Jerk... He thinks that he can move freely without visa in Darfour and Sudan because Sudanese president's 5-million $ yacht was made in Slovenia? :)

He entered without a visa? Everyone was saying that his visa expired, but now this, this is simply stupid!

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png


Luka Koper pred velikim naložbenim zagonom


Koper – Država je Luki Koper pred dnevi odobrila celo serijo velikih investicij, ki bodo precej pripomogle k dodatnemu razvoju tega pristaniškega in logističnega sistema. Poleg tega da je vlada sprejela odločitev o pripravi državnega lokacijskega načrta za dolgoročnejša in še večja vlaganja (kot na primer tretji pomol), so z Luko Koper konec julija podpisali še aneks št. 1 k najemni pogodbi za operativne obale in zemljišča v državni lasti na območju koprskega pristanišča. Ta bo omogočil gradnjo za skoraj 17 milijard tolarjev vrednih objektov in infrastrukture, ki bodo dodobra utrdili »mišice« slovenskega pristanišča.

Luka Koper zadnjih nekaj let nikakor ni mogla izpeljati vseh svojih načrtov. Poslovala je zelo dobro, dobiček primerno varčevala (in plemenitila), le vseh državnih dovoljenj za naložbe ni imela. Zato je bil zdaj že skrajni čas, da je država omogočila nujni razvoj tovornega pristanišča. Omenjeni aneks dovoljuje in omogoča prvo fazo podaljšanja prvega pomola, na katerem bodo pretovarjali avtomobile in zabojnike. Za projektno dokumentacijo bodo namenili 130 milijonov tolarjev, nared naj bi bila do konca leta, prvo fazo (160 metrov) pomola pa naj bi začeli graditi v začetku prihodnjega leta. Naložbo so ovrednotili na pet milijard tolarjev. Zgradili naj bi šest novih rezervoarjev (vsak po 12.500 kubičnih metrov) za plinsko in lahko kurilno olje. Ocenjena vrednost naložbe je tri milijarde tolarjev.

Tretja največja naložba znaša dve milijardi tolarjev, s čimer bodo uredili skladiščne površine za premog na drugem pomolu. To je naložba v ekologijo, saj naj bi dokončno uredili varovalno ograjo in sistem za prhanje (vlaženje) premogovega prahu. Podaljšali bodo 11. vez (ob drugem pomolu), ob katerem pristajajo ladje z lesom in sipkimi tovori (naložba naj bi znašala 1,5 milijarde tolarjev), in predvsem zgradili petetažno garažno hišo za 12 tisoč avtomobilov. To bo največja garaža v državi, visoka pa bo le 12 metrov. Zanjo predvidevajo 1,3 milijarde tolarjev, sto dodatnih milijonov naj bi bil objekt za dekonzervacijo avtomobilov.

Preostalih nekaj milijard bodo namenili za gradnjo velike hale za sipke tovore (1,7 milijarde), silos za cement (300 milijonov), podaljšanje železniških tirov (sto milijonov), prenovo skladiščnih streh (420 milijonov), obnovo starih in gradnjo novega rezervoarja za belo fosforno kislino (1 milijardo tolarjev) ...

Kar nekaj sredstev bo šlo še za dokumentacijo. Večino teh naložb bodo dogradili v letih 2007 in 2008. Če bodo hoteli prvi pomol podaljšati še za dodatnih 140 metrov, bodo to morali dovoliti v državnem lokacijskem načrtu, ki bo omogočal še druge večje posege. Ta lokacijski načrt bo narejen šele v začetku leta 2008, kar pomeni, da se bodo šele tega leta lahko lotili gradnje težko pričakovanega tretjega pomola, s katerim se namerava pristanišče dolgoročno utrditi kot kontejnersko pristanišče.

Boris Šuligoj

Source: Daily newspaper Delo

-----

Go, Koper! :cheers: :cheers: :cheers:

Sounds lovely.. Now all we need is that second rail and it's nowhere else but up for Koper! :D

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png


Leta 2009 marina tudi v Kopru


KOPER - Koprska občina išče koncesionarja nove občinske marine pred Žusterno. Prijave bodo sprejemali do 20. septembra. Najpomembnejša merila za izbor koncesionarja so cena priveza, ki jo bo ponudil, višina koncesijske dajatve in začetek plačevanja te dajatve.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/7458ffec3d8ea83c676e631bdfc59f8f.jpeg
Marini v Portorožu se bo pridružila nova v Kopru.

Izbrani koncesionar bo moral pristanišče zgraditi do konca leta 2009. Izvedeli smo, da je razpisno dokumentacijo že dvignil en kandidat. Morda je to prav Istrabenz, ki je že vrsto let "kandidat" za izgradnjo marine v Kopru.

"Objavili smo razpis za podelitev koncesije za gradnjo turističnega pristanišča Marina Žusterna, za gradnjo javnega pristanišča ob zalivu Bradaševica (tako imenovani komunalni privezi za občane, op. a.) in za opravljanje gospodarskih javnih služb na področju pomorskih dejavnosti znotraj marine," je pojasnila Šalon Goljevšček iz koprske občine. Vse tri koncesije bodo podelili hkrati enemu izbranemu koncesionarju za 50 let.

Posegi v morje državnega pomena

Mirjam Požeš, predstojnica urada za okolje in prostor na koprski občini, je povedala, da je za ureditev območja kopališča ob Žusterni, ki je neposredno ob bodoči marini, za katero je že sprejet lokacijski načrt, občina leta 2004 sprejela prostorski načrt. Zdaj je za to območje potrebno izdelati še lokacijski načrt. Ker pa so posegi v morje državnega pomena, poleg tega pa tu poteka del ceste, ki se ureja z državnim lokacijskim načrtom, je vlada že sprejela pristojnost za ureditev turističnega območja z državnim lokacijskim načrtom. Potrebujejo ga za širitev kopališča, izgradnjo parkirne hiše, hotela in kopalnih površin ob morju.

Skrivnostni kandidati za koncesijo

Kdo vse se poteguje za (po ocenah) 6,5 milijarde tolarjev oziroma 27 milijonov evrov vredno naložbo v marino z okoli 650 privezi, je še težko napovedati, saj so morebitni naložbeniki skrivnostni. "V holdinški družbi bomo objavljeni razpis za gradnjo in upravljanje bodoče marine preučili in sprejeli ustrezne odločitve," je na kratko odgovorila Mirella Baruca iz Istrabenza.

Podobno odgovarja Suzana Zornada Vrabec iz Luke Koper: "Zagotovo bomo preučili razpisne pogoje, saj se zanimamo za vse donosne naložbe." Nekateri omenjajo ameriškega poslovneža Milana Mandarića, spet drugi Terme Čatež, ki so večinski lastnik Marine Portorož. Zadnje čase je slišati celo govorice, da Terme Čatež prodajajo to družbo, a o tem za zdaj vsi pristojni molčijo.

Janko Kosmina, oče ideje o gradnji koprske marine, za katero si je prizadeval vrsto let, tudi ko je bil še predsednik uprave Istrabenza, je bil predsednik komisije za spremljanje načrta marine. Na vprašanje o zainteresiranih naložbenikih je odgovoril: "Ne morem vam povedati veliko, saj že mesec in pol nisem več predsednik komisije, ker sva se z županom razšla."

-
Premalo velikih privezov

Marjan Matevljič, kapetan portoroške marine, ni vedel, ali bodo Terme Čatež, ki so njihov lastnik, kandidirale za koncesijo. Renata Gustinčič iz Term Čatež je sicer potrdila, da se je njihov direktor Mladen Kučiš o morebitni naložbi v koprsko marino pogovarjal z županom Borisom Popovičem, a odločitve o tem še niso sprejeli.

"Povpraševanje po privezih je še vedno veliko. Poleg 650 privezov v vodi jih imamo še okoli 300 na kopnem. Žal pa se naša ponudba ustavi pri plovilih, ki so dolga 24 metrov. Vse več kupcev se odloča za daljša plovila, zato na ta račun izgubljamo goste," je dejal Matevljič. Nekoliko lažje je v izolski marini, kjer imajo od skupno 620 privezov kar nekaj takih za barke, dolge do 30 metrov. Ob teh dveh marinah je v koprski občini še manjša marina, last Istrabenza, z okoli sto privezi.
-

Source: Daily newspaper Dnevnik


Article is talking about a new marina in Koper which will be built till the end of 2009.

:cheers: :cheers:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png


Brdo bo konferenčno središče za vodenje EU


BRDO - Z naložbo na Brdu želi vlada Slovenijo ob predsedovanju Evropski uniji čim bolje predstaviti. Brdo ne bo edino prizorišče, zato so se odločili, da bodo zaradi solidnih cestnih povezav močno vključili Ljubljano in Bled ter okolico Brda z nastanitvenimi zmogljivostmi.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/86afc6253c1ffdddeb4ec1a3c4a24fe0.jpeg
Pri načrtovanju novega konferenčnega centra prevladuje steklo, ki daje vtis odprtosti v zeleno okolje Brda, poudarja Direktor javnega zavoda Protokolarne storitve Iztok Purič.

Direktor javnega zavoda Protokolarne storitve dr. Iztok Purič je prepričan, da je Slovenija k projektu pristopila varčno in temeljito.

Dvorana za 350 gostov

Konferenčno središče nastaja po zamisli arhitektov Vase Peroviča in Matije Bevka, ki sta za svoje delo že prejela priznanja: "Osrednje prizorišče bo obrnjeno k jezeru na Brdu, konferenčna dvorana pa bo namenjena 350 gostom z različnimi zahtevami. V kleti bo prostor za servisne dejavnosti, avla bo prizorišče različnih srečanj, dvostranska srečanja ter prostori za sekretariat pa bodo v prvem nadstropju.

Objekt bo imel devet tisoč kvadratnih metrov površine. Pomembno se mi zdi, da bo pročelje nekdanje Zoisove pristave ohranilo svoj videz," je dejal Iztok Purič. Javni zavod Protokolarne storitve zaposluje okoli 200 ljudi in deluje na desetih objektih od Ljubljane do Bleda.

Po načrtih bo objekt končan oktobra 2007, gradnjo pa izvajajo v dveh etapah, od katerih je druga povezana z opremo konferenčnega centra in njegovim delovanjem v času skupnih zasedanj, ko se bodo evropske delegacije zbrale na Brdu. Ker so zaradi hitrejšega prometa že posodobili tudi izvoz z letališča na Brniku in ker je avtocesta v neposredni bližini, bo vsak udeleženec v manj kot pol ure lahko na Brdu, kar pa je za poseljeno Zahodno Evropo in velika mesta, kjer prirejajo take dogodke, zelo spodbuden podatek.

Danes Evropa, jutri posel

Po besedah direktorja Puriča, je ta gradnja prva večja gradnja po drugi svetovni vojni, za zdaj pa ni nobene odločitve, da bi bila morda v prihodnje na Brdu tudi rezidenca predsednika države, grad pa še naprej ostaja prvi protokolarni objekt za državniška srečanja in delegacije. "Za naš zavod je seveda pomembno, da smo z gradnjo začeli pravočasno, obenem pa se že ukvarjamo tudi s tem, kaj bo ta pridobitev temu okolju in Sloveniji prinesla pozneje.

Prepričan sem, da so vsi načrti (na ravni vlade aktivnosti usmerja Franci Kodela, namestnik generalnega sekretarja vlade) v znaku varčnosti in Kranj z okolico bo v prihodnje s konferenčnim središčem dobil tudi možnosti za trženje takega turizma. Državni protokol je pač le del naše dejavnosti, za podlago vsemu pa je tudi prenovljen Hotel Kokra," je dejal Iztok Purič, ki zatrjuje, da na Brdu zlasti energično rešujejo tudi probleme v zvezi z legalizacijo objektov v prostoru kot tudi denacionalizacijo, ker ti dve področji predstavljata podlago za normalen razvoj kompleksa Brdo.

-
Januar 2008 bo hitro tu...

junija 2005 je bil sprejet generalni načrt v zvezi s predsedovanjem Slovenije Evropski skupnosti;

septembra 2005 je vlada sprejela sklep v zvezi z gradnjo konferenčnega središča na Brdu;

julija 2007 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradnja se je začela pred nekaj dnevi;

žal je umrl prvotni snovalec središča, arhitekt Dare Weingerl - popolnoma nov projekt sta naredila dva mlada arhitekta;

zaradi časovne stiske je vlada sprejela sklep, da za projekt ne bo javnega razpisa;

za izvajalce se je na razpisa javilo sedem kandidatov, trije so dvignili razpisno dokumentacijo, izbrano pa je bilo Primorje, in sicer zaradi najnižje cene.
-

Source: Daily newspaper Dnevnik


The article is talking about renovation of complex Brdo pri Kranju and building of new conference center... Especially for purposes of Slovenian EU presidency in 1st half of 2008.

http://www.brdo.com/dat/slike/gb_terasa.jpg

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12060808164716113-2.jpg

LJUBLJANA
2nd phase of orders for new buses


City of Ljubljana published a new bid for 24 buses. Companies can send their offers till 5th September. Ljubljana will order 16 new city buses, 6 suburban buses and 2 intercity buses.

1st phase of bus orders will be finished in September when Ljubljana receives 11 new long city buses and 5 new suburban buses. All from AC Intercar which sells Mercedes-Benz vehicles.

http://www.ac-intercar.mercedes-benz.com/images/fotogalerija/212_hi.jpg

CELJE
Construction of Tehnopolis' first building proceeding as planned


Construction of 1st building of Tehnopolis Celje (worth 6.3 million €) will be completed in October 2006.

Technological park is only one of 7 projects in Tehnopolis. They will build 12 buildings on 50,000 m2 big surface with the cost around 62 million €. Construction of another two buildings will start in autumn 2006 and completed in 2007.

Other projects in Tehnopolis include International University. It's construction will start next year and conclude around 2015. There will be 6 university buildings on 47,000 m2 of surfaces in worth of 47 million €. They will also build student campus in worth of 20 million € till 2010.

There will be several other centers in Tehnopolis, including multicultural and investment centers for South-Eastern Europe.

Technological city Tehnopolis will have more than 300,000 m2 of surfaces and will cost Regional Development Agency Celje more than 400 million € which include private, national and EU sources.

Tehnopolis will bring 2300 new jobs and 234 new companies to Savinjska region.

http://www.tehnopolis.si/upload/Image/images/plan_izgradnje.gif

Construction of 1st building:
http://www3.shrani.si/files/tehnopol795541.jpg

Renders of 1st building:

http://www.tehnopolis.si/upload/Image/headers/objekt_1.jpg

http://www.tehnopolis.si/upload/Image/headers/nakup_najem.jpg

http://www.tehnopolis.si/upload/Image/headers/tehnolosko_mesto.jpg


Tehnopolis Celje:

http://www.tehnopolis.si/upload/Image/images/tehnopolis_maketa_b.jpg
(technological park in orange)

http://www.tehnopolis.si/upload/Image/images/tehnoloski_park2_b.jpg

http://www.tehnopolis.si/upload/Image/images/vsebinski_nacrt_b.jpg


http://www.tehnopolis.si/

-----------

Yes, Celje is the fastest developing city in Slovenia. :) From new sport facilities, Tehnopolis to many new shopping malls. :)

:cheers: :cheers: :cheers:

I'll post this before it gets lost... To show edolen (we talked about it few weeks ago) :)

LJUBLJANA
Štiripasovni most pri Cukrarni


Skladiščni del Cukrarne, ki jo je ministrstvo za kulturo začasno razglasilo za spomenik državnega pomena, bo naredil prostor štiripasovnemu mostu čez Ljubljanico v dveh nivojih

LJUBLJANA - Ljubljanski mestni svetniki so na včerajšnji 32. redni seji podprli lokacijski načrt za območje Njegoševe ceste, ki med drugim predvideva gradnjo štiripasovnega mostu v dveh nivojih čez Ljubljanico pri Cukrarni, nov podvoz pod železniško progo pri Orto baru in prizidek Poliklinike.

"Njegoševa cesta je del notranjega cestnega obroča, s predlagano preureditvijo se bo zmanjšala prometna obremenitev v mestu, več bo prostora za pešce, kolesarje in javni prevoz," je predlagane spremembe predstavila Alenka Pavlin, vodja Službe za lokacijske načrte in prenovo v oddelku za urbanizem mestne občine Ljubljana (MOL).

Promet po Njegoševi cesti bo enosmeren od juga proti severu, medtem ko se bomo po načrtih mestnih urbanistov po Rozmanovi ulici vozili v nasprotni smeri. Ulici pa bo povezovala Poljanska ulica. "Most čez Ljubljanico bo pri Cukrarni, njen skladiščni del bi porušili, saj ni spomeniško zaščiten. Imel bo štiri pasove in dva nivoja, zgornjega za promet, spodnjega za pešce in kolesarje," je še dodala Pavlinova.

Prav do pešcev in kolesarjev bodo po mnenju Mihe Jazbinška, mestnega svetnika Zelenih Slovenije, nove prometne rešitve najbolj neprijazne. "Medtem ko je prostora za avtobuse in avtomobile dovolj, ga je za pešce premalo," meni Jazbinšek. Tu se, kot pravi, sprehajajo bolniki iz Kliničnega centra in na njihov račun ne bi smeli delati prostora avtomobilom.


Source: Daily newspaper Dnevnik


http://www.mladina.si/tednik/200603/clanek/kul--arhitektura-ursa_marn/img/a-cukrarna_most_display.jpg

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png


Triglavu uspel prvi veliki met v Srbiji


V Srbiji imajo še velike ambicije

Ljubljana – Zavarovalnici Triglav je uspel prvi veliki srbski met, saj se je za njeno prevzemno ponudbo za srbsko zavarovalnico Kopaonik, ki se je danes iztekla, odločilo kar 95 odstotkov delničarjev. Zanj bo Triglav v prihodnjih dneh, kakor je za Delo povedal Andrej Kocič, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, odštel okorg 4,2 milijarde tolarjev oziroma 27,3 evra za delnico.

Triglavov prevzemni cilj je bil doseči vsaj 75 odstotkov delničarjev, zato so z več kot 95-odstotnim odzivom seveda zelo zadovoljni. Na čelu Koponika, ki bo poslej sodil v Skupino Triglav bo kot predsednik upravnega odbora imenovan Milan Skok iz Zavarovalnice Triglav, direktor bo pa še naprej domačin. Po pričakovanjih naj bi tržni delež Koponika v nekaj letih povečali vsaj na 5 odstotkov, potem ko je zdaj 3-odstotni, če pa bo Trigalvu uspelo prevzeti DDOR, eno od dveh največjih srbskih zavarovalnic, pa se bodo njegovi načrti v Srbiji korenito spremenili, je povedal Andrej Kocič.

http://www.delo.si/images/iman/zavarovalnica_triglav_zgradba_ljubovukelic_.jpg


Source: Daily newspaper Delo

We report about Megalaxia once again :)


PTUJ
Megalaxia pred Ptujem pri Hajdini


Tri kilometre zahodno od Ptuja bodo zgradili zabaviščni center Zabava za milijon ljudi na leto – Naložba vredna 103 milijone evrov

Hajdina – Vlada, ki ljudstvu ne da iger, je zanič. Naša si takšne napake ni privoščila in je med velike razvojne projekte zapisala tudi največji in najresnejši poskus zabaviščnega centra pri nas – Megalaxio v Hajdini, le kakšne tri kilometre zahodno od Ptuja. Pri tem ni veliko tvegala, saj je ta projekt ne bo nič stal, proračunu pa lahko prinese velikansko korist. Opuščena gramoznica med Hajdino in Kidričevim, prav ob sedanji magistralki in tudi tik ob trasi bodoče avtoceste, naj bi se že do leta 2008 spremenila v mednarodno mravljišče, v katerem se bo zabavalo vsaj milijon ljudi na leto.

Zabaviščni park Megalaxia bo imel prvega soseda v petsto kilometrov oddaljenem Gardalandu in še skoraj sto kilometrov bolj oddaljeni Mirabilandiji v Italiji. Kakšnih tristo kilometrov kroga okrog parka pa je po izkušnjah najprimernejše zaledje, da je takšno zabavišče polno in seveda donosno. Hajdinsko zabavišče bo torej tik ob Phyrnski avtocesti, izvoz s ceste bo hkrati vstop vanj in boljše lokacije si načrtovalci niti misliti ne bi mogli. Zato tudi ni bilo nobenih težav odščipniti nekaj zemljišča za parkirišča. Slovensko podjetje Cross, ki ga vodi Hugo Kuhar iz Maribora, je namreč od Gradbenega podjetja Ptuj kupilo 17 hektarov zemljišča z nekdanjo gramoznico. Hugo Kuhar je namreč že pred leti prišel tja z zamislijo o zabavišču in zanj so na Ptuju že nastajali konkretni načrti. Takrat se je še imenovalo Kurentland in takratna ptujska občina je že priredila vse prostorske dokumente tako, da je zabavišče mogoče zgraditi. Kot pojasnjuje župan občine Hajdina Radoslav Simonič, pa so tudi vsi poznejši prostorski dokumenti prilagojeni tej zamisli in občina je pred dobrim letom s podjetjem Cross celo podpisala pismo o nameri, v katerem se strinja z gradnjo takšnega zabavišča. Zdaj je tudi laže razumeti, zakaj si je ves čas prizadevala pri iskanju prostora za avtocesto prav za to različico, ki pelje natančno mimo bodočega zabavišča. Sicer pa dobiti na območju svoje občine več kot 440 novih delovnih mest, kolikor jih obljubljajo investitorji, pa še kakšni dve stotniji sezonskih za povrh, tudi ni mačji kašelj.

Tako kot ni lahek zalogaj celotna naložba, za katero bodo morali zbrati vsaj 103 milijone evrov. Cross ima trdnega poslovnega partnerja v italijanskem podjetju Preston Barbieri Group, ki izdeluje zabaviščne atrakcije in je solastnik Mirabilandije. Partner bo zagotovil denar za četrtino naložbe, tretjino naj bi podjetje pokrilo s posojili, za dobre štiri desetine pa se še dogovarjajo z investitorji. Vodja projekta v Crossu Iztok Smaka je povedal, da bodo ta sklenjena in znana potem, ko bodo pridobili gradbeno dovoljenje. V ptujskem podjetju Umarh, kjer so bili zasnovali že Kurentland, pa zdaj delajo načrte za zabavišče in do letošnjega novembra naj bi z njimi že dobili gradbeno dovoljenje.

Cross ne odstopa od načrta, da prihodnjo pomlad začne gradbena dela in da spomladi 2008 zabavišče tudi odpre. V njem bo 16.000 kvadratnih metrov površin, od tega kar deset tisoč pokritih, zato bo večina Megalaxie v nasprotju z drugimi zabavišči lahko odprta vse leto. V sedmih letih naj bi se naložba poplačala, so prepričani poslovni partnerji v tem podvigu.
A zabaviščne atrakcije ne bodo ostale same. Seveda bodo zgradili velikansko parkirišče, ki ga bodo dvignili v nadstropje. Medtem ko je zdaj vse usmerjeno v gradnjo zabavišča, pa so narejeni že tudi načrti za razvoj. V nekaj letih po odprtju naj bi zgradili hotel, potem posodobili zabaviščne zanimivosti in dograjevali, zamislili so si še kamp za avtodome in morda še kaj. Ker bodo tako blizu glavne prometne žile od Baltika do Jadrana, si obetajo veliko obiskovalcev in ker bodo na očeh stotisočim popotnikom, bodo postali še hitreje znani in poznani.

»Radi bi pregnali vse dvome o uspešnosti projekta, ki se kot Kurentland ni uresničil. Zato smo ga preimenovali, po nasvetu partnerjev in strokovnjakov pa smo tudi temeljito spremenili njegovo notranjo zasnovo,« pravi Iztok Smaka. Tudi sam je kot partner v podjetju Cross in kot vodja projekta prepričan, da bo Megalaxia ob poti med Avstrijo in Hrvaško, kjer na nobeni strani ni podobnega zabavišča, pomembna novost, velik magnet za ljudi in tudi donosen projekt. Tako zagotovo meni tudi slovenska vlada, če je to kapitalsko turistično naložbo uvrstila med razvojne zidake prihodnosti. Te zidake nam je razpostavila, tik preden je šla na počitnice, kot veliko novost. Tako v primeru Megalaxie kot v nekaterih drugih pa je jasno, da so nastali in da tečejo neodvisno od nje po svoji kapitalski logiki in ne po zakonih in privilegijih prav uspešne gospodarske politike države.

Franc Milošič


Source: Daily newspaper Delo

MARIBOR
Velikan z osmimi kinodvoranami


V kompleksu, v katerem bodo Tušev supermarket, bovling center in številni lokali, gradijo tudi garažno hišo z več kot 800 parkirišči - Največja kinodvorana bo imela kar 500 sedežev

Mariborski ljubitelji kina bodo že čez dobra dva tedna pred veliko dilemo - v katerem od kar dveh velikih kino kompleksov v mestu si ogledati najnovejši izdelek filmske industrije. Kolosej, ki je v središču Maribora, na Lentu, odprl vrata pred dvema letoma, bo namreč konec meseca dobil konkurenco v Planetu Tuš. Lani ga je ob Cesti na Poljane na Studencih začelo graditi celjsko trgovsko podjetje Engrotuš.

Največje filmsko platno v Sloveniji

Mariborski Planet Tuš bo imel kar 16 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin. Z njegovo otvoritvijo, konec avgusta, bo zaposlitev dobilo predvidoma 250 oseb. "Poleg kina in trgovin bo objekt, v katerega smo v Engrotušu vložili več kot pet milijard tolarjev, obiskovalcem ponujal še mnogo več: različne zabavne vsebine, rekreacijo, sprostitev, gostinsko ponudbo in raznovrstne vsakodnevne dejavnosti," je napovedal Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš.

Gradbena dela na objektu so po Svetelškovih besedah že pri koncu, intenzivno pa se bodo do konca meseca nadaljevala obrtniška dela, ki bodo temu "zabaviščno-trgovskemu velikanu", kot ga imenujejo pri Engrotušu, dala dokončno obliko. "Oprema modernega bovling centra je že v zaključni fazi montaže, prve testne krogle pa se bodo po dvajsetih elektronsko opremljenih stezah kotalile še ta teden," pojasnjuje Svetelšek. "V osmih kinodvoranah bodo filmski sladokusci uživali zaradi izjemnih zvočnih in vizualnih efektov, ki jih bo omogočala najsodobnejša tehnika na področju slike in zvoka, posebno doživetje pa bo ustvarila tudi kombinacija največjega filmskega platna v Sloveniji, velikega kar 200 kvadratnih metrov, in največje kinodvorane s 500 sedeži."

Garaža z več kot 800 parkirišči

Ob objektu, v katerem bodo poleg supermarketa s tri tisoč kvadratnimi metri prodajnih površin, multikina in bovling centra tudi biljardnica, otroško igrišče, gostinska ponudba ter številni najemniški lokali, pa se gradi tudi velika garažna hiša. V garažni hiši s parkirnimi prostori v pritličju, treh etažah in na terasi bo lahko parkiralo skoraj 820 vozil. Več kot 270 parkirnih mest pa bo obiskovalcem na voljo tudi pred Planetom Tuš.

"Skladna z velikostjo in pestrostjo ponudbe v našem novem, že tretjem Planetu Tuš v Sloveniji bo tudi njegova otvoritev. Za konec avgusta, ko bo Planet odprl svoja vrata, pripravljamo dogodek z zabavnim programom, predstavitvami, nagradami za obiskovalce in seveda otvoritvenimi popusti in akcijami," napoveduje odprtje Tuševega "velikana" Svetelšek.


Source: Daily newspaper Večer


http://www.planet-tus.com/images/novice/199.gif

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006%5C08%5C11%5CSLIKE%5C00043115-300.jpg

Nice facade of the new pediatric clinic (from 27.07.2006):


http://www3.shrani.si/files/dsc02796805814.jpg

http://www3.shrani.si/files/dsc02795805815.jpg

http://www3.shrani.si/files/dsc02793805816.jpg

http://www.trzinka.si/skladpk/Pr_pediatrija_files/slide0040_image060.jpg

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png


Čez mesec začetek proizvodnje v novem industrijskem kompleksu Gorenja v srbskem Valjevu
Nova Gorenjeva tovarna za milijon aparatov v Srbiji


Tovarno s prodajnim centrom začeli graditi šele 1. marca letos - Naložba bo stala 20 milijonov evrov - Za 200 delovnih mest dva tisoč prijav, za 12 strokovnjakov 400 prijav

Včeraj so začeli asfaltirati tovarniško dvorišče v novem industrijskem kompleksu Gorenja v Valjevu v Srbiji. Na praznem zemljišču ob robu mesta Valjeva, ki ima okrog 60 tisoč prebivalcev, občina jih ima okrog 90 tisoč, Gorenje gradi tovarno hladilne tehnike s prodajnim centrom, v katerem bo mogoče kupiti vse izdelke Gorenja, a ne samo tiste, ki jih bodo proizvajali v tej tovarni. Gradnjo, za katero bodo porabili okrog 20 milijonov evrov, so začeli 1. marca letos, proizvodnja bo stekla sredi prihodnjega meseca, testiranje proizvodnje pa bodo začeli že v začetku septembra.

Kot nam je včeraj povedal Franc Košec, član uprave Gorenja za tehnično-proizvodno področje, je na območju novega industrijskega kompleksa, ki se razprostira na 2,7 hektarja velikem zemljišču, za 60 tovornjakov opreme. Zdaj opremo vgrajujejo v tovarno, v kateri bodo proizvajali hladilno tehniko: vertikalne in horizontalne hladilnike ter horizontalne zamrzovalnike. Že letos bodo v tej tovarni izdelali 50 tisoč teh aparatov, prihodnje leto okrog 340 tisoč, medtem ko v letih 2008 in 2009 okrog pol milijona, po treh letih pa se bo proizvodnja povečala na milijon hladilnikov in zamrzovalnikov.

Zgradili so tudi 350 metrov dolg industrijski železniški tir in se tako povezali z železniškim sistemom. Ta industrijska panoga je namreč navezana na železniški promet, ker je cenejši, povrhu pa gre za aparate velikih mer, zato se jih v prodajne centre in trgovine vsaj polovica pošilja z vlaki. Tudi v tej tovarni bodo aparate ovijali v termofolijo, da med prevozom ne bodo nastale poškodbe, embalažo, ki bo tudi dovolj gospodarna, pa bo mogoče reciklirati.

V Gorenjevi tovarni v Valjevu, ki je oddaljena od Beograda 147, od Velenja pa okrog 600 kilometrov, bodo letos zaposlili 230 delavcev, prihodnje leto bo 440 zaposlenih, ko bo stekla proizvodnja milijon aparatov, pa bo v tovarni delalo blizu 900 delavcev. Zaposlene so že izbrali, nekateri so že začeli delo pri vgradnji tehnologije, medtem ko bo večina začela delati 1. septembra. Za razpisanih 200 delovnih mest je prispelo kar 2000 vlog, na razpis za zaposlitev 12 strokovnjakov pa 400 vlog. Delavce in strokovnjake so že izbrali, tako da imajo pogodbe o zaposlitvi. Stroški dela bodo v valjevski tovarni bistveno nižji kot v velenjskem Gorenju.

Direktor tovarne bo Mirko Meža iz Velenja, 40-letni univerzitetni diplomirani inženir strojništva, ki je bil v Gorenju vodja projektov, za prevzem tega odgovornega dela v Valjevu se je moral že velikokrat dokazati v matični tovarni. Njegov mandat bo trajal pet let, kakor tudi mandat njegovih štirih najožjih sodelavcev za finance in računovodstvo, logistiko, kontrolo in tehniko. V času uvajanja proizvodnje bo v valjevski tovarni okrog 20 strokovnjakov iz Gorenja, ki bodo sodelovali pri vpeljevanju proizvodnje in bodo v tovarni okrog tri mesece. Sami bodo morali presoditi, do kdaj bo potrebna njihova strokovna pomoč pri uvajanju. Ko bodo ocenili, da niso več potrebni, se bodo lahko vrnili v Gorenje.

V Gorenju v Velenju bodo letos izdelali 3,1 milijona velikih gospodinjskih aparatov, od tega nekaj manj kot 1,2 milijona hladilne tehnike. Z začetkom proizvodnje v novi tovarni v Srbiji se bo ta proizvodnja v Velenju nekoliko znižala, zato 205 delavcem v Gorenju v Velenju v tem mesecu niso več podaljšali pogodb o delu za določen čas. Za proizvodnjo hladilne tehnike v Velenju imajo nadomestne programe. Pripravljeno imajo izdelavo 45 povsem novih hladilno-zamrzovalnih aparatov: proizvodnjo desetih so že začeli lani, letos je že ali bo še stekla proizvodnja vseh drugih izdelkov iz tega programa, vendar potrebujejo od enega do treh let, da bo ta novi in tehnično zahtevni program v proizvodnem pogledu, kjer je tudi višja dodana vrednost, stekel v velikih serijah.

Borko De Corti

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006%5C08%5C12%5CSLIKE%5C00044441-300.jpg


Source: Daily newspaper Večer


This great news is the last till 20.08.2006 when I return :)

Pity that bziherl just disppeared... Although he came now and then to "Urbana Slovenija", he didn't log in here for few months...
Looks like he's still alive :D http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?p=9697047#post9697047

wow and Verso is alive, must've been on vacation, wonder where ;) :D

:cheers:

Verso was in Bern..

^ What is this, EastSky Cafe or sth?! :D Well, I'm not that much in all that sunburning and stuff, but I'll probably go to Croatia for a couple of weekends. ;)

EDIT: 1 minute again :bash:

No, this is a WestSky Gostilna :D

Hey i aint into sun-burning either lol, while sun-tanning may pass, and i also occasionaly like to shed in the bathtub :D

:cheers:

Hahaha, noone's into sunburning, except maybe for some people and their weird fetishes (yes, I mean you, Ljubljana City).. :D ;)


:jk:

Any news of the new national stadium in Ljubljana? The city needs it...but of course, it needs a real football club too;)

Hi guys, I always wanted to ask you about hotels in Ljubljana: how many 5* and 4* hotels there are in Ljubljana and are they in some international chains?

Nice facade of the new pediatric clinic (from 27.07.2006):


http://www3.shrani.si/files/dsc02796805814.jpg

http://www3.shrani.si/files/dsc02795805815.jpg

http://www3.shrani.si/files/dsc02793805816.jpg

http://www.trzinka.si/skladpk/Pr_pediatrija_files/slide0040_image060.jpg


nice one LjC :okay: :cheers:

^^ I agree. I especially like what they did with the facade. The building looks like its cocooned in glass. :okay:

As the summer is slowly coming to a close, Slovenian ski resorts are already preparing for the coming winter season. Many bigger resorts are upgrading their infrastructure, like Krvavec, which is getting a 6-seat chair lift. However, progress is not limited to bigger ski resorts, but also to smaller ones, like Stari vrh near Škofja Loka, which is getting a brand new 6-seat chair lift.

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Sedežnica do decembra

Smučišče Stari vrh bo do nove zimske sezone v prenovljeni podobi, saj v spodnjem delu preurejajo smučišče, kmalu bo tu nova šestsedežnica.

Zapreval - V zadnjih letih je ponovno oživitev smučišča Stari vrh zagotovilo umetno zasneževanje, po razmeroma obilnih snežnih padavinah v zadnjih zimah pa so v SCT Stari vrh beležili vse večji obisk. Največja pomanjkljivost smučišča je stara sedežnica, ki pa jo bo 1. decembra zamenjala nova. »Šestsedežnica bo najmodernejša naprava v Sloveniji, z ogrevanimi sedeži, ki bo prepeljala 2400 smučarjev na uro, sedanja pa jih je zgolj 750. Čas vožnje se bo skrajšal z enajstih na pet minut,« je o novi pridobitvi smučišča, ki je v večinski lasti občin Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane povedal direktor Matej Demšar. Investicijo v vrednosti približno 700 milijonov tolarjev, h kateri pa je potrebno prišteti še gradbena dela in nabavo strojne opreme, sta v skladu z investicijskim programom podprli tudi obe občini. Demšar pričakuje, da se bo naložba povrnila vsaj v desetletju.

Hkrati z novo šestsedežnico so se na smučišču lotili tudi drugih del. Zgradili so novo progo, ki bo primerna tudi za nočno smuko, jo razširili pri spodnji postaji, le-to pa bodo do sezone postavili povsem na novo in v njej uredili tudi trgovino, gostinski lokal, servis smučarske opreme in podobno. Hkrati so uredili tudi novo povezavo za vas Zapreval, ki tako ne bo več prečkala smučišča in bo dostopna tudi pozimi. Gre za 300-metrski odsek nekdanje vojaške ceste, kjer bo urejenih tudi več parkirnih mest.

Stari dvosedežnici, ki je svojemu namenu služila več kot 30 let, se v SCT Stari vrh niso odpovedali, saj bodo del nje postavili namesto vlečnice Valentin. »Bolj smo zavarovali tudi progo sedanje vlečnice Sidro, kjer v prihodnosti načrtujemo postavitev nove štirisedežnice,« o načrtih razmišlja Demšar. Zaradi novih prog in predvsem zmogljivejše sedežnice, dosedanja je mnoge smučarje odvračala od smučišča, v SCT Stari vrh pričakujejo 30-odstotno povečanje obiska. »Nekateri pravijo, da smo preveč previdni in bo obiska še več. Pustimo se presenetiti, nam bi bilo prav tako,« pravi Demšar, ki zagotavlja, da bo vozovnica zaradi boljše ponudbe dražja le za nekaj odstotkov, kljub temu pa še vedno konkurenčna.

Gorenjski glas (http://www.gorenjskiglas.si/?mess[]=GeisMenu:item:column_70)

Other ski resorts which are getting new equipment (to my knowledge) for the upcoming season:

- Krvavec (new 6-seat chair lift)
- Mariborsko Pohorje (new 4-seat chair lift)
- Kope (new 4-seat chair lift)
- Kanin (new piste Skripi III)
- Stari vrh (new 6-seat chair lift and new piste)

Photographs of the new Slovenian euro coins have been released to the public!

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Podobe slovenskih evrov na ogled
Slovenski simboli na evropskem denarju

Evropska unija, 29. avgust 2006 17:07
Ljubljana - RTV SLO

Na osrednji spletni strani kampanje ob uvedbi evra, www.evro.si, si je mogoče ogledati slike slovenskih evrskih kovancev.

Kampanjo vodita slovenska vlada in Banka Slovenije v sodelovanju s partnerskimi institucijami. Evrski kovanci s slovensko nacionalno stranjo so na ogled v slovenski in angleški različici spletnega mesta. Vseh kovancev je osem, na kovancu za 2 evra je podoba Franceta Prešerna, en evro pa krasi Primož Trubar.

Slovenske evre kujejo na Finskem. Kovnico je Banka Slovenije izbrala na podlagi mednarodnega natečaja. Naročilo zajema kovanje 234 milijonov kovancev.

RTV Slovenija (http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=16&c_id=118314)

Here's a link to the page with the coin photos in English: http://www.evro.si/en/slo-and-euro/slovene-euro-coins/

And these are the photos (click on the photo for a bigger, MUCH bigger version):

€2
http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/2-evra-thumb.jpg (http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/2-evra.jpg)

€1
http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/1-evro-thumb.jpg (http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/1-evro.jpg)

€0.50
http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/50-centov-thumb.jpg (http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/50-centov.jpg)

€0.20
http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/20-centov-thumb.jpg (http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/20-centov.jpg)

€0.10
http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/10-centov-thumb.jpg (http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/10-centov.jpg)

€0.05
http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/5-centov-thumb.jpg (http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/5-centov.jpg)

€0.02
http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/2-centa-thumb.jpg (http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/2-centa.jpg)

€0.01
http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/1-cent-thumb.jpg (http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/1-cent.jpg)

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

A bit of an update from Brnik..

Sorry! We have had to close our viewing terrace due to construction work

The construction work to build Phase 1 of the new passenger terminal T2 and the renovation of T1 the current passenger terminal is already underway. The construction plans means that as of today, 21 August 2006, we have had to close the terrace offering visitors a view of the airport apron, and the Luna bar on the terrace.

The airport will not have a viewing terrace until June 2007, when a new viewing point will be opened as part of the renovated T1 terminal. We will keep our customers up-to-date about the construction work on our website.

We would like to apologise to all passengers and visitors that the terrace is now closed and thank them for their understanding.

Brnik, 21 August 2006

Yup, that's right, phase 1 of terminal T2 will be completed by June 2007! Construction of phase 2 will start in the second half of 2008 as the Slovenian government requested that no construction sites would be present on the airport during the Slovenian presidency of the EU in the first half of 2008. Phase 2 of T2 will be the "big one", with over 30 check-in counters, etc. and will be completed by 2010.

http://www.lju-airport.si/images/clanki/img1054.jpg

During phase 1, the original terminal building, T1 will be renovated and upgraded with another level which will form a connecting hall between T1 and T2 and will have 4 jetways. In phase 2, another 3 or 4 jetways will be built.

A reminder:
Agreement on Passenger Terminal Construction Concluded

The president and CEO of Aerodrom Ljubljana d.d., Vinko Može, and the chairman of the board of SCT d.d., Ivan Zidar, signed an agreement on construction of the first phase of the new passenger terminal (T2) and adaptation of the existing terminal (T1) at Ljubljana Airport. The total contract value of the work agreed upon today amounts to nearly SIT 2.3 billion (without VAT).

The subject of the agreement is the adaptation of the existing terminal, an annex to the existing terminal, and construction of an upper floor for departure lounges and border control. The upper floor will later connect the existing terminal with the new T2 terminal, construction of which will begin in 2008. SCT, which was selected as the contractor on the basis of the best offer in a public tender, will fulfil its contractual obligations within 261 calendar days. To create the four-level structure (basement, ground floor and two upper floors), the STC team will use 11,770 cubic meters of formwork, 3,300 cubic meters of concrete, 290 tons of reinforcing steel and 244 tons of steel structure. The structure will have 6,000 square meters of surface area with 3,640 square meters of roofing and 4,600 square meters of facade material. Executing the entire project will be very demanding because operations at the airport must not be interrupted during the construction and all passenger and luggage safety standards must be met despite the work. Much of the work will take place at night. Preparation work will take place immediately, and actual construction will commence as soon as the airport apron has been expanded. This is expected to be completed in a few days and will also provide the airport with additional parking area for aircraft.

http://www.lju-airport.si/images/clanki/img1089.JPG

The total investment value of the adaptation of the T1 terminal and the construction of a connecting corridor to the new terminal amounts to €12 million. In addition to construction, finishing and installation work, this includes equipment purchases, the most important of which is four passenger boarding bridges for boarding aircraft. Aircraft parking will also be adapted to the passenger boarding bridges.

The adaptation and expansion of the existing terminal will primarily satisfy the requirements of the Schengen border system, which requires physical separation of passengers into domestic and international. Immediately after the completion of the first phase of construction, Ljubljana Airport will begin construction of the new T2 passenger terminal, which will be able to accommodate 850 arriving passengers and 850 departing passengers with 36 check-in windows. The terminal is expected to be completed in 2010, making 38,000 square meters of new floor area available to passengers. The investment value of the second part of the project exceeds €40 million.

Ljubljana Airport, which has the goal of developing into the leading regional airport in the next 15 years, will completely change its image. Together with the construction of the terminal, a business-logistics centre will be built on a 20 hectare area for the development of tourism, trade, warehousing, logistics and other airport-related activities. The Kranj-Mengeš road will be rerouted to the north and the taxiway along the runway expanded, thus increasing safety and runway capacity. The airport grounds will also see the construction of new structures for business and administrative programmes with car parks, a hotel complex, recreational and sports facilities, production and business facilities, and facilities for aircraft maintenance and the airport's maintenance activity.

Brnik, 18 July 2006

Construction also finished on the apron, which was reconstructed and enlarged to accomodate more aircraft.

Hi guys, I always wanted to ask you about hotels in Ljubljana: how many 5* and 4* hotels there are in Ljubljana and are they in some international chains?
Well, there are a couple, but only one 5-star hotel. I really think we need another 5-star hotel, although I believe Grand Hotel Union - Executive and Domina Grand Media have what it takes to be a 5-star hotel..

Grand Hotel Union - Business ****
http://www.ljubljana.si/file/132090/union-business.jpg

Grand Hotel Union - Executive **** (completely Art Nouveau, among its guests were Bill Clinton and a couple of other celebrities and statesmen)
http://www.ljubljana.si/file/130291/Grand+hotel+Union.jpg

Grand Hotel Union - Garni ****

Hotel Grandvid **** (in Lavrica)
http://www.ljubljana.si/file/132104/Grandvid.jpg

Hotel Lev *****
http://www.ljubljana.si/file/132185/Hotel-LEV.jpg

Hotel Mantova **** (in Vrhnika)
http://www.ljubljana.si/file/132237/Mantova.jpg

Hotel Mons **** (my favourite, a designer hotel, designed by Boris Podrecca)
http://www.ljubljana.si/file/346006/HOTEL-MONS-mala.jpg
http://www.hotel-mons.com/img/fotogalerija/v/01.jpg
http://www.hotel-mons.com/img/fotogalerija/v/02.jpg
http://www.hotel-mons.com/img/fotogalerija/v/05.jpg
More of Mons.. (http://www.hotel-mons.com/en/fotogalerija/)

Hotel Slon Best Western Premier ****
http://www.ljubljana.si/file/132244/Slon.jpg

Hotel Domina Grand Media Ljubljana **** (one of the most technologically advanced hotels in the world; you can see the WTC next to it)
http://www.ljubljana.si/file/132083/Domina-GM-Lj---building.jpg

Any news of the new national stadium in Ljubljana? The city needs it...but of course, it needs a real football club too;)
No new news, except maybe for the fact that the Ministry of Education and Sport and the Mayor of Ljubljana did sign a document about constructing a recreational/sport complex, including a stadium, in Stožice. No dates were mentioned, but it was leaked that the complex was included in the new Development Programme for Slovenia til 2020. So before 2020... ;)

However, the Ljudski vrt Stadium in Maribor is currently a construction site. They're renovating and upgrading the existing stadium. The works will be completed in 2007.

Some pics, courtesy of Ofis Architects (http://www.ofis-a.si):
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/sports_stadium_over-all.jpg
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/sports_stadium_fasada3.jpg
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/sports_stadium_section.jpg
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/sports_stadium_situacija.jpg
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/sports_stadium_Untitl-ed-3.jpg
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/sports%20stadium_3a.jpg
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/sports_stadium_Untitled-2.jpg

This is the same firm that designed the marvellous renovation of the Ljubljana City Museum, so it's bound to be interesting.. :cheers:

By the way, the original stadium is only the half-dome (and the seats under it) and the field. Those will be renovated and the rest will be completely new.

^^ I agree. I especially like what they did with the facade. The building looks like its cocooned in glass. :okay:
Yeah, as a final touch, they will add Jelka Reichman's drawings to it. She's a pretty famous Slovenian children's book illustrator..

This is her work:
http://razglednice.zupca.net/slike/Jelka_Reichman.jpg
http://www.posta.si/DezelaZnamk/ViewImage.aspx?imageid=6385

I think it's a pretty cute touch.. :)

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Petrol and Lukoil sign agreement to unite gas station businesses in Central and Southeastern Europe


Lukoil na slovenski naftni trg
Naftni gigant v Nafti; načrti tudi s Petrolom

Gospodarstvo, 28. avgust 2006 13:02, zadnji poseg ob 16:18
Ljubljana - RTV SLO/STA

Gospodarski minister Andrej Vizjak in prvi mož Lukoila Vagit Alekperov sta podpisala pismo o nameri za privatizacijo Nafte Lendava.

Vlada in druga največja ruska naftna družba naj bi do konca leta pripravili konkretne predloge o obliki in poteku privatizacije edine slovenske rafinerije. Takrat bo znanega tudi več o tem, koliko si bo država od prodaje deleža Nafte Lendava lahko obetala. Slovenska vlada je ustanoviteljica, s čimer je Republika Slovenija 100-odstotna lastnica omenjene družbe. Predtem bo morala posebna komisija za privatizacijo v sestavi ministrstva pripraviti osnutek načrta za njeno izvedbo, ki naj bi bil prav tako pripravljen do konca leta.

Slovenska vlada za pristop v Nafto Lendava zahteva izpolnitev več pogojev, želi pa si predvsem prisotnosti vlagatelja, ki ni močen le krajevno, ampak tudi regionalno, in je pripravljen zagotoviti nadaljnji razvoj lendavske družbe.

Minister Vizjak je ob pogovorih z Alekperovim podprl tudi morebiten skupni nastop Lukoila in Petrola na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer je ruska družba z verigo svojih poslovalnic že prisotna.

Ruski načrti s Petrolom
Petrol in Lukoil sta sklenila sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja. Družba z imenom Petrol Lukoil bo s prodajo naftnih derivatov pristona na območju srednje in jugovzhodne Evrope. Za matični družbi bo osnova za širjenje v Albanijo, Grčijo, Italijo in Avstrijo.

V družbi, ki bo imela sedež v Sloveniji, bo imel Petrol večinski, tj. 51-odstotni delež, Lukoil pa 49-odstotnega. Upravljanje družbe bo temeljilo na slovenskih strokovnjakih. Do leta 2009 naj bi imela v regiji 1.250 bencinskih servisov, ustvarila 4,5 milijarde evrov dohodkov od prodaje in 75 milijonov evrov dobička.

Petrol in Litasko, hčerinska družba Lukoila za trgovanje z naftnimi derivati, pa sta podpisala pogodbo o dolgoročni dobavi naftnih derivatov. Tako je Petrol slovenskemu energetskemu trgu zagotovil dolgoročen dostop do naftnih derivatov po konkurenčnih cenah.

Nadzorni svet Petrola je pretekli teden predstavil razvojno strategijo do leta 2010, ki predvideva tudi preoblikovanje družbe v holding, s tem pa pristop strateškega partnerja. Oblikovanje v holdinško skupino bo Petrolu omogočilo rast v eno največjih energetskih skupin v jugovzhodni Evropi. Za razvojne strategije so do leta 2010 iz lastnih žepov in s krediti namenili 83 milijard SIT.

Partnerji naj bi morali pri sodelovanju s Petrolom upoštevati tri pogoje: da je večinski lastnik hčerinskega podjetja družba Petrol, da mora imeti hčerinska družba sedež v Sloveniji in da mora upravljanje podjetja potekati po slovenskih standardih.

Trgovanje z delnicami Petrola na Ljubljanski borzi je zaradi današnjih razgovorov prekinjeno do zaprtja borze.

Odmevi
Direktor družbe Nafta Lendava, Cveto Žalik, je za MMC povedal, da uprava podpira načrte lastnika - države, da najde najugodnejšega strateškega partnerja. Hkrati upa, da se bo postopek prodaje čim prej končal in s tem omogočil nadaljnji razvoj Nafte Lendava ter regije. Vodstvo Nafte Lendava pričakuje, da bo aktivno sodelovalo pri nadaljnjih dogovorih o privatizaciji.

V OMV Slovenija skladno s svojo poslovno politiko ne komentirajo dogodkov, povezanih s konkurenco.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=118197

I wonder what the new brand will be like.. Or will the brands be kept separate?

Okay, that's it for one day.. Boy, I sure posted a lot.. "Good job, Matt!" *taps himself on the shoulder* :D

Damn boy, u sure were busy...

Love the new pediatric, gonna look cool, especially in contrast to what was there before, that is nothing. and go Jelka with ya drawings :D

There's a very cool view from the top floor of the Lev, tho i hardly remember it anymore coz i was a kid.

Gotta love our euro coins heheh... tho the Trubar on 2 € looks kinda mean... still tho, much better than most countries i guess...

Oh and P.S. that chatedral of freedom - katedrala svobode on 0,10 €... it's getting its group of admirers and wanna-builders :D... We'll see... If it does get built tho, it'd be the height of a 40-storey building.

Trubar is on the €1 coin! :nono:

And you call yourself a "zavedni Slovenec"? Tsk tsk..

Trubar is on the €1 coin! :nono:

And you call yourself a "zavedni Slovenec"? Tsk tsk..


Naah i just call myself sloppy :D shame on me... where's my booze?!? :scouserd:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways Chairman Tufek close to eradicating the loss made by Malačič

Tufek skoraj izničil izgubo Adrie, ki jo je pridelal Malačič
sreda, 30.08.2006
Tekst: Denis Oštir

LJUBLJANA - Izguba iz poslovanja Adrie Airways se je z nekaj manj kot pet milijonov evrov v prvih štirih mesecih letošnjega leta zmanjšala na le milijon evrov do konca julija. Predsednik uprave Adrie Tadej Tufek trdi, da bo naš nacionalni prevoznik že v prihodnjih mesecih dosegel pozitivni rezultat, leto pa bo končal z dobičkom. Za 13 odstotkov so bili v prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani višji tudi prihodki iz poslovanja, ki so konec julija znašali 86 milijonov evrov.

http://www.dnevnik.si/uploads/articles/2006/08/30/197743_0.jpg
Končni rezultat Adrie se je v primerjavi s preteklim letom izboljšal za okoli dva milijona evrov, tako da je bila končna izguba konec julija dva milijona evrov.

"Razlogi za povečanje prihodkov iz poslovanja so uvedba novih linij, povečane aktivnosti na področju trženja, aktiven pristop k agentski mreži ter oddaja airbusa A320 v Libijo, največje prihranke pa smo dosegli s finančnim prestrukturiranjem, optimizacijo flote in prilagoditvijo preostalih stroškov," pravi Tufek. Ravno zaradi dveh novih letal v floti, ki ju najemajo pri nemškem Cirrusu in ukrajinski družbi Ukraine International Airlines, so prepeljali tudi več potnikov. Kdaj bodo najeti letali nadomestili z lastnima airbusom 319 in canadairjem 900, za zdaj še ni znano, denar zanju pa je že zagotovljen z dokapitalizacijo največjega lastnika - Kapitalske družbe.

Tudi končni rezultat podjetja se je v primerjavi s preteklim letom izboljšal za okoli dva milijona evrov, tako da je bila končna izguba Adrie konec julija dva milijona evrov. Tufek hkrati poudarja, da je poslovni rezultat izboljšan kljub zaostrenim razmeram na trgu. "Adria se v letošnjem letu srečuje tudi s precej slabšimi pogoji poslovanja. Tako smo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta samo za gorivo plačali štiri milijone evrov več kot v enakem obdobju lani," pravi Tufek. So pa zato rezultate nad pričakovanji dosegli pri vzdrževanju letal, kjer so presegli načrte, dobre prihodke pa ustvarjajo tudi s tovornim prometom. Zdaj čakajo le še na drugo tovorno letalo saab 340, s katerim bodo za nizozemsko logistično podjetje TNT vsak dan leteli med belgijskim mestom Liege in Ljubljano.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/197743/

Looks like Adria is finally getting back in the black. It was a good move a couple of years ago to give some attention to the maintenance business, which could become a lifesaver for Adria as the market conditions will become tougher and tougher..

Nice to see someone else took over the news thing during my absence :)

A bit larger photos of our € coins:

http://213.253.72.106/pics/cache_2-/2-evra.1156858157.jpghttp://213.253.72.106/pics/cache_1-/1-evro.1156858277.jpg
http://213.253.72.106/pics/cache_50/50-centov.1156858298.jpghttp://213.253.72.106/pics/cache_20/20-centov.1156858312.jpg
http://213.253.72.106/pics/cache_10/10-centov.1156858329.jpghttp://213.253.72.106/pics/cache_5-/5-centov.1156858344.jpg
http://213.253.72.106/pics/cache_2-/2-centa.1156858409.jpghttp://213.253.72.106/pics/cache_1-/1-cent.1156858421.jpg

The 0,10 € (Katedrala svobode) one looks fantastic :D

MARIBOR
Mariborski Planet Tuš odpira svoja vrata


Maribor – “Obisk kinematografskih predstav nas ne skrbi; prepričani smo, da bomo tako kot v Celju tudi v Mariboru v letu ali dveh pridobili okoli 80-odstotni delež v primerjavi s Kolosejem,” je pred današnjo slavnostno otvoritvijo Planeta Tuš na Studencih v Mariboru dejal Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš.

Mariborski Planet Tuš se predstavlja v presežnikih, saj bo med drugim premogel največjo slovensko kinodvorano in največje filmsko platno pri nas, na leto pa pri Tušu pričakujejo vsaj pet milijonov obiskovalcev tega trgovsko zabaviščnega centra. Postavili so ga prej kot v enem letu, razprostira se na 16 tisoč kvadratnih metrih, še pred današnjo otvoritvijo pa so že napovedali širitev še za 3500 kvadratnih metrov, saj je bilo zanimanje najemnikov za trgovske in gostinske lokale zelo veliko. Gre za največjo letošnjo investicijo v Tušu, saj je stala kar pet milijard tolarjev.

V kompleksu bo poleg hipermarketa in številnih drugih trgovin še osem kinodvoran s skupaj dva tisoč sedeži (največja jih bo premogla 544) in najsodobnejšo audio in vizualno tehniko ter dvorana za bowling z dvajsetimi bowling stezami, med njimi so tudi takšne, ki so prilagojene otrokom. Poleg tega bo obiskovalcem – v Tušu glede na bližino študentskih domov računajo tudi na študentsko populacijo – na voljo 16 biljardnih miz, otroški kotiček ter restavracija, pizzeria, slaščičarna, banka (edina v Sloveniji bo odprta do 20. ure) ter več kavarn in barov. Glede na načrtovano širitev, ki se bo začela pravzaprav takoj po otvoritvi, so se odločili tudi za gradnjo parkirne hiše z 820 mesti, vseh parkirnih prostorov pa bo 1090.

Svetelšek je prepričan, da bo kompleks uspešno posloval, poleg tega pa bodo na širšem mariborskem območju za gradnjo, adaptacijo ali razširitve drugih trgovin namenili še skoraj štiri milijarde tolarjev dodatnega denarja.


Source: Daily newspaper Delo

http://www.delo.si/images/iman/planet_tus_maribor.jpg
http://213.253.72.106/pics/cache_F6/F66DO_planet_tus_mb_fkxn.1156870801.jpg

LJUBLJANA
Kje bo sklad gradil v Ljubljani


Na Brdu stanovanjski sklad načrtuje sosesko s 650 stanovanji, koliko jih bo v Šentvidu, še ni znano

Veliko povpraševanje je glavni razlog za rast stanovanjskih cen nasploh, v Ljubljani pa še posebej. Stanovanjski sklad RS je napovedal, da bo odločneje posegel na to področje tudi z organiziranjem stanovanjske gradnje. Vlada je te načrte podprla s prenosom gradbenih zemljišč na sklad. Pogledali smo, kako potekajo dejavnosti na območju Ljubljane.

Prva dva prenosa nepremičnin na sklad sta bila že speljana, so nam odgovorili na Stanovanjskem skladu RS. Vlada je sprejela sklep, da se poveča namensko premoženje Stanovanjskega sklada RS in se v njegovo last in posest neodplačno prenese 2.902 kvadratna metra veliko zemljišče v katastrski občini Trnovsko predmestje (njegova ocenjena vrednost je 107,7 milijona tolarjev). Namen uporabe tega zemljišča še ni dokončno dogovorjen. Na sklad je bilo preneseno tudi manjše zemljišče za dokončanje projekta na Poljanskem nabrežju.

Nadalje je vlada 20. julija sprejela sklep, da načeloma lahko poveča namensko premoženje Stanovanjskega sklada z neodplačnim prenosom zemljišč na lokacijah Bizovik, Šentvid, Bežigrad. Vsa ta zemljišča je treba ovrednotiti in urediti lastniški status ter zagotoviti sedanjim lastnikom (državnim organom in ministrstvom) nadomestna sredstva v proračunu.

Uredba za nadaljnje prenose zemljišč

V vladnem postopku je bila tudi uredba o izvajanju aktivne zemljiške politike s povečanjem namenskega premoženja Stanovanjskega sklada RS, ki bo omogočila nadaljnje prenose zemljišč, primernih za stanovanjsko gradnjo. Postopek vodijo na ministrstvu za okolje in prostor.

Stanovanjski sklad RS glede na velike potrebe v Ljubljani gradi oziroma je kupil od investitorja 312 stanovanj na območju Poljanskega nabrežja, I. faza, ki so že prodana in jih bodo kupcem izročili marca 2007, in 163 stanovanj na območju Tacenski dvori, II. faza, ki so tudi že prodana in jih bodo kupci prevzeli najpozneje do konca novembra letos. Sklad dodatno kupuje še določeno število stanovanj v Ljubljani. Lokacijo oziroma lokacije bo sporočil, ko bodo končani postopki odkupa.

Skladova zemljišča za gradnjo v Ljubljani

Stanovanjski sklad RS ima ta čas v Ljubljani v lasti tale zemljišča:

* na Brdu ima 153.759 kvadratnih metrov in načrtuje gradnjo 650 stanovanj,

* v Vižmarjah - Škofovi zavodi ima 24.186 kvadratnih metrov,

* v Trnovem ima 2.902 kvadratna metra.

Natančnega števila stanovanj, ki jih bo mogoče zgraditi na območju Vižmarij - Škofovi zavodi, zaradi potrebne zaokrožitve območja še ni mogoče določiti, prav tako ne za območje v Trnovem.

V okolici Ljubljane pa ima Stanovanjski sklad RS še 15.034 kvadratnih metrov veliko zemljišče na območju Domžal (Škotin) in dodatno zemljišče, veliko 13.164 kvadratnih metrov, na katerih je po zazidalnem preizkusu možna gradnja 172 stanovanj.


Source: Daily newspaper Finance

Hahaha, noone's into sunburning, except maybe for some people and their weird fetishes (yes, I mean you, Ljubljana City).. :D ;)


:jk:

:sly: What? What do you mean? I don't understand... :sly:

:sly: What? What do you mean? I don't understand... :sly:
It was a joke, I was suggesting you have weird fetishes.. ;)

You silly Slovenians and your lack of humour.. :ohno:

Oh, wait, I'm Slovenian too.. Dang.. :(


:jk:

^^
:blahblah: :D


http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Z Avstrijci in Čehi nad evropski železniški denar


LJUBLJANA - Predstavniki češkega, avstrijskega in slovenskega prometnega ministrstva so v Ljubljani včeraj podpisali pismo o nameri glede razvoja železniške povezave med Prago in Ljubljano prek avstrijskega Linza in Gradca. "S podpisom pisma o nameri smo se zavezali, da bomo povezavo obravnavali prednostno, vsi odseki na tej povezavi pa morajo biti dokončani do leta 2016," je po podpisu povedal državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/0b16cae206e09c14d0d95b4530445b91.jpeg
Slovenija s podpisom pisma o nameri s Čehi in Avstrijci računa predvsem na to, da bo od kar šest milijard, potrebnih za obnovo in gradnjo železnic v prihodnjih desetih letih, čimveč denarja dobila iz Bruslja.

Projekt za Slovenijo sicer ne pomeni nič novega, saj je povezava od Kopra do Šentilja, ki jo moramo zagotoviti, že zgrajena, prav tako pa je gradnja drugega tira, na edinem enotirnem odseku med Koprom in Divačo, del nacionalnega programa gradnje železniške infrastrukture. Edina prednost bo, pravi Verlič, lažje pridobivanje evropskega denarja.

Na drugi strani od projekta mnogo več pričakujejo Avstrijci. "Za Avstrijo je pomembna tako povezava z Rotterdamom na severu kot Koprom na jugu. Na severni Jadran želimo, ker se tako tovor razporedi, poleg tega pa je pot od Gradca in Linza do Kopra občutno krajša kot do severnega morja, kar pomeni tudi nižje transportne stroške," pravi Helmut Kukacka, državni sekretar na avstrijskem ministrstvu za promet. Drugega tira med Šentiljem in Gradcem, ki je podobno kot naš odsek med Divačo in Koprom ključna ovira za promet na tej progi, sicer Avstrijci ne bodo gradili, temveč bodo raje povečevali pretočnost obstoječih tirov in gradili dodatna izogibališča.

Tudi na Češkem bodo morali del proge obnoviti, konkretno med Češkimi Budejovicami in avstrijskim Linzem, kjer prav tako poteka en sam tir. "Poleg same povezave s Koprom je za nas vzpostavitev partnerstva pomembna tudi zato, ker gre večina proge čez manj razviti jug države," meni Vojtech Kocourek s češkega ministrstva za promet. Za zdaj sicer podpisniki še ne vedo, koliko denarja iz evropske blagajne bi za gradnjo projekta lahko dobili. Več kot bo denarja, manj ga bo morala Slovenija vložiti sama. Vrednost strategije razvoja železnic za prihodnje desetletje je namreč samo pri nas ocenjena na neverjetnih šest milijard evrov, ki bodo drugače morali priti iz proračuna.

Na železnicah zadovoljni z dogovorom

Na Slovenskih železnicah, ki bodo poleg gradbenih podjetij, ki bodo proge obnavljali, od projekta imeli največ, so z dogovorom zadovoljni. "Zastarela infrastruktura je eden glavnih razlogov za rast stroškov, ki že več let obremenjujejo Slovenske železnice," pravi D ejan Podgoršek s Slovenskih železnic. Boljši tiri bodo, je prepričan Podgoršek, železnicam omogočali povečanje konkurenčnosti.


Source: Daily newspaper Dnevnik

A bit old (started issuing this Monday), but hey! Doesn't hurt. :D

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Biometric passports are here!

Biometrični potni listi so tu!
petek, 25.08.2006 13:04
Tekst: (sta), (rš)

LJUBLJANA - Slovenija bo v ponedeljek začela izdajati nove potne liste, ki vsebujejo biometrične podatke. Za začetek bo na čipu zabeležen le obraz, kasneje pa še prstni odtis. Stari potni listi veljajo do izteka roka.

Biometrični potni listi so varnejši, ker jih ni mogoče ponarediti, pospešili bodo postopke na mejah in omogočili obisk ZDA tudi v prihodnje brez vizuma. V skladu z uredbo Evropskega sveta izpred dveh let jih uvajajo vse države članice Evropske unije.

Kritiki pa opozarjajo na nekatere njihove slabosti. Biometrični podatki bi po njihovem lahko prišli v napačne roke, drugi spet poudarjajo možnost vdora v človekovo zasebnost. Bojazen državljanov, da bi jim nekdo »vdrl« v čip potnega lista, je odveč, je pojasnilo notranje ministrstvo, ker je zaklenjen in ga je mogoče odpreti le s posebno napravo. Podatki so zaščiteni in kriptirani. Imetniki bodo morali biti le bolj pazljivi pri ravnanju s potnim listom, ker bi se podatki na čipu lahko poškodovali.

V upravnih enotah je že vse pripravljeno na izdajanje novih dokumentov in ni pričakovati daljših vrst. Postopek za pridobitev potnega lista se ni bistveno spremenil – državljani morajo predložiti fotografijo predpisane velikosti in kakovosti, za izdelavo katere bodo fotografski studii dobili navodila. Potni list izdelovalca Cetisa iz Celja na 32 straneh bo veljal deset let, zanj pa bo treba odšteti 8635 tolarjev.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/197226/

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206082801421962-1.jpg
Old passport on the left, new biometric passport on the right. The new colour scheme is blue-green instead of the old blue-red. Otherwise, the passport design has been changed minimally. Source: Siol.net

Slovenia is the only new EU member state (and EE country) to have its citizens able to travel to the US without a visa (along with the EU-15 except Greece) and to keep that status in the future, Slovenian authorities needed to start issuing biometric passports.

Maybe this will attract a couple of comments (we need'em people!!).. ;)

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Croat takeover of Kompas

Hrvati prevzeli Kompas
Skupina Adriatica.net je vodilna hrvaška skupina turističnih agencij

STA/U.Č., 30.08.2006, 17:49

Ljubljana - Hrvaška turistična agencija Adriatica.net je kupila 50 odstotkov plus eno delnico slovenske potovalne agencije Kompas in s tem postala njen večinski lastnik. Vrednost transakcije ni znana, predsednik uprave Adriatica.net Marko Vojković pa je zagotovil, da so za delnice Kompasa plačali pošteno tržno ceno.

Vojkovič ni želel izdati podatka o višini vsote, ki so jo odšteli za delnice Kompasa. Pojasnil je, da bi lahko ta podatek izdal le s soglasjem vseh delničarjev, saj Kompas ne kotira na borzi. Prevzem tako ni temeljil na javni ponudbi, marveč na odkupu delnic od malih delničarjev na podlagi individualne pogodbe z vsakim od njih.

http://www.delo.si/images/iman/pb_kompas_20hoteli.jpg
Ljubljanska družba Kompas je vodilno slovensko turistično podjetje

V Kompasu novice v torek niso ne potrdili, ne zanikali. Kot so pojasnili, je za to pristojen predsednik uprave Janez Pergar, ki pa ni bil dosegljiv. Za podajanje informacij naj bi bil Pergar na voljo v sredo, so še povedali.

Skupina Adriatica.net je vodilna hrvaška skupina turističnih agencij, ki ima v svoji lasti potovalne agencije Adriatica.net, ID Riva Tours, Atlas Airtours, Ilirika turizam, Odisej, Adriagate in sedaj še Kompas. Ljubljanska družba Kompas je vodilno slovensko turistično podjetje na področju proizvodnje in distribucije potovalnih storitev.

Družbi sta že aprila objavili namero o strateškem povezovanju s ciljem, da postavita močno evropsko turistično korporacijo. Kot cilj bodoče korporacije sta družbi takrat navedli, da ta s pospešeno rastjo, širitvijo mednarodne mreže in nadaljnjimi prevzemi v čim krajšem času doseže tri milijone potnikov in poveča promet na milijardo evrov.

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,156441

Comments? Here's one...

I think this move was very positive for both sides... Kompas will offer even more and Adriatica got a big and very experienced partner. Hopefully Kompas will get more flexible.
Our region has a lot of room for tourist expansion and these kind of partnerships of tourists operators will be more capable to attract more tourists.

But the most will benefit the individual in Slovenia or Croatia.

Thanks, LJ.. I meant comments on all the stories in general, not just on this one, but thanks anyway.. :)

Maybe few pictures of different projects in Ljubljana will attract them... They always comment those :D

Hehe, you should post some, LJ.. Maybe the pediatric clinic and the funicular up to the castle..

Hmm.. what other projects are currently U/C in Ljubljana? I saw a couple of projects on some websites, but no construction pics, just renders.. Hell, I'll post them..

They're by Andrej Kalamar (http://www.kalamar-architects.com):

SIJ Office Building
http://www.kalamar-architects.com/images/sij1b.jpg
http://www.kalamar-architects.com/images/sij2b.jpg

ELES Office Building
http://www.kalamar-architects.com/images/eles1b.jpg
http://www.kalamar-architects.com/images/eles2b.jpg
http://www.kalamar-architects.com/images/eles3b.jpg

Oh yeah! How bout Šumi? Are there any pics of it on the net?

Expect some tomorrow... Now we'll get this thread really active... Flooded by projects :D

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways will perform maintenance on Austrian Airlines aircraft for the next ten years

Adria Airways bo letala Austrian Airlinesa vzdrževala do leta 2016
Ljubljana, petek, 1. septembra 2006

Adria Airways je včeraj z avstrijsko letalsko družbo Austrian Airlines podpisala dolgoročno pogodbo za vzdrževanje vseh njenih letalih tipa Canadair Regional Jet (CRJ).

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006/09/01/SLIKE/ONLINE_153936-300.jpg

Adria opravlja vzdrževalna dela na letalih iz družine CRJ avstrijskega partnerja že od leta 2003, z današnjo pogodbo pa sta družbi sklenili sodelovanje do leta 2016. Po besedah direktorja sektorja za vzdrževanje letal pri Adrii Airways Pavleta Prhavca, bodo za Austrian Airlines opravljali vsa vzdrževalna dela na njihovi celotni floti letal CRJ, poleg običajnih vzdrževalnih del pa bodo zanje izvajali tudi večje modifikacije. PO lastnih navedbah je slovenska letalska družba edini pooblaščeni servis za vzdrževanje letal tipa Canadair Regional Jet kanadskega proizvajalca Bombardier.

STA

http://www.vecer.si/clanek2006090105100073

LJUBLJANA - projects and updates (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=389922) thread OPENED!

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways will perform maintenance on Austrian Airlines aircraft for the next ten years

Great news. Although they already had to sent their CRJs to Adria for bigger repairs... Adria is official maintainer of CRJs for Europe (as stated in the article).

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

DARS intensifies motorway construction in northeastern Slovenia

DARS intenzivno gradi avtoceste v severovzhodni Sloveniji
četrtek, 31. 8. 2006

Ptuj - Družba za avtoceste v RS (DARS) je danes predstavila potek gradnje avtocest v severovzhodni Sloveniji. Odsek od Slivnice do Dražencev bo po novih terminskih načrtih odprt predvidoma v letu 2009, od Dražencev do Gruškovja pa odvisno od sprejema državnega lokacijskega načrta predvidoma po letu 2011. Avtocesta bo Maribor s Pincami v celoti povezala predvidoma konec leta 2008, vzhodna avtocestna obvoznica Maribora pa naj bi bila končana konec leta 2008, so sporočili iz DARS.

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006/08/31/SLIKE/ONLINE_192034-300.jpg
Source (http://www.vecer.si/clanek2006083105099812)

Prvi del podravskega avtocestnega kraka, Slivnica - Draženci, je vključen v osnovni del nacionalnega programa izgradnje avtocest, njegova investicijska vrednost pa je ocenjena na 61,5 milijarde tolarjev. Glede na nacionalni program je bilo dokončanje tega dela sprva predvideno za leto 2012, po novem pa naj bi bil končan leta 2009.

Gradnja odseka od Dražencev do Gruškovja, ki je del dodatnega programa nacionalnega programa, je odvisna od sprejema državnega lokacijskega načrta. Po načrtih naj bi bil ta sprejet leta 2009, tako da bi lahko bil odsek dokončan leta 2011 ali 2012, so povedali na DARS.

V okviru podravskega kraka je po nacionalnem programu izgradnje avtocest načrtovana tudi gradnja oz. deloma rekonstrukcija dvopasovne glavne ceste Slovenska Bistrica - Ptuj - Ormož. Dela na 38 kilometrov dolgem odseku naj bi bila končana v letu 2009.

Na pomurskem avtocestnem kraku je skupaj z že zgrajenim odsekom Vučja vas - Beltinci trenutno v pripravah na gradnjo ali v gradnji približno dve tretjini avtoceste Maribor - Pince. Kot so povedali na DARS, bodo predvidoma v septembru oddali dela še za odseka Beltinci - Lendava in Lendava - Pince.

Avtocestni odsek Slivnica - Pesnica (vzhodna avtocestna obvoznica Maribora) v skupni dolžini 14,6 kilometra pa naj bi bil v celoti dokončan do konca leta 2008. (STA/Foto Sašo Bizjak)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406083118372268&cid=103&pgn=1

Something for our Croat friends. ;)

Some bad news, too, though: the Postojna/Divača - Jelšane motorway won't be built by 2010 due to "Croatian and Italian pressure" as some members suggested in neighbouring threads.. In fact, locals in the area are against building a motorway in that corridor and instead improving the current road with the possibility of upgrading it into a 4-laned road in the future.

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Telekom Slovenije shares start trading on LJSE on October 1

Telekom na borzo najverjetneje 1. oktobra

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev je Telekomu Slovenije v sredo izdala dovoljenje za organizirano trgovanje z njegovimi delnicami. Kot so danes sporočili iz Telekoma, je odločba agencije, s katero je tudi potrdila prospekt, eden najpomembnejših korakov pri načrtovani uvrstitvi delnic v kotacijo na Ljubljanski borzi. Po napovedih naj bi delnice Telekoma Slovenije v okviru načrtovane privatizacije na borzi začele kotirati 1. oktobra.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14060901172348107-1.jpg

V skladu s strateškimi usmeritvami za privatizacijo, ki jih je vlada sprejela maja, bo Telekom šel v postopno privatizacijo z mešanim lastništvom, v kateri bo država obdržala 25 odstotkov in eno delnico. Privatizacija naj bi bila predvidoma končana v treh letih.

10 odstotov državljanom, 39 strateškemu investitorju

Prodaja približno 49-odstotnega deleža države in obeh paradržavnih skladov v skupini Telekom Slovenije bo potekala v treh korakih: z uvrstitvijo delnic na borzo, odprodajo desetih odstotkov delnic državljanom in odprodajo 39 odstotkov delnic strateškemu investitorju. Država bo po končani privatizaciji tako obdržala 25 odstotkov in eno delnico.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14060901172348107-2.jpg

Delnice Telekoma naj bi, kot omenjeno, na borzo uvrstili oktobra. Deset odstotkov delnic bodo izdvojili in jih ponudili v nakup državljanom. Pri tem bodo prvih pet odstotkov delnic ponudili vsem državljanom pod enakimi pogoji, v drugem koraku pa bodo preostalih pet odstotkov delnic ponudili le tistim, ki bodo zadržali lastništvo nad delnicami vsaj tri leta.

Strateški investior bo kupoval dvakrat

Odprodaja preostalega 39-odstotnega deleža strateškemu investitorju je prav tako predvidena v dveh korakih: najprej 25 odstotkov, pri čemer bo moral strateški investitor podati ponudbo za prevzem po enaki ceni delnice, kot jo je ponudil za državni delež. V drugem koraku, predvidenem tri leta po prvem, pa bo strateški investitor lahko kupil preostali delež države, ki je namenjen prodaji. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14060901172348107&cid=103&pgn=1

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Mercator a step closer to M-Rodić

Mercator korak bliže M-Rodiću

Vanja Tekavec, 01.09.2006, 06:00

http://www.delo.si/images/iman/pb_mercator_debeljak3.jpg
Predsednik uprave Mercatorja je potrdil, da bodo izdane delnice kot del kupnine dali prodajalcu za pridobitev večinskega deleža v družbi M-Rodić | foto: Igor Zaplatil/Delo

Ljubljana – Nadzorni svet Mercatorja pod taktirko Roberta Šege je v sredo dal soglasje k izdaji do 30 milijonov evrov novih delnic družbe iz odobrenega kapitala. Z njimi bo Mercator poplačal del kupnine za nakup vojvodinske trgovske družbe M-Rodić, na katero je srbski holding Rodić prenesel svojo trgovsko dejavnost, je včeraj povedal predsednik uprave skupine Mercator Žiga Debeljak.

Po odločitvi, ki so jo nadzorniki sprejeli v sredo, je Mercator še korak bliže uresničitvi julija letos podpisane terminske pogodbe s srbskim holdingom Rodić. Po tej bo skupina Mercator že letos postala lastnica 76-odstotnega deleža družbe M-Rodić, holding Rodić (natančneje brata Rodić) pa bo v zameno zanj »v prvi fazi« postal okrog 5-odstotni lastnik Mercatorja. Po julija letos sklenjenem dogovoru bo Mercator kupnino za družbo M-Rodić namreč delno poravnal tudi z delnicami Mercatorja, ki jih uprava lahko izda na podlagi leta 2002 sprejetega sklepa o odobrenem kapitalu.

»Upoštevajoč trenutno tržno ceno delnic pomeni 30 milijonov evrov okrog pet odstotkov Mercatorja in te bomo kot del kupnine dali prodajalcu za pridobitev večinskega deleža v družbi M-Rodić,« je včeraj potrdil Žiga Debeljak. Dodal je, da bodo celotno emisijo delnic ponudili le holdingu Rodić M&B, zaradi česar se bo v skladu s statutarnim določilom v celoti izključila prednostna pravica dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic.

Žiga Debeljak je včeraj predstavil tudi polletne rezultate, s katerimi so v skupini izjemno zadovoljni. V prvem polletju letos so ustvarili 225 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je 16,4 odstotka več kot v enakem času lani. Od tega je ostalo za štiri milijarde tolarjev čistega dobička, kar je že skoraj dve tretjini načrtovanega dobička za leto 2006.

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,156764

So Rodić will get like 5% of Mercator, while Mercator will get 76% of M-Rodić.

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Mobitel (http://www.mobitel.si), Simobil (http://www.simobil.si) and T-2 (http://www.t-2.net) for UMTS license

Za UMTS Mobitel, Simobil in T-2

STA/U.Č., 01.09.2006, 14:43

http://www.delo.si/images/iman/pb_najnovej_c5_a1i_20umts_20telefoni.jpg
Najnovejši UMTS telefoni | foto: EPA

Ljubljana - Na javni razpis Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK) za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje storitev tretje generacije mobilnih telekomunikacij UMTS, ki se je iztekel danes opoldne, so se prijavili Mobitel, Simobil in T-2. Ponudbe bodo javno odpirali v ponedeljek, nato pa jih bo preučila posebna strokovna komisija.

Agencija bo, kot so še pojasnili, izdala tri odločbe za tri radijske frekvence za opravljanje storitev UMTS, pri čemer lahko en ponudnik prejme eno odločbo. Odločbe za dodelitev frekvenc bo APEK izdal najkasneje v osmih mesecih, prizadevajo pa si, da bi bile te izdane čimprej. V primeru, da zaradi nepravilnih ponudb agencija ne izbere nobenega ponudnika, lahko razpis po potrebi ponovi.

Mobitel sicer že ima licenco UMTS, pridobil jo je novembra 2001. Na APEK danes niso želeli dajati kakršnihkoli pojasnil v zvezi s prijavo Mobitela na novi razpis za storitve UMTS. "V ponedeljek je javno odpiranje ponudb in strokovna komisija bo potem odločila, kdo lahko dobi frekvenco," so bili skopi na agenciji.

V Mobitelu pa so v sporočilu za javnost zapisali, da želijo z razširitvijo frekvenčnega območja, namenjenega UMTS, zagotoviti še višje prenosne hitrosti, vpeljati nove multimedijske storitve, izboljšati pokritost na ruralnih območjih in znotraj stavb ter povečati zmogljivosti omrežja.

Kot še navajajo v Mobitelu, so razlogi za prijavo na razpis APEK za opravljanje storitev UMTS razvojno naravnani, saj namerava družba v prihodnosti uvajati nove tehnologije in storitve, bistveno nadgraditi zmogljivosti omrežja ter izboljšati pokritost znotraj stavb in na ruralnih območjih.

Za učinkovito rabo omejene naravne dobrine v prihodnjih 15 letih bo moral vsak izbrani ponudnik plačati minimalno 1,5 milijarde tolarjev; Mobitel je pred skoraj petimi leti za licenco UMTS odštel kar 22 milijard tolarjev.

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,156904

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Two Slovenian purchases in Serbia



Dva slovenska nakupa v Srbiji

Tekst: Marija Vidić, Janez Zalaznik

LJUBLJANA, BEOGRAD - Slovensko podjetje Brotrade je v sredo na dražbi v Beogradu po izklicni ceni 210.000 evrov kupilo podjetje Lola progres iz Raške. V dveh letih naj bi v podjetje, kjer bodo proizvajali dele za avtomobile BMW, Mercedes in Audi, vložili tri milijone evrov. "Gre za naš samostojen projekt," je na vprašanje, ali so šli v nakup skupaj s še kakšnim podjetjem, odgovoril predstavnik Brotrade Petar Blažke in dodal, da so denar zagotovile banke. Iz bilančnih podatkov v poslovnem registru GVin ima namreč Brotrade v letu 2005 le dobrih 18 milijonov tolarjev prihodkov od prodaje in slabe tri milijone tolarjev dobička.

http://www.dnevnik.si/uploads/articles/2006/09/02/198468_0.jpg
V dveh letih naj bi v podjetje, kjer bodo proizvajali dele za avtomobile BMW, Mercedes in Audi, vložili tri milijone evrov.

Podjetje je sicer Matija Brodar pred dvema letoma prodal Edvardu in Mileni Babič, zdaj pa se ukvarjajo s posredništvom in dobavami avtomobilski industriji. Brotrade bo prevzel vse kvalificirane delavce oziroma veliko večino vseh, ki jih je po podatkih srbske agencije za privatizacijo 86. S proizvodnjo naj bi začeli čez kakšen mesec, ko bodo podjetje finančno očistili in opravili inventuro. O prodaji kovinskih delov, ki jih bodo izdelovali v Srbiji, so se že dogovarjali z več podjetji, katere pogodbe bodo sklenjene, pa bo znano čez pol leta. Blažke je bil že od leta 1999 predstavnik Lola progres za Evropo, tako da podjetje dobro pozna. Lola progres se ukvarja s kovinsko industrijo, izdelavo težkih konstrukcij in strojegradnjo. Po navedbah srbske agencije za privatizacijo ima Lola za 847.000 evrov dolgov, vendar je Blaške povedal, da je daleč največji upnik država, s katero se, če nameravaš obdržati proizvodnjo in zaposlene, da dogovoriti. Treba pa bo poplačati okoli 150.000 evrov dolgov.

Brotrade je sicer že tretje podjetje, ki je kupilo del koncerna Lola progres. Ta je imel v Srbiji namreč več podjetij. Za nakup so se začeli dogovarjati pred petimi leti, vendar do izvedbe zaradi politične situacije ni prišlo, je še povedal Blažke.

Na dražbi v Beogradu je bilo prodano tudi podjetje za proizvodnjo peči Elind-Teur iz Valjeva. Kupec je konzorcij štirih podjetij, od katerih so tri slovenska. Lastnik enega od podjetij iz konzorcija Milan Kostić ocenjuje, da bodo za poplačilo dolgov in nujne naložbe potrebovali približno dva milijona evrov. Ukvarjajo se predvsem s proizvodnjo termoakumulacijskih peči, izdelujejo pa tudi kamine.

BBC reports about Križnar once again:

http://newsimg.bbc.co.uk/nol/shared/img/nav/v3_banners/v3_ifh_banner.gif

Slovene envoy pardoned by Sudan

A Slovenian envoy jailed for spying in Sudan had been given a presidential pardon, Sudan's state news agency says.

http://newsimg.bbc.co.uk/media/images/42042000/jpg/_42042740_kafp.jpg
Tomo Kriznar had travelled to the troubled Darfur region

Tomo Kriznar, 52, was arrested in July after arriving from Chad and charged with espionage, false reporting and entering without a visa.

Kriznar was later sentenced to two years' imprisonment.

Slovenian President Janez Drnovsek wrote to his Sudanese counterpart, Omar al-Beshir, last week to ask for a pardon for the envoy.

Rights activist

Mr Drnovsek told Mr Beshir: "Kriznar's only task was within the margins of the peace process.

"We ask the Sudanese authority to consider him as a friend and to let him come back as soon as possible."

In addition to his fine, Kriznar was fined 500,000 Sudanese dinars ($2,400) and ordered to be deported after finishing his jail term.

Kriznar is well known in Slovenia as a human rights activist.

He travelled to Sudan's troubled Darfur region in February as the Slovenian president's envoy.

Three months ago, Slovenia held talks with two rebel movements which refused to accept a peace agreement between the main rebel faction and Khartoum.

Sudanese investigators said Kriznar was travelling around Darfur taking pictures and shooting video material of villages there.

The conflict in Darfur, a vast region in western Sudan, started in 2003 when members of ethnic African tribes rebelled against the Arab-led government in Khartoum.

Sudan's government is accused of sending militias to attack Darfur civilians.

It is estimated that more than 200,000 people have died and more than two million have fled their homes in the conflict.

A peace plan agreed to in May is still being opposed by some rebel groups.

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria's CRJ will feature Hit livery on flights to Rome

Adria bo canadairja pobarvala v Hitove barve
ponedeljek, 04.09.2006
Tekst: Denis Oštir

LJUBLJANA - Hit se je z Adrio Airways dogovoril, da bo nacionalni prevoznik vsaj eno od svojih letal prebarval v barve novogoriškega igralniškega podjetja. "Dogovor dejansko vključuje tudi aplikacijo Hitovih oznak na samem letalu," je naše informacije potrdil Tilen Majnardi s Hita.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/0c8314b6c09fe6e80bf70c45560ad7b3.jpeg
Dogovor med Hitom in Adrio bo sicer osredotočen predvsem na Adriino novo povezavo z Rimom, saj je italijanski trg za Hit eden najpomembnejših, povezava pa po naših informacijah ni naletela na tako dober odziv, kot so pri nacionalnem operaterju pričakovali.

Predvsem naj bi bilo manj tako imenovanega verskega prometa, zaradi česar Adria zdaj starta na italijanske hazarderje.

"Vzpostavitev vsake nove letalske linije je finančen zalogaj in potrebnega bo kar nekaj časa, da se naložba povrne," pravi Adrijana Šelj z Adrie. Računajo, da se bo število potnikov še povečevalo in da bo proga rentabilna tudi v zimski sezoni. Ravno tu računajo na dogovor s Hitom. Tako bosta obe podjetji v srednji Italiji skupaj oglaševali Hitovo ponudbo, poleg igralnice Perla v Novi Gorici tudi Kranjsko Goro, Adria pa bo potnike nato iz Rima vozila na Brnik. "To sodelovanje pomeni dodaten korak k prepoznavnosti Hitove turistične ponudbe pri ključnih gostih. Hkrati je to sodelovanje med slovenskim letalskim prevoznikom in največjo slovensko turistično družbo pomemben korak pri promociji slovenskega turizma," pojasnjuje Majnardi. Poleg prebarvanja enega od letal bo Hit oglaševal tudi v Adriini reviji ter na vzglavnikih sedežev v letalih.

Kot so nam potrdili na Adrii, se o takšnih oblikah sodelovanja dogovarjajo tudi z nekaterimi drugimi podjetji, vendar njihovih imen, dokler ne bodo podpisane pogodbe, še ne želijo razkriti. Neuradno pa smo izvedeli, da so med njimi še nekatera druga turistična podjetja, tudi Sava in Istrabenz ter Telekom Slovenije oziroma Mobitel. Takšna praksa v tujini ni neobičajna. Lufthansa je, denimo, med svetovnim nogometnim prvenstvom v oglase odela dobršen del svoje flote.

denis.ostir@dnevnik.si

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/198667/

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Government looking for new logo and slogan representing Slovenia as a trademark

Vlada išče novi logotip in slogan turistične Slovenije
ponedeljek, 04.09.2006 15:14
Tekst: (rš)

LJUBLJANA - Danes opoldne je potekel rok za prijavo na natečaj za nov logotip in slogan Slovenije. V vladnem uradu za informiranje, ki je objavil razpis, so povedali, da so prejeli okoli 250 vlog, vendar je lahko predloženih idejnih rešitev v ovojnicah še več. Odpirati jih bodo začeli jutri, rezultati pa bodo znani konec tega meseca.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/b984b08119f8ce63e3f046fa5bd4af9d.jpeg
Rožice, ki so predstavljale slovenski turizem, so se poslovile, prihajata nov logotip in slogan.

V tujini Slovenijo vse prevečkrat zamenjajo s kako drugo državo, je ne prepoznajo ali jo napačno umestijo. Dokaz temu je pred kratkim objavljen zemljevid v časniku Sun, ki je v prispevku o turističnih lepotah Hrvaške Slovenijo preimenoval v Avstrijo.

Naša država nima izdelane podobe, zato potrebuje nov slogan in logotip, ki bosta povečala njeno prepoznavnost. Urad vlade za informiranje je zato povabil ponudnike k oblikovanju novega logotipa in slogana Slovenije, temelječa na jasnem in nedvoumnem sporočilu, ki bosta Slovenijo utrdila na evropskem in svetovnem zemljevidu.

To je velika priložnost, da se Slovenija predstavi kot mlada, urejena in sodobna država, ki se pohvali z bogato naravo, kulturno dediščino in zgodovino. Ker bi celostno predstavljala državo, bi logotip in slogan uporabljali tako v turizmu kot v kulturi, gospodarstvu in na drugih področjih. Oba mora biti preprosta, lahko prepoznavna, vsestransko uporabna in si ju je lahko zapomniti.

Slovenija se je doslej svetu predstavljala z neenotnimi simboli. Turistična zveza Slovenije je bila pobudnica akcije in slogana Slovenija, moja dežela, Slovenska turistična organizacija pa je za promocijo naše države izbrala rožice, ki so krasile tudi letala nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/198810/

^ Thank god, I never liked the flowers, they represent nothing.

Hehe, design-wise they were okay, but yeah, they didn't represent anything.

^ Actually i think they were meant to represent the slovenian regions - from primorska to prekmurje, represented in flowers as the natural haven...those r the things u learn at the college of tourism i guess...

To me they looked boring and uncreative.

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Dun&Bradstreet: Slovenia firmly first in region

Dun&Bradstreet: Slovenija še naprej na prvem mestu v regiji
Ljubljana - Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet je v septembrskem poročilu ohranila rating Slovenije pri DB2b. Država je tako utrdila položaj na vrhu regionalne lestvice, so danes sporočili iz partnerske družbe Dun&Bradstreeta, bonitetne hiše I.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406090611403384-1.jpg

Na drugem mestu v regiji je Estonija, ki ima septembra nespremenjeno oceno DB2d. Na tretjem mestu je Slovaška, ki je bila do junijskega poročila na prvem mestu v regiji skupaj s Slovenijo, njen rating DB2d pa ima sedaj znak za padanje.

Bonitetna hiša v tokratnem poročilu za Slovenijo piše o prihajajočih lokalnih volitvah in z njimi povezanimi javnomnenjskimi raziskavami, o špekulacijah o stabilnosti vladajoče koalicije ter o nedavnih nesoglasjih med premierom Janezom Janšo in predsednikom države Janezom Drnovškom. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406090611403384&cid=103&pgn=1

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways and Intereuropa sign cooperation agreement

Adria Airways in Intereuropa sklenili dogovor o sodelovanju
sreda, 6. september 2006

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006/09/06/SLIKE/ONLINE_155955-300.jpg
Logistični terminal se razteza na 1800 kvadratnih metrih.

Slovenski letalski prevoznik Adria Airways in logistično podjetje Intereuropa sta danes sklenila pogodbo o dolgoročnem strateškem sodelovanju pri mednarodnih letalskih prevozih na ozemlju Kosova. Pričakovana letna vrednost posla je več kot tri milijone evrov, so sporočili iz Adrie Airways. Intereuropa je sicer danes v Prištini odprla logistični terminal v Prištini, ki je začel delovati že v prvih dneh julija.

Glede na to, da se je Intereuropa odločila prevzeti primat pri logističnih storitvah v jugovzhodni Evropi, so se v Adrii odločili, da lahko kot letalski prevoznik v tej ponudbi logističnih storitev partnersko sodelujejo in imajo od tega koristi tako pri prevozu tovora kot potnikov, so povedali v Adrii. Ocenjujejo, da bodo letno na račun dejavnosti Intereurope na tem območju, ki bodo povezane z Adriinimi leti, iztržili več kot tri milijone evrov.

Z novim logističnim terminalom, ki se razteza na 1800 kvadratnih metrih, in lastnim podjetjem Intereuropa Kosova želi Intereuropa okrepiti prisotnost na kosovskem trgu in posredno prispevati tudi k uspešnejši blagovni menjavi med Slovenijo in Kosovom. Govornika na otvoritvi sta bila predsednik kosovske vlade Agim Ceku in slovenski minister za promet Janez Božič.

Novo logistično podjetje Intereuropa Kosova, ki ima sedež v Prištini, je začelo delovati v začetku julija, uradna slavnostna otvoritev pa bo predvidoma septembra. Intereuropa v kosovski družbi nudi logistične storitve, carinsko zastopanje, skladiščenje in distribucijo ter mejne odprave.

STA

http://www.vecer.si/clanek2006090605101483

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways transports almost 700,000 passengers in first 8 months

Adria Airways v prvih osmih mesecih prepeljala že skoraj 700.000 potnikov

Ljubljana, 07.09.2006 – V Adrii Airways so v prvih osmih mesecih letošnjega leta prepeljali preko 699.027 potnikov. V rednem prometu je v tem obdobju potovalo za 15 odstotkov več potnikov kot v enakem obdobju lani. Prav tako so za devet odstotkov povečali število letov in za sedem odstotkov izboljšali odstotek zasedenosti kabine.

V mesecu avgustu je Adria Airways prepeljala 122.916 potnikov. Število letov so povečali za deset odstotkov, zasedenost kabine pa so v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 2 odstotka. V rednem prometu, kjer ima Adria okoli dvesto rednih tedenskih poletov v dvajset evropskih mest, je v avgustu potovalo 14 odstotkov več potnikov kot v enakem obdobju lani.

»Na rast prometa ugodno vpliva tudi uvedba štirih novih letalskih povezav - v Barcelono, Rim, Tirano in Birmingham, med katerimi je še posebej uspešna linija v Barcelono,« je dosežene rezultate v prvih osmih mesecih komentiral predsednik uprave, mag. Tadej Tufek.

We're about to see a millionth passenger for the first time in Adria's history! :D

^ Yes, IN THE SAME YEAR. ;)

:tongue2:

Well, duh, Adria transported 944,000 passengers last year alone. That means the millionth passenger in absolute terms occured decades ago, before Slovenia's independence. However, with a 15% increase in passengers, we're almost certainly going to see the (yearly) millionth passenger this year, I think Tufek said they're expecting him/her in October.

^ :tongue2:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

5 % GDP growth rate in 1st half of 2006



V Sloveniji petodstotna gospodarska rast

LJUBLJANA - Gospodarska rast je bila v prvi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem lani petodstotna. V drugem letošnjem četrtletju se je BDP v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem realno povečal za 2,8 odstotka, v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem pa za 5,6 odstotka.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/770f881115628e8774d431fb352638e1.jpeg
V Sloveniji se nadaljuje ugodna gospodarska rast.

BDP v tekočih cenah je znašal 1816 milijard tolarjev, kar je za 7,2 odstotka več kot pred letom. Stopnje rasti izvoza in uvoza so se v drugem četrtletju po zelo visokih stopnjah rasti v začetku letošnjega leta zmanjšale in se vrnile na raven z leta 2005. Pri tem je bilo zmanjšanje rasti približno enako izrazito pri blagu in storitvah.

Rast zaposlenosti in investicij

V drugem letošnjem četrtletju visoka gospodarska rast odrazila tudi v stalnem povečevanju zaposlenosti. Po podatkih nacionalnih računov je skupna zaposlenost v drugem četrtletju 2006 znašala 928.000 oseb, kar je za 9000 oseb več kot pred letom. Zaposlenost se je po njenih besedah Hrenove povečala v vseh sektorjih gospodarstva, najbolj v sektorju država. Bruto investicije v osnovna sredstva so se v drugem četrtletju letos v primerjavi z drugim četrtletjem 2005 realno povečale za 8,7 odstotka. Najbolj so se povečale investicije v transportno opremo in v zgradbe in objekte, kar se dogaja že sedmo četrtletje zapored.

Zmanjševanje dodane vrednosti

Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, ki so najpomembnejša dejavnost slovenskega gospodarstva, je bila skoraj za polovico manjša kot v začetku leta, je poudarila Hrenova. Posledično se je dodana vrednost v osnovnih dejavnostih v drugem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem lani realno povečala za štiri odstotke, kar je manj kot v začetku letošnjega leta.

Wonderful, considering GDP growth in 2005 was 3.9% and 4.2% in 2004, which was considered one of the better years. :D

Just to add some more data:

Q1 2006 growth: 5.1%
Q2 2006 growth: 4.9%

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

2008: Slovenia says goodbye to toll stations!

Nič več cestninskih postaj

Celje - Poglavitni cilj uvedbe elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku, ki naj bi zaživel konec leta 2008, je odpraviti vse cestninske postaje. Nova tehnologija bo namreč omogočala cestninjenje že med samo vožnjo pri hitrosti 130 kilometrov na uro, je danes na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju povedal izvršni direktor za strateški marketing v Družbi za avtoceste v RS (DARS) Jure Krajnc.

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006/09/08/SLIKE/ONLINE_144408-300.jpg
Such traffic jams will become a thing of the past. All toll stations are supposed to be removed by the end of 2008.

Akcijski načrt uvedbe elektronskega cestninskega sistema, ki ga je vlada sprejela konec junija, predvideva dve tehnologiji cestninjenja. Z mikrovalovno tehnologijo naj bi DARS cestninil na avtocestah, s satelitsko tehnologijo pa na državnih cestah, je pojasnil Krajnc. Kot je dodal, je slednjo možno uporabiti tudi za cestninjenje na občinskih cestah, če bo DARS uspel z občinami skleniti takšen dogovor.

Plačilo po dejanski prevoženi razdalji

Cilj novega sistema cestninjenja je plačilo cestnine po dejanski prevoženi razdalji na vseh cestah. Za državne ceste morajo zdaj vozniki ob registraciji plačati letno povračilo za uporabo državnih cest, in sicer ne glede na to, koliko se po teh cestah vozijo.

Problem postaja še bolj pereč zdaj, ko se zaključuje izgradnja avtocestnega križa v Sloveniji, je dejal. Določen segment voznikov namreč uporablja le avtoceste, zato je nepravično do njih, da plačujejo letno povračilo za uporabo državnih cest.

Cilj je uvedba cestninjenja na celotni cestni mreži

Po Krajnčevem mnenju je ključno vprašanje, katero cestno mrežo želimo cestniniti. Glede na izhodišča prometne politike EU in resolucijo o prometni politiki RS pa je končni cilj uvedba cestninjenja na celotni cestni mreži v Sloveniji. Plačilo posameznega uporabnika cestnega omrežja bo moralo zato biti odvisno od prevožene razdalje, vrste vozila, kakovosti vozila, izpustov v okolje, povzročenega hrupa in časovnega intervala uporabe infrastrukture. (STA/Foto Sašo Bizjak)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406090814302167&cid=103&pgn=1

W00t! :D

A lengthy interview from Večer, interesting only because of the last few paragraphs.

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Another Slovenian "success story"?

Intereuropa Kosova že v letu 2007 načrtuje visoko rast prometa

Še ena slovenska "zgodba o uspehu"?
V Intereuropi si obetajo licence za UPS-storitve v Srbiji in s tem tudi na Kosovu - Novi distribucijski center UPS za Balkan bo najbrž na Brniku, od koder bi Intereuropa razvažala pošiljke na jugovzhod

"Branko Butala, regionalni "menedžer," predstavnik "koncerna" "Intereuropa," zaposlen v njenem podjetju "Intereuropa" Kosova, pravi, da gre za ambiciozen, dva milijona "evrov" vredni projekt postavitve logističnega centra v Prištini, ki so si ga zastavili in ga izpeljali v zelo kratkem roku, hkrati pa svoje logistično delovanje "količijo" tudi na mejnih točkah s Srbijo in z Makedonijo, na letališču Priština in v Peči.

Ker "že nam ta trenutek ne uspe zadostiti vsem potrebam tega območja, sem prepričan, da smo prišli sem v odličnem trenutku, in verjamem, da smo na pravi poti. To je prvi projekt logističnega centra, ki vsekakor ni zadnji," nam je ob slovesni otvoritvi logističnega centra v Prištini povedal Butala.

Če bo vse po načrtih, bo podjetje Intereuropa Kosova v tem letu dosegla tristo tisoč evrov prometa, v naslednjem letu milijon evrov, kasneje še več, investicija pa se bo pokrila že v tem letu, nam našteva Butala. Intereuropa je večinski lastnik podjetja in tudi v upravnem odboru ima večinsko vlogo, družabnik pa je Kosovar, še izvemo.

Kaj pa pridobivanje za gradnjo potrebne dokumentacije? "Država Kosovo deluje - uprava in vse institucije normalno delajo, enako odvetniške pisarne. Brez težav smo pridobili vso za delovanje potrebno dokumentacijo, in to med letošnjim februarjem in aprilom, ko smo uradno odprli podjetje v Prištini," pravi Butala.

Intereuropa na Kosovu zalaga s svojo paleto logističnih storitev tudi slovensko in nemško vojsko. "Delali smo projekte za obe vojski, in to različne posle. A da ne bi narobe razumeli: tu imamo predvsem priložnosti pri organizaciji vsakovrstnih transportov - v prvi vrsti za slovenske gospodarske družbe in družbe v državah, kjer imamo povezana podjetja. Slovenija je na Kosovu zastopana praktično z vsemi blagovnimi znamkami - tu je obrat Droge, Gorenje je na skoraj vsakem koraku ... Naše novo podjetje je komaj zaživelo, skladišče v Prištini pa bo služilo kot zagon za naprej. Razmišljamo že o novi lokaciji, za katero računamo, da bo imela tudi železniški priključek, ki je za nas izrednega pomena," pravi član uprave holdinga Intereuropa" "Zvezdan" "Markežič."

Intereuropa si na Kosovu obeta tudi trženje UPS-storitev, ki jih že opravlja za ameriško družbo hitre pošte v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni. "Pogajamo se o prevzemu podjetja v Srbiji, ki to dejavnost opravlja za UPS. Če prevzamemo licenco v Srbiji, bomo glede na to, da Kosovo uradno še ni priznano kot država, avtomatično lahko opravljali UPS-storitve tudi na Kosovu," je na naše vprašanje odgovoril Markežič.

Ker so Američani zelo zadovoljni s filialo UPS Slovenija, se jim je v tehničnem delu UPS porodila ideja, da Balkana ne bi več oskrbovali preko distribucijskega skladišča na Dunaju in v Budimpešti, ampak da bi veliko, stoštiridesettonsko letalo vsakodnevno pristajalo na Brniku. Intereuropa pa bi prevzela razvrščanje za Zagreb, Sarajevo, Sofijo, Bukarešto, Beograd, Prištino in Skopje, nakar bi blago z Brnika v posamezne države prepeljali z manjšimi letali, od česar bi "imela korist vsa država", smo še izvedeli od Markežiča. "

Kristina Menih

http://www.vecer.si/clanek2006090805102608

So, UPS wants to have its distribution centre for the whole of the Balkans at Ljubljana Airport. This is great, considering DHL will be building a logistical centre at the airport in the near future as well! :D

Okay, a bit political, but who knows, maybe something will happen.

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

LDS wants faster construction of the A4 motorway Slivnica (Maribor) - Gruškovje

LDS si želi rešitve avtocestne problematike v SV Sloveniji do leta 2008
petek, 8. septembra

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006/09/08/SLIKE/ONLINE_142224-300.jpg
Gradnja avtoceste na severovzhodu Slovenije počasi napreduje. (Foto: Sašo Bizjak)

Skupina poslancev, županov in županskih kandidatov iz vrst LDS je danes v Miklavžu na Dravskem polju podpisala izjavo o nadaljnjem gospodarsken razvoju Podravja in Spodnjega Podravja.

S tem so ponovno opozorili vlado, da je uspeh sprejetih regionalnih razvojnih programov odvisen predvsem od izgradnje kakovostne prometne infrastrukture na območju severovzhodne Slovenije. Predstavitve izjave se je udeležil tudi poslanec SLS in predsednik odbora državnega zbora za promet Franc Kangler, ki pa ni podpisal izjave, je pa pozdravil pobudo kolegov iz LDS.

Poleg poslancev Milana Petka in Mateja Lahovnika sta med podpisniki župan Ptuja Štefan Čelan in župan Miklavža na Dravskem polju Leo Kremžar. Izjavo so podpisali še županski kandidati LDS Janez Ekart (Starše), Irena Pernat (Rače-Fram) in Boris Demšič (Hoče-Slivnica).

Podpisniki zahtevajo od vlade, da se gradnja avtocestnega odseka med Slivnico in Draženci začne izvajati najkasneje v začetku leta 2007 in se zaključi najkasneje konec leta 2008. Hkrati zahtevajo, da vlada v prvi polovici leta 2007 sprejme uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni odsek med Draženci in Gruškovjem in da se gradnja tega avtocestnega odseka začne izvajati najkasneje v prvi polovici leta 2008 in se konča najkasneje konec leta 2009.

Kot so opozorili podpisniki, kritično točko na Pyhrnskem koridorju, ki na območju Slovenije poteka na relaciji Šentilj - Maribor - Ptuj - Gruškovje, predstavlja gradnja avtocestnega odseka od vozlišča v Slivnici mimo Ptuja do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje. Hitra cesta skozi Maribor in glavna cesta od Ptujske ceste naprej proti Miklavžu, Zlatoličju, Hajdini, Podlehniku in Gruškovju sta preobremenjeni, kar še posebej občuti lokalno prebivalstvo.

Izjavo bodo podpisniki izročili ministru za promet Janezu Božiču, ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku in ministru za finance Andreju Bajuku. Pred tem jo bodo ponudili v podpis tudi občanom.

STA

http://www.vecer.si/clanek2006090805102788

I'm not sure how successful this will be, considering DARS and the government already pushed for faster construction of the motorway and managed to change opening dates for the northern and southern half of the motorway from 2013 to 2009 and 2011, respectively. I'm optimistic that it can happen though. :)

A lengthy interview from Večer, interesting only because of the last few paragraphs.

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Another Slovenian "success story"?



So, UPS wants to have its distribution centre for the whole of the Balkans at Ljubljana Airport. This is great, considering DHL will be building a logistical centre at the airport in the near future as well! :D


Now that's some great news :D

The New York Times reports about our president...

http://graphics10.nytimes.com/images/misc/nytlogo379x64.gif

The Saturday Profile
Slovenian President Finds Peace and Wants to Share It

By NICHOLAS WOOD
Published: September 9, 2006

LJUBLJANA, Slovenia

THE best-selling book here right now, a New Age thumb sucker called “Thoughts on Life and Awareness,” is predictably full of platitudes about “finding our inner balance, peace and integrity and then transferring this to our surroundings.” Dedicated readers, and there seem to be many, can also consult the blog and advice column by the same author, who happens to be the president of Slovenia, Janez Drnovsek.

http://graphics10.nytimes.com/images/2006/09/08/world/09profile190.1.jpg
“I am trying to help the people. I would say it’s a result of my own personal development. I have developed my awareness.” JANEZ DRNOVSEK

For well over a decade he has been at the center of Slovene politics, first as prime minister and then as president, a cool and reserved politician best known for his expertise in controlling inflation. But seven years ago, he was stricken with cancer of the kidney, which he says he survived only after rejecting conventional medical treatments and adopting a vegetarian diet, fasting and natural remedies. He says he was transformed by the experience, suddenly emboldened to speak his mind on all sorts of topics, from advice to the lovelorn to peace in Darfur.

He has frequently criticized the government and the Roman Catholic Church, and started a raft of initiatives that his advisers say they can barely keep up with. Above all, he believes he has found “a higher consciousness,” and now wants to share what he calls his “positive energy” with the rest of the world.

Mr. Drnovsek (pronounced der-NOW-shek) has not seen a doctor in a year and a half. Though questions were raised about his health after he fainted during a ceremony in June, he maintains that he has fully recovered, and that he is now obliged to help others.

“I am trying to help the people,” he said in an interview in his offices in Ljubljana. “I would say it’s a result of my own personal development. I have developed my awareness. I can help people, I think, because they are finding themselves down the road I have passed some time ago.”

Frequently smiling, and looking relaxed but older than his 56 years, Mr. Drnovsek outlined how overcoming the “formations,” as he called the cancer that at one stage had spread to his lungs, changed his personality. “This disease that I have overcome in the last few years — certainly it can have an impact,” he said. “You realize that life could be really short. Before, I was concentrated on pragmatic issues as prime minister. But then I was able to establish some distance. I think that I should do a little more to help the others.”

He says he no longer feels he has to hold back on issues that others consider too delicate. “I don’t have to make a compromise, just to say what is right,” he said.

Rather than live in his official residence, Mr. Drnovsek stays in a village on a mountain half an hour’s drive from the capital. He says that he lives on fresh vegetables and bread that he bakes himself, and that he periodically fasts for as long as eight days at a time.

In January, he resigned from his political party and formed a group called the Movement for Justice and Development, a platform for his new political and moral vision. He has a blog on the group’s Web site, in which he comments on topics as diverse as microlending, Jesus Christ, herbal medicine and the responsibilities of public office. “Someone in power should be a person who wishes it the least; a person who is honest, and who is aware of all the traps and the huge responsibility of authority,” he wrote in one entry. “Such a politician will work for the people, for the municipality, the state and humankind.”

MR. DRNOVSEK’S frankness has made him one of the most popular figures in the country. Last Christmas, his popularity surged when a woman surprised him with the revelation that he had a 19-year-old daughter, from a relationship they had in the 1980’s. The disclosure only added to his popularity, as father and daughter were publicly united for the first time.

“I think that after this personal struggle, people saw that he was someone like them, and because he can share things with them,” said Tina Horvat, an editor with Jana, the woman’s monthly magazine that publishes his advice column. “If presidents of other countries would be like him, it would make the world a better place.”

But it is the application of the president’s new vision to world affairs that has courted the most controversy, and not a little ridicule.

Last October, he began a campaign to resolve the future of the disputed province of Kosovo, now administered by the United Nations. His proposal — to give the province conditional independence from Serbia — angered both the Albanian and Serbian sides in the dispute, and prompted the Serbs to cancel an official visit by Mr. Drnovsek to Belgrade.

This year he has made repeated suggestions about ways to solve the conflict in Darfur, going as far as inviting the leaders of the rebel factions and the Sudanese government to a peace conference in Ljubljana. None came.

In August, an envoy Mr. Drnovsek had sent to Sudan — Tomo Kriznar, a prominent Slovene human rights advocate — was sentenced to two years in prison by a Sudanese court for entering the country illegally. Mr. Kriznar, who was trying to draw up an agreement among rebel groups that were not yet parties to an existing peace deal with the Sudanese government, had crossed over the border from Chad without a visa. After intervention by the Slovene government and the European Union and a letter from Mr. Drnovsek, Mr. Kriznar was pardoned Sept. 4 and set free.

“People are suffering more and more,” Mr. Drnovsek said. “So I thought that I had to do something, and Tomo Kriznar also thought I had to do something.” Mr. Drnovsek’s handling of the affair prompted calls for his resignation from a right-leaning magazine, Mag. Diplomats deplored what they said was the amateur nature of his initiative and the damage it did to Slovenia’s reputation. (His five-year term ends in December 2007, and he said in June that he would not seek re-election.)

THE Sudanese affair does seem to have cut into his political support. But he shows no signs of curtailing his role as a peacemaker. “Did the whole international community make progress, with so many hundreds of diplomats who are paid for this?” he asked. “Nothing, neither in Darfur nor in Kosovo. Nothing.

“That’s why I started my initiatives, hoping perhaps I can move things. But one should be surprised why the whole international community isn’t more efficient, in any case, and not why I’m not.”

Still, the affair has raised questions about his judgment. “I am not sure how much the president knew about Sudan,” said Ali Zerdin, deputy editor of Mladina, a weekly magazine. “It was definitely naïve to expect that such a complex problem would be solved with the power of positive thinking.”

More ominously, several politicians and at least one doctor have raised questions about whether diet and positive thinking really have cured Mr. Drnovsek, particularly after his fainting spell in June. “I’m no prophet,” wrote Tine Velikonja, a retired surgeon who said he had spoken with the president’s former doctors. “But I can say for certain that if Drnovsek insists on his vegetarian diet, he will not walk this earth in 2007.”

http://www.nytimes.com/2006/09/09/world/europe/09drnovsek.html

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

DARS starts 6-month renovation of the Karavanke Tunnel

DARS začenja polletno prenovo Karavanškega predora
Jesenice - Ob zaključku poletne turistične sezone, ko je gorenjska avtocesta najbolj obremenjena, bo Družba za avtoceste v RS (DARS) pričela prenavljati vozišče v Karavanškem predoru, skozi katerega je v 15 letih mejo med Avstrijo in Slovenijo prečkalo že preko 24 milijonov osebnih in tovornih vozil.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12060909101546101-1.jpg

579 milijonov tolarjev vredna prenova bo trajala približno pol leta, v tem času pa bo promet potekal le po enem voznem pasu.

Prenova se bo izvajala pol leta, 24 ur na dan

Kot so pojasnili na DARS, so obnovo cestišča na slovenski strani uskladili s prenovo na avstrijski strani predora, ki bo potekala istočasno. Medtem ko DARS za izvedbo del načrtuje le zaporo ene strani cestišča in izmeničen promet po drugi strani, pa avstrijski upravljavec Asfinag predvideva tudi petdnevno popolno zaporo predora med 23. in 5. uro. Prenova dotrajanega in poškodovanega vozišča, ki se bo začela 18. septembra, bo sicer trajala 182 dni, pri čemer velja, da bodo dela potekala 24 ur dnevno, vse dni v letu razen v času med novoletnimi prazniki.

Prenovili bodo tudi sistem klica v sili in vgradili ozvočenje

Za prenovo vozišča so se odločili, ko so pri rednem pregledu predora in snemanjih kanalizacije z videokamero ugotovili, da prihaja do stiskanja talnega dela predorske cevi, kar je vodilo do poškodb kanalizacije in dviganja vozišča. Zato se bo izvajalec del, ki naj bi bil znan v kratkem, saj DARS še zaključuje postopek izbora, najprej lotil prvega dela vozišča, kjer so poškodbe največje. Približno enako obsežna dela pa DARS načrtuje tudi za prihodnjo jesen. Poleg prenove vozišča bodo vgradili še talni obok in sanirali poškodovano kanalizacijo. V celotnem predoru bodo prenovili še sistem klica v sili in vgradili ozvočenje. Tako bo načrtovana sanacija tretji večji poseg na vozišču 15 let starega Karavanškega predora, v katerem je zaenkrat nameščenih 36 niš za nujen klic in 75 gasilskih niš z napravami za gasilce in ročnimi gasilskimi aparati.

Prihajalo bo do polurnih zastojev

Predor tudi v obdobju, ko ni prometnih konic, vsak dan prepelje okrog 6000 vozil. V zadnjem času pa vse bolj narašča zlasti tovorni promet, saj je Karavanški predor najkrajša pot do jugovzhodnih dežel Balkanskega polotoka. Zato v DARS ob izmeničnem prometu pričakujejo, da bo prihajalo tudi do polurnih zastojev. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=12060909101546101&cid=100&pgn=1

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Maribor Airport meets Ryanair officials in October

Sonc: Z vodstvom Ryanaira se znova srečamo oktobra
Maribor - Novi direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc, ki je vodenje letališča v lasti družbe Prevent prevzel avgusta, ob napovedi ponovne vzpostavitve letalske linije irskega nizkocenovnega prevoznika Ryanaira med Celovcem in Londonom zaenkrat ne vidi težav pri nadaljnjih dogovorih z Ryanairom za vzpostavitev linij v Mariboru.

"Z vodstvom Ryanaira smo dogovorjeni, da se znova srečamo v začetku oktobra," je povedal Sonc. Prvi mož mariborskega letališča, ki je na tem mestu zamenjal Silva Ambroža, je dejal, da težko ocenjuje, kaj bi novica iz Celovca pomenila za Aerodrom Maribor. "Če je zdaj objavljeno, da bodo znova leteli iz Celovca, verjetno tega niso storili kar čez noč. To pa po moje pomeni, da ta odločitev ne more vplivati na naše dogovore, saj se potem z nami ne bi niti pogovarjali," je svoje mnenje pojasnil Sonc.

Sonc: Ryanair ni edina letalska družba in London ni edina destinacija

Po njegovih besedah je dejstvo, da Ryanair zanima Maribor, enako pa velja tudi v obratni smeri, vendar sam, tako Sonc, ne namerava govoriti v slogu svojega predhodnika, da je pogodba že na mizi. Temu še zdaleč ni tako, saj je prav to predmet medsebojnih dogovorov. Sicer pa za njih ni zanimiv le London, saj Ryanair leti tudi na drugih linijah, ki pa morajo biti za obe strani tržno zanimive. Kot je še dejal Sonc, se Aerodrom Maribor za vzpostavitve letalskih linij dogovarja tudi z drugimi prevozniki, saj ne želijo staviti le na enega konja.

Urejanje linij ni enostaven posel

Tega, kdaj konkretno bo iz Maribora poletelo kakšno novo letalo, Sonc ni želel napovedovati, saj so, kot je dejal, trenutno šele na začetku poti, ki bo trajala vsaj dve ali tri leta. "Upam, da ne bo kdo razočaran, vendar če bo kaj od teh stvari, ki jih zdaj počnemo, realiziranih v dveh letih, bomo naredili odličen posel. Urejanje linij je namreč bolj komplicirano, kot se zdi na prvi pogled," je še poudaril direktor mariborskega letališča. (STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14060909073533101&cid=103&pgn=1

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Transport Minister Božič reveals the details of the new toll scheme

Minister Božič je prišel na MOS predstavit nov elektronski cestninski sistem
Čez pet let tudi cestnina za državne ceste

Do konca leta ABC-sistem tudi za tovornjake - Od leta 2011 brez cestninskih postaj - Sprejetje akcijskega načrta v vladi pomeni, da ministrstvo in Dars lahko začneta izvedbo projekta

"Pomembno je, da so roki pri uvedbi elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, ko ljudje ne bodo ustavljali pri cestninskih postajah in čakali, da bodo plačali cestnino, realni, je včeraj ob obisku Darsove stojnice na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju dejal minister za promet Janez Božič.

Darsovci, navzoč je bil tudi predsednik uprave družbe za avtoceste Rajko Siročič, so obisk ministra izkoristili za predstavitev akcijskega načrta uvedbe novega elektronskega sistema cestninjenja (vlada ga je sprejela junija letos), o njem je bilo že precej govora, v praksi pa naj bi zaživel do konca leta 2008. Božič je dejal, da je do konca leta predvidena uvedba ABC-sistema za vsa vozila, do konca leta 2008 pa je predvidena vzpostavitev celotnega sistema z mikrovalovno tehnologijo sistema DSRC. V tem času bo treba sprejeti zakon o cestnini. V letu 2011 pa je predvidena uvedba satelitskega sistema, pri katerem bo obvezna uporaba OBU-naprave s satelitskim sistemom na državni cestni mreži tudi za osebna vozila. Cestninske postaje ne bodo več potrebne in jih bodo podrli, kar bo tudi precej stalo, pred rušitvijo pa bo treba dobiti ustrezna dovoljenja, tako kot za gradnjo.

Vodja projekta novega sistema elektronskega cestninjenja v Darsu Jure Krajnc je novost pojasnil nekoliko bolj podrobno. Poudaril je, da sprejetje akcijskega načrta v vladi pomeni mandat prometnemu ministrstvu in Darsu, da začneta izvedbene korake, teh je enajst, pri uresničitvi projekta, saj so doslej le ugotavljali možnosti, jih primerjali in spremljali dogajanje v sosednjih državah. Prvi korak je uvedba ABC-sistema za vsa vozila do konca tega leta. Naslednji je izbor izvajalca za mikrovalovno tehnologijo sistema DSRC, nato je do konca leta 2007 predvidena uvedba servisnih cestninskih centrov. Portali na avtocestah z napravami za beleženje podatkov s tablic DSRC morajo biti postavljeni do konca leta 2008. Tujci bodo lahko kupili dnevno karto, vendar pa bo cena takšna, da bo stimulirala uporabo elektronskega sistema. Do začetka leta 2008 bodo porušene tudi vse sredinske steze cestninskih postaj oziroma bodo preoblikovane v hitre steze za prosti prometni tok. S tem bo končana prva faza uvedbe elektronskega cestninskega sistema, ki bo v bistvu samo nadgradnja sedanjega ABC-sistema. Za mikrovalovni sistem, ki ga je možno zelo hitro razviti, bo potrebnih okoli 150 milijonov evrov, pravi Krajnc. V naslednji fazi pa bodo do leta 2011 uvedli tako imenovani OBU-sistem z mikrovalovnim in satelitskim modulom, ki bo omogočal cestninjenje tudi na državnih cestah, ne le na avtocestah in hitrih cestah, sistem pa bo kompatibilen z elektronskimi cestninskimi sistemi v drugih evropskih državah. Na vprašanje, ali ne bodo zlasti izrazito tranzitne države prikrajšane v skupnem oziroma enotnem evropskem cestninskem sistemu, saj bo cestnina plačana doma, Jure Krajnc odgovarja, da ne. Med državami bo sklenjen pobot po vzoru tovornega prometa. Ne pričakuje velikih protestov zaradi razširitve cestninskega sistema na državne ceste, saj bo prispevek za ceste, ki ga plačamo ob registraciji, nižji ali pa ga ne bo.

Ni še povsem jasno, kako bomo plačevali cestnino, najverjetneje pa z dobroimetjem in kreditnimi karticami. Še večja uganka je, kakšna bo cena prevoženega kilometra. Minister Božič je v Celju samo dejal, da bo Dars po uvedbi novega cestninskega sistema s cestnino pobral okoli 60 milijard tolarjev letno, kar je za okoli 20 odstotkov več kot sedaj, ko so nekateri odseki brezplačni. Novi sistem bo pravičnejši, ker bo vsak plačal toliko, kot prevozi, promet bo pretočnejši in ekološko sprejemljivejši.

Aleš Mišič

http://www.vecer.si/clanek2006090905102916

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Wizzair adding new routes from Brnik in 2007: Dortmund and Stockholm!

Wizzair poleti z Brnika še v Stockholm in Dortmund
ponedeljek, 11.09.2006
Tekst: Denis Oštir

LJUBLJANA - Madžarsko-poljski nizkocenovni prevoznik Wizzair bo poleti obstoječima povezavama z Brusljem in Londonom dodal še dve, trdijo naši viri. Tako naj bi se z Aerodromom Ljubljana dogovarjali, da bodo s prihodnjo poletno sezono začeli leteti tudi v švedski Stockholm in Nemčijo, vendar podrobnosti o tem, na katero letališče, zaenkrat še niso znane.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/74f8bd816603728a1049c2b508d3ab5d.jpeg
Predvidoma spomladi bo Wizzair programoma iz Ljubljane v London in Bruselj dodal še povezavi Brnika s Stockholmom in Dortmundom.

Wizzair sicer leti le na dve letališči v Nemčiji - na frankfurtsko letališče Hahn in v Dortmund. Glede na to, da Adria leti v Frankfurt tudi do petkrat na teden in da z letom v Frankfurt ne bi dobili olajšav letališča za odpiranje novih povezav, bodo najverjetneje izbrali Dortmund.

Da se s prevoznikom pogovarjajo o morebitni razširitvi povezav, so nam potrdili na Aerodromu Ljubljana. "Ko je Wizz Air vstopil na slovenski trg, smo napovedali, da sta povezavi z Londonom in Brusljem začetek in da jima bomo sčasoma dodali še nove povezave," je na naše vprašanje odgovorila Brigita Zorec iz Aerodroma Ljubljana. Potrdila je, da gre za dve povezavi in da bosta vzpostavljeni prihodnje leto, kot tudi to, da bo ena s Skandinavijo, druga z zahodno Evropo. Konkretnih krajev pa še ni želela razkriti.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/200063/

So, what is confirmed is that Wizzair is negotiating new routes with Aerodrom Ljubljana and that reliable sources say they will start flying from Brnik to Germany and Stockholm. Considering Wizzair only flies to Dortmund and Frankfurt in Germany, Dortmund is most likely, since Adria has a daily connection between Frankfurt and Brnik.

So excellent news! So far we're already getting three new routes in 2007: Finnair (Helsinki) and now Wizzair (Dortmund, Stockholm). I also know that Adria is in talks about adding a new route from Brnik to Kiev, however I don't have any info on the status of those talks.

^^

Superb news! :cheers: :cheers: :cheers:

Yeah, well, that article is a bit wrong. Wizzair also flies to Hamburg - Lübeck in Germany, from Krakow. So they may also be flying there, but Dortmund has more flight connections.

Oh, and would a mod move this to the Adriatic group subforum?

So that about toll collecting at 130km/h... omg 130km/h... god help us :D that is slooooow and i'll actually have to drive by the rules or wha? :rant:

Err, well, I'm sure you can go faster than 130 km/h, but they can't say you'll be able to drive 200 km/h underneath cuz then nobody will be following the rules.. ;)

^^ Ya I'm sure I'll be very happy when a fine for speeding is added to the usual monthly toll :tongue3:

Some more info on the new toll scheme..

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New toll system will cost €150 million

Za novo cestninjenje 150 milijonov evrov
Ne samo "uporabnik plača", ampak tudi "onesnaževalec plača"

Slovenija, 13. september 2006 11:00
Ljubljana - RTV SLO

Pred kratkim smo poročali o novem načinu cestninjenja, zato nas je zanimalo, kako bo uvajanje natančneje potekalo.

Nov način cestninjenja na avtocestah, ki naj bi ga uvedli konec leta 2008 ali v začetku 2009, bo potekalo v prostem prometnem toku, kar pomeni, da bodo elektronske antene postavljene na portalih nad voziščem, za uspešno odčitavanje podatkov pa bo brez težav mogoče voziti s 130 kilometri na uro.

Sprva bodo v prehodnem obdobju, ko se bo sistem vzpostavljal, odstranjene le sredinske cestninske steze cestninskih postaj, tako da bodo lahko tisti, ki bodo že priredili svoje avtomobile na nov sistem, odpeljali mimo cestninske postaje, ostali pa se bodo morali še ustaviti. V končni fazi bodo cestninske postaje, kot jih poznamo danes, v celoti odpravljene.

Za elektronsko tablico 20 do 25 evrov
Kot ste ugotovili, vas bo uvedba sistema udarila po žepu, saj boste morali kupiti elektronsko tablico, sicer na las podobno tablici sistema ABC. Na Darsu so nam pojasnili, da bo tehnološko drugačna, a zaradi masovne produkcije relativno poceni - trenutne cene se gibljejo med 20 in 25 evri, torej med 4.800 in 6.000 tolarji.

http://img.rtvslo.si/upload/zabava/abc_show.jpg
Nova tablica za elektronsko cestninjenje bo podobna tablici ABC. Foto: RTV SLO

Novo cestninjenje tudi na državnih cestah
Ne smemo pozabiti, da se z novim cestninjenjem spreminja tudi cestninjenje na državnih cestah, saj se bo plačevalo glede na prevožene kilometre, ne pa po povprečnini kot do zdaj. Torej: več ko se boste vozili, več boste plačali. Pri uvajanju tega sistema ne bomo prvi, saj so tovrstno cestninjenje uvedli tudi Avstrijci, tam pa se je, kot pravijo na Darsu, sistem obnesel.

Akcijski načrt vlade za uvedbo elektronskega cestninjenja navaja, naj bi končni sistem poleg načela "uporabnik plača" temeljil tudi na načelu "onesnaževalec plača", kar pomeni, da naj bi bile cestnine prilagojene dejanskemu vplivu vozil na okolje. Akcijski načrt pa ne opredeljuje načina, po katerem bo ta izračunan, zato ni mogoče še predvideti, kako se bodo cestnine obračunavale glede na avtomobil, ki ga vozite.

Za uvedbo sistema 150 milijonov evrov
Za uvedbo cestninjenja je v nacionalnem programu predvidenih 150 milijonov evrov. Na Darsu pravijo, da naj bi po trenutnih predvidevanjih na vseh avtocestnih odsekih pobrali za okrog 20 milijard tolarjev cestnin, kar je približno 84 milijonov evrov. Iz tega podatka naj bi bilo razvidno, da se bo investicija hitro povrnila. Verjetno res ne v dveh letih, saj gre ta denar še za marsikaj drugega, kot je denimo plačevanje zajetnih posojil za avtoceste.

Za tujce tudi nalepke, ki pa bodo dražje
Naj na koncu razjasnimo še, kako bodo uporabo naših cest plačevali tujci, ki jih je na slovenskih cestah zaradi tranzitne lege naše države kar precej. Tujci, ki uporabljajo osebna vozila, bodo lahko poleg elektronskega cestninjenja uporabljali tudi dnevno vozovnico, to je nalepko za avtoceste, ki pa bo cenovno neugodna, saj na Darsu želijo, da bi čim več uporabnikov uporabljalo elektronski sistem. Elektronsko tablico si bodo lahko namreč tudi izposodili. Tuji vozniki tovornih vozil pa bodo morali obvezno, tako kot v Nemčiji, uporabljati elektronski sistem.

M. K.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=119728

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

TVM will build frames for new Mercedes Benz G Class off-roader

Tovarna vozil Maribor (TVM) vendarle partner Magne Steyr iz Gradca
Skupaj v proizvodnjo sklopov za Mercedesovega terenca
Gre za izdelavo okvirjev za šasije Mercedesovega terenca G v Mariboru, kjer naj bi delo dobilo 30 delavcev - Ne izključujejo možnosti za izdelavo še kakšnega sklopa

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006/09/14/SLIKE/00077478-300.jpg
Proizvodnja letaliških avtobusov v Tovarni vozil Maribor (TVM)

"Ko so se pri Mercedesu pred leti odločili, da bodo prenovili ponudbo terenskih vozil in model M nadgradili še z večjim in terensko bolj odločnim modelom GL, je seveda začelo zmanjkovati "prostora" za enega najbolj prepoznavnih mercedesov vseh časov. To je seveda klasični terenec G, ki ga je predvsem jugoslovanski trg poznal tudi pod oznako Puch G in so ga izdelovali že 26 let. œ

Pred letom in pol, ko smo prvič pisali o možnosti izdelave določenih sklopov za ta avtomobil pri nas, so pri Magni Steyer iz Gradca, ki za svojega partnerja Mercedes-Benz izdeluje ta avtomobil, povedali, da je le malo možnosti za nadaljevanje proizvodnje, kaj šele za širitev ali prenos v Maribor. Toda od takrat se je v svetu avtomobilske industrije marsikaj spremenilo. Predvsem pa so se pri Mercedesu dokončno odločili, da obdržijo "pri življenju" terensko ikono, razred G. Temu je pripomogla odločitev, da Magni "vzamejo" izdelavo razreda E s štirikolesnim pogonom (4matic) in izdelavo preselijo v Nemčijo. Svojemu dolgoletnemu partnerju, ki je večino štirikolesne tehnike za Mercedes tudi razvil, so potem za kompenzacijo le prepustili izdelavo razreda G. Nedvomno je to za matično tovarno logično, saj obsega letna proizvodnja le še dobrih 5000 vozil, pa še to so po večini namenska, kar pomeni, da se zanje odločata vojska in policija iz posameznih držav. Sicer so pri Magni tudi že ugotovili, da bo nujno seliti proizvodnjo določenih sklopov v sosednje države z nižjimi stroški delovne sile, saj drugače ne bodo več konkurenčni, kot so zapisali sredi prejšnjega meseca v Automotive newsu.

V Maribor so torej prenesli izdelavo jeklenih okvirjev za šasijo terenca G, ki je eden izmed redkih, ki tak sistem gradnje še uporablja. Letno bodo torej izdelali okoli 5000 okvirjev, delo pa je menda dobilo okoli 30 delavcev. Uradno bodo halo odprli naslednji teden, vsi dogovori pa so sklenjeni. Seveda pa niti pri Viatorju & Vektorju niti v Tovarni vozil Maribor (TVM), ki je hčerinska firma, nismo mogli dobiti otipljivih informacij. Zato pa so bili precej bolj dovzetni za pogovor pri avstrijskem partnerju. "O natančnih podatkih in številkah vam ne morem govoriti, že zaradi tega ne, ker se lahko taka številka samo z enim večjim poslom precej poveča," je začel pogovor" Bernd Oberzaucher, œki je pri Magni Steyer zadolžen za stike z javnostmi. "Treba je namreč vedeti, da je večina proizvodnje namenjena vojski in policiji. Toda povem lahko, da smo lani naredili približno 5000 vozil, doslej pa je našo tovarno zapustilo kakšnih 200.000 tovrstnih avtomobilov," je še dejal Oberzaucher. Posel s slovenskim partnerjem je prvi tovrstni, Oberzaucher pa ne izključuje možnosti izdelave še kakšnega sklopa za to tehnično zahtevno terensko vozilo v Mariboru. "Ta posel je prva stopnica. Gre za tako imenovano just in time proizvodnjo, ki je seveda precej zahtevna. Vse je mogoče - če bodo le kvaliteta, logistika in cena takšna, kot to pričakujemo od TVM-ja," je brez dlake na jeziku povedal Avstrijec. Predvsem stroški delovne sile naj bi bili pri nas nižji. Po besedah" Wolfa-Diettricha Schulza, œv Automotive newsu zadolženega za proizvodnjo, naj bi bile plače v Sloveniji 50 do 70 odstotkov nižje kot v Avstriji.

Magna Steyer trenutno izdeluje v Gradcu (sedež koncerna je sicer v Kanadi) kar deset modelov različnih proizvajalcev (BMW X3, Saab 9-3 convertible, Jeep commander ...) in letno sestavijo okoli 250.000 vozil. Hkrati jim je Fiat zaupal razvoj in izdelavo novega modela spodnjega srednjega razreda (novi bravo). Tako se Zaucher ni mogel izogniti vprašanju, ali lahko prenesejo v Slovenijo tudi izdelavo kakšnega drugega sklopa.

"Glede na pogodbe bo to trenutno težje. Vsak proizvajalec v glavnem sam izbira dobavitelje in proizvajalce sklopov. Nam pa prepusti le izbiro določenih sklopov ali pa še tega ne. Le pri razredu G imamo skoraj povsem proste roke, saj dobimo iz Mercedesa le motor in menjalnik. Toda mogoče bo tudi to v prihodnje drugače." "

Matjaž Korošak

http://www.vecer.si/clanek2006091405105271

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Smoking soon to be banned in all closed public places

Prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih?

Nov predlog dopolnitve zakona o omejitvi uporabe tobačnih izdelkov, ki ga je letos ob Svetovnem dnevu brez tobaka 31. maja minister Andrej Bručan predstavil na tiskovni konferenci v Ljubljani bo v jeseni stopil v naslednjo fazo, kot so prepričani na Slovenski zvezi za tobačno kontorlo (SZTK).

Predlog dopolnitve zakona obsega dve možnosti:
1) Popolna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih, kamor spada tudi gostinska industrija – hoteli, restavracije, bari, lokali itd. Kajenje naj bi bilo dovoljeno le na vrtovih oz. v odprtih prostorih gostinskih lokalov.
2) Druga možnost pa je, da bi bile dovoljene t.i. kadilnice. Po nareku Evropske komisije in Evropske zveze za preprečevanje kajenja (ENSP) morajo biti te sobe popolnoma ločene od nekadilskih sob, imeti zidove od tal do stropa in zračenje strogo samo navzven. Od delavcev in obiskovalcev se ne sme zahtevati, da vstopajo v te prostore, opravljajo delo v njih ali hodijo skoznje.
Predlog dopolnitve zakona, ki ga je predstavil Bručan, vključuje še prepoved prodaje tobačnih izdelkov mlajšim od 18 let.

»Pričakujemo, da bo predlog čim prej v javni obravnavi. Pričakujemo, da bo v jeseni v parlamentu že prvo branje in da bo zakon sprejet še v letošnjem letu oz. najkasneje v začetku leta 2007,« je dejala Mihaela Lovše, predsednica SZTK.

SZTK je letos aprila postala članica Evropske zveze za preprečevanje kajenja, njene napore v zvezi s škodljivostjo tobaka in preventive pa podpirata tudi Evropska komisija in Ministrstvo za zdravje RS.

jh, večer online

http://www.vecer.si/clanek2006091305105314

Can a mod please move this to the Adriatic forum? :)

Well, okay, this thread is still here, but, as they say, the show must go on! :D

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

UPS coming to Brnik
Brnik regional freight hub for DHL, UPS and quite possibly FedEx

Na Brnik prihaja logistični velikan UPS
ponedeljek, 25.09.2006
Tekst: Denis Oštir

BRNIK - Predvidoma konec leta bo ameriško podjetje UPS na Brniku vzpostavilo logistično bazo za Slovenijo in okoliške države, trdijo naši dobro obveščeni viri. Poleg logističnega centra naj bi z enim od svojih drugih centrov s tovornim letalom vzpostavili tudi redno dnevno letalsko povezavo, vendar nam na UPS informacije niso ne potrdili ne zanikali.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/fb3090cc02b1dd6351acf8a59051664a.jpeg
Predvidoma še pred koncem leta bo UPS z boeingom 767 vzpostavil redno dnevno tovorno povezavo z Ljubljano.

Na Aerodromu Ljubljana pa so nam povedali, da se z enim od velike trojice (poleg nemškega DHL ter ameriškega FedEx je UPS eno največjih paketnih distribucijskih podjetij na svetu) pogovarjajo glede sodelovanja. "Gre za korak bliže pri uresničevanju strategije, da postanemo pomembno vozlišče za letalski tovorni promet v tem delu Evrope," pravi član uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. Kam točno bo potekala povezava, Skobir ni želel razkriti, saj pogovori še niso končani, naši viri pa trdijo, da naj bi šlo za povezavo z zahodno Evropo (svoj evropski center imajo na letališču v Kölnu) oziroma neposredno z ZDA. Tako tudi še ni znano, če bo Brnik končna ali zgolj vmesna postaja.

Neuradno smo izvedeli, da naj bi UPS na Brnik letel z enim večjih letal v svoji floti, s transportno različico boeinga 767, ki lahko sprejme več kot 60 ton tovora. Če bo ves tovor namenjen na Brnik in bo UPS v resnici letel vsak dan, se bo količina prepeljanega tovora na Brniku povečala kar za štirikrat. Lani so denimo z letali na Brnik pripeljali dobrih 5000 ton tovora, UPS pa bi lahko v enem letu s takšnim letalom prepeljal skoraj 22.000 ton blaga. Skobir pravi, da prihod UPS ni pomemben samo za Aerodrom Ljubljana. "To je priložnost tudi za druga podjetja, vezana na letalski tovorni promet, kot so špediterji ali cestni in letalski prevozniki. Hkrati je to tudi priložnost za vso Slovenijo, ki na tem področju še ni vrisana na evropski zemljevid," dodaja.

Tudi FedEx pred vrati
Poleg UPS naj bi se za prihod na Brnik zanimal tudi ameriški FedEx, vendar so pogovori, trdijo naši viri, še v začetni fazi. Če bi se tudi Američani odločili in na Brniku vzpostavili svoje vozlišče za ta del Evrope, bi bil Brnik eno redkih letališč, ki bi imel logistične centre vseh treh velikih svetovnih distributerjev. DHL je namreč že pred časom tja preselil svoj center, ki ga bo razširil tudi v okviru novega logističnega centra, ki ga načrtuje Aerodrom.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/202638/

Interesting, so Brnik may become one of the rare airports in the world to have logistical hubs for all three major global parcel services, DHL, UPS and FedEx.

^^

Superb news! :D

SLOVENIA NEWS - Slovenian projects, economy and other news II (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=397206) CREATED!

Kar jaz nisem pričakoval, je to, da bo naša vlada tako hitro začela delati tehnološke parke, ki pospešeno rastejo v Ljubljani, Celju (tehnopolis), Postojni. Samo vse je tja v meglo zavlečeno, 2013, baaa :)

Ejla, majhen nasvet: Tale thread je zapuščen, pojdi na dvojko (link je v postu nad tabo).

^^ SLOVENIA NEWS - Slovenian projects, economy and other news II (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=397206) CREATED! http://img116.imageshack.us/img116/6348/iconmrgreencc1.gif

Edit: yeah well, you get it, it was just a minute...

Looks like Slovenia is stone-dead :(

Like the Sleeping Beauty. :lol: