomolu, ki bi ga morali preurediti v zaledju, a o tej možnosti državne službe še niso pridobile mnenja koprske občine. Največ neznank je pri drugem tiru, brez katerega je vsak razvoj pristanišča nesmiseln.

Tretji pomol odpisan?

Minister Zvone Černač je v Pogledih TV Slovenija v zvezi z drugim tirom dejal: »Če bi začeli drugi tir graditi, kot je bilo načrtovano, bi bil končan leta 2022, pet let prepozno za Luko Koper. Zato bo povečanje pretovornih zmogljivosti urejeno drugače. In to do leta 2017, če bom jaz še vsaj eno leto minister.« Na naše dodatno vprašanje, kako bo pretovor v pristanišču urejen drugače, ni odgovoril. Vemo le, da bi kontejnerje pretovarjali na prvem pomolu, tretjega pa po tej formuli sploh ne bi bilo treba graditi.

Ker je minister Černač poudaril, da je bilo za drugi tir v tej finančni perspektivi predvidenih »le 50 milijonov evrov«, smo ga pred dnevi prosili, da ta podatek pojasni. V medijih je bila namreč že večkrat objavljena povsem drugačna in bolj logična številka, da je za razvoj železniške infrastrukture predvidenih 449,5 milijona evrov iz EU. Na ta znesek se je opiralo tudi prejšnje ministrstvo, ko je zatrjevalo, da bi lahko iz evropskih sredstev zagotovili več kot polovico denarja za drugi tir.

Z ministrstva za infrastrukturo smo prejeli le odgovor, da iz tega naslova nismo izgubili nobenih sredstev. »Predvidenih 54,3 milijona evrov za gradnjo nove železniške povezave Divača–Koper bo prerazporejenih na druge projekte modernizacije železniške infrastrukture. Če denarja ne bi pravočasno prerazporedili, bi bil izgubljen, ker projekt drugega tira ni bil pripravljen do izvedbe. Tudi po prerazporeditvi bo za modernizacijo železniške infrastrukture porabljenih malo manj kot 450 milijonov evrov,« je dejal minister, ki pa ni pojasnil, kaj zares ovira napovedani začetek gradnje drugega tira v tem ali prihodnjem letu.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/luka-koper-vse-bolj-na-razvojnem-slepem-tiru.html

Čez 5 let bo že prepozno...

DANES ga je potrebno začeti graditi, da bo čez 5 let narejen!


Točno tako in če je problem denar, naj ga dajo v koncesijo !!!
Kar se pa tiče železniske proge, naj razširijo obstoječo ( tam kjer se da ), in začasno bo problem prestavljen na boljše čase.

ByeZ

Evo malo slik z odprtih vrat pristanišča Koper !

http://s18.postimage.org/tz4b36qnd/22092012151.jpg

Policijska postaja
http://s9.postimage.org/9yd3tyf67/22092012152.jpg

Žerjavi ( I. pomol )
http://s7.postimage.org/6qyhq8vrf/22092012154.jpg

Konec I. pomola
http://s16.postimage.org/y9tjckchx/22092012158.jpg

http://s10.postimage.org/rvj32cmzt/22092012155.jpg

Izliv reke rižane, na levi luške ladje in obe vojaški ladji ( ankaran in triglav )
http://s8.postimage.org/s6ezrolzp/22092012163.jpg

Byez

Les, ki čaka da bo natovorjen na ladje
http://s12.postimage.org/6rb4d6ufx/22092012165.jpg

II. pomol
http://s7.postimage.org/sewms6ax7/22092012167.jpg

http://s13.postimage.org/docz268wn/22092012168.jpg

Pogled na silose za tekočine
http://s12.postimage.org/vr2yuobz1/22092012170.jpg

Konec II. pomola ( nasipanje z muljem, ki ga odstranijo z morskega dna )


http://s11.postimage.org/p8cf6f9tv/22092012171.jpg

ByeZ

Železova ruda

http://s10.postimage.org/c1w7manhl/22092012175.jpg

http://s12.postimage.org/lnshn4gbh/22092012176.jpg


http://s16.postimage.org/r9syzvakl/22092012177.jpg

II. pomol ( 3 bazen )
http://s18.postimage.org/6kwsampnt/22092012180.jpg

Pogled na bodoči III. pomol
http://s7.postimage.org/lc2jhs9mz/22092012183.jpg

ByeZ

Bodoči vhod v luko Koper
http://s11.postimage.org/olrr5hy0z/22092012184.jpg

http://s10.postimage.org/v145bxmjt/22092012186.jpg

Garažna hiša ( max 7000 avtomobilov )
http://s11.postimage.org/mstfux283/22092012191.jpg

ByeZ

PS: se opravičujem za kvaliteto slik, nokia e75 nima dobrega "fotoaparata"

^^

Čisto vredu fotografije so. :cheers:

Morda kdo ve, zakaj nov vhod v luko še vedno ni dokončan? Če se ne motim, je bila cestna povezava narejena že nekaj let nazaj.

A ni bila šele lansko leto?

^^

Čisto vredu fotografije so. :cheers:

Morda kdo ve, zakaj nov vhod v luko še vedno ni dokončan? Če se ne motim, je bila cestna povezava narejena že nekaj let nazaj.


I. faza je bila dokončana v letu 2011 kot je tudi razvidno z DARS-ove spletne strani ( http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/AC_in_HC_v_gradnji_354.aspx )
II. fazo naj bi dokončali enkrat po 2013

ByeZ

http://s13.postimage.org/docz268wn/22092012168.jpg

a tole je žerjav za razsuti tovor? ima kdo link do videa kako tole v praksi funkcionira?

a tole je žerjav za razsuti tovor? ima kdo link do videa kako tole v praksi funkcionira?

Nekako takole... samo da "cirkulira"

http://www.youtube.com/watch?feature=endscreen&v=uegkQ45d-WA&NR=1

Luka Koper odpravlja težave, nastale s prehodom 
na novi IT

Luka Koper je prešla na nov informacijski sistem na kontejnerskem terminalu, v podjetju pravijo, da odpravljajo nastale zaostanke. Za šefa Luke Koper 17 kandidatov.

Luka Koper je pred tednom dni prešla na novi informacijski sistem Tideworks. »Ker je prehod zelo kompleksna in tehnično zahtevna operacija, smo se tudi v dneh po prehodu srečevali z občasnimi težavami in izpadi, ki so zmanjšali produktivnost terminala, predvsem na železniškem delu. Zamude sicer niso velike in pričakujemo, da jih bomo v prihodnjem tednu nadomestili, predvsem zaradi ukrepov, ki smo jih nemudoma uvedli,« pravijo v Luki Koper in dodajajo, da so bile »začetne težave ob prehodu predvidene, bo pa novi sistem, ko bo povsem utečen, omogočil večjo produktivnost na terminalu in lažjo organizacijo dela. Razumemo nejevoljo naših partnerjev, ki so verjetno pod pritiskom svojih strank, in se jim hkrati javno zahvaljujemo za potrpljenje in tvorno sodelovanje.« Po neuradnih podatkih se je za vodenje podjetja prijavilo 17 kandidatov, nadzorniki bi za šefa radi videli Rada Antoloviča, ki zdaj dela v Rusiji. Kot smo pisali, ta zahteva vsaj 360 tisoč evrov plače, to pa je po slovenski zakonodaji preveč.

Vir:http://logistika.finance.si/luka_koper_odpravlja_tezave_nastale_s_prehodom_na_novi_it_1_526760

a tole je žerjav za razsuti tovor? ima kdo link do videa kako tole v praksi funkcionira?

To je žerjav za tekočine, oz. za pretovarjanje tekočin.
Še ena slika:
http://s9.postimage.org/w521ym58v/22092012169.jpg

ByeZ

To je žerjav za tekočine, oz. za pretovarjanje tekočin.
Še ena slika:
http://s9.postimage.org/w521ym58v/22092012169.jpg

ByeZ

:stupid::weird::cripes:

A ti to resno ? :bash:

Se zadnjic skupaj :cry:


http://cdn2.shipspotting.com/photos/small/5/6/3/1654365.jpg (http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1654365)
© KB


http://cdn2.shipspotting.com/photos/small/7/6/3/1654367.jpg (http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1654367)
© KB

:stupid::weird::cripes:

A ti to resno ? :bash:

Take komentarje pa res ne rabimo :ohno:. Zakaj rajši napisal kaj je ???' :)


ByeZ

Oky my bad :) Sem želel biti sarkastičen :okay:



Take komentarje pa res ne rabimo :ohno:. Zakaj rajši napisal kaj je ???' :)


ByeZ

Pomembna povezava s severnim Jadranom

Luko Koper je obiskala tuja delegacija. Januarja bo jasno, ali bo Slovenija vključena v baltsko-jadranski koridor.

Koper – Luko Koper je včeraj obiskala delegacija Združenja baltskih pristanišč, danes pa se ista delegacija mudi tudi na Reki. Združenje predstavlja 49 pristanišč iz Nemčije, Švedske, Rusije, Poljske, Litve, Latvije in Estonije.

Delovanje omenjenega združenja ni povsem enako kot delovanje združenja severnojadranskih pristanišč NAPA, saj se baltska pristanišča ne povezujejo tudi za skupne nastope na tujih trgih. Njihov glavni cilj je izmenjava informacij, dobrih praks in lobiranje pri mednarodnih institucijah, predvsem za razvoj evropskih prometnih koridorjev. Zato je tudi za baltska pristanišča zelo pomembna železniška povezava med Baltikom in severnim Jadranom. Enako velja za Luko Koper, saj so ob tej progi ključna koprska tržišča.

V Kopru opravijo tretjino vsega avstrijskega pretovora ter desetino pretovora za Slovaško in Češko. Koprsko pristanišče je zdaj z Baltskim morjem povezano z dvema vlakoma na teden, ki vozita čez ozemlje Poljske. Svet evropskih ministrov je že podprl amandma, da se v baltsko-jadranski koridor vključi tudi povezava skozi Slovenijo z Luko Koper, glavno odločitev o tem bo januarja sprejel evropski parlament.

Severnojadranska pristanišča so lani skupaj pretovorila 124 milijonov ton blaga (od tega 1,8 milijona kontejnerjev), baltska pristanišča skupaj pa več kot 800 milijonov ton blaga in 8,5 milijona kontejnerjev.

http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/pomembna-povezava-s-severnim-jadranom.html

Luka Koper v prvih devetih mesecih za pet odstotkov povečala ladijski pretovor

Koper, 18. oktobra (STA) – Luka Koper je med januarjem in septembrom letos pretovorila za pet odstotkov več blaga kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem je zabeležila rast pretovora vseh blagovnih skupin z izjemo kontejnerjev, kažejo danes objavljeni rezultati poslovanja. V enakem obdobju so poslovni prihodki družbe znašali 100,5 milijona evrov oz. za odstotek več kot lani.

več @ http://kr-og.sta.si/2012/10/luka-koper-v-prvih-devetih-mesecih-za-pet-odstotkov-povecala-ladijski-pretovor/

There they go :(


http://cdn2.shipspotting.com/photos/small/8/0/0/1669008.jpg (http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1669008)
© Christian


http://cdn2.shipspotting.com/photos/small/7/0/0/1669007.jpg (http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1669007)
© Christian

Te dni se mota naokoli največja yachta na svetu -ECLIPSE 163 m :)

Takole sem jo ujel :P


http://cdn2.shipspotting.com/photos/small/8/5/2/1673258.jpg (http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1673258)
© Christian

Kdo je pa lastnik te jahte?

Zadnjič, ko sem bil v Trstu sem tudi videl neko potniško križarko (italjanskega ladjarja..pa sem pozabil ime), na obnovi.

Kdo je pa lastnik te jahte?

Zadnjič, ko sem bil v Trstu sem tudi videl neko potniško križarko (italjanskega ladjarja..pa sem pozabil ime), na obnovi.

Mr. Roman Abramovič :)

Tista na remontu je MSC POESIA

Koper dobil mesto v baltsko-jadranskem koridorju


Tako se je danes odločil evropski parlament

Odbor evropskega parlamenta za promet in turizem je odločil, da bo pristanišče Koper uvrščeno v baltsko-jadranski koridor, je sporočila evropska poslanka Tanja Fajon in dodala, da so bili danes izglasovani pomembni amandmaji k poročilu o bodočem glavnem prometnem omrežju na ravni EU. Baltsko-jadranski koridor je gospodarsko strateško zelo pomemben koridor, ki preko centralne Evrope povezuje baltska in severno jadranska pristanišča.

'Bitka' se vleče že dalj časa

Spomnimo, da je sredi oktobra 2011 je Evropska Komisija podala predlog uredbe o smernicah EU za razvoj vseevropskega transportnega omrežja (TEN-T), kjer je bila Slovenija umeščena v Mediteranski koridor, ni bila pa umeščena v Baltsko-Jadranski koridor. Nato pa je letos poleti 7. junija 2012 v Luksemburgu zasedal Svet EU za promet, telekomunikacije in energijo (Svet TTE), kjer je slovenski delegaciji uspelo Slovenijo vključiti v Baltsko-Jadranski koridor.

http://www4.slikomat.com/11/1218/nop-id-kor.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/5386180.htm)

"Ob umestitvi Kopra v koridor, ki povezuje jadranski bazen in Baltik, pa je izjemno pomembno, da smo uspeli v jedrnem omrežju ohraniti tudi mediteranski koridor, ki bo povezal vzhod in zahod EU prav čez našo državo na relaciji Koper/Divača, Ljubljana, Pragersko, je danes še povedala Fajonova. To je izjemnega pomena za razvoj EU ter strateškega pomena za prihodnost Slovenije," dodaja.


http://logistika.finance.si/8328979/Koper-dobil-mesto-v-baltsko-jadranskem-koridorju

Že tri mesece je na mizi ponudba za nakup Luke Koper, minister Černač pa nič


Že od septembra je na mizi ponudba za nakup, a se pristojni ne izrečejo; Luko bi najprej prestavili v SDH, kar bi odločitev preložilo globoko v 2013

Za nakup Luke Koper je več ponudb, med najresnejšimi naj bi bila ponudba APM Terminals, največjega upravitelja terminalov in pristanišč po svetu, ki pa za pogovore v Sloveniji ne najde pravega sogovornika.

Po neuradnih informacijah - z ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki ga vodi Zvone Černač, od petka niso zmogli pripraviti odgovorov - se za nakup Luke Koper zanimata vsaj dve družbi: terminalist HHLA oziroma upravitelj terminalov v Port of Hamburg, najresnejša pa naj bi bila ponudba hitro rastočega in ambicioznega operaterja APM Terminals. Gre za nizozemsko družbo, ki je hčerinsko podjetje danskega ladjarja in logista Maersk. APM Terminals se za Luko Koper zanima že dalj časa, najprej jih je zanimala gradnja tretjega pomola, septembra letos pa so na pristojne naslovili nezavezujočo ponudbo za nakup, a od sogovornikov še niso dobili jasnega odgovora.

Po naših neuradnih informacijah so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor na zadnjih pogovorih predstavnikom ponudnikov predlagali, naj še nekoliko počakajo. Brez jasno določenega časovnega okvirja in tudi brez jasnega odgovora, ali je pristanišče naprodaj.

Holding, če bo, bo operativen najprej poleti

Če bo marca 2013 ustanovljen Slovenski državni holding (SDH), bo ta verjetno postal operativen poleti - če ne bo daljšega zapleta z morebitnim referendumom. V najboljšem primeru bi torej šele poleti zadeve postale bolj jasne. Tržna kapitalizacija Luke Koper je te dni med 110 in 112 milijoni evrov. Največja lastnica Luke Koper je Republika Slovenija z 51-odstotnim lastniškim deležem, Sod ima dobrih 11 odstotkov, Kad približno pet odstotkov, mestna občina Koper pa 3,3 odstotka.

Specialisti za zabojnike

Po naših informacijah so v APM Terminals odprti za več različnih možnosti vstopa v Luko Koper, želeli pa bi kupiti vsaj polovico. Na uradne odgovore, vprašanja smo jim poslali včeraj, še čakamo. Ker so specialisti za pretovor zabojnikov, jih zanima predvsem razvoj kontejnerskega terminala, zelo verjetno bi pretovor razsutih tovorov bodisi opustili bodisi posodobili. Paradoksalno pa je prav v letošnjih prvih devetih mesecih pretovor na luškem terminalu za sipke in razsute tovore zrasel za deset odstotkov, na kontejnerskem terminalu pa je za odstotek manjši kot v prvih devetih mesecih lani.

Koncesijska pogodba

Za APM Terminals, hčerinsko podjetje Maerska, je pomembno, da bi pridobili koncesijsko pogodbo, da bi lahko v Luki razvijali infrastrukturo in povečali pretočnost pristanišča. Spomnimo, koncesijsko pogodbo sta leta 2008 podpisala takratni minister za promet Radovan Žerjav in Robert Časar, takratni predsednik uprave Luke Koper. Pogodba je sklenjena za 35 let (torej še približno 30 let). Koncesnina znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov družbe, zmanjšanih za pobrane pristojbine. Vanjo so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja. Luka Koper plačuje polovico državi, polovico pa občini Koper.

Ekonomist Jože P. Damijan: Mislim, da zdaj nasploh ni pravi čas za prodajo podjetij, ker so vsa podcenjena in lahko lastniki dobijo le delček prave tržne vrednosti. Prodaja je smiselna le za tista podjetja, ki so v tako slabem stanju (denimo banke), da bi bila sanacija predraga za lastnike, ali če lastniki podjetij sami ne morejo več rešiti. V primeru Luke Koper pa to ni primer, saj kolikor vem, pozitivno posluje in ima zagotovljen dolgoročni posel. Nasploh se mi zdi problematično prodajati podjetja, ki so monopolisti pri upravljanju monopolne javne infrastrukture, kajti s tem monopol za upravljanje javne infrastrukture pridobi zasebno podjetje. To pa se je v večini držav, ki so šle v to (ZDA, Velika Britanija), izkazalo kot zelo slabo.

Brank ponudbe ne komentira

Bojan Brank, predsednik uprave Luke Koper, pravi, da ponudbe ne more komentirati. Ivan Novak, direktor Rail Cargo Austria, meni, da je ponudba dobra, če je v ozadju interes za razvoj poslov. Podobno menijo tudi naši drugi viri. AMP Terminals naj bi bil dober ponudnik, ker bi lahko preusmeril blagovne tokove na naše pristanišče, pa tudi zato, ker so specialisti za optimizacijo delovanja terminalov.

Tujega nočemo, svojega ne damo

Kdorkoli se bo odločil za nakup Luke, bo naletel na čebelnjak interesov. Delavski direktor Matjaž Stare med drugim napoveduje, da bodo najprej preverili, ali je država res lastnica Luke Koper in kako so na skupščini spreminjali prednostne delnice v navadne. Zaposleni so tudi prepričani, da je Luka Koper strateško pomembnejša od NLB, in se s prodajo ne strinjajo, pravi Stare. Po vrhu ne vidijo razloga, zakaj bi nekdo vlagal denar v Luko, ker bi to bil mrtev kapital. »Kdo bi namreč bil pripravljen čakati deset let, da bi dobil dovoljenje za gradnjo in posodabljanje pristanišča?« pravi.

Info

Kdo je APM Terminals

Družba APM Terminals upravlja omrežje terminalov in pristanišč v 68 državah in 70 pristaniščih, zaposluje pa 25 tisoč ljudi. Sedež podjetja je v nizozemskem Haagu, družba pa je neodvisna enota danske skupine A. P. Moller - Maersk, bolj znane kot Maersk, največjega kontejnerskega ladjarja na svetu, ki po svetu zaposluje 108 tisoč ljudi v 135 državah. APM Terminals je lani ustvaril 649 milijonov dolarjev čistega dobička, donos na kapital je dosegel 13,1 odstotka. V prvem polletju tekočega leta so imeli 2,4 milijarde dolarjev prihodkov, pretovor zabojnikov so povečali za devet odstotkov. Januarja letos so začeli upravljati terminal v Göteborgu na Švedskem, februarja so tudi sklenili dogovor o gradnji novega kontejnerskega terminala v turškem Izmirju. V drugem četrtletju tekočega leta so napovedali nakup pristaniške opreme v vrednosti 545 milijonov dolarjev za nov kontejnerski terminal v Rotterdamu. V razvoj pristaniške infrastrukture na terminalih, ki jih upravljajo, so lani investirali tri milijarde dolarjev, letos bodo to ponovili. Lani so pretovorili skupaj 33,5 milijona TEU, v Luki Koper pa 0,58 milijona TEU.


http://logistika.finance.si/8328922/%C5%BDe-tri-mesece-je-na-mizi-ponudba-za-nakup-Luke-Koper-minister-%C4%8Cerna%C4%8D-pa-ni%C4%8D

Luka Koper načrtuje poglobitev obale na kontejnerskem terminalu


Za poglobitev pristaniške obale do globine 14 metrov potrebujejo tudi ustrezen prostor, kamor bi lahko odlagali mulj.

Koper - V Luki Koper med infrastrukturnimi projekti v letu 2013 izpostavljajo dokončanje projekta poglabljanja obale na kontejnerskem terminalu, pri čemer utegnejo za odlaganje mulja uporabiti zemljišči v lasti države. Poleg tega bodo poskušali skladno z usmeritvami državnega prostorskega načrta zastaviti tudi načrte za širitev pristaniških zmogljivosti.

Za poglobitev pristaniške obale do globine 14 metrov potrebujejo tudi ustrezen prostor, kamor bi lahko odlagali mulj, pri čemer so vse primerne prostorske rešitve v lasti Mestne občin Koper oziroma se nahajajo na območju Krajevne skupnosti Ankaran. Kot so za STA spomnili v Luki, pa so te rešitve po sklepu ustavnega sodišča, ki je prepovedalo razpolaganje s premoženje občine Ankaran v konstituiranju, praktično neizvedljive.

V sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo in prostor zato iščejo druge ustrezne rešitve. »Kot trenutno kaže, bomo problem rešili z zemljišči v lasti države na območju ankaranske bonifike, ki so namenjena odlaganju izkopnega materiala za drugi tir. Ko dobimo stavbno pravico, bomo šli v javni razpis za izvedbo arheoloških raziskav in upamo, da bomo izvajalce prepričali, da predvideni čas treh mesecev skrajšamo na mesec dni,« so pojasnili.

Cilj Luke Koper je, da bi hkrati s poglobitvijo plovnega kanala, za kar skrbi država, ladjarjem omogočili, da prihajajo v Koper z večjimi ladjami in posledično z večjim številom kontejnerjev.

Po drugi strani je dolgoročni razvoj pristanišča v veliki meri soodvisen od drugega tira med Koprom in Divačo. »Težko načrtujemo povečevanje kapacitete in pretovora, če ne vemo, kako bomo ta tovor odpeljali iz pristanišča,« ugotavljajo.

»Država se je s sprejetjem državnega prostorskega načrta za pristanišče že opredelila, da je pristanišče, edino v Sloveniji, nacionalnega pomena. Zdaj mora dati še nedvoumni odgovor, da misli resno tudi z drugim tirom,« opozarjajo.

V Luki sicer razmišljajo tudi o novih investicijah. Iz študije, ki so jo sami naročili, izhaja, da je najbolj smotrno v prvi vrsti čim bolj izkoristiti prvi pomol, ga podaljšati in dograditi ter ga nameniti predvsem kontejnerskemu prometu.

»Tretji pomol je zaenkrat, zaradi višine predvidene investicije in zapletene izvedbe v drugem planu,« pojasnjujejo.

Rezultati, ki so jih dosegli na področju potniškega prometa, so odlični in jih nameravajo v prihodnje še izboljšati. Obenem pa v Luki opozarjajo, da je vprašanje, koliko masovnega turizma lahko Koper s svojo infrastrukturo prenese. Poleg tega tovorno pristanišče, da bi lahko na območju potniškega terminala naprej razvijal turizem križarjenja, potrebuje dodatne obale in priveze drugje, ugotavljajo.

V Luki Koper sicer napovedujejo, da bodo koprsko pristanišče ohranjali večnamensko, ker lahko edino tako uravnavajo dogajanje na svetovnem trgu. Znotraj tega pa so njihove prioritete predvsem kontejnerji in avtomobili.


http://www.delo.si/novice/slovenija/luka-koper-nacrtuje-poglobitev-obale-na-kontejnerskem-terminalu.html

Jasno je, da Luke potniški terminal ne zanima kaj dosti. Tuj kapital bo na območje Luke tudi bolj težko vstopil, če ne drugega zaradi koncesijske pogodbe, ki jo ima Luka z državo. Če bi se že odločili za gradnjo terminala, bi bilo verjetno bolje razmisliti, kaj je možno narediti na območju nekdanje ladjedelnice v Izoli. Zame je to območje z največjim razvojnim potencialom na slovenski obali.

Potniški terminal bi morali obvezno preseliti v Izolo, ker je dovolj prostora, izkoristi se prostor propadle ladjedelnice, pa še lepše in bolj umirjeno mesto je od Kopra. V Kopru pa se nadgradi Luka za čimboljši izkoristek tovornega prometa. Koper je industrijsko mesto, ne pa turistično, zato je brezveze notri tlačit turizem.

Če bi se šli Nizozemci tako kot mi (torej bi to pa mogoče ne bi), ne bi iz Rotterdama nič pametnega nastalo.

^^ S tem se pa nikakor ne strinjam. Pristanišče res ni turistično ali lepo na pogled, ampak zakaj bi zato moral biti Koper sivo in dolgočasno mesto? Tudi Rotterdam je turistično mesto. Ne pravim, da Izola ne bi bila boljša lokacija, samo branim Koper.

Rotterdam je tudi miljonsko mesto. Meni se zdi pa ta ideja z Izolo načeloma v redu. Samo potrebno bi bilo malce več infrastrukture. Za začetek avtocesta, mogoče, tudi kakšen podaljšek železnice iz Kopra.

Tretji pomol je najdražja možnost širitve Luke Koper

Nizozemski specialisti za razvoj pristanišč Luki Koper priporočajo, naj poišče strateškega vlagatelja in upravitelja kontejnerskega terminala

Po izračunih MTBS je gradnja tretjega pomola najdražja možnost za povečanje zmogljivosti pretovora zabojnikov; najbolj učinkovito je podaljšanje prvega pomola v dveh fazah.

Aprila letos smo pisali, da nizozemski specialisti za strateški razvoj pristanišč v Luki pripravljajo študijo izvedljivosti razvoja pretovora zabojnikov. Luka Koper je pri Nizozemcih naročila študijo o razvoju kontejnerskega terminala, o poslovnem modelu za tretji pomol oziroma o možnostih podaljšanja kontejnerskega pomola. S študijo naj bi tudi odgovorili, kakšne so pravne možnosti za oddajo koncesije morebitnemu novemu koncesionarju za gradnjo in upravljanje tretjega pomola. Naloga MTBS je bila tudi poiskati pot, kako pritegniti vlagatelje v Luko.

V Luki nimajo za naložbe

Luka Koper ima zdaj koncesijo za prihodnjih 30 let; državi in mestu plačuje 3,5 odstotka letnih prihodkov, lani je to pomenilo približno štiri milijone evrov, za uporabo stavbnega zemljišča pa še približno pet milijonov evrov. Še leta 2008 so v Luki Koper napovedovali, da bodo v petih letih investirali 500 milijonov evrov, a so bile naložbe v resnici precej skromnejše. V letu 2010 so vložili 25 milijonov evrov, lani 17,3 milijona, letos je načrt 33 milijonov evrov naložb. Naložb v podaljšanje prvega ali drugega pomola oziroma v gradnjo tretjega pomola, ki so ocenjene na več sto milijonov evrov, v Luki ne morejo financirati sami, zato so v študiji MTBS iskali druge možnosti.

MTBS je pripeljal v Luko Rijeka ICTSI

Spomnimo, nizozemski MTBS je v letih od 2006 do 2009 med drugim svetoval pristaniški upravi Rijeka in Luki Rijeka, nato pa so na Reko pripeljali investitorja in koncesionarja, to je filipinsko-ameriško podjetje ICTSI, ki upravlja 22 kontejnerskih terminalov v 16 državah po svetu. Koncesijo so dobili za 30 let, v kontejnerski terminal pa naj bi investirali 70 milijonov evrov in povečali zmogljivosti, ki bi se približale sedanjim zmogljivostim Luke Koper (med 600 in 700 tisoč zabojniki na leto).

Načrt večanja zmogljivosti

V študiji MTBS predvidevajo, da naj bi v Luki Koper v letu 2014 povečali površino pristanišča s sedanjih 19,5 na 34,2 hektarja, v letu 2017 bi prvi pomol podaljšali s sedanjih 600 metrov na 1.100 metrov, železniški terminal razširili iz tritirnega v pettirnega, leta 2022 bi pomol podaljšali na 1.900 metrov, do leta 2025 pa na 2.200 metrov. Leta 2025 bi železniški terminal razširili na sedem tirov, razširili bi terminal za tovornjake, površino pristanišča pa povečali na 54 hektarjev.

Hitra optimizacija izrabe prostora

Luka Koper je zdaj razdeljena na sedem terminalov, največ prostora zaseda avtomobilski terminal. Terminal za splošni tovor je zaseden predvsem s skladišči za kavo, sladkor, izdelki za gospodinjstvo, izdelki iz jekla, z lesno pulpo in s papirjem. Velik del pristanišča je zaseden z lesom. Nekoliko manjši del je namenjen za sadje, živino, žito in rude. V študiji so zasedenost terminala s posameznimi vrstami tovora križali s finančnimi kazalci in priporočili, da bi zmanjšali prostor, namenjen avtomobilom, lesu in splošnim tovorom. Ta tovor bi nadomestili s premogom, železovo rudo in razsutim tovorom. Priporočajo tudi, da bi proučili druge možnosti optimizacije strukture tovora.

V infrastrukturo in opremo za začetek 70 milijonov evrov

V MTBS so pripravili tudi načrt hitrih ukrepov povečanja zmogljivosti: v pristaniško infrastrukturo bi bilo treba investirati 45,4 milijona evrov, v opremo pa 24,4 milijona, skupaj torej približno 70 milijonov evrov. V letu 2014 bi bilo po njihovi oceni treba začeti podaljševati prvi pomol, kar bi omogočilo povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala s 700 tisoč TEU na 900 tisoč TEU v letu 2016. Prva faza podaljšanja pomola skupaj z dodatno opremo bi stala 153 milijonov evrov.

Najboljša možnost je podaljšanje prvega pomola

V študiji je predvidenih več možnosti povečanja zmogljivosti: s podaljšanjem prvega pomola bi za 333 milijonov evrov lahko povečali zmogljivosti na približno dva milijona TEU, s podaljšanjem drugega pomola bi z naložbo 383 milijonov evrov povečali zmogljivosti na 2,15 milijona TEU, v gradnjo tretjega pomola pa bi morali investirati 479 milijonov, zmogljivosti pa bi povečali za 2,1 milijona TEU. Pri MTBS ugotavljajo, da je stroškovno najbolj učinkovito podaljšanje prvega pomola, ker bi omogočilo tudi najbolj učinkovito uporabo opreme. Glede na projekcije rasti pretovora bi v Luki Koper dosegli približno dva milijona TEU med letoma 2025 in 2030.

Sedem možnosti

In kakšna organizacijska sestava bi Luki Koper omogočala optimalni razvoj? Študija ugotavlja, da obstaja sedem različnih možnosti prihodnje ureditve:

- ohranjanje sedanjega poslovnega modela,

- neposredna državna podpora Luki Koper,

- podružnica, ki bo upravljala kontejnerski terminal,

- ustanovitev javne pristaniške uprave, ki bo usklajevala razvoj pristanišča,

- javna pristaniška uprava in več upraviteljev, ki bi jih poiskali z razpisi,

- popolna ločitev lastnika (pristaniške uprave) in skupno podjetje, ki upravlja terminale,

- popolna ločitev lastnika (pristaniške uprave) in ločeno podjetje, ki upravlja kontejnerski terminal.

Najbolje je dobiti strateškega investitorja za kontejnerski terminal

S strateškega in finančnega vidika je po študiji MTBS najbolje ustanoviti pristaniško upravo in v sestavo uvesti novo podjetje, ki bo upravljalo kontejnerski terminal. Takšna organizacija bi omogočala dostopanje do sredstev EU za razvoj infrastrukture, hkrati pa bi se država izognila velikim infrastrukturnim naložbam, ki bi jih prevzel zasebni investitor. To naj bi bil strateški partner, ki bi hkrati prevzel razvoj kontejnerskega prometa. Luka Koper bi še vedno opravljala logistične storitve na vseh drugih šestih terminalih. Pri MTBS ocenjujejo, da bi v primeru takšnega poslovnega modela lahko delničarjem v obdobju med letoma 2012 in 2019 razdelili 84 milijonov evrov prek dividend, ob upoštevanju prilivov od prodaje dela pristanišča bi ta znesek zrasel na 263 milijonov evrov.

http://beta2.finance-on.net/pics/cache_e1/e145Untitled-32.1356549649.gif

Finance (http://logistika.finance.si/8329596/Nizozemski-MTBS-Tretji-pomol-je-najdra%C5%BEja-mo%C5%BEnost-%C5%A1iritve-Luke-Koper)

^^

Mislim, da smo zgornjo zgodbo o podaljšanju prvega pomola zaključili že pri prostorskem načrtu. Koprčani na kaj takega ne bodo nikoli pristali.

http://shrani.si/f/M/tG/4Wu7Zq1O/koper.png

Mislim, da ima tvoja meritev napačno začetno točko, ampak dejstvo je, da je 2,5kmnekaj, kar se ne more in ne bo zgodilo. Se bo pa verjetno zgodilo to, da se bo teh 2,9 km razporedilo med vse tri pomole.

Saj to je bila pač študija, da se ugotovi, pri čem smo. Jasno pa je, da bo treba to porazdeliti med vse tri pomole, kar bo najbrž na koncu tudi najdražje. Sicer pa prostorski načrt je že nekaj časa sprejet, tako da tukaj ni kaj ugibati.

Luka Koper čaka na strateške odločitve


Nevijo Frank zelo verjeten novi član ali celo predsednik uprave.

Koper – Čeprav je AUKN že 20. decembra zahtevala takojšen sklic skupščine delničarjev Luke Koper, se je s sklicem zataknilo. Vse kaže, da ga bodo objavili šele med 18. in 20. januarjem, torej v zadnjem zakonsko predpisanem roku. To pomeni dodatno negotovost, ki slabi poslovni položaj družbe.

Očitno je nastal tehnični zaplet v zvezi s pristojnostmi oblikovanja dnevnega reda skupščine. Ni namreč jasno, kdo lahko (ali mora) zahtevati revizijo poslovanja za pet predhodnih let. Bodoči nadzorniki se še niso sestali s predstavniki AUKN ali ministrstva za infrastrukturo, da bi se dogovorili o večini strateških vprašanj. Pred dvema dnevoma je v javnost prišla informacija, da naj bi se politiki v koaliciji poenotili, da bi vodenje Luke Koper prevzel Nevijo Frank, sicer vodja službe za varovanje zdravja zaposlenih in ekologijo v Luki Koper, ki je za to funkcijo kandidiral tudi na oktobrskem neuspelem javnem razpisu. Nevijo Frank je politično preverjen kader, saj je predsednik izolskega in tudi regijskega odbora SDS. Če namerava vlada res še letos prodati pomemben delež Luke Koper, kot so o tem že poročali nekateri slovenski mediji, potem bi bil Frank lahko primerna izbira za krajši čas vodenja družbe. Povsem neverjetno se zdi, da bi namreč predstavniki države na čelu uprave pustili Bojana Branka, ki je bil 7. septembra lani imenovan le začasno (za 60 dni).

Čigava bo Luka?

O tem, da nameravajo v ministrstvu za infrastrukturo in prostor z Luko Koper nekaj narediti, nam je potrdilo več virov. Dušan Mes, predsednik uprave Slovenskih železnic, je zanikal pisanje Financ o tem, da naj bi SŽ prevzele 51-odstotni državni delež lastništva Luke Koper: »Nič ne vem o tem. Na SŽ nimamo nobenih informacij, niti načrtov v tej smeri. To je sicer vprašanje za lastnike. V prihodnosti nas sicer zanimajo še tesnejše poslovno sodelovanje, skupni nastopi, nastopi v tujini ... z Luko Koper. Več pa ne,« je dejal Mes. Drugi vir nam je pritrdil, da bi SŽ najprej prevzele v upravljanje tire na območju Luke in da se APM Terminals (terminalist), hčerinsko podjetje ladjarja Maersk, resno zanima za vstop v Luko Koper. Toda ta odločitev bo prišla na vrsto šele sredi leta, ko bo državno premoženje prevzel v upravljanje Slovenski državni holding.

O namerah prodaje Luke Koper je pred dnevi pisal tudi član uprave Matjaž Stare, ki predstavlja delavce, in je v svojem pismu zapisal, da nameravajo lastniki Luko najprej temeljito izžeti ter lokalni skupnosti odvzeti koncesnine in dajatve za stavbno zemljišče (pet milijonov evrov na leto). Šele potem naj bi podjetje prepustili tujcem. Matjaž Stare meni, da je država na »zelo nenavaden« način spremenila prednostne delnice v navadne, zaradi česar nameravajo delavci najprej temeljito proučiti postopek lastninjenja, ki so ga v Luki Koper izpeljali leta 2007. Država namreč ni objavila prevzemne namere, čeprav je tedaj pridobila 51-odstotni delež Luke. Tudi drugače so predstavniki sindikatov pozorni na vse, kar se dogaja z lastništvom Luke. Včeraj nam je Mladen Jovičič, predstavnik sindikata žerjavistov, jasno povedal, da razprodaje Luke ne bodo dopustili.

Na ministrstvo za infrastrukturo in prostor smo že v četrtek naslovili vprašanje, ali in kdaj namerava objaviti namero, načrt (strategijo) ravnanja s premoženjem Luke Koper. Vendar nam na vprašanja tudi tokrat niso odgovorili. Ker teh informacij nimajo niti drugi v strokovni javnosti in ker tega ne vedo niti bodoči nadzorniki, sklepamo, da trdne strategije nimajo ali pa se jo bojijo predstaviti javnosti


http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/luka-koper-caka-na-strateske-odlocitve.html

Kaj bo z Luko Koper?

Kar nekaj zanimanja je za nakup.

Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo in prostor nam je v petek ob 17.57 odgovorilo, kako bo potekala prodaja državnega premoženja, ne pa tudi, kaj bo ministrstvo predlagalo vladi (in ta parlamentu) o nadaljnji usodi Luke Koper.

Pritrdilo je, da je kar nekaj zanimanja za nakup Luke Koper.

»Ministrstvo za infrastrukturo in prostor se je seznanilo z nekaterimi predstavitvami oziroma videnji mogočega sodelovanja in vlaganja v Luko Koper. Ministrstvo se zaveda strateškega pomena tovrstnih ponudb in jih tudi z vso odgovornostjo preučuje,« so odgovorili iz službe za odnose z javnostmi.

In dodali: »Upravljanje z naložbami države po novi zakonodaji sodi v pristojnosti holdinga (SDH) in se bo izvajalo skladno s smernicami, strategijo, kodeksom in na tej podlagi izdelanimi letnimi načrti. Smernice upravljanja naložb, ki bodo podrobneje določile prednostne naloge delovanja holdinga in temelj za pripravo strategije upravljanja z naložbami, mora sprejeti državni zbor na predlog vlade. Dokler ne bodo sprejeti vsi ustrezni dokumenti, razpolaganje s kapitalsko naložbo države v Luki Koper ni mogoče,« so odgovorili s Černačevega ministrstva.

O tem, kdaj bo ministrstvo pripravilo svojo strategijo ravnanja s premoženjem Luke Koper, kaj bo v njej zapisano, kdaj bo to postalo javno oziroma kdaj bo ministrstvo podrobneje predstavilo svoje načrte o nadaljnjem razvoju pristanišča, nismo dobili odgovorov.

Zato je v javnosti toliko več prostora za ugibanja, govorice, delne in verjetno tudi kar prave resnice. Matjaž Stare, član uprave Luke Koper, ki ga volijo zaposleni, je pred dnevi zapisal, da sta država in lokalna skupnost v dvaindvajsetih letih prejeli od Luke Koper najmanj 250 milijonov evrov, drugi s pristaniščem povezani logisti, prevozniki in podjetniki pa naj bi v skupno blagajno prispevali še vsaj toliko denarja.

Po njegovih navedbah je celotni narodnogospodarski prihodek (izid) v tem času znašal nekaj milijard evrov. Zapisal je tudi, da je država Luko Koper »ukradla zaposlenim, delavcem, upokojencem, prebivalcem ..., ki so zgradili pristanišče iz svojega premoženja, in ga zdaj sramotno razprodaja. Zdajšnja oblast zato ne trguje le z nepremičninami in gospodarskimi družbami, ampak s slovensko suverenostjo. Zato odslej ne bomo več zgolj protestirali, temveč bomo terjali nazaj, kar je naše. In če ne bo šlo drugače, bomo razglasili primorsko avtonomijo ...« je zapisal Matjaž Stare.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/kaj-bo-z-luko-koper.html

Verjetno bi bilo smotrno odprodati 50% minus eno delnico v zameno za izgradnjo tretjega pomola. Na Reko prihajajo Kitajci z milijoni, Luki Koper pa še poglabljanje ne gre najbolje od rok. Hitreje kot bo rastla, bolj bo drugi tir Koper-Divača smiseln.

Verjetno bi bilo smotrno odprodati 50% minus eno delnico v zameno za izgradnjo tretjega pomola. Na Reko prihajajo Kitajci z milijoni, Luki Koper pa še poglabljanje ne gre najbolje od rok. Hitreje kot bo rastla, bolj bo drugi tir Koper-Divača smiseln.

Kitajci :lol:

Trenutno nimajo kaj dobiti - ker je ze koncesija :)

maybe some day Zagrebacka obala

Rotterdam - Koperdam :D

Upajmo da se ne ustavi

http://www.delo.si/novice/slovenija/luko-koper-ogroza-se-politicna-oseka.html

Za koji kurac mora biti polovica Luke v Kopru, druga polovica pa v Ankraranu? Mislim, da je čisto jasno, da bodo s tem še hude težave. Najbolje bi bilo, da Luka naredi svojo občin in se odcepi od Kopra in bodočega Ankarana. Itak ima več ''prebivalcev'', kot Ankaran, BDP pa verjetno večji od večine naših občin.

^^ podpišem pod tole =p sem sam večkrat enako razmišljal.
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima =P

Francozi priganjajo s poglobitvijo morja


Tretji največji ladjar za prevoz kontejnerjev CMA CGM vlado opozarja: Preplitvo morje v Luki ovira posel.

Koper – Pred dnevi je tretji največji ladjar na svetu za prevoz kontejnerjev CMA CGM iz Marseilla poslal slovenski vladi in ministrstvu za infrastrukturo pismo, s katerim predstavnike vlade opozarja, naj čim prej poglobijo morje pred in v koprskem pristanišču, saj jim sedanji ugrez ovira posel. V nasprotnem primeru bo prisiljen spreminjati svoje načrte.

Birokratsko poslovno okolje, neučinkovite državne službe in ne najbolj učinkovito vodenje pristaniškega podjetja grozijo, da bi v Luki lahko izgubili pomemben posel. Od skupaj 570.000 kontejnerjev, kolikor so jih pretovorili lani v Luki Koper, jih je CMA CGM pripeljal 142.000. Če bi se takšen ladjar preusmeril drugam, bi to pomenilo resen udarec poslovanju pristanišča. Na splošno pa je pismo velikega ladjarja nič kaj razveseljivo opozorilo slovenski državi. Delo je že 8. novembra lani poročalo, v kakšni stiski se je znašlo strateško slovensko podjetje zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki je oktobra lani sprejelo sklep (začasno odredbo) o prepovedi razpolaganja, obremenjevanja in odtujevanja premoženja Mestne občine Koper v prihodnji ankaranski občini. Če hoče Luka Koper poglobiti morje v svojem akvatoriju, potrebuje zemljišče na območju Luke v bližini, kamor bi odlagala izkopani mulj. To zemljišče je občinsko in Luka Koper je hotela skleniti dogovor z občino Koper. Sklep ustavnega sodišča je ta načrt preprečil.

Vodstvo Luke Koper je zato začelo iskati rešitev skupaj z ministrstvom za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo že poglablja kanal na morskem dnu pred pristaniščem. Luka je odgovorna za poglobitev v pristaniškem akvatoriju. Zato sta se Luka in ministrstvo dogovorila za sklenitev pogodbe o najemu nove parcele, to je zemljišča pod Srminom, ki je bilo predvideno za odlaganje materiala iz predora drugega tira. Danes objavlja Luka Koper javno naročilo, s katerim mora najprej naročiti arheološke raziskave in šele zatem pridobiti gradbeno dovoljenje za ureditev odlagalne kasete. Hkrati bo izpeljala razpis za pridobitev izvajalca, ki bo poglobil morsko dno. Predviden je izkop približno 80.000 kubičnih metrov mulja. Samo poglabljanje naj bi trajalo približno en mesec. »Če ne bo zapletov s pridobivanjem ustreznih dovoljenj, bi morali dela končati do konca poletja 2013, ko naj bi morje poglobili z 11 na 14 metrov globine,« so odgovorili z ministrstva za infrastrukturo.

Nas pa je zanimalo, ali so v tem primeru poiskali še kakšno lažjo pot. Namreč, ali je mogoče v dogovoru s predstavniki bodoče ankaranske občine in z novim sklepom ustavnega sodišča sporno parcelo izvzeti iz omejitve, kar bi najhitreje pripeljalo do možnega poglabljanja dna v pristanišču. Ugotovili smo, da se te možnosti v Luki Koper sploh niso lotili. Iz odgovorov, ki smo jih dobili pri Gregorju Strmčniku, predsedniku sveta KS Ankaran, in pri Sebastianu Neradu, generalnemu sekretarju ustavnega sodišča, pa smo izvedeli, da bi bila ta pot povsem izvedljiva. Gregor Strmčnik je dejal, da so podoben dogovor o drugem zemljišču sklenili s Centrom za usposabljanje Dolfke Boštjančič in da Ankaran ne bi oviral Luke, če bi jih za to prosila. (A tega ni storila.) Sebastian Nerad pa je odgovoril, da takšnega izjemnega primera v praksi ustavnega sodišča še ni našel, vendar se mu teoretično ne zdi nemogoče. »Toda za takšno vlogo ne vidim več potrebe, ker bo zadeva zelo kmalu že dokončno odločena.«

Po naših neuradnih informacijah je ustavno sodišče že odločilo glede spornih ankaranskih parcel. Omejitve za sporno luško parcelo očitno ne bo več. To pomeni, da bi Luka lahko zelo kmalu spet dobila parcelo, ki jo je prvotno predvidela.


http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/francozi-priganjajo-s-poglobitvijo-morja.html

Načrti so ostali neizpolnjeni


Skupini Luka Koper je lani uspelo nekoliko povečati prihodke, vendar je bilo poslovanje kljub temu pod načrti



Ohlajanje svetovnega gospodarstva se je odrazilo tudi na poslovanju Skupine Luka Koper, ki ji lani ni uspelo doseči praktično nobenega od zastavljenih načrtov. Upravljalcu koprskega pristanišča je lani prihodke sicer uspelo povečati za odstotek, na 142 milijonov evrov, medtem ko se je dobiček iz poslovanja znižal za več kot desetino. Kljub temu je upravljalcu koprskega pristanišča lani uspelo ustvariti 10,4 milijona evrov čistega dobička, kar je opazneje bolje kot v zadnjih letih. Brez upoštevanja slabitev naložbe v delnice Intereurope je bil lanskoletni čisti dobiček na enaki ravni kot leto poprej. Na rast dobička so pozitivno vplivali tudi nižji stroški za plačilo obresti, medtem ko so se na drugi strani stroški poslovanja celo nekoliko zvišali. Dobičkonosnost poslovanja Skupine Luka Koper je tako še vedno bistveno nižja kot pred začetkom krize. V primerjavi z letom 2004 je namreč Skupina Luka Koper lani ustvarila enkrat več prihodkov, a je bil njen dobiček za polovico nižji.

Padec čiste dobičkonosnosti prihodkov je v veliki meri povezan s še vedno visokim finančnim dolgom Skupine Luka Koper. Zgolj za plačilo obresti je namreč Skupina Luka Koper lani namenila tretjino dobička iz poslovanja, ki je bil v primerjavi z letom 2011 nižji za 14 odstotkov in je znašal 19,2 milijona evrov. Nadzorniki so včeraj sicer ocenili, da je Skupina Luka Koper finančno sanirana in da razpolaga s finančno močjo za nadaljnji razvoj pristanišča, vendar pa bilance temu ne pritrjujejo. Konec lanskega decembra je imela namreč Skupina Luka Koper še vedno za kar 183,5 milijona evrov finančnih obveznosti oziroma trikrat več kot pred začetkom finančno-gospodarske krize. Razmerje med finančnim dolgom in letnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) se je lani res znižalo na 3,7, vendar je pri tem treba upoštevati, da v Luki Koper za letošnje leto načrtujejo za kar 32 milijonov evrov naložb. Glede na to, da vseh investicij ne bodo mogli pokriti s prostim denarnim tokom, je pričakovati, da se bo razmerje med finančnim dolgom in EBITDA letos ponovno poslabšalo, Luka Koper pa je tako vse prej kot pripravljena na večje investicije, kot je denimo gradnja tretjega pomola.


http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/nacrti-so-ostali-neizpolnjeni

Pristanišče bo po optimističnem scenariju poglobljeno jeseni


V Luki morajo namreč najprej rešiti težavo z odlaganjem izkopanega mulja. Čakajo soglasje za arheološke raziskave.

Koper - Zaradi zapletov v zvezi z iskanjem nadomestne parcele za odlaganje izkopanega mulja v Luki Koper še ne morejo začeti s poglabljanjem obale na kontejnerskem terminalu, kot je v načrtu za leto 2013.

Ministrstvo za izobraževanje mora sedaj še izdati soglasje za arheološke raziskave. V Luki ocenjuje, da bi bilo po najboljšem scenariju, poglobitev lahko zaključena jeseni.

S poglobitvijo obale s sedanjih 11,5 na 14 metrov globine želijo ladjarjem omogočiti, da bi prihajali v Koper z večjimi ladjami. Posledično bi se povečalo tudi število pretovorjenih zabojnikov. Kot je nedavno ocenil prvi mož Luke Koper Bojan Brank gre za trenutno najpomembnejšo investicijo Luke.

Potem, ko je oktobra lani odločba ustavnega sodišča o prepovedi razpolaganja s parcelami v lasti Mestne občine Koper na območju občine Ankaran v nastajanju sprožila vprašanje, kam z nakopanim muljem, so v Luki Koper še vedno sredi postopkov za urejanje nadomestne parcele. Po izdani odločbi ustavnega sodišča je Luka v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo in prostor poiskala drugo parcelo ob vznožju Sermina, ki je sicer namenjena odlaganju materiala za drugi tir in je v lasti države.

Še preden bodo na njej začeli odlagati mulj, bo treba opraviti arheološka izkopavanja, za kar Luka potrebuje soglasje ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Na ministrstvu so za STA potrdili, da so k vlogi Luke za soglasja za arheološke raziskave podali pozitivno mnenje, izdaja soglasja pa da je v pripravi.

V Luki, kjer na omenjeno soglasje še čakajo, so medtem izvedli razpis za izdelavo projektne dokumentacije. Izvajalec še ni bil izbran, so povedali za STA. Od ministrstva za infrastrukturo in prostor čakajo tudi služnostno pravico za omenjeno nadomestno parcelo.

Šele ko bo vse vse zgoraj navedeno izvedeno, bodo v Luki, »če se ne bo zapletlo z arheologijo«, začeli s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mu bo sledil izbor izvajalca poglabljanja. Po optimističnem scenariju bi bila poglobitev lahko zaključena jeseni, dodajajo v Luki Koper.


http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/pristanisce-bo-po-optimisticnem-scenariju-poglobljeno-jeseni.html

Rešitev oz. obstoj Luke Koper vidim v izgradnji 3 pomola (s strani koncesionarja ) in z pridobljenimi sredstvi podaljšanje 1 pomola ( seveda pride v poštev tudi modernizacija železniškega omrežja, kot sem razložil tukaj: http://www.skyscrapercity.com/showpost.php?p=101141760&postcount=1581 ) :)



Bye

Vladni »new deal« je uresničljiv le delno

Nova vlada obljublja zagon gospodarstva tudi s pomočjo večjih državnih infrastrukturnih projektov.


Najprej prvi pomol

Napoved podaljšanja drugega pomola in gradnja tretjega v koalicijski pogodbi je lahko sporna, ker imajo v Luki Koper vse pripravljeno za podaljšanje najprej prvega pomola. Po neuradnih podatkih naj bi na takšno besedilo koalicijske pogodbe vplival koprski župan Boris Popovič, ki nasprotuje podaljšanju prvega pomola, ker je ta preblizu mesta. V Luki Koper so s študijo ugotovili, da se jim najbolj izplača podaljšati prvi pomol za 100 metrov in na njem zagotoviti možnost pretovora 1,3 milijona kontejnerjev, kar je več kot dvakrat več kot zdaj (600.000). Podaljšanje bi izpeljali v nekaj letih, skupaj s skladiščnimi površinami in drugo opremo pa bi stalo 160 milijonov. Na drugi pomol bi pretovor zabojnikov širili le, če bi na prvem zmanjkalo prostora. Prvi pomol bi lahko začeli podaljševati še letos, ko bodo poglobili tudi morsko dno za prihod velikih ladij.


http://www.delo.si/novice/slovenija/vladni-new-deal-je-uresnicljiv-le-delno.html

Eurostat - Maritime port activity in the EU27 (http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/7-20032013-AP/EN/7-20032013-AP-EN.PDF)

^^zelo žalosten podatek za Hrvaško (tovor), prava beda

V Kopru in okolici se veselijo turistov, ki jih bo pripeljalo 53 križark

Koprsko pristanišče se tudi letos lahko veseli poplave turistov - vanj bo namreč do konca leta zapeljalo rekordnih 53 potniških ladij, prva, Seaburn Spirit, že konec aprila.

Več na: rtvslo.si (http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/v-kopru-in-okolici-se-veselijo-turistov-ki-jih-bo-pripeljalo-53-krizark/305178)

^^

Kul :cheers:

V Kopru in okolici se veselijo turistov, ki jih bo pripeljalo 53 križark

Koprsko pristanišče se tudi letos lahko veseli poplave turistov - vanj bo namreč do konca leta zapeljalo rekordnih 53 potniških ladij, prva, Seaburn Spirit, že konec aprila.

Več na: rtvslo.si (http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/v-kopru-in-okolici-se-veselijo-turistov-ki-jih-bo-pripeljalo-53-krizark/305178)

Samo sa se bojo preveč veselili:

http://danas.net.hr/hrvatska/dubrovcani-na-fejsu-traze-manji-broj-kruzera
http://www.dubrovniktv.net/?id=991

^^ Enim je odveč turizem, čeprav živijo samo od tega, povsod imaš take.

Sicer pa ni bojazni, da bi v slovensko morje prišlo več križark kot v Dubrovnik, bi le-tega morali potopiti v morje.

Gašpar Gašpar Mišič bi iz Kopra naredil prosto ekonomsko cono


Gašpar Gašpar Mišič je uskladil sporazum med Luko Koper, MOK in gospodarskim ministrstvom, s katerim hočejo pospešiti razvoj pristanišča in umik tovora s potniškega terminala


Luka Koper naj tovorni promet postopoma umakne s potniškega terminala; takšna je ideja koprske občine in vladajoče stranke Pozitivne Slovenije, ki mestu Koper obljublja status proste ekonomske cone.

Podrobnosti o Kopru kot ekonomski coni še niso jasne, to je za zdaj eksperimentalna ideja, pravi poslanec PS Gašpar Gašpar Mišič. Cilj je, da bi v Koper zaradi tega prišlo več naložb in da bi ljudje imeli več priložnosti za zaposlitev. V teoriji velja, da prosta ekonomska cona prinese predvsem carinske ugodnosti, območje pa naj bi bilo ograjeno, tako kot je to v Luki Koper.

Mesto podprlo podaljšanje prvega pomola

V Luki Koper ocenjujejo, da je pismo o nameri, ki so ga včeraj podpisali z mestno občino Koper (MOK) in ministrstvom za gospodarstvo, zanje pozitivno, ker MOK v njem prvič jasno in javno podpira podaljšanje prvega pomola, kar je ena izmed pomembnih strateških naložb Luke Koper. Minister Stanko Stepišnik se je tudi zavzel, da bodo pomagali Luki do evropskih sredstev. Spomnimo, Luka je imela do zdaj s tem težave zaradi omejitev iz koncesijske pogodbe in tudi zaradi dvomov pristojnih ustanov, da gre pri tem za državno pomoč.

»Ni res, da smo zahtevali umik Luke Koper iz potniškega terminala. Umik tovora s tega dela pristanišča bo potekal postopoma,« pravi Gašpar Gašpar Mišič, podpredsednik odbora za infrastrukturo v državnem zboru, ki je usklajeval sporazum med MOK, Luko in ministrstvom za gospodarstvo, tehnologijo in razvoj, ki ga vodi Stanko Stepišnik. Postopen umik je predviden tudi v državnem prostorskem načrtu razvoja Luke Koper.

Kdo bo investitor v potniški terminal

Mišiču se zdi pomembno, da Luka Koper pospeši gradnjo novih privezov in postopoma sprosti tri priveze na potniškem terminalu, kar bi omogočilo, da Luka postane matično pristanišče za potniške ladje. Kdo bi bil investitor v gradnjo potniškega terminala, za zdaj še ni jasno. Luka za gradnjo nima denarja, niti to ni njena osnovna dejavnost. Interes naj bi neuradno do zdaj izrazila organizatorja križarjenj Royal Caribbean in Carnival.

Bo iz parlamenta prišel v luko?

Gašpar Gašpar Mišič zanika špekulacije, da bo prevzel vodenje Luke Koper. »Ne bom, če pa bi jo, bi zacvetela,« pravi. V sporazumu med Luko, ministrstvom in MOK so se tudi zavezali, da bodo proučili zamisel o ustanovitvi proste ekonomske cone v mestu Koper. »Takšnih con je v Evropi približno sto, s tem bi pospešili priliv naložb, trgovino in proizvodnjo«, pravi Mišič.

Kaj je zapisano v sporazumu

- MOK bo takoj uvedel postopek za podelitev stavbne pravice na zemljišču v lasti občine, kar bo Luki omogočilo odlaganje izkopanega materiala v pristanišču in s tem izvedbo poglobitve.

- Gospodarsko ministrstvo si bo prizadevalo za hitro nadaljevanje gradnje novega vhoda in kamionskega terminala pred novim vhodom v pristanišče.

- Ministrstvo se bo zavzemalo za vključitev razvojnih projektov Luke v državne razvojne programe in poskrbelo za pogoje črpanja sredstev EU.

- MOK podpira podaljšanje prvega pomola skladno z državnim prostorskim načrtom.

- MOK in Luka bosta nadaljevala razvoj potniškega prometa v pristanišču, cilj je pridobitev statusa matičnega pristanišča za potniški promet.

- MOK in ministrstvo podpirata zamisel o ustanovitvi ekonomske cone v mestu Koper, s katero bi privabljali investitorje in ustvarjali nova delovna mesta.


http://logistika.finance.si/8336997/Ga%C5%A1par-Ga%C5%A1par-Mi%C5%A1i%C4%8D-bi-iz-Kopra-naredil-prosto-ekonomsko-cono

:bow:

4mcWL8lxKrI

to je pa res eno ogromno podjetje

KOMPLEKS MARINA IN POTNIŠKI TERMINAL KOPER

http://www.kalamar.si/sterminal.html

http://shrani.si/f/2U/Er/2bV0Jt8A/terminal08.jpg

Pred leti je bil aktualen tale projekt

http://www.plusminus30.si/images/Potniski_terminal_Koper_20_pogled_ZGORAJ1.jpg

Še vedno pa sem mnenja, da potniški terminal ne sodi v Koper, ampak v Izolo.

http://konstruktor2.tovarnaidej.si/Files///LADJEDELNICA.jpg

Takole izgleda v Trstu

http://www.triesteterminalpasseggeri.it/IT/img/homephoto_01.jpg

Še vedno pa sem mnenja, da potniški terminal ne sodi v Koper, ampak v Izolo.

http://konstruktor2.tovarnaidej.si/Files///LADJEDELNICA.jpg


Ali ni ravno na tem delu zasrano s kanalizacijo? ;)