p.s.: Prilagam listo, tistih ki so dobili stanovanja:

http://www.jmss-mb.si/si/razpisi.php?razpis=30

p.s.: Prilagam listo, tistih ki so dobili stanovanja:

http://www.jmss-mb.si/si/razpisi.php?razpis=30

Žalostno, slovenci pa taki... Nekaterih imen sploh ne znam prebrati, črke pa tako ali tako niso v naši abecedi (q, x, y :ohno: in seveda močno prisotni ć). Je pa res, da je bilo na prvem seznamu še veliko več ljudi, ki nimajo veze s Slovenci, samo se je potem ta seznam spremenil pod močnim pritiskom javnosti in smo pristali na tem, "še vzdržnim".


Sorry za offtopic

Lp

Žalostno, slovenci pa taki... Nekaterih imen sploh ne znam prebrati, črke pa tako ali tako niso v naši abecedi (q, x, y :ohno: in seveda močno prisotni ć). Je pa res, da je bilo na prvem seznamu še veliko več ljudi, ki nimajo veze s Slovenci, samo se je potem ta seznam spremenil pod močnim pritiskom javnosti in smo pristali na tem, "še vzdržnim".


Sorry za offtopic

Lp

to je sama delovna sila večina.kaj bi slovenija brez njih.kdo bi delal na gradbiščih za tok mejhn denar.res drži da nekateri so tudi priseljenci ki ne delajo večina je pa takih ki gara za tisto majhno plačo.

to je sama delovna sila večina.kaj bi slovenija brez njih.kdo bi delal na gradbiščih za tok mejhn denar.res drži da nekateri so tudi priseljenci ki ne delajo večina je pa takih ki gara za tisto majhno plačo.

Resnica je verjetno drugačna, glede na to, da je večina gradbincev Bosanskega porekla, večina stanovalcev v mariborskih blokih pa je Šiptarjev (albanci iz Kosova, Metohije, Makedonija), in Ciganov. Stanovanja pa dobijo predvsem zaradi velikega števila otrok.

Kar pa me najbolj moti, je čeprav Slovenci plačujemo, da tile dobijo stanovanja, se noben ne oglasi, pač v želji da bi delovali "strpno".

Druga plat zgodbe pa je tudi, da so že 3 dni po vselitvi uničili večino opreme blokov, razbili stekla, izpraznili gasilne aparate, ... (vse to je blo v Večeru, pa še ena kolegica ko not živi mi je povedla).

In kar me totalno razpali, mi jim za nedelo šenkamo stanovanja, oni pa delajo z njimi kot svinja z mehom.

^^

Pogoji so, kakršni so. Oni so slovenski državljani, zato imajo enake pogoje kot Slovenci. Ker imajo načeloma, ali pa vsaj uradno, nizek standard, so pač upravičeni do stanovanj.

Ne vem, kako bi lahko rešili ta problem, ki vas moti. Da morajo predložiti svoje družinsko drevo?

sploh mi ni vsec tole razdeljevanje na njih in na nas, js mam tud hrvaski priimek pa zato nisem nic manj slovenec kot vsi ostali. Ce so slovenski drzavljani bodo verjetno tudi ostali pri nas in prispevali na vseh podrocjih oz. ze prispevajo, sigurno je med njimi tudi nekaj tistih "neprilagojenih", kot jih je tudi med ostalimi slovenci, zato se mi tole razburjanje ne zdi umestno..

Dejstvo je, da smo Slovenci ena velika mešanica narodov. Tudi jaz nimam slovenskega priimka (imam nemškega) in me tudi ne motijo ljudje drugačnega porekla, pa tudi če so drugačne barve kože. Ampak, kaj je narobe: ljudje ki zaprosijo za socialna stanovanja in so južnega porekla in tukaj ne govorim o kakršnih koli bosancih, hrvatih, temveč o šiptarjih in romih (da se previdno izrazim), ki imajo ogromno otrok (tudi to ni sporno; naj jih imajo če jih lahko vdržujejo), pripeljejo seboj še x nekih drugih otrok, ki sploh niso njihovi, prikazujejo da jih v neki bajti živi še 5x več kakor jih v resnici, skratka nategujejo državo. Zraven tega je pa še sploh sporno njihovo državljanstvo. In ta jim to mirno dovoli, ter nič ne preverja, ker pač to ni mogoče. A seveda, če se boš pa ti prijavil za stanovanje, mlad, izobražen, z enim ali dvema otrokoma, pa sploh zraven ne prideš, ker te lahko preverijo in valda ne izpolnjuješ cenzusa.

In to je jedro problema. Odnos države do nekega poštenega človeka. Stanovalci se niso sami naselili noter, oni pač tam bivajo, to jim je dovolila država.

Pa še nekaj, glede teh novih neprofitnih blokov v Mb: da so nekateri stanovalci vse uničili, to je urbani mit. Kolikor sem jaz spremljal dogajanje okrog naselja, je bilo in je še v dobrem stanju.

Lp

js mam tud hrvaski priimek

:eek: Bogoskrunstvo! Na grmado s tabo! :D

:badnews: :D

js ne vem o teh stvari dost tko da res ne morem govorit no, ampak ce kdo krsi zakon mamo organe za to ce pa niso ucinkoviti je pa druga stvar..

nekaj za razvedrilo, priblizek kako bo zgledal nas novi CBD (podlaga je Chire-tova fotka s Petrola) :banana:
http://img142.imageshack.us/img142/8002/ljubljanaskylinehg7.jpg

^^ Wow :eek:. Antenor kralj photoshopa :bow: :bow: :bow:. Ovo je prejebeno. Ovdje izgledaju kao da su puno viši neboderi nego kaj u biti jesu :okay: :okay:

A ne bosta pri PCLju dva nebotičnika?

Jedno pitanje...gde ce se graditi novi putnicki centar (PCL) ?
Na mestu sadasnje zeleznicke stanice LJubljane ili negde drugde?

^^ da, ova dva leva tornjeva su dio PCL..

A ne bosta pri PCLju dva nebotičnika?

sej je tam levo:wink2:

tnx Astralis, ma moglo bi i bolje:D

A nista obadva ob Dunajski? Ne vem, tisti levi mi deluje malo preveć proti vzhodu..

A nista obadva ob Dunajski? Ne vem, tisti levi mi deluje malo preveć proti vzhodu..
Jp tko je,tista višja stolpnica je ob križišču Masarykove pa Dunajske.Stanovanjska je pa točno nasproti Dela čez Dunajsko,tam kjer je tisto makedam parkirišče.
Super antenor kralj photoshopa kot je že Astralis rekel:cheers: :okay:

Aha, smi je zdelo, ja.. In ante, kot vedno odlično opravljeno! :happy:

ja razlicne skice so ble, mogoce sem ga res malo prevec levo postavil, sej to je itak tko bolj za en filing, tnx Lj-city, edolen..

Jedno pitanje...gde ce se graditi novi putnicki centar (PCL) ?
Na mestu sadasnje zeleznicke stanice LJubljane ili negde drugde?
na mestu sadasnje

A ne bosta pri PCLju dva nebotičnika?

Jep. Še eden manjši manjka bliže Gospodarskemu razstavišču.

Bravo Antenor:)


edit: Ups. Ja tisti drugi je preveč "levo". Po načrtih naj bi bil na križišču Vilharjeve z Dunajsko.

COMPLETED
Nama Department Store renovation

Odprli prenovljeno Namo

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2007%5C09%5C18%5CSLIKE%5CONLINE_162444-300.jpg
Foto: Robert Balen

V ljubljanski veleblagovnici Nama so v ponedeljek odprli prenovljene prostore. Prenova, ki se je začela leta 2005, je stala dobra dva milijona evrov, prenovili pa so pritličje, okolico, kjer so postavili sendvičerijo, ter arkade in pasažo.

Predsednica uprave in generalna direktorica Name Bernarda Trebušak je povedala, da bo odslej kupcem na voljo brezplačna dostava na dom, brezplačno parkiranje, brezplačno stilsko svetovanje, počivalni kotički z brezplačno kavo in vodo, za otroke in mlade mamice pa še igralnica, previjalnica in dojilnica.

V Nami bodo oktobra začeli s prenovo kleti; družba bo racionalizirala skladišče in logistiko, zaradi česar bo pridobila dodatnih 250 kvadratnih metrov prodajne površine, predvidoma marca prihodnje leto pa bodo odprli prenovljeno delikateso.

http://www.vecer.si/clanek2007091805247802

NEWS
Four new heritage buildings designated in Ljubljana
The four buildings are the Hribar House on Tavčarjeva ulica, Hotel Bellevue in Tivoli, the Retail Pavillion in Šiška and the Church of St Nicholas in Janče

V Ljubljani štirje spomeniki lokalnega pomena
Hribarjevo hišo v Tavčarjevi 2, hotel Bellevue, trgovski paviljon v Šiški in cerkev sv. Nikolaja na Jančah, skupaj s pokopališčem, naj bi že v kratkem razglasili za kulturne spomenike lokalnega pomena

Mestni svet Mestne občine Ljubljana bo kmalu odločal o razglasitvi štirih znanih objektov v Ljubljani za spomenike lokalnega pomena: Hribarjevo hišo v Tavčarjevi 2, hotel Bellevue, trgovski paviljon v Šiški in cerkev sv. Nikolaja na Jančah, skupaj s pokopališčem. Za mestni proračun ta korak naj ne bi pomenil dodatnih obremenitev.

Trgovski paviljon ob Celovški cesti v Šiški zadnja leta zaseda podjetje Citrus, ko pa so njegovega lastnika in direktorja v tujini zaprli, je začel propadati in večji del prostorov so takrat prodali podjetju Bokat. Trgovsko hišo komunalnega centra v Šiški, kot je njeno pravo ime, so zgradili leta 1964 po zamisli arhitekta Miloša Bonče, njena zasnova izhaja iz arhitekturnega okolja "ljubljanske šole za arhitekturo". Skupaj s stavbo nekdanje občine, Kinom Šiška in M Hotelom tvori notranji trg Komunalnega centra. Morda se bo zdaj tudi našel denar za obnovo trga okoli omenjenega objekta, saj del pred Trgovskim paviljonom kar kliče po obnovi tudi zato, ker je bila večina stavbe dolgo časa prazna, sama stavba pa je tudi počasi propadala.

Za hotel Bellevue, ki ga je kupil mariborski podjetnik Marjan Krajnc, dolga leta ni nihče skrbel. Prvi lastnik hotela je bil šišenski vinski trgovec Alojzij Zajec, ki si je sprva za hotel omislil ime K razgledu na Šišenskem hribu, potem pa ga je le poimenoval Bellevue. Od leta 1912 ga je imel v najemu Johan Friedel, lastnik pa ga je leta 1928 prodal družini Šterk. Njeni potomci so ga prodali Krajncu, ta pa pred kratkim ljubljanskemu podjetniku, vendar - po dogovoru - ne sme izdati imena novega lastnika. Je pa Krajnc povedal, da bodo do konca leta zbrani vsi potrebni papirji, naslednje leto pa naj bi hotel zasijal v novi podobi. Eden od zadnjih dogodkov v njem je bil izbor Naj Slovenke, ko so ga še "olišpali" z rožami, potem pa so ga kmalu zaprli, saj ga ni mogla rešiti niti družina Martina Lisjaka, ki je imela v njem diskoteko

Strokovnjaki pravijo, da je cerkev sv. Nikolaja s pokopališčem pomemben člen v razvoju baročne sakralne arhitekture v ljubljanski okolici. Sezidali so jo v začetku 18. stoletja, prej je bila na njenem mestu kapelica. Cerkev dominira na tem prostoru, ki je bil nekoč pomembna pot z Gorenjske na Dolenjsko. Plato, na katerem je sezidana, so nekoč imenovali Črni gozd, ki je bil za marsikaterega popotnika res črn, saj so bili tu pogosti napadi janičarjev, po katerem so pozneje tudi poimenovali kraj. Kamnita oltarna menza je delo Feliksa Tomana iz leta 1912, orgle pa je leto pozneje naredil mojster Ivan Milavec iz Ljubljane.

Četrti kulturni spomenik lokalnega pomena je Hribarjeva hiša v Tavčarjevi 2. Gradnjo je naročil dr. Ivan Hribar, načrt pa je izdelal Maks Fabiani v letih 1902-03.

JOŽE JERMAN

http://www.vecer.si/clanek2007091105245106

Na financah je objavljena (žalostna) novica, in sicer, da bo imel PCL "le" 90 m.

Leta 1933 je bil ljubljanski nebotičnik s 70 metri najvišje stanovanjsko poslopje v Evropi. Zdaj je najvišja stavba v Sloveniji ljubljanski WTC s 75 metri višine. Do pomladi leta 2010 pa bo ob Dunajski cesti zrasla kar 90-metrska poslovna stolpnica, ki bo del potniškega centra Ljubljane. Ta bo zrasel na 200 tisoč kvadratnih metrov velikem območju ljubljanske železniške postaje, projekt pa je vreden 250 milijonov evrov.

http://www.finance.si/191292

Pa kaj se zajebavajo!?

Na financah je objavljena (žalostna) novica, in sicer, da bo imel PCL "le" 90 m.


http://www.finance.si/191292

Če prav vem, projekt še ni narejen, torej je vsaka špekulacija o višini stolpnice še vedno le špekulacija. Trigranit je hotel narediti 123 metrsko stolpnico (100 metrov na 23 metrov podlage - toliko bo namreč visoka preostala potniška postaja). Vendar je v razpisu predvidena največ 100 metrska stolpnica, tako da bo MOL verjetno zahteval, da se pri Trigranitu razpisnih pogojev držijo. Ne verjamem pa, da bodo gradili kaj dosti pod 100 metri - to bi jim namreč odžrlo dobiček.

Po moje je najbolje, da počakamo na projekt, potem se bomo pa pogovarjali. :yes:

Mnya nj se držijo tega pa nj predstavljajo kot 100m stolpnico, pa 23m postajo spodi, sj ni treba da smo glih tko tehnični :tongue2: Mislim 20 metrov gor al dol je isti k*. Da približno povzamem nekatere izjave iz preteklosti glede Ljubljane: Tle nočemo bit New York, ne bi rad videl, da bi nam zdaj še tržnico zagradili z nebotičniki, ta stavba bo zablokirala veduto s te ulice na ljubljanski grad, itd...

Pa sm mislu, da so samo v Novi Gorici prseljeni ex kmečki folx :bash:
:lol:

Tole sem najdu na netu za objekt taxgroup:http://www.pc-taxgroup.si/

jst sm gledu...zakaj mi nimamo napisan pr under construction da se obnavla moderna galerija?

Sej nimamo tud Savski breg,Antonov trg,Pilon.

In pa dva nova kompleksa dražjih blokov v kosezah, ki sta tudi currently under construcion.

Na Dunajski čez obvoznico so porušl 3 stare bajte.
http://img155.imageshack.us/img155/7042/slika098gt3.jpg

:banana: KONČNO! Hm, me prav zanima kaj imajo v načrtih za ta predel mesta...:cheers:

Kaj se pa ta lep nedeljski dan ni nikomur zazdelo vzeti fotoaparata v roke in poslikati, kaj se dogaja? Recimo TP Brdo je že daleč, pa še kaj.

Sosedje so pridno pisali, mi pa nič...

Kaj se pa ta lep nedeljski dan ni nikomur zazdelo vzeti fotoaparata v roke in poslikati, kaj se dogaja? Recimo TP Brdo je že daleč, pa še kaj.

Sosedje so pridno pisali, mi pa nič...

Ja pa bi sam uzel aparat pa šel kaj poslikat ane.

http://img216.imageshack.us/img216/446/slika104xn4.jpg
http://img70.imageshack.us/img70/6978/slika106oy6.jpg

iPROJEKT bo tud kmal začel z gradnjo svojega dela naselja v Zeleni jami.
http://img236.imageshack.us/img236/8287/slika103rr2.jpg

Mal novih nedeljskih slik.

Update
Vič

Nov Hofer (otvoritev oktobra):

http://img229.imageshack.us/img229/794/medo096ko0.jpg

Povsem nova cesta in križišče:

http://img229.imageshack.us/img229/1281/medo097gh8.jpg

V Žurnalu je pisalo, da bomo dobili kar nekaj novih semaforjev, v soboto so postavili tega pri športnem parku Svoboda (to križišče je bilo že dolgo med problematičnejšimi, o tem sta pričala tudi utripajoč znak stop, grbine, ...):

http://img229.imageshack.us/img229/1192/medo098lq9.jpg

Modri vrtec se spreminja v poslovnostanovanjski objekt. Zadaj so naredili prizidek in ga povišali za nadstropje:

http://img125.imageshack.us/img125/9479/medo095fh7.jpg

Zraven že nekaj tednov samevajo temelji Antonovega Trga:

http://img229.imageshack.us/img229/4804/medo094ac6.jpg

Čez progo se sedaj že na obeh straneh ceste gradi Viška Sončava:

http://img229.imageshack.us/img229/727/medo093vc4.jpg

Črna ovca na Tržaški cesti, nasproti faksa bo končno dobila novo fasado:

http://img229.imageshack.us/img229/5199/medo092mh8.jpg

Update
Barjanska cesta

Začeli so urejati križišče na Ziherlovi:

http://img411.imageshack.us/img411/5259/medo089ca1.jpg

Novi semaforji pri mostu že utripajo, prav tako imata Gradaška in Finžgarjeva že asfaltirano cestišče in pločnike, znake in črte, med mostom in Ziherlovo pa bodo to naredili v prihodnjih tednih:

http://img411.imageshack.us/img411/7381/medo091to4.jpg

Update
Center

Obnavljajo zanemajeno hišo na koncu Bethonvnove:

http://img411.imageshack.us/img411/9818/medo100nk8.jpg

Nebotičnik iz Ajdovskega parka:

http://img411.imageshack.us/img411/4653/medo101qu5.jpg

Pred NAMO so lepo uredili pločnik:

http://img229.imageshack.us/img229/6285/medo099fi5.jpg

Pri operni hiši je trenutno zelo globoka gradbena jama:

http://img125.imageshack.us/img125/78/medo102lt6.jpg

Update
Okolica Maxi Marketa

Pri Uršulinskem samostanu trenutno polagajo kocke in ploščice:

http://img407.imageshack.us/img407/4060/medo103ny2.jpg

Pri Trgu republike zaklučujejo z deli, prebarvali so luči, očistili beton, uredili stopnišče v klet Maxija, ... Trenutno obnavljajo spomenik pri vhodu NLB:

http://img411.imageshack.us/img411/5350/medo104hn8.jpg

Pri Gimnaziji Jožeta Plečnika je podobno:

http://img407.imageshack.us/img407/2359/medo091fj3.jpg

Poleg tega obnavljajo še podhod, sidro v parku Zvezda, Prešernov trg, podhod Ajdovščina, zamenjali so kocke pri Drami, tako da je v mestu kar veliko gradbišč.

Super update!! Hvala vsem! :cheers:

Nice report...:cheers1:

Razkopana je tudi Wolfova ulica ter osrednji prostor na Tromostovju.

Kaj bo šele drugo leto...:lol:

Sm hotu tut js napisat super update, pa me je edolen prehitu. Super slikce :)

Pa ja, sm mislu da je končno nek drug, dejansko negeneričen Hofer tam, pa sm pol ugotovu da piše samo otvoritev pa to :nuts:
No naš ma vsaj drevesa na parkirišču :D

Ja pa bi sam uzel aparat pa šel kaj poslikat ane.

Bi, pa me ni bilo od soboto v prestolnici... Pa še povezava tukaj mi ravno ne dela zadovoljstva.

Sicer pa dobri updati.

uau...nice UPDATE!...sam teh Hoferjev je pa že preveč, rastejo kot gobe po dežju ://...bruhhh :ohno:

Na Verovškovi - nasproti Leka so postavljeni planki - ogradili so neke stare zanikrne barake.

Sovražim Hoferje in Lidle. Saj malo konkurence ne škodi, samo zdaj je pa to že preveč.

Sovražim Hoferje in Lidle. Saj malo konkurence ne škodi, samo zdaj je pa to že preveč.

Se strinjam! Najbolj kvalitetne parcele po Mariboru zakupijo ti jodlari in švabi, pol pa gradijo te bedne trgovine, ki so na koncu tak prazne, pa nimajo kupcev. Hvala bogu se že zapirajo (prejšnji tedn so zaprli Eurospin sranje na Studencih)

Umm.. Ja no, zanimiva novica, o kateri sklepam iz oglasa v Financah.. Oglas namreč pravi: "Švedsko podjetje se zanima za nakup večjih zemljišč za poslovno rabo v Ljubljani"

Mislim da je vsem jasno o katerem švedskem podjetju je govora.. ;)

Glede Hoferjev in Lidlov pa tega je tako, da če ti ni všeč, ne kupuj tam. To, da pa gradijo na elitnih lokacijah pa ni njihova krivda, ampak mestnih oblasti, ki to dopuščajo z njihovimi akti..

Sovražim Hoferje in Lidle. Saj malo konkurence ne škodi, samo zdaj je pa to že preveč.


Kaj pa Tušev, Mercatorjev, Sparov? A teh ni preveč?

Umm.. Ja no, zanimiva novica, o kateri sklepam iz oglasa v Financah.. Oglas namreč pravi: "Švedsko podjetje se zanima za nakup večjih zemljišč za poslovno rabo v Ljubljani"

Mislim da je vsem jasno o katerem švedskem podjetju je govora.. ;)

Glede Hoferjev in Lidlov pa tega je tako, da če ti ni všeč, ne kupuj tam. To, da pa gradijo na elitnih lokacijah pa ni njihova krivda, ampak mestnih oblasti, ki to dopuščajo z njihovimi akti..

Ja no. Samo nestrinjane pa vseeno lahko izrazim:lol:

Kaj pa Tušev, Mercatorjev, Sparov? A teh ni preveč?

Tuš pa Mercator sta slovenska, zato me manj motita. Švabske trgovine pa mi grejo še bol na jetra, ker ti švabi mislijo, da lahko vse pokupijo.


Prehitro se je pozablo kaj so Nemci pa jodlari delali pred samo 62 leti.

Ej, brez zamere rekec, sam ti malo pretiravaš s temi izrazi ala švabi, jodlarji pa čefurji itd... Enkrat si že biu kaznovan če se ne motim

Sem pa res mislu, da je to bolj pozitiven forum - saj se nenazadnje govori o napredku - ne pa o nekih prastarih šovinističnih zamerah, ki jih niti en od nas ne razume prav dobro - vsaj mislim.


Nebotičniki so bolj zanimivi.

Tuš pa Mercator sta slovenska, zato me manj motita. Švabske trgovine pa mi grejo še bol na jetra, ker ti švabi mislijo, da lahko vse pokupijo.

Prehitro se je pozablo kaj so Nemci pa jodlari delali pred samo 62 leti.

Da tako ožigosaš narode je "malo" moteče, veš.. Navsezadnje tudi mi nismo bili povsem nedolžni, ne ena ne druga stran, pa radi na to pozabimo veliko bolj hitro kot to zmorejo Nemci..

Aja, in obe podjetji sta nemški, Hofer je samo njihov brand za Avstrijo in Slovenijo, drugje se pač kličejo Aldi.. Spar je pa nizozemski..

Ej, brez zamere rekec, sam ti malo pretiravaš s temi izrazi ala švabi, jodlarji pa čefurji itd... Enkrat si že biu kaznovan če se ne motim

Izraza čefurji ne uporabljam. Se pa ne koroškem od koder prihajam normalno uporabljata izraza jodlar za Avstrijce, in švab za Nemca (po pokrajini Schwaben , južna Nemčija)

Sem pa res mislu, da je to bolj pozitiven forum - saj se nenazadnje govori o napredku - ne pa o nekih prastarih šovinističnih zamerah, ki jih niti en od nas ne razume prav dobro - vsaj mislim.



"šovinističnih zamerah" Ti si precej žaljiv. Če ti kličeš morijo, ki so jo izvajali Nemci šovinizem, se spravi na zdravljenje.


Da tako ožigosaš narode je "malo" moteče, veš.. Navsezadnje tudi mi nismo bili povsem nedolžni, ne ena ne druga stran.

Res "nismo" bli najbolj nedolžni, se pa ve kdo je začel, in tudi ve se, da je prišlo do pobojev, ker "pravna" država ni delovala, in je bil v napol porušeni Sloveniji kaos.

Jaz pač vrjetno malo drugače gledam na Avstrijce, ker sem živel, 2 km od meje, in sem mogo prenašat njihovo ošabnost deset let.

Vi2 ko sta iz Nove gorice tud vrjetno nista najbolj navdušena nad Italijani?:lol:

Ne vem no, js nism imel nikoli nobenih problemov z italjani. Se mi zdi da se je nekje na koncu 70tih lepo normaliziralo tuki. Pa ne zlivat travm na forum (to velja za vse) :tongue2:

Kot pravim, nebotičniki so bolj zanimivi!!!

"šovinističnih zamerah" Ti si precej žaljiv. Če ti kličeš morijo, ki so jo izvajali Nemci šovinizem, se spravi na zdravljenje.

Pazi, to so bili nacisti. Ne moreš nekega povprečnega Nemca s tem enačit. Sploh pa mislim, da če je kdo ki ni pozabil na grozote druge svetovne vojne in ma ogromen občutek kolektivne krivde, so to Nemci.

Vi2 ko sta iz Nove gorice tud vrjetno nista najbolj navdušena nad Italijani?:lol:

Ti, verjel ali ne, dejansko nimam problemov, enako kot večina ljudi, ki tukaj živijo. Se pa seveda najdejo določeni moteni osebki, ki radi zganjajo probleme..

Kot pravim, nebotičniki so bolj zanimivi!!!

Amen! :cheers:

No, pa naj bodo nebotičniki :)

http://img167.imageshack.us/img167/1605/ljbavmt2.jpg

Pazi, to so bili nacisti. Ne moreš nekega povprečnega Nemca s tem enačit. Sploh pa mislim, da če je kdo ki ni pozabil na grozote druge svetovne vojne in ma ogromen občutek kolektivne krivde, so to Nemci.



Ti, verjel ali ne, dejansko nimam problemov, enako kot večina ljudi, ki tukaj živijo. Se pa seveda najdejo določeni moteni osebki, ki radi zganjajo probleme..



Amen! :cheers:

Pardon, to sem naredo napako, mogo bi rečt nacisti, ne pa posploševat. Ni blo zanalašč:)

No, pa naj bodo nebotičniki :)



Lepa vizualizacija:) Samo se mi zdi, da je PCL malo previsok, glede na nove stolpnice poleg TELEkoma? Poleg tega je 2,5x večji od Delove stolpnice, ki je velika min. 65m.

Finance: 25.9.2007 http://www.finance.si/191745

Na 90 hektarih zemljišč bodo po načrtih nastali logistični centri, moderna poslovna stavba, hotel, nova bo tudi cesta

Na širšem območju letališča Jožeta Pučnika lahko v prihodnjih dveh letih pričakujemo veliko gradbišče. V neposredno bližino letališča bodo tako prišle spremljajoče dejavnosti, ki so nujne za delovanje modernega letališča kot poslovnega, logističnega in turističnega centra.

http://beta.finance-on.net/pics/cache_Un/Untitled-1.1190655015.gif

V teh dneh se končuje gradnja novega DHL-ovega centra hitre pošte, ki je prvi objekt letališkega mesta. Pred dnevi je Aerodrom Ljubljana objavil tudi razpis za pridobitev ponudb za gradnjo druge parkirne hiše. Vse drugo pa še ni na papirju.



Direktor Aeroinženiringa Stane Bobnar pravi, da bo novi cestni odsek stal okoli 6,1 milijona evrov.

Kot so nam povedali na Aerodromu Ljubljana, predvideva prostorsko ureditveni načrt za območje ob letališču okoli 90 hektarov zemljišč. Lastniška sestava pa je precej raznolika, saj je nekaj zemljišč v lasti občine Cerklje na Gorenjskem, nekaj v lasti Aerodroma Ljubljana, nekaj pa jih je še v posesti drugih pravnih in fizičnih oseb.

Zunaj je že razpis za drugo parkirno hišo

Damjan Franetič iz Aerodroma Ljubljana razlaga, da bodo tam razvijali vse dejavnosti, ki dopolnjujejo letališko. Gre predvsem za skladiščenje, logistiko, turizem in druge sorodne dejavnosti, ki so povezane z letališčem oziroma letalstvom. Svoje mesto bodo v letališkem mestu našli tudi hotelski kompleks, rekreacijski in športni objekti. Skupaj pa naj bi bilo v teh dejavnostih zaposlenih najmanj tri tisoč ljudi.

Kot še pravijo v Aerodromu Ljubljana, je zanimanje investitorjev za lokacije ob letališču izjemno veliko. O objavili so že razpis za gradnjo in upravljanje druge parkirne hiše, na katerega je prispelo kar nekaj ponudb.




Neformalno oziroma povsem informativno pa potekajo različni pogovori o investiciji v poslovni objekt. Poslovna stavba za zdaj še ni natančno opredeljena, skoraj gotovo pa je, da bodo v njej iskale najemne prostore predvsem multinacionalke, ki morajo imeti dejavnost locirano v bližini letališča. Kdaj bodo sklenjene pogodbe in kdaj se bodo začela dela, še ni znano. Prav tako naj bilo kar nekaj zanimanja za gradnjo hotela, ki bi tudi stal na tem območju.

Zgradili bodo novo cesto

Poleg ureditve zemljišč in gradnje infrastrukture nameravata država in Aerodrom Ljubljana tudi spremeniti cestni režim. Za gradnjo novega 2,4- kilometrskega odseka, kjer bodo uredili tudi tri krožišča in kolesarsko stezo, bodo namenili 6,1 milijona evrov, končan pa naj bi bil do leta 2010. Med Aerodromom Ljubljana in ministrstvom za promet so tako že sklenili sporazum o sofinanciranju. Enainšestdeset odstotkov sredstev bo po besedah direktorja Aeroinženiringa Staneta Bobnarja prispevala država, sredstva pa so že zagotovljena v proračunskih postavkah za prihodnja leta. Štiriintrideset odstotkov bo vložil Aerodrom Ljubljana, preostalo pa občina Cerklje na Gorenjskem. Projekt bo izvedla Direkcija Republike Slovenije za ceste, po naših informacijah pa naj bi bila na podlagi lokacijskega načrta že pripravljena projektna dokumentacija.

Zemljišča: Povpraševanje po zemljiščih je veliko

Kot pravi direktor nepremičninske družbe Fesst Thomas Krelj, poskušajo v okolici letališča različna podjetja od kmetov odkupiti zemljišča, ki so potrebna za uresničitev načrta širitve letališča. Odkupujejo jih pooblaščena podjetja in investitorji, ki zaslužek vidijo v preprodaji teh zemljišč. Cene se gibljejo okrog 35 evrov za kvadratni meter večjih površin, lastniki manjših parcel poskušajo iztržiti tudi zneske okrog 100 evrov za kvadratni meter. Krelj meni, da cene zemljišč v okolici letališča ne bodo vplivale na cene zemljišč na drugih lokacijah, kjer je povpraševanje veliko večje od ponudbe. Večja zemljišča v okolici Kranja kupujejo investitorji, za manjša zemljišča do 500 kvadratnih metrov pa se zanimajo fizične osebe. Mali investitor oziroma fizične osebe imajo po Kreljevih besedah zelo malo možnosti pri spremembah prostorskih aktov in ureditvi potrebne infrastrukture. Večji vpliv na to imajo predvsem velika podjetja ali investitorji.

Končana investicija: Novogradnja ob letališču




V okviru novonastajajoče poslovno-logistične cone na letališču Jožeta Pučnika so podjetja iz GH Holdinga za investitorja Intering Holding in v partnerstvu s podjetjem Aerodrom Ljubljana konec minulega leta začela snovati poslovno-logistični objekt za potrebe DHL, katerega investicijska vrednost znaša 2,5 milijona evrov. Objekt ima več kot dva tisoč kvadratnih metrov skladiščnih površin, namenjenih procesiranju pošiljk, in 700 kvadratnih metrov pisarn. Gradnja se je začela konec aprila, končali pa so jo konec avgusta letos.

Lepa vizualizacija:) Samo se mi zdi, da je PCL malo previsok, glede na nove stolpnice poleg TELEkoma? Poleg tega je 2,5x večji od Delove stolpnice, ki je velika min. 65m.

Tnx :) pa no ja sj malo je treba pogoljufat :D hehehe

Drgač pa sj je še kr natančno no, glede na to da je narejeno v par minutah. Delovo stolpnico sm naredu visoko 60m ker ne vem kok je dejansko, telekom pa na oko nekako, ker pri nas so itak to strogo varovani podatki kot zgleda, kr nč ne dobiš nikjer :nuts: To je pa še stara verzija PCL, Emonike, al whatever, tko da s svojimi 123m krepko izstopa.

Tnx :) pa no ja sj malo je treba pogoljufat :D hehehe

Drgač pa sj je še kr natančno no, glede na to da je narejeno v par minutah. Delovo stolpnico sm naredu visoko 60m ker ne vem kok je dejansko, telekom pa na oko nekako, ker pri nas so itak to strogo varovani podatki kot zgleda, kr nč ne dobiš nikjer :nuts: To je pa še stara verzija PCL, Emonike, al whatever, tko da s svojimi 123m krepko izstopa.

:lol: :lol: :lol: Kaj zaj bo višina med 80-100 m?

Krešejo se mnenja in debate:lol: ste vsaj nabil poste in kmal bomo začel z novim treadom.
Dobrodošel Stpavel:cheers:

Krešejo se mnenja in debate:lol: ste vsaj nabil poste in kmal bomo začel z novim treadom.
Dobrodošel Stpavel:cheers:

Thx - nas bo več - bomo hitreje napolnili nov thread.:lurker:

Mislim da je vsem jasno o katerem švedskem podjetju je govora.. ;)

Ja IKEA...upam, da jo bomo tudi mi 1x dočakali :)

Ja IKEA...upam, da jo bomo tudi mi 1x dočakali :)

IKEA so lopovi, ker so zaprli tovarno v Maribor:lol: :lol: :lol:

IKEA so lopovi, ker so zaprli tovarno v Maribor:lol: :lol: :lol:

Ja sej na našem koncu je tudi Tomos neki proizvajal za njih sam niso pol podaljšali pogodbe. :nuts:

Rekec, kaj si mogoče že kdaj bil v Ikei v Gradcu??

Ja sej na našem koncu je tudi Tomos neki proizvajal za njih sam niso pol podaljšali pogodbe. :nuts:

Rekec, kaj si mogoče že kdaj bil v Ikei v Gradcu??

Ja. Saj majo lepe stvari po ugodnih cenah. Mamo doma kr vlko IKEA zadev (pribor, luči, mizica, stoli,...). Samo pač pravim, da nekak ne morem prek tega. da so zaprli tovarno:lol: :lol: :lol: :lol:

NEWS
Last hurdle in renovation of Bežigrad Stadium falls
Stožice Stadium to be built with a public-private partnership

Bežigradu se obetajo lepši časi
Začetek obnove junija 2008

Nogomet, 25. september 2007 19:21
Ljubljana - RTV SLO/STA

Obnova legendarnega Plečnikovega stadiona za ljubljanskim Bežigradom se bo, kot kaže, le začela, saj je padla še zadnja ovira.

http://img.rtvslo.si/upload/sport/vip_1_show.jpg
Plečnikova stvaritev ima v srcih slovenskih ljubiteljev športa posebno mesto, saj je na njem nogometna reprezentanca dosegala čudežne zmage. Foto: RTV SLO

Poslovnež Joc Pečečnik, sicer lastnik nogometnega prvoligaša Interblocka, se je namreč z družbo SCT dogovoril o odkupu dela zemljišča, ki je v njeni lasti. Bežigrad bodo tako skupaj obnavljali in upravljali Mestna občina Ljubljana (MOL), Olimpijski komite Slovenije in Pečečnikovo podjetje GSA. Omenjeni trije akterji so se že dogoovorili za ustanovitev skupne družbe Bežigrajski športni park, ki naj bi imela 20,3 milijona evrov začetnega kapitala.

Obnova naj bi se začela junija 2008, trajala pa bo leto in pol. Prenovljeni stadion bo imel med 8 in 12 tisoč sedežev.

Za Stožice javno-zasebno partnerstvo
Poleg načrta za bežigrajski stadion bo ljubljanski mestni svet prihodnji ponedeljek razpravljal tudi o javno-zasebnem partnerstvu za gradnjo nogometnega stadiona v Stožicah. MOL bo za projekt kot javni partner namenil zazidljivo zemljišče v Stožicah v skupni površini 225.913 kvadratnih metrov. Zasebni partner, ki bo izbran na podlagi javnega razpisa, pa bo moral izdelati projektno dokumentacijo, zgraditi večnamenski nogometni stadion ter spremljajoč objekt s pripadajočo infrastrukturo in v celoti zagotoviti financiranje projekta.

A. V.

http://www.rtvslo.si/sport/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=35875

:dance:

To sm lih dons gledu na pop tv.Upam,da bo ministrsvo za kulturo odobrilo prenovo:banana: če ne pol pa res pretiravajo.

edolen al pa Ljubljana-city nov thread prosim:) :cheers:

No, počakaj malo.. Bom pustu Ljubljana Cityju da ga naredi.. :D

Round 6 :D

http://www3.shrani.si/files/bannerlj892939.jpg

http://www.crwflags.com/fotw/images/s/si-061.gif


UNDER CONSTRUCTION

- Pediatric clinic
- Villa Urbana apartment complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/10/villa-urbana/)
- Mega Center II office building blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/28/mega-center/)
- Vodnikov dvor apartment complex
- Hotel Center Ljubljana
- Poljansko nabrežje II apartment project blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/05/25/poljansko-nabrezje-ii/)
- Bridge across Gradaščica river blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/03/most-cez-gradascico/)
- Barjanska cesta road
- Additional building of ORL clinic
- Shopping center Supernova
- Reconstruction of northern trakt of Ursuline cloister
- F2 office building
- Phase 1 of Technology Park Ljubljana
- A2 motorway section Ljubljana (Šentvid) - Ljubljana (Koseze) including Šentvid Tunnel
- Vila Grad apartment building
- SNG Drama additional buildings and renovation of it and nearby objects
- Rotonda business complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/05/28/rotonda/)
- Opera renovation and additional buildings
- Viška Sončava apartment complex (phase 2)
- Mercator shopping center renovation, reconstruction and additional buildings
- Bohoričeva-Sketova apartments
- Njegošev kvart apartment complex (phase 1)
- Office building Dunajska 110
- Taxgroup office building
- Modri kvadrat office complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/07/modri-kvadrat/)
- Zelena jama apartment complex
- Secondary school of music and ballet blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/02/srednja-glasbena-in-baletna-sola/)
- Jurčkova apartment/office complex
- [Ljubljana Jože Pučnik Airport] Lengthening of taxiway and enlarging apron
- Apartment building in Dravlje
- New ER complex
- R5 apartment and office complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/21/poslovno-stanovanjski-objekt-r5/)
- Apartment and office buildings at former Avtomontaža
- [Ljubljana Jože Pučnik Airport] DHL Distribution Centre
- Tribuna office and residential complex


APPROVED

- Šumi entertainment, business and residential complex
- Home of elderly Trnovo blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/26/dom-starejsih-v-trnovem/)
- Passenger Centre Ljubljana (PCL)
- Nove Stanežiče residential project
- Three Academies
- Letališka office building
- "Dalmatinova 8" apartment, retail and office building
- Dunajski vogal II apartment and office complex
- [Ljubljana Jože Pučnik Airport] Control Tower blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/10/kontrolni-stolp-na-brniku/)
- [Medvode] Goričane Manor renovation
- Plant Research Center blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/23/center-za-raziskovanje/)
- Apartment blocks Zelena jama II
- Apartment complex Pilon
- Gemini BTC office towers (18 floors)
- Hotel in BTC (18 floors)
- New BTC skyscraper (21 floors)



PROPOSED

- Three Towers Dravlje residential complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/09/tri-stolpnice-dravlje/)
- Administration centre Bežigrajski dvor office building
- Design hotel BTC
- Mesarska Street Commercial/Business complex
- New Kolizej blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/02/kolizej/)
- Design hotel on Trubarjeva street
- Stožice BS 4/2 Apartment Complex
- Complex of Faculty of Chemistry and Faculty of Computer Science and Information Technology
- Additional buildings of RTV Slovenia
- 3 apartment buildings in Šiška/Dravlje (name unknown)
- Tobačna Ljubljana - revitalization, office, culture and apartment complex
- Additional building of the Serbian Orthodox Church
- Lek office building blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/05/rusenje-na-celovski/)
- Parking garage under central city market
- Expansion of Biotechnical faculty
- Office building on Dunajska
- Slovenian Park administrative complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/25/slovenski-park/)
- Kitajski zid apartment complex
- Tridana office and apartment complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/27/projekt-tridana/)
- "Northern City Gate" office complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/09/15/severna-mestna-vrata-bavarski-dvor/)


COMPLETED

- Apartment building Gradaška
- Faculty of Mathematics blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/29/fakulteta-za-matematiko/)
- Mega Center I office building blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/28/mega-center/)
- Student homes "Litostroj"
- Student home Poljane blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/11/studentski-dom-poljane/)
- Student home FDV
- Additional building of the Faculty for Social Studies
- Poljansko nabrežje I apartment project blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/25/poljansko-nabrezje/)
- Office and retail centre Diamant
- Naselje Tivoli
- Villa Old Oaks
- Lift/funicular to the city castle
- Glavarjeva rezidenca apartment complex
- [Grosuplje] Grosuplje Library blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/22/knjiznjica-grosuplje/)
- Karlovški most bridge reconstruction
- Viška Sončava apartment complex (phase 1)
- [Ljubljana Jože Pučnik Airport] 1st phase of the new terminal blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/05/19/prva-faza-brniskega-potniskega-terminala/)
- Resljeva street penthouses
- Additional building of City Hotel
- Citypark shopping centre enlargement


PREVIOUS THREADS

[Ljubljana] - Projects and updates I (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=389922)
[Ljubljana] - Projects and updates II (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=425705)
[Ljubljana] - Projects and updates III (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?p=12468279)
[Ljubljana] - Projects and updates IV (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=475110)
[Ljubljana] - Projects and updates V (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=492840)


IMPORTANT LINKS

URBANA SLOVENIJA BLOG (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/)
[Ljubljana] - photo thread (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=400079)

Hehehe, sem že :D

http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=528184

Ker sem v zadnjem času "mal vn padu", mi prosim pomagajte in me spomnite, kaj naj še dodam na našo listo projektov. :) Thx!

Čestitke ob novi temi:cheers: :cheers: :cheers: :cheers:

Ker sem v zadnjem času "mal vn padu", mi prosim pomagajte in me spomnite, kaj naj še dodam na našo listo projektov. :) Thx!

Stanovanjska soseska Apnenica a.k.a PILON
Savski breg
To lahko komot dodaš sem že posliku:)


go 6 runda:) :cheers: :banana:

Evoga, še malo slikic gradbišč z Ljubljanskega gradu:

Villa Urbana
http://img259.imageshack.us/img259/765/smalldsc01490yk3.jpg

Tribuna
http://img204.imageshack.us/img204/5770/smalldsc01479vu3.jpg

Pediatrična klinika
http://img108.imageshack.us/img108/5361/smalldsc01489kd4.jpg

R5
http://img255.imageshack.us/img255/1236/smalldsc01488ir0.jpg

Srednja glasbena in baletna šola (?)
http://img408.imageshack.us/img408/4382/smalldsc01487yh4.jpg

City Hotel
http://img408.imageshack.us/img408/4199/smalldsc01485km0.jpg

Barjanska cesta
http://img204.imageshack.us/img204/9058/smalldsc01480lr8.jpg

Prenova pročelja Vrhovnega sodišča (yaaay!)
http://img107.imageshack.us/img107/7522/smalldsc01482jt5.jpg

Taxgroup (?)
http://img102.imageshack.us/img102/3843/smalldsc01483dn2.jpg

Živjela vam nova dretva! :banana:

I super slike za početak edolen :okay:

:cheers:

Hvala! :happy:

Res dobra novica, da bodo prenovili sodišče!

Jap, streho, fasade pa nekaj notranjosti tudi, če se ne motim.. Mislim, da bodo vzpostavili klimo pa tako..

Waw ql update za začetek novga threada ! :okay:

A kozolec tudi prenavljajo al se samo meni zdi tam s slikce? K zgleda še bl čudno kot običajno.

Ne, ga ne. Samo v senci oblaka je bil, ko sem ga slikal..

Hude slike!:okay:

Ful se fajn vid kako mejhna je v bistvu Ljubljana. V vse smeri se vid na podeželje!

No sj tko je prou ;) raje vidim to, kot pa kak Mexico City :tongue2:

Fora je v tem da je edolen verjetn uporabu povečavo da je približu objekte zato tud deluje tko,da je vse blizu.Z prostim očesom je pogled z grajskega stolpa čist drugačen.
Aja super update edolen:okay:

A kozolec tudi prenavljajo al se samo meni zdi tam s slikce? K zgleda še bl čudno kot običajno.

Ko sem nazadnje govoril z očetom, je rekel, da bodo kozolec začeli prenavljati čez en mesec (če se bodo zmenili s stanovalci). Takrat začnejo tudi z južnimi mestnimi vrati in stavbami nasproti Kongresnega trga. Do konca leta 2008 naj bi se tako prenovile vse fasade na zahodni strani Slovenske ceste in večina fasad na vzhodni, prav tako pa tudi celotna Prešernova Cesta. Kasneje pride na vrsto še vse, kar je vmes (med Slovensko in Prešernovo.)

Aja, mogoče še nisem povedal: moj fotr dela v podjetju, ki nadzira prenavljanje vseh stavbnih lupin v okviru programa Ljubljana Moje Mesto. Tako da: če ima kdo kakšno vprašanje, se bom potrudil, da izvem kaj pametnega. :yes:

GABRI IN BREZE NA ŽALAH

S prostorskim aktom nove lokacije vrtičkov

četrtek, 27.09.2007
Tekst: Sabina Lokar

LJUBLJANA - Delavci podjetja KPL so začeli saditi drevesa na območju nekdanjih vrtičkov na Žalah. Mestna občina Ljubljana (MOL) bo namreč tam uredila nov mestni park, pripravljajo pa tudi nove prostorske akte, v katerih bodo med drugim opredelili tudi nove lokacije za vrtičke.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/884eb47538120a48f3c5a8bf32ed385d.jpeg
Delavci podjetja KPL so ob Plečnikovih Žalah začeli saditi drevesa za nov mestni park. (Foto: Dnevnik)


Območje ob Plečnikovih Žalah je že z veljavnimi prostorskimi akti MOL namenjeno parkovni in športno-rekreacijski rabi, potrebo po ureditvi parka za bližnje prebivalce in obiskovalce pa so potrdili tudi med pripravo novih prostorskih aktov. Tako bodo na očiščeno območje, kjer so odstranili vrtičke, posadili 100 podarjenih dreves. Eno izmed njih je včeraj zasadil tudi župan Zoran Janković, ki se je med drugim zahvalil tudi Maji Simoneti, ki je pripravila načrt parka, sodeluje pa tudi pri njegovi izvedbi. Drevored gabrovih dreves bo sicer potekal vzdolž Pokopališke ceste, drugi, nekoliko krajši drevored iz gabrov in brez, pa bo potekal vzdolž pokopališkega zidu. Park bo vzdrževalo Javno podjetje Žale.

Z oddelka za urbanizem MOL so sporočili, da bosta strateški in izvedbeni prostorski načrt MOL, kjer bodo določene nove lokacije vrtičkov, predvidoma sprejeta prihodnjo jesen. Javna razgrnitev osnutka strateškega prostorskega načrta bo tako oktobra, osnutek izvedbenega prostorskega načrta pa bodo javno predstavili februarja oziroma marca prihodnje leto. Za nekatere lokacije, kjer bo mogoče organizirati vrtičke, pa bo nato treba izdelati še podrobne prostorske načrte.

Po novih prostorskih aktih bodo sicer vrtičkarska območja stala na prehodu mesta v rekreacijsko in naravno zaledje, predvsem na robovih urbanih kompleksov, v kombinaciji z mestnimi zelenimi površinami pa jih bodo dopolnjevala še manjša območja. Lokacije novih vrtičkov bodo dveh vrst. Prve bodo trajna območja, kjer bodo predpisane zahteve in pogoji za ustrezno ureditev ter opremljenost območij, na drugih lokacijah pa bodo vrtički le začasni. Zanje zato predvidevajo tudi minimalno opremljenost.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/271270/

Nekaj sem našel še o soseski Viška sončava ,ki je delno že zgrajena in nam je dobro poznana:


Viška Sončava bo zgrajena postopoma. Gradnja bo potekala v treh fazah. V prvi fazi se gradi objekt E, sledila bosta objekta A in B, v zadnji fazi še C in D. Prva stanovanja bodo vseljiva konec maja 2007.
Vsi objekti imajo 7 etaž: K + VP + 4 + T.

http://viskasoncava.dev.si21.info/img/Image/karta_01_b.jpg

http://www.viskasoncava.com/pics/predstavitev/kartaa_1_o.jpg

http://www.viskasoncava.com/pics/Objekta_Ain_B/vic-jug4_b.jpg

http://www.viskasoncava.com/pics/Objekta_Ain_B/vic-zahod7a_b.jpg

http://www.viskasoncava.com/pics/Objekta_Ain_B/vic-zgoraj8_b.jpg

^^ no objek ,ki je že zgrajen in vseljen je objekt E , tista dva ki sta zgoraj na sliki stza objekta A in B slik objektov C in D pa še ni^^

Fora je v tem da je edolen verjetn uporabu povečavo da je približu objekte zato tud deluje tko,da je vse blizu.Z prostim očesom je pogled z grajskega stolpa čist drugačen.
Aja super update edolen:okay:

Tako je. Mislim, da ne bi radi gledali pikice na zaslonu, hehe.. :D

In hvala, res najlepša hvala!

Aja, in super updati ljlj in blaszs!

Ljlj, pričakujemo, da bomo malo bolj na tekočem kar se tiče prenove fasad od zdej naprej ahahaha.. ;) :jk:

Aja, a mogoče veš, kdaj bo konec prenove Nebotičnika?

^^ imam eno vprašanje ali kdo ve kaj se trenutno dogaja z načrtovano gradnjo PCL, predvsem pa me zanima ali je vlada RS že dala zeleno luč za ustanovitev mešanega podjetja med slovenskimi železnicami in kanadsko madžarsko družbo Trigranit,ustanovitev katerega je praktično zadnji birokratski postopek (če odmislimo pridobitev gradbenega dovoljenja in z njim povezana soglasja), vemo da vladi trenutna mestna oblast ni všeč in ,da ji nagaja kolikor je le možno upam ,da bodo vsaj v tem primeru uporabili trezno glavo.............

POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEK R5 BO VISOK 61 m ( upam da res ) in bo tako višji od "svinčnikov" na Vojkovi vsaj tako je razvidno iz spodnjega povzetka tehničnega opisa objekta

Poslovno stanovanjski objekt R5

R5 je niz treh stanovanjsko poslovnih objektov, ki so dilatacijsko medsebojno ločeni. Objekti so različnih etažnosti. Najvišji objekt ima dve kleti in 18 nadzemnih etaž, med tem, ko imata manjša dva 7 oz. 3 nadzemne etaže z dvema kletnima. Vsi objekti so armiranobetonske stenaste konstrukcije z medetažnimi AB ploščami. Posebej zanimiv je najvišji objekt, ki je poleg svoje višine konstruiran po višini v obliki trikotnika, ki se napenja oz. sloni na dveh togih stenastih jedrih. Objekt je nadzemno visok 61 m, tlorisno v širino meri 17 m, vzdolžno na najdaljši spodnji etaži 65 m, v najvišji etaži pa le 7 m. Tako se etaže na južni strani terasasto manjšajo, objekt pa v pogledu dobi trikotno obliko. Objekt ima dve glavni nosilni armiranobetonski jedri. Prvo jedro je locirano na severni strani objekta in poteka od temelja do vrhnje 16 etaže. Drugo jedro je locirano na južni strani objekta in poteka od temelja do vrhnje etaže na tem mestu (6. nadstropje). Oba jedra zagotavljata glavno togost objekta pri potresni obremenitvi. V pritličju, mezaninu in 1. nadstropju so stene obeh jeder tudi edine stene v konstrukciji, v višjih etažah pa so dodane še ostale armiranobetonske stene, ki zagotavljajo vertikalno nosilnost nadzemnih medetažnih plošč, ter povezujejo oba jedra v celoto. S tem je arhitekturno povzročena mehka etaža objekta od pritličja do 2. nadstropja. Od 2. nadstropja višje so med stanovanjskimi enotami predvidene armiranobetonske stene debeline 20 cm, ki potekajo prečno na objekt (v smeri vzhod-zahod) in se naslanjajo na vzdolžne stene, ki potekajo po vzdolžnih dveh fasadah ter ob glavnem vzdolžnem hodniku, ki razmejuje niz stanovanj na vzhodni in zahodni strani objekta. Te vzdolžne stene so stenasti nosilci z večjimi odprtinami oken in vrat in slonijo na vertikalnih dveh jedrih, na severni in južni strani objekta. Jedra sta medsebojno razmaknjena za 25 m. Tlak spodnje kleti je cca. 7.2 m pod koto terena. Klet je skupna vsem objektom. Skupna tlorisna površina kleti je cca. 71×71 m. Klet je razdeljena na 4 dilatacijske enote, ki so smiselno prilagojene dilatacijam v nadzemnih etažah. Med objekti nadzemnih etaž so na plošči nad 1. kletjo predvidene vozne intervencijske poti, igrišča za otroke, sprehajalne in druge površine, ki so ponekod tlakovane ali zatravljene. Temeljenje objekta je na povezanih pasovnih in točkovnih temeljih. Pod glavnima potresnima jedroma višjega objekta je temeljenje izvedeno na temeljni plošči debeline 140 cm. Skupna bruto površina celotnega objekta je 20.500 m2, od tega je nadzemnih etaž (stanovanjski in poslovni del) 11.000 m2, kletnih etaž (parkirni prostori) pa 9.500 m2

^^ imam eno vprašanje ali kdo ve kaj se trenutno dogaja z načrtovano gradnjo PCL, predvsem pa me zanima ali je vlada RS že dala zeleno luč za ustanovitev mešanega podjetja med slovenskimi železnicami in kanadsko madžarsko družbo Trigranit,ustanovitev katerega je praktično zadnji birokratski postopek (če odmislimo pridobitev gradbenega dovoljenja in z njim povezana soglasja), vemo da vladi trenutna mestna oblast ni všeč in ,da ji nagaja kolikor je le možno upam ,da bodo vsaj v tem primeru uporabili trezno glavo.............

Prav nič se ne dogaja glede tega kolikor jaz vem..

Nice update Edolen...:)


S tem je arhitekturno povzročena mehka etaža objekta od pritličja do 2. nadstropja.


Verjetno v tem bloku ne bo stanovalo veliko gradbenih inženirjev ter arhitektov...:lol:

Zanima me, če bodo kaj obnavljali tiste razpadajoče stavbne lupine nasproti predsedniške palače?

NEKAJ PROJEKTOV(AKTUALNIH):
http://www.revijakapital.com/slike/kapital/138/clanki_dvori0.jpg
Predstavitev projekta: Dvori ob Celovški cesti
Objavljeno v številki 424 z dne 03.09.2007

821 stanovanjskih enot ter številne možnosti za trgovsko-storitvene dejavnosti se bodo po besedah investitorja kmalu ponudile na atraktivni lokaciji v severovzhodnem delu Ljubljane. BARBARA HERJAVEC

Atraktivna lokacija. Na območju v severovzhodnemdelu Ljubljane, na lokaciji nekdanjega industrijskega objekta Avtomontaža, bo družba Vegrad pričela z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Celovški Dvori. Soseska je dobila ime po mestni vpadnici, Celovški cesti. Sama gradnja se je pričela takoj po rušitvi obstoječ ih objektov Avtomontaže. Lokacija je atraktivna, prometno ugodna, hkrati pa blizu vitalnih delov mesta, saj leži v strnjenem poselitvenem območju Šiške, v bližini priključkov na avtocestno obvoznico. Prodaja stanovanj in poslovnih prostorov se bo začela jeseni 2007, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predpisuje zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb. Prodajal pa jih bo kar investitor sam.

Zgradba kompleksa. V objektih je predvidena ureditev kar 821 stanovanjskih enot. V prodaji bodo tako garsonjere, enosobna, dvosobna, trosobna ter štirisobna stanovanja. Najmanjše stanovanje bo tako imelo 22m2, največje pa 130 m2. Celoten kompleks tvorijo trije sklopi objektov, ki so nad terenommed seboj ločeni, v podzemnem delu pa jih povezuje štirietažna garaža, kjer bo na voljo kar 1.800 parkirnih mest za stanovalce. Ob Celovški cesti je poslovno-trgovski sklop, ki ga tvorita poslovna stolpnica ter nižji trgovski objekt. Oba stanovanjska sklopa sta po obliki podobna. Proste površine na območju med stanovanjskimi objekti bodo urejene kot skupne ozelenjene površine in bodo opremljene s parkovno in urbano opremo ter otroškimi igrali.

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/138/dvori1.jpg

Možnost storitvene dejavnosti. V pritličju in prvemnadstropju so v stanovanjskih objektih ob povezovalni cesti predvideni poslovni in trgovski lokali. Dopustne so tudi storitvene dejavnosti, predvsem vzgojno-varstvene in izobraževalne dejavnosti, ki ne povzročajomotenj v okolju, ter gostinski lokali, ki se navezujejo tudi na večje odprte tlakovane površine ob objektoma. Za lažji potek dejavnosti bodo poskrbeli tudi z izgradnjo tropasovne povezovalne ceste z dodatnimi razvrstilnimi pasovi v območju križišč in krožišča. Predvidena pa je tudi kolesarska steza in hodnik za pešce, kateri se prav tako navezuje na kolesarsko stezo in pločnik na Celovški cesti in Cesti Ljubljanske brigade.

http://www.revijakapital.com/kapital/nepremicnine.php?idclanka=4915

Predstavitev projekta: Prijazno, prijetno in lepo
Objavljeno v številki 425 z dne 17.09.2007

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/139/clanki_prijazno0.jpg

V okolici Ljubljane, le petnajst minut vožnje iz mestnega središča, bo v kratkem vseljiva soseska, sestavljena iz treh objektov. Namenjena je vsem, ki iščejo različ ne možnosti in načine za polnejše, bolj bogato in kvalitetnejše življenje. BARBARA HERJAVEC

Soseska. Pred približno enim letom je na Vrhniki, v neposredni bližini Vrtnarije, investitor Gradbeno podjetje Grosuplje pričel z gradnjo ene izmed večjih sosesk v okolici. Le dobrih petnajst minut vožnje iz Ljubljane bodo spomladi 2008 na zračnem in sončnem prostoru že vseljiva funkcionalna in privlačna stanovanja, ki so domiselno združena v sklop treh objektov. Sosesko so poimenovali Zlatica, pri gradnji so upoštevali želje, voljo, drugačnost ali še bolje izvirnost, ki jo kupci tako cenimo. Cene samih stanovanj niso določene na kvadratni meter, pač pa so izračunane kar za celotno stanovanje, kajti cena ni odvisna samo od velikosti stanovanja, pač pa tudi od njegove lege.

Skupaj 176 stanovanj. Kompleks je sestavljen iz treh blokov, dolgih po šestdeset metrov, s približ no 60 stanovanji. Na voljo bodo garsonjere, enosobna, enosobna s kabinetom, dvosobna, dvosobna z enim, z dvema ali tremi kabineti, trisobna, trisobna z enim ali dvema kabinetoma in štirisobna stanovanja. Vsak izmed blokov je sestavljen iz treh etaž, pritličja in terase. Po načrtu bodo imeli bloki skupno klet s parkirišči in shrambami. Blok je zgrajen iz kvalitetnihmaterialov z izvirnimi in funkcionalnimi prostorskimi rešitvami ter z dobrim osončenjem in prijaznim ambientom. Pritlična stanovanja imajo individualne atrije, ki se prijetno iztekajo v lično urejeno skupno zelenje, stanovanja v etažah se družijo z okolico z delno umaknjenimi balkoni, terasna stanovanja s prostornimi terasami pa bodo marsikomu nadomestila občutek bivanja v hiši. Mansardna stanovanja se bodo gibala v velikostnem razredu od 35 do 85 m2. Vsa stanovanja so dostopna z dvigali, za telesno gibalno ovirane osebe pa je po klančinah predviden neoviran dostop v vse objekte in urejeno okolico.

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/139/prijazno1.jpg

Zunanja ureditev. Soseska ima urejen uvoz v garaže pod objekti ter dovoz za osebna vozila stanovalcev in obiskovalcev na zunanja parkirišča pred bloki in ob blokih. Zunanja ureditev bo obsegala parkirišča, otroška igrala, klopi in hortikulturo. Zelena ureditev in notranji ambienti, zastarele svetilke, umaknjene klopi in otroška igrala pa ustvarjajo prijetno intimnost in domačnost. Po predvidevanjih investitorja se v okolici soseske predvsemzaradi številnih stanovanj in nasproti stoječega Spara v kratkemobeta večja prometna gneča, zato je na Tržaški cesti predvidena tudi izgradnja krožišča. Krožišče bo prišlo še posebej do izraza v prihodnosti, ko bodo v neposredni bližini zrasli trgovski centri in industrijska cona.

http://www.revijakapital.com/kapital/nepremicnine.php?idclanka=4947

Predstavitev projekta: Soseska Pilon
Objavljeno v številki 421 z dne 23.07.2007

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/136/clanki_soseska0.jpg

Nova stanovanjska soseska v Podutiku kljub svoji bližini mesta omogoča bivanje v naravnem okolju. Značilne so predvsem manjše stanovanjske enote, na voljo pa bo tudi nekaj večjih štirisobnih terasnih stanovanj. BARBARA HERJAVEC

Soseska. Ob Pilonovi cesti v Podutiku v Ljubljani se je konec maja pričela gradnja nove stanovanjske soseske Pilon. Soseska se nahaja v neposredni bližini mesta, hkrati pa omogoča bivanje v naravnem okolju, ravno prav daleč od mestnega vrveža. Obdana je s travnatimi površ inami, nahaja pa se ob starem objektu Apnenica, ki je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena in bo predstavljal privlačen prostor za druženje. V okolici so tudi številne sprehajalne poti, ki ponujajo veliko priložnosti za rekreacijo, za veselje otrok in dodatno popestritev okolice pa je urejeno tudi otroško igrišče. V neposredni bližini se nahajajo avtobusna postaja, trgovina, šola, vrtec in druge za bivanje potrebne storitvene dejavnosti. Hitro povezavo z mestnim jedrom omogoč a novo načrtovan priključek na ljubljansko obvoznico, ki poteka na vzhodni strani nove soseske.

Stanovanja. Sosesko Pilon bosta oblikovala dva stanovanjska objekta s skupno 140 sodobno organiziranimi stanovanji. Posebnost soseske je predvsem v strukturi stanovanj, saj je med njimi kar 75 odstotkov enot, ki so manjše od 55 m2, teh pa na tržišču najbolj primanjkuje. V pritličju in prvih štirih nadstropjih bodo manjša stanovanja (garsonjere in enoinpolsobna stanovanja), v prvi in drugi terasni etaži bodo večja, štirisobna stanovanja v dveh etažah, v zadnji terasni etaži pa “penthouse” (enosobno stanovanje). Vsa stanovanja imajo svoj zunanji prostor - ložo ali teraso. Vse lože so zastekljene in omogočajo uporabo tudi v hladnejših letnih časih. K posameznemu stanovanju pripada tudi individualna shramba v sklopu lože ob bivanjskih prostorih ali posebej v kletni etaži. Pod objektoma bo dvoetažna podzemna garaža s pripadajočimi parkirnimi mesti. Na voljo so stanovanja s površino od 45 do 163 m2, katerih cene (vključno s parkirnimi mesti in shrambo) se gibljejo od 149.000 do 442.000 evrov.

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/136/soseska1.jpg

Zasnova projekta. Investitor Metrokras invest., d.o.o., je pri zasnovi soseske Pilon k sodelovanju povabil mednarodno priznani biro, Bevk Perović arhitekti, ki se ponaša s številnimi domačimi in tujimi nagradami, med drugim s Plečnikovo nagrado za arhitekturo, nagrado Prešernovega sklada, nagrado Emerging Architect Special Mention Mies van der Rohe in drugimi. Izvajalec gradbenih del je podjetje Gradbinec Kranj, za trženje stanovanj pa skrbi nepremičninska agencija Metropola iz Ljubljane. Pri gradnji soseske Pilon je investitor poskrbel kljub njeni majhnosti za kvalitetno in z naravo povezano življenje v bližini mesta, saj je urejena sodobno in premišljeno. Skupne prostore blokov so zasnovali tako, da so prostorni in naravno osvetljeni. Z naravno svetlobo so oskrbljeni tudi vsi hodniki, ki povezujejo komunikacijsko jedro, tudi vstop v stavbo je skozi svetlo dvoetažno vhodno avlo. V pritličju je stanovalcem namenjena velika kolesarnica. Za komunikacijo med posameznimi etažami sta v vsakem od objektov dve udobni dvigali.
http://www.revijakapital.com/kapital/nepremicnine.php?idclanka=4850

CONSTRUCTION UPDATE
OFFICE BUILDING DIMIČEVA
http://img146.imageshack.us/img146/1546/slika108oa0.jpg
http://img409.imageshack.us/img409/3114/slika107oy3.jpg
http://img404.imageshack.us/img404/1102/dimiceva190207mediumfr2.jpg

ŠE NEKAJ NOVIČK:

Blišč in beda Slovenske ceste
Ljubljana, 21.09.2007

Na Slovenski cesti je bilo pred kratkim obnovljenih (ali pa jih prenavljajo) v teh dneh kar nekaj pročelij starih stavb. Lepši bo v teh dneh podhod iz Parka Zvezda do Maximarketa, podhod Name bo bolj svetel in prijazen, obnovljeni bosta pročelji stavbe Banke Slovenije in Nebotičnika. Zelo zanemarjeni sta kamniti fasadi ministrstva za notranje zadeve in stavba nekdanje gospodarske zbornice, kjer ima sedaj prostore sodišče, brez primerjave zanemarjenosti sta pročelji na Bavarskem dvoru, in sicer stanovanjsko-poslovne stavbe na Slovenski cesti 52, ki je v lasti cerkve, in znamenitega Kozolca, kjer nič ne kaže, da bi v doglednem času lastniki uspeli zamenjati odpadle obloge balkonov iz kamnitih plošč.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/na-ma.jpg

http://www.dobrojutro.net/index.php?stran=novice&tip=11&id=9725


Vonj po tobaku bo izginil
Ljubljana, 21.09.2007

Ljubljana je zares v razcvetu. Vsepovsod se gradi. Konec naslednjega leta naj bi se začela tudi obsežna preobrazba (območja) nekdanje Tobačne tovarne.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/tobacna_10.jpg

»Kompleks nekdanje Tobačne tovarne ni v lasti MOL-a,« je za Dobro jutro povedala Jerneja Batič, načelnica Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost pri mestni občini. Prostori nekdanje Tobačne so namreč v lasti podjetja IMOS-G nepremičnine in inženiring, ki jih je nenazadnje tudi obnovilo. Danes v njih deluje sektor za upravne notranje zadeve. A kmalu ne bo temu več tako! Konec lanskega leta so namreč na javnem natečaju, čigar naročnik je bilo podjetje IMOS-G (ki je v lasti gradbenih podjetij Imos in SGP Graditelj), izbrali idejo arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič arhitekti. Po besedah arhitektke Majde Gostinčar, ki je bila kot skrbnica natečaja tudi v ocenjevalni komisiji, naj bi se gradnja začela takoj po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, to je ob koncu leta 2008. »Glede na to, da bo gradnja izjemno kompleksna ter zahtevna in se bo zagotovo gradilo najmanj v dveh fazah, predvidevamo, da bo gradnja trajala najmanj pet let, predvidoma do leta 2014.«

Stanovanja v osrčju
Na prizorišču stare Tobačne bo zdaj vzklil mešan program, ki bo vključeval tako poslovni, upravni, bivalni, storitveni, kulturni kot tudi izobraževalni program. Načeloma bo ves program tržen, koliko bo tako imenovanega javnega, pa bo odvisno predvsem od interesa posameznih institucij. Že zdaj pa je jasno, da bo približno 80 odstotkov površin namenjenih poslovno-stanovanjskemu programu (zraslo bo približno 500 stanovanj), kamor sodijo tudi storitvene dejavnosti. »Predvidena je gradnja približno 120.000 m2 novih bruto tlorisnih površin nad nivojem terena, približno 99.000 m2 površin pod nivojem terena, ki bodo v glavnem namenjene parkiranju v treh kletnih etažah ter še približno 20.000 m2 obnovljenih površin v objektih, ki se ohranjajo,« je predstavila Majda Gostinčar, ki ocenjuje, da bo celoten projekt vreden okoli 150 milijonov evrov.

Odprtje proti mestu
Območje Tobačne tovarne je imelo iz zgodovinskega gledišča zaradi namembnosti vselej status zaključene celote z lastno identiteto in pravili. Zasnova »Nove tobačne« pa izhaja iz osnovnih pravil starega kompleksa in ga za nameček nadgrajuje. »Nova tobačna« naj bi s tem postalo pomembno mestno območje s specifičnim novim tkivom na severnem delu in urbanističnem poudarku ob križišču Tržaške, Aškerčeve in Tivolske ceste. Z glavnim trgom ob Tivolski cesti bo območje slednjič odprto tudi proti mestu. Tivolska cesta bo postala mestna ulica. Na severnem delu tega območja bodo zakraljevale stolpnice in podstavki, poslovni program bo ob Tržaški, bivalni in spremljevalni program pa bo pristal v notranjosti (zatišju) kompleksa. Arhitektka Tina Gregorič iz zmagovitega arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič arhitekti pravi, da bodo Ljubljančani s to »preobrazbo« bogatejši za novo urejeno večnamensko območje, »za mesto v mestu s sodobnim metropolitanskim značajem, ki bo programsko raznolik, z mrežo manjših trgov in dvema večjima.« Območje bo namenjeno izključno pešcem in kolesarskemu prometu, mreža novonastalih trgov pa se bo povezovala z železniško postajo.

http://www.dobrojutro.net/index.php?stran=novice&tip=11&id=9724

Od »podrtij« do ruševin le kratek čas
Ljubljana, 21.09.2007
Še vedno negotove usode Cukrarne, Kolizeja in hotela Bellevue.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/cukrarna.jpg

Vsi, ki so do sedaj imeli besedo pri tem, kaj se bo v prihodnosti dogajalo s tremi zgodovinsko-kulturnimi spomeniki, niso kaj prida prispevali k njihovem ohranjanju (vsi namreč propadajo, prepuščeni zobu časa), še manj pa je jasna njihova prihodnost. Zdi se, da se bodo vse tri stavbe vsak čas zrušile same vase – v ruševinah se bodo porazgubile vse njihove zgodbe –, s tem pa bi z ramen vseh odgovornih padlo hudo breme in odgovornost za kaj klavrn konec.
Seveda se mnogi meščani v primeru Cukrarne in tudi Kolizeja sprašujejo, kaj je v njihovi arhitekturi tako zelo posebnega, da so varovani kot kulturni spomeniki – načeloma gre za sila pusta in povsem običajna pročelja, še zlasti, ker je bilo v avstro-ogrskem prostoru kar nekaj tovrstnih objektov. Kolizej kot vojaški »hotel«, konjušnica in kurbišče tudi nima svojega mogočnega zgodovinsko-kulturnega pomena, ki ga zaradi literatov moderne, ki so tam živeli, pripisujemo Cukrarni.

Cukrarna
Mestni svetniki so letos v proračunu za vzdrževanje in obnovitev Cukrarne namenili malo sredstev, vendar obljubili, da se bodo dela nadaljevala v prihodnosti, če jo seveda učaka. Kaj in kdaj se obeta tej veličastni stavbi?
Pri pripravah projekta je sodeloval Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki soglaša z rušenjem tistega dela, ki nima statusa kulturnega spomenika. »Program prenovljenega in preurejenega tovarniškega dela še proučujemo,« je navedel prof. arh. Janez Koželj, podžupan mestne občine. »Sprejeta bo tista različica, ki bo ekonomsko upravičila izvedbo in obstoj dejavnosti, kar pa je odvisno tudi od morebitnega partnerja pri projektu.« Prof. Koželj meni, da bi bilo Cukrarno moč nameniti za dejavnost mladinskega hotela, ki bi lahko bil tudi dijaški ali študentski dom. Čeprav v Ljubljani povpraševanje po dijaških posteljah upada – srednješolsko izobraževanje poteka v skoraj vsaki vasi –, pa je zato tem bolj aktualna zamisel o Cukrarni kot študentskem domu, še toliko prej, če bo država na Roški na podarjenem zemljišču zgradila tri akademije (po velikem trušču pred dobrim letom in pol je sedaj vse potihnilo in tudi umetniške akademije in Ljubljanska univerza so prostorske tegobe spravile v predale). Poleg te zamisli na mestni občini proučujejo tudi možnosti za preureditev stare stavbe za potrebe mestnega arhiva, ki deluje v neprimerni in utesnjeni stavbi na Mestnem trgu (neposredno ob magistratu). Razmišljajo tudi o možnosti, da bi z večjo dozidavo preuredili Cukrarno v upravno stavbo, v kateri bi bila celotna mestna uprava združena na enem mestu.
Palacij in tovarniški del želijo ohraniti, porušiti nameravajo vmesni del (za podaljšek Roške) in navezavo le te prek novega mostu (tik ob zapornicah na Ljubljanici) na Njegoševo cesto. Avtorja prvonagrajene natečajne rešitve bodo povabili, če lahko poišče ustrezno rešitev, s katero bi cesta prečila stavbo pod obokom, kot je to rešeno na Karlovški cesti.
Prestaviti nameravajo tudi bencinsko črpalko in obnoviti Plečnikovo parkovno ureditev Ambroževega trga, s čimer bi bilo območje celovito obnovljeno. Ocene stroškov takšne prenove in preureditve še nimajo, saj bodo možni šele na osnovi izdelane projektne dokumentacije. V prihodnjem letu predvidevajo gradnjo mostu in ceste, pred tem pa morajo izvesti tudi statično sanacijo obodnih sten rušeče se stavbe.

Kolizej
Mestni svetniki podpirajo pobudo Kranjske investicijske družbe, da na mestu Kolizeja zgradi stavbo mešanih (stanovanjskih, poslovnih in kulturnih) funkcij, ki bo imela veliko večnamensko dvorano za koncertne in kulturne prireditve. Na internem natečaju naložbenika je bila, kot smo v Dobro jutro ob predstavitvi izida natečaja že poročali, najbolj prilagojena obstoječemu merilu in zgradbi prostora drugonagrajena rešitev finskih arhitektov. Vendar kot takšna, nevtralna in neprepoznavna arhitektura, po mnenju investitorja ne odgovarja pomenu, ki pripada vsebini nove stavbe in njeni funkciji v mestnem središču.
Naložbenik je zaprosil mestne urbaniste, naj opredelijo pogoje, po katerih bodo arhitekti morali prilagoditi prvonagrajeno rešitev, ki oblikuje novo stavbo kot poudarek v zaključku smeri od Cankarjevega doma, Opere in Narodne galerije. To pomeni, da se na mestu Kolizeja obetajo, po dosedanjih projektih, tri stolpnice v različnih višinah, ki se bodo proti vrhu zoževale, tako da bodo odpirale pogled na ljubljanski grad. Najvišja stolpnica naj bi imela 25 nadstropij in bi bila s tem višja kot je stolpnica na Trgu republike in krepko višja od sosednjega hotela Lev. Novi pogoji izhajajo iz splošnih urbanističnih določil, ki veljajo za gradnjo v tem delu mestnega središča in iz pogojev za gradnjo visokih stavb v mestu.
»Postopek za spremembo dveh odlokov, ki jih je potrebno sprejeti, da bi bila možna gradnja Novega Kolizeja, se že pripravlja,« je povedal prof. Koželj. Po načrtih za Novi Kolizej in novostih smo povprašali tudi Kranjsko investicijsko družbo, katere direktor je Jože Anderlič, a dlje kot do pogovora s tajnico nismo uspeli priti. Naložbenik, ki končuje naložbo v Kapitelj II in je lastnik parkirne hiše pri Kliničnem centru ter hotela Mons, se je o svojih posegih v prostor prestolnega mesta zavil v molk.

Hotel Bellevue
Hotel nad dvorano Tivoli še vedno propada. Se vsaj njemu v kratkem nasmiha obetavnejša usoda? V začetku letošnjega leta so na seji Mestnega sveta sprejeli osnutek Odloka o razglasitvi hotela Bellevue za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na seji, ki bo konec septembra, naj bi obravnavali predlog odloka. Če bo sprejet, potem lahko pričakujemo tudi odziv Inšpektorata za kulturo in medije. V tem primeru bo namreč imel inšpektorat večje pristojnosti in bo lahko, v primeru nevarnosti oziroma škode na spomeniku, odredil rok, v katerem bo moral lastnik nevarnost odpraviti oziroma škodo popraviti. Če lastnik tega v predpisanem roku ne bo odpravil, bo lahko na podlagi inšpektorjevih navodil to izvedla država oziroma lokalna skupnost, in sicer na lastnikove stroške. Mar bo to spodbudilo lastnika, da bodo končno in v doglednem času pričeli z obnovo objekta, ki ga odlikujejo tako umetnostne in kulturno-krajinske vrednote?
Po navedbah Modesta Erbežnika, univ. dipl. umetnostnega zgodovinarja, so na območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani že izdali kulturno-varstvene pogoje, ki narekujejo, da se varuje prvotna namembnost, to sta hotelska dejavnost in restavracija. V kako slabem stanju je objekt, smo v Dobro jutro že pisali. Že več let zapuščen in fizično nezaščiten je bil lahka tarča objestnežev, ki so razdejali tudi njegovo notranjost in povzročili, da je v dveh požarih zgorel del ostrešja, del bakrene kritine pa so zmikavti celo ukradli. Zaradi zamakanja so uničeni ometi sten v zgornjem nadstropju, večji del lesene strešne konstrukcije in parket v vseh prostorih. V kulturno-varstvenih pogojih, za katere je zaprosilo projektno podjetje, takrat še v imenu investitorja Hoteli in turizem Rogaška, je podrobno navedeno, kaj in kje bo moral lastnik pri obnovi ohraniti in varovati.
Kot smo že pred pol leta med prvimi poročali, naj bi Študentski servis Maribor, katerega lastnik je Marjan Krajnc, hotel Bellevue prodal. Kdo je novi lastnik, se še vedno ne ve. Domnevno naj bi bil dogovor med bivšim in novim lastnikom, da Kranjc imena novega lastnika v javnost ne sporoči. Bo pač potrebno počakati na vknjižbo v zemljiški knjigi.
Zanimivo pa je, da se je v začetku leta Kranjc, ki je prek mariborskega študenstkega servisa lastnik hotela Donat v Rogaški Slatini, srečal z odgovornimi na magistratu in jim predstavil svoje zamisli o prenovi in dogradnji Bellevueja v luksuzni hotel, pri čemer so mu sogovorniki celo obljubili, da bodo preučili, pri katerih zamislih bi mu mesto s spremembo prostorskih aktov lahko pomagalo, če jih bo seveda kot sprejemljive ovrednotil tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine.

http://www.dobrojutro.net/index.php?stran=novice&tip=11&id=9723

POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT LETALIŠKA CESTA LJUBLJANA

Faza projekta: PGD,PZI
Leto gradnje: 2007-2009
Velikost investicije: cca. 15.000.000 EUR
Investitor: Konstruktor VGR

http://www.gravitas.si/images/stories/reference/Letaliska/0722%20-pogled05.jpg

http://www.gravitas.si/images/stories/reference/Letaliska/0722%20-pogled06.jpg


ŠE NEKAJ O DIMIČEVI....

Leto gradnje: 2007-2009
Velikost investicije: cca. 15.000.000 EUR

Superrrr! :happy:

Kaj pa je zdaj to...se je Ljubljana le začela prebujati m))

Predstavitev projekta: Dvori ob Celovški cesti
Objavljeno v številki 424 z dne 03.09.2007

821 stanovanjskih enot ter številne možnosti za trgovsko-storitvene dejavnosti se bodo po besedah investitorja kmalu ponudile na atraktivni lokaciji v severovzhodnem delu Ljubljane. BARBARA HERJAVEC

Atraktivna lokacija. Na območju v severovzhodnemdelu Ljubljane, na lokaciji nekdanjega industrijskega objekta Avtomontaža, bo družba Vegrad pričela z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Celovški Dvori. Soseska je dobila ime po mestni vpadnici, Celovški cesti. Sama gradnja se je pričela takoj po rušitvi obstoječ ih objektov Avtomontaže. Lokacija je atraktivna, prometno ugodna, hkrati pa blizu vitalnih delov mesta, saj leži v strnjenem poselitvenem območju Šiške, v bližini priključkov na avtocestno obvoznico. Prodaja stanovanj in poslovnih prostorov se bo začela jeseni 2007, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predpisuje zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb. Prodajal pa jih bo kar investitor sam.

Če je Celovška cesta v severovzhodnem delu Ljubljane, kje je potem center? V Koseškem bajerju? :nuts:

Loooool! :lol:

Maš prow!

CONSTRUCTION UPDATE

SAVSKI BREG
http://img61.imageshack.us/img61/7895/slika107xr2.jpg
ROTONDA
http://img61.imageshack.us/img61/3024/slika108eu1.jpg
DUNAJSKA 110
http://img61.imageshack.us/img61/3656/slika109cq5.jpg
MEGA CENTER
http://img402.imageshack.us/img402/8548/slika110wg8.jpg
TAXGROUP
http://img213.imageshack.us/img213/2883/slika111bu3.jpg
AVTOMONTAŽA
http://img519.imageshack.us/img519/900/slika112zo1.jpg

CONSTRUCTION UPDATE
TRG KOM STANETA
http://img235.imageshack.us/img235/7642/slika113pt7.jpg
PILON
http://img216.imageshack.us/img216/5175/slika114cu9.jpg
R5
http://img404.imageshack.us/img404/7946/slika115wz0.jpg
MODRI KVADRAT
http://img218.imageshack.us/img218/8177/slika116by7.jpg
ZELENA JAMA
http://img218.imageshack.us/img218/2932/slika117cx2.jpg
SKETOVA
http://img218.imageshack.us/img218/8906/slika118mt2.jpg
NJEGOŠEV KVART
http://img403.imageshack.us/img403/8960/slika119zu2.jpg
VILA URBANA
http://img218.imageshack.us/img218/9889/slika120nh6.jpg

svaka čast za slike!!! lepo da se je en odločil da poslika večino zanimivih gradbišč po ljubljani:)

Odličen update. :cheers:

Zelo zelo lepo!! Pohvale lj-city!!

In še nekaj bolj morbidnega:
http://img61.imageshack.us/img61/7895/slika107xr2.jpg

Zelo je žalostno, da je moral nekdo umreti, da so se spomnili, da je morda tudi na to vredno opozoriti na gradbišču.. :(

APPROVED
Three Academies
Ravnikar-Potokar

Gotovo se sprašujete zakaj še enkrat.. Odkril sem namreč, da tisto, kar smo objavili mesece nazaj kot Tri akademije je dejansko bil rezultat prvega dela antečaja leta 2004. Zdaj vam pa predstavljam končni rezultat po drugemu delu, ki je bil leta 2006:

1. nagrada - Biro Ravnikar Potokar (v 1. delu enakovredna tretja)

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/aksonometrija.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/pogled_po-aleji.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/pogled_s-ceste.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/pogled_z-gruberja.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/pogled_z-gruberja2.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/prerez_AA.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/prerez_CC.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/prerez_EE.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/shemaolumni.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/shema_program1.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/shema_program2.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/situacija_pritlicja.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/skica_1.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/skica_2.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/skica_3.jpg

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/natecaj_akademije/skica_4.jpg

Natečaj akademije

Natečaj
Javni, anonimni, enostopenjski, mednarodni, anketni in projektni natečaj za ANKETNO URBANISTIČNO REŠITEV ŠOLSKEGA OBMOČJA MED POLJANSKO IN ROŠKO CESTO TER STRUPIJEVIM NABREŽJEM TER IDEJNO ARHITEKTURNO REŠITEV OBJEKTOV - ALU (Akademije za likovno umentost), AG (Akademije za glasbo) in AGRFT (Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.)

Natečajna skupina – 1. krog
Vojteh Ravnikar u.d.i.a.
Robert Potokar u.d.i.a.
Martina Tepina u.d.i.a.
Tanja Košuta u.d.i.a.
Petra Slukan u.d.i.a.
Andrej Strehovec študent
Ernest Milčinovič u.d.i.a.
Maja Slapernik u.d.i.a.
Rok Jereb u.d.i.a.
Blaž Budja u.d.i.a.

Natečajna skupina – 2. krog
Vojteh Ravnikar u.d.i.a.
Robert Potokar u.d.i.a.
Martina Tepina u.d.i.a.
Rok Jereb u.d.i.a.
Janez Brežnik u.d.i.a.
Andrej Strehovec študent
Luka Klemenc študent

Projekti
natečaj l. 2004/06
(1. krog - enakovredna 3. nagrada; 2. krog -1. nagrada)

Zasnova odrov in odrske tehnologije
Andrej Stražišar u.d.i.a.

Statika
Marko Pavlinjek u.d.i.g.

Strojne instalacije
Andrej Robič u.d.i.s., Miran Poljšak u.d.i.s.

Elektro instalacije
Tomaž Jevšnikar u.d.i.e.

Kvadratura
neto tlorisna površina 22530.00 m2
bruto tlorisna površina 27937.00 m2
površina zemljišča 66255.00 m2

Razpisovalec
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter strokovnimi društvi

Investicijska vrednost
36.742.650€

Postavitev akademij v prostor pogojujejo: vzdolžna os, Ljubljanica – Gruberjev kanal - Golovec, Strupijevo nabrežje ter obstoječi trakti bivše vojašnice.
Kompozicijo arhitekturne zasnove sestavljajo: vzdolžni »stekleni« podstavek - baza na kateri sloni jekleno ogrodje posameznih akademijskih traktov.
Vsled umestitve avditorijev v prostor parka je omogočeno razvitje akademijskih traktov v dolžino in s tem znižanje višinskega gabarita. Zeleni trg ob Roški ulice oklepata tako dve fasadi, fasada akademijskih traktov z vstopi v posamezne Akademije ter trakt avditorijev z vstopom v skupno avlo.
V prostoru Roške je trakt avditorijev prisoten s "špico" - zaključkom stavbnega volumna v katerem sta galerija ter knjižnica, ki postaneta tako vsebinski vezni člen med programom Roške ulice in med internim programom Akademij.
Volumni avditorijev sledijo geometriji akademijskega trakta, medtem ko jih steklena opna vhodne avle izreže iz odprtega javnega prostora, ki jih obdaja.
Vsled umestitve uvozno izvozne rampe v podaljšku Kapusove ulice, je omogočeno celoten trg nameniti zgolj peščevi površini in intervenciji.

Na »podstavku«, ki iz dvoetažnega ob trgu, preide v tri etaže ob novem stanovanjskem naselju, (kiparski ateljeji, razne delavnice ter programi z zahtevo po neposredni navezavi na mobilni transport) ležijo trakti posameznih akademij. Kiparske delavnice so zasnovane tako, da jih je moč uporabiti kot enoten prostor, ki lahko deluje kot galerija, lahko pa se ga s pregradnimi, mobilnimi stenami predeli v poljubno število posameznih delovišč. Dispozicijo posameznih traktov, pravokotno na siceršnjo smer baze, pogojuje zahteva po severni orientaciji ateljejev.
Trakti posameznih akademij med seboj oklepajo, bodisi odkrite, bodisi pokrite atrije (zastekljene strehe, ki osvetljujejo kiparske delavnice in predel knjižnic). Zamik posameznih traktov od sicer ortogonalne zasnove steklene baze odpira vmesne prostore, izmenično v prostor trga - parka ali v prostor vzdolž novega naselja.
Novo načrtovani trg ob Roški, katerega sestavni del je obstoječi park, predstavlja osrednji prostor celotnega urbanega sistema.

Programsko zagotavljajo trgu dominantno vlogo in ustrezno komunikacijsko pretočnost vstopi v posamezne programske sklope, ki ga obdajajo kot so, vhodi v akademije, prehod do nabrežja oziroma vstopi v dvorane ter vhod v galerijo in knjižnico.
Ob izteku ploščadi se z "balkona" med vzdolžnim traktom akademij (glasbena) in traktom AGRFT odpre pogled na nižje ležeči vodni trg - razširitev Gruberjevega kanala. Z uvedbo nove geometrije se tako ob srečanju z Strupijevim nabrežjem razvije nov »vodni trg«. Skozi vrata -prehod med traktom akademij in avditoriji iz polzaprtega urbanega prostora, vstopimo v odprt prostor, ki se odpira proti rekreacijskim površinam in dalje proti Golovcu. Z denivelacijo omenjenega platoja se izognemo motečemu stiku s predvideno cesto ob kanalu, hkrati pa ustvarimo intimnejši prostor ob vodnem zrcalu, nastalem z razširitvijo profila Gruberjevega prekopa.

Predvideni srednješolski center se navezuje na geometrijo obstoječe šole ob Roški ulici. Vsled pomanjkanja razpoložljivega prostora predstavlja predlagano kompozicijo vkopana telovadnica z traktom učilnic, ki segajo v poglobljeni prostor ob Strupijevem nabrežju.

http://www.ravnikar-potokar.si/ravnikar_potokar/natecaji/natecaj_akademije.aspx

Če se spomnite, tako je zgledal rezultat prvega dela:
http://www.arhiforum.si/natecaji/akademije2/scapelab/rend_7_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/akademije2/scapelab/rend_1_600.jpg

Zdaj je veliko boljše! :happy:

Ja, ta drugi render je boljši.:)
Kdaj pa naj bi se začela gradnja in kaj bo s starimi stavbami akademij??

Folk se kr kopa v Gruberjevem prekopu na sliki:lol: :lol: drgač super zgleda:cheers:

CONSTRUCTION UPDATE
STANOVANJSKI POSLOVNI OBJEKT KOSEZE
http://www.pun-nepremicnine.si/stanovanjske-soseske/stanovanjsko-poslovni-objekt-koseze-ljubljana
http://img216.imageshack.us/img216/6268/slika074fi2.jpg
http://img216.imageshack.us/img216/4893/slika075fj3.jpg
COMPLETED
VODNIKOV DVOR šele doma sm videl,da sm posliku smetnjak:lol:
http://img216.imageshack.us/img216/8067/slika076gn1.jpg
VILA BLOKI V KOSEZAH
http://img216.imageshack.us/img216/1617/slika073lg2.jpg

NEKAJ IZ PREDMESTJA; naselje je vredno omembe saj predstavlja veliko stanovanjskih enot

Naselje ob potoku na Lavrici
finance@finance.si

http://beta.finance-on.net/pics/cache_Un/Untitled-1.1191171847.jpg

Prejšnji teden sta župan občine Škofljica Boštjan Rigler in direktor družbe A1, investicijsko upravljanje Franc Jakša položila temeljni kamen za stanovanjsko naselje ob potoku na Lavrici. Vrednost investicije je 63 milijonov evrov. V naselju bo v 14 blokih 289 stanovanjskih enot, od garsonjer do petsobnih stanovanj. Poleg tega bodo zgradili še 22 enodružinskih vrstnih hiš, ki bodo postavljene v dveh nizih.

http://www.finance.si/192273

CONSTRUCTION UPDATE

ROTONDA
http://img61.imageshack.us/img61/3024/slika108eu1.jpg


dobre fotke !
...predvsem pri rotondi so v zadnjem mesecu dni hitro napredovali

Predstavitev projekta: Savski breg
Objavljeno v številki 426 z dne 01.10.2007

Ob Savi v Črnučah podjetje Tibar iz Maribora gradi novo stanovanjsko sosesko “Savski breg” s sodobno zasnovanimi stanovanji. Nekatera izmed njih bomogoče v času gradnje po želji tudi delno spremeniti. BARBARA HERJAVEC

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/140/clanki_savski0.png

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/140/savski1.png

Soseska bo sestavljena iz petih samostojnih večstanovanjskih objektov nepravilnih pravokotnih oblik. Objekti bodo sestavljeni iz kleti, pritlič ja, štirih nadstropij in terasne etaže. Za stanovalce v višjih nadstropij bodo poskrbeli z vgradnjo dvigala, katerega nosilnost bo do 13 oseb. Vsak objekt ima enoetažno klet s parkirišči in shrambami, servisnimi in skupnimi prostori. Kletna etaža je razdeljena na tri cone - požarne sektorje, ki so med seboj ločeni z avtomatskimi požarnimi vrati. Vsaka cona ima preko požarnega stopnišča ali uvozne rampe neposreden dostop do zunanjega terena, dostop v klet oz. garažo pa je urejen preko rampe uvozno-izvozne klančine. V južnem delu objekta A bodo poleg stanovanj v pritlič ju urejeni tudi poslovni prostori.

Sodobno. Stanovanja so zasnovana sodobno, saj bodo bivalni prostori zavzemali največjo možno površino. Večina stanovanj bo imela svoj balkon, večja stanovanja v terasni etaži in v pritličju pa celo svojo teraso, v pritličju tudi z izhodomna zelene površine. Na voljo bodo stanovanja od najmanjših - garsonjer cca 30 m2do štirisobnih cca 98 m2. Skupni prostori objekta se bodo delili v prostor za čistila (trije prostori za vse objekte), kolesarnice in ostale pomožne prostore, ki so locirani v kletni etaži. V sklopu vetrolova so poštni nabiralniki, v sklopu hodnika pa so prostori s števci za vodo in plin (razen v E objektu). Za stanovanjske enote je predvideno radiatorsko ogrevanje. Priprava ogrevne tople vode za vsako stanovanje posebej je v individualnih plinskih pečeh. Vsako stanovanje ima pripravljen tudi en priključ ek na dimnik, ki omogoča priklop ogrevalne naprave na trda goriva.

Prilagojena stanovanja. Nekatera stanovanja bodo zasnovana kot “rastoč a stanovanja”, kar pomeni, da bo nekatera od njih mogoče med gradnjo po želji in potrebi kupcev delno spremeniti oz. preoblikovati ter na tak način pridobiti še kakšen manjši kabinet. Nekaj stanovanj (10%) v etažah pa bo mogoče brez večjih gradbenih posegov prirediti v stanovanja za gibalno omejene osebe. Vse vratne odprtine ter glavni prostori so bivanju gibalno omejenih oseb že prilagojene, razporediti je potrebno le sanitarno opremo v kopalnicah. Pri vhodu v objekte so že predvidene klančine in objekti imajo vsaj eno dvigalo, tako da jemožen dostop tudi do vseh skupnih prostorov. Na terenu in v garaži pa so označena tudi parkirna mesta, ki so predvidena za invalide.

Veliko zelenih površin. Po dokončanju zunanje ureditve s tlakarskimi deli so predvidene zelene površine, zravnane do predvidene višine, zasute s plastjo humusa ter posajene z mešanico trav oziroma zasaditvijo dreves. Pri urejanju nove organizacije zunanjih površin so investitorji izhajali iz lokacijske dokumentacije. V načrtu zunanje ureditve je prikazano organiziranje zunanjih površin: prometne površine (mirujoči promet parkirišča), intervencijske poti in zazelenjene površine. Vse podvozne površine bodo asfaltirane in obrobljene z betonskimi robniki, prav tako bodo asfaltirane vse pohodne površine okoli objektov.

Gradnja projekta bo zaključena predvidoma konec leta 2008. S prodajo stanovanj bo nepremičninska družba Metropola pričela takoj po sprejemu splošnih pogojev prodaje v skladu z veljavno zakonodajo v RS, to bo predvidoma konec septembra 2007.

http://www.revijakapital.com/kapital/nepremicnine.php?idclanka=4984

Zaj bi že vsaka kmetija rada bla svoja država:lol:

ko sm nekje brou da so v severni italiji velike težnje h odcepitvi severa od juga italije sm pršou na idejo da bi blo fenomenalno če bi LUR postala samostojna država

ko sm nekje brou da so v severni italiji velike težnje h odcepitvi severa od juga italije sm pršou na idejo da bi blo fenomenalno če bi LUR postala samostojna država

kako misliš LUR! LJUBLJANSKA REPUBLIKA ali kaj takega..

..morda ljubljanska urbana regija....

Dej ne klobasajte neumnosti:lol:

Kaj je s tem SSC-jem moj odgovor v slovenija project je tud šel nekam gor v jagode kot zdej tvoj rekec:lol: :lol:

ja no sj se sliš zlo tko..nesramno do slovenije ampak a ni tut npr nesramno dejstvo da je vlada zmanšala sredstva za proračun od MOL? pol dejansko nebi bla več ljubljana molzna krava slovenije ampak bi se pač lahko sama razvijala ne pa da stagnira. npr zlo neumno se mi zdi dejstvo da med drugim tramvaja še nimamo zato ker to ni v interesu vlade za proračun občine pa je to prevelk zalogaj ane...n vem no...teh 25% prebivalstva k živi v ljubljanski urbani regiji se mi zdi preveč zapostavljenih ker je pomembn da usaka vas s 500 folka in 5000 krav dobi avtocesto in ne vem kaj še poleg tega pa je ta mentaliteta o avtocestah že zastarela. podperam izgradnjo prometnega križa ampak razširitveni program mi je pa totalna bedarija...ok ja logičn pač bolšo cesto ampak prosm vs no...avtocesta do ilirske bistrice?!....na zahodu se ne grejo več pejmo gradit AC ker vejo da to ni to ampak tm te bo npr pocen in hitr in ne sam 3krat na dan vlak prpelu dejansko u vsako vas....gdaj bomo pršli slovenci do te mentalitete? nikol ker ni denarja za javni potniški promet....ker zakaj bi naredl traso mestne/primestne železnice grosuplje-medvode (al pa vodice) če lahko nardimo namest tega avtocesto ki bo do trenutka izgradnje že zastarela in bo potrebno začet razmišlat o razširitvi?

en od razlogov za tisti moj stavk je tut (oprostite če bom s tem koga užalu) ruralna mentaliteta (po domače kmetavzerska) večine slovenskega prebivalstva ki se bo po vsej verjetnosti pokazala tut na volitvah...v državi v celoti nam primankuje intelektualne smetane...

Na zahodu ne gradijo več avtocest, ker so jih zgradili 20 let nazaj pa jih zdaj ne rabijo. Vendar ne si mislit, da če bi avtoceste izginile na zahodu da bi vse še kar naprej lepo funkcioniralo.. O ne, v še večjem shitu kt mi bi bli..

^^ Logično, ker ste vi tik ob Italiji (velik trg, bogata država), mi (aja, iz Ljubljane sem, če kdo ne zna prebrat :D) pa rabmo avtocesto do Italije. Zia the cashew, kdo ma zdej kmetavzarsko mentaliteto? :lol: Aja, pa Ilirska Bistrica je drgač na poti proti Reki (vzhodni Istri, Kvarnerju). :cheers: Sploh pa so naše ceste (razen avtocest pa hitrih cest) bedne.

Sicer jaz sem bolj imel v mislih to, da kar zia trdi, da ne gradijo več avtocest ker vejo da to ni to sploh ni res, ampak glavnino so že zgradili, ter tako ne rabijo več graditi ne vem kakih avtocest, vendar da se razumemo, še vedno jih gradijo. In tudi zahod je odvisen od avtocest, mogoče še bolj kot mi.

^^ Sem mislu, da zahod = Nova Gorica (zahod Slovenije). :hammer: Instead it's Wild West. :D

No sj v NG mamo eno sosesko ki se ji reče Texas, če smo že tko off topic :D Pa glih zraven našga moderatorja nekje :tongue2:

BTW.. Subway v vsako slovensko vas ! :lol:

I certainly like a lot of those projects shown on the previous page. Plenty of cool contemporary architecture for Ljubljana. :okay:

ja no sj se sliš zlo tko..nesramno do slovenije ampak a ni tut npr nesramno dejstvo da je vlada zmanšala sredstva za proračun od MOL? pol dejansko nebi bla več ljubljana molzna krava slovenije ampak bi se pač lahko sama razvijala ne pa da stagnira. npr zlo neumno se mi zdi dejstvo da med drugim tramvaja še nimamo zato ker to ni v interesu vlade za proračun občine pa je to prevelk zalogaj ane...n vem no...teh 25% prebivalstva k živi v ljubljanski urbani regiji se mi zdi preveč zapostavljenih ker je pomembn da usaka vas s 500 folka in 5000 krav dobi avtocesto in ne vem kaj še poleg tega pa je ta mentaliteta o avtocestah že zastarela. podperam izgradnjo prometnega križa ampak razširitveni program mi je pa totalna bedarija...ok ja logičn pač bolšo cesto ampak prosm vs no...avtocesta do ilirske bistrice?!....na zahodu se ne grejo več pejmo gradit AC ker vejo da to ni to ampak tm te bo npr pocen in hitr in ne sam 3krat na dan vlak prpelu dejansko u vsako vas....gdaj bomo pršli slovenci do te mentalitete? nikol ker ni denarja za javni potniški promet....ker zakaj bi naredl traso mestne/primestne železnice grosuplje-medvode (al pa vodice) če lahko nardimo namest tega avtocesto ki bo do trenutka izgradnje že zastarela in bo potrebno začet razmišlat o razširitvi?

en od razlogov za tisti moj stavk je tut (oprostite če bom s tem koga užalu) ruralna mentaliteta (po domače kmetavzerska) večine slovenskega prebivalstva ki se bo po vsej verjetnosti pokazala tut na volitvah...v državi v celoti nam primankuje intelektualne smetane...


Mislim, da so tud Prekmurci, Korošci in Dolenjci Slovenci, in ravno tako plačujejo davke, zato si tud oni zaslužijo, kaj od države. Ne pozabi, da velik del zaposlenih v Ljubljani financira ostala Slovenija, in da je Ljubljana tak razvita, ker je ostala Slovenija molzna krava za Ljubljano.

Ker sem rojen na Koroškem (in tud pogosto tam), ti lahko iz prve roke povem, kak so eni deli Slovenije zapostavljeni. Koroška je totalno odrezana od Slovenije, tam praktično ni prihodnosti. Še ene fakultete jim noče država sfinancirat, da ne govorim o tem, da bi kaka obstoječa šola dobla novo fasado.
Solidno so povezani samo z Mariborom, pa še to preko navadne dvopasovnice.


Tu pa tam boš mogo svojo rit spravit iz Ljubljane, da boš vido, kak živijo drugod!

sej jo...ampak ne vem zakaj bi mogl se pol ljubljani znižat sredstva? ker navsezadne je to prestolnica in ma svoje potrebe...ne morš ji kr tko uzet...in ja to sm tut jst občutu ker zato zdj ni denarja za obnovo ceste čez šmartno kjer jst žvim in zato ne dobim 8ke...in zato sm odvisn od 26ke k pelje skori da ne na letne čase...zdi se mi da je naša država zelo kurbirska do ljubljane poleg tega pa mislm da je odnos neljubljančanov do ljubljančanov gniu-preveč zaničevalen

sej jo...ampak ne vem zakaj bi mogl se pol ljubljani znižat sredstva? ker navsezadne je to prestolnica in ma svoje potrebe...ne morš ji kr tko uzet...in ja to sm tut jst občutu ker zato zdj ni denarja za obnovo ceste čez šmartno kjer jst žvim in zato ne dobim 8ke...in zato sm odvisn od 26ke k pelje skori da ne na letne čase...zdi se mi da je naša država zelo kurbirska do ljubljane poleg tega pa mislm da je odnos neljubljančanov do ljubljančanov gniu-preveč zaničevalen

Mislim, da je ravno obratno, in glede financiranja, in glede odnosa.
Glede financiranja pa ti naj bo jasno, da je glavni trg Ljubljanskih podjetij ostala Slovenija, in če je ta slabo razvita manj služijo ljubljanska podjetja- torej je tud Ljubljana slabše razvita, kot bi lahko bila.

odnos države do Ljubljane pa ni niti malo kurbirski, saj so vsa glavna (državna) podjetja, institucije, in ostalo v Ljubljani. Ne rečem, da bi morala bit ministrstva drugod po Sloveniji, lahko pa bi blo kako podjetje.

Recimo Maribor ma samo sedež pošte (Telekom je bil seljen v Ljubljano), in Agencijo za železniški promet. Ljubjana ma pa na desetine agencij, uradov,... ki bi lahko bili po državi.

Glede cest, pa pridi pogleat v Maribor, kjer so glavne vpadnice luknjaste, in desekrat zakrpane.

RAZVESELJIVO IN HKRATI SUMLJIVO!!!


Po Jankoviću bo šla tudi država v gradnjo stadiona v Stožicah

torek, 02.10.2007
Tekst: Peter Pahor

LJUBLJANA - Država bo po pred dnevi sprejetem proračunu za prihodnje leto skupaj z denarjem iz evropskih sredstev do 50 odstotkov sofinancirala gradnjo novega nogometnega stadiona in športne dvorane v Stožicah, je na začetku včerajšnje seje mestnega sveta napovedal ljubljanski župan Zoran Janković.


http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/c9d9c8cbb04667c6404e3fde5ead4bcf.jpeg
(Foto: Luka Cjuha)


"Druga dobra novica je, da je nadzorni svet Darsa podprl poravnavo zaradi stare pogodbe za sofinanciranje gradnje obvoznice, tako da nam bodo v zameno zgradili štiri ali pet cest," je še dodal župan.

Bolj kot ne v optimističnih tonih se je nadaljevala tudi razprava o že dopoldne predstavljenem osnutku strateškega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana (MOL), s katerim je mesto prvič po dvajsetih letih pristopilo k celostnemu prostorskemu načrtovanju mesta.

Novi dolgoročni prostorski načrti bodo po napovedih Mirana Gajška, načelnika oddelka za urbanizem MOL, sprejeti še pred državnozborskimi volitvami jeseni 2008, včeraj obravnavani osnutek strateškega prostorskega načrta pa bo v javni obravnavi tri mesece. Do takrat bodo mestni svetniki obravnavali tudi osnutek natančnejšega prostorskega plana, ki bo do parcele natančno opredelil dopustno urejanje in morebitno pozidavo prostora.

Največ pripomb so kljub odobravanju strateškega načrta svetniki imeli na predvideno pozidavo južnega, poplavno ogroženega dela mesta. "Ali ne bi bilo bolje na južnem delu pri Barju umestiti kakšnih drugih vsebin kot stanovanjskih, ki bi bile ob poplavi Gradaščice manj ranljive? Bolj primerne bi bile na primer športne vsebine," je opozoril mestni svetnik SD Miloš Pavlica. Osnutek strateškega prostorskega načrta so svetniki na koncu soglasno potrdili, glasov za je bilo kar 41.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/272146/

Pričela se je razprava o dolgoročnem prostorskem planu MOL

Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – uvod (PDF; 62 kB) (http://www.ljubljana.si/file/694454/strat_uvod.pdf)

Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – dopolnjen osnutek (1- del) (PDF; 7.446 kB) (http://www.ljubljana.si/file/695220/spn_mol_1_del.pdf)

Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – dopolnjen osnutek (2 - del) (PDF; 2.892 kB) (http://www.ljubljana.si/file/695221/spn_mol_2_del.pdf)

Ministrstvo za šolstvo in šport je že objavilo demanti, kjer navaja, da je pripravljeno sofinancirati gradnjo v Stožicah, vendar da ni bilo nobenega govora o 50% naložbe.

Blaszs vidm,da si našel slike savski breg.Men nikakor ni ratal zato me zanima če si našel kaj za Njegošev kvart?

NEWS UPDATE
Investor can resume the construction of Hotel Center!
Another black spot in the city centre will finally be taken care of

CDE lahko v Ljubljani gradi tudi brez donacije

Novica Mihajlović
novica.mihajlovic@finance.si


Stavbo na Nazorjevi bodo investitorji lahko dokončali, čeprav niso še nič donirali občini

Mestni svet je sprejel obvezno razlago prostorskih aktov za središče Ljubljane, kar bo pospešilo dokončanje objekta na Nazorjevi. Investitor, CDE nove tehnologije, ni donator mestne občine, utegne pa to kmalu postati, pravijo naši viri.

http://beta.finance-on.net/pics/cache_F8/F89DO_gradnja_nazorjev_ihxn.1191347766.jpg
Foto: Irena Herak
Ljubljana bo kmalu ob eno izmed svojih sramot, nedokončano stavbo na Nazorjevi, ki jo bo investitor lahko dokončal, za zeleno luč mestnega sveta pa ni nikomur nič plačal.

Obvezna razlaga prostorskoureditvenih planov (PUP) za območje Ajdovščine, ki jo je na zadnji seji sprejel ljubljanski mestni svet, zveni razmeroma skrivnostno. Gre za ukrep, ki bo olajšal dokončanje investicijskega projekta gradnje nadomestnega objekta na Nazorjevi ulici v središču Ljubljane. Na Nazorjevi, tam, kjer je bil nekoč Svet knjige, že skoraj leto dni stoji napol zgrajeno pritličje objekta. Gradnjo je inšpekcija ustavila, ker po veljavnem prostorskem predpisu investitor, družba CDE nove tehnologije, ne bi smel porušiti starega objekta. Gradbeno dovoljenje je družba imela le za obnovo, a se ji je med obnovo pritličje porušilo.

"Nadomestno stavbo bo možno zgraditi, vendar le, če upravna enota izda dovoljenje. Predvidevamo pa, da ne bo težav, ker je zadeva potekala v dogovoru z njimi," so nam pojasnili v kabinetu ljubljanskega župana Zorana Jankovića. CDE nove tehnologije ni donator mesta Ljubljana, pravijo pri Jankoviću. Vendar pa se utegne vrsti radodarnih podjetij, ki prispevajo za obnovo ljubljanskega gradu, kmalu pridružiti tudi CDE, pravijo naši neuradni viri. Za komentar ukrepa, ki jim bo omogočil dokončanje projekta, smo prosili tudi CDE, a nam odgovorov do konca redakcije niso poslali.

http://www.finance.si/192509

:banana: :banana: :banana:

Some renders to refresh your memory can be found here:
http://www.hotel-center-ljubljana.com/

Novosti, ki bodo obravnavane na seji Mestnega sveta 22. 10. 2007:

Predlog OLN za območja urejanja CO 2/43 Drama, CO 2/44 Mali nebotičnik in del območja urejanja CT 29 Križišče Drama:
http://www.ljubljana.si/file/709297/07-predlog-oln-co243-za-mestni-svet.pdf (tekst)
http://www.ljubljana.si/file/709295/07-predlog-oln-co243--predstavitev.pps (grafika)

Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja CR 2/20 Pravoslavna cerkev:
http://www.ljubljana.si/file/709299/08-dop-osnutek-oppn-cr220-za-mestni-svet.pdf (tekst)
http://www.ljubljana.si/file/709301/08-dop-osnutek-oppn-cr220-predstavitev.pps (grafika)

Za tiste, ki ne veste, prvi dokument je o obnovi oz. rekonstrukciji SNG Drame, drugi pa o novem župnijskem objektu zraven pravoslavne cerkve med Tivolsko in Prešernovo. :banana: :banana:

NEWS UPDATE
Investor can resume the construction of Hotel Center!
Another black spot in the city centre will finally be taken care of



:banana: :banana: :banana:

Some renders to refresh your memory can be found here:
http://www.hotel-center-ljubljana.com/


During renovation, special emphasis is to be placed on retaining the ‘soul’ of the hotel, which is afforded by the 130-year tradition of the house on Nazorjeva 6. Well that's a good one since the thing is, like, gone :lol:

IZ SPLETNEGA DELA O ROGU, KI GA BODO KMALU ZAČELI RUŠITI:

Na območju nekdanje tovarne Rog se bodo kmalu začela prva gradbena dela. Ljubljanski župan Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci naznanil, da bodo naslednji teden predstavili javni razpis za adaptacijo bivše tovarne Rog. Trije objekti znotraj kompleksa nekdanje tovarne so iz varnostnih razlogov že predvideni za rušenje. V Rogu, ki so ga pred dobrim letom zasedli posamezniki in v njem uredili svoje prostore, naj bi po načrtih Mestne občine Ljubljana zaživel center sodobnih umetnosti.

RAZVESELJIVO IN HKRATI SUMLJIVO!!!

Nadaljevanje; sem vedu ,da sumljivo

Vlada zanika, da bi Jankoviću kdaj obljubila polovico denarja za stadion
sreda, 03.10.2007
Tekst: Vito Avguštin, Peter Pahor

LJUBLJANA - Vlada je ponovno zanikala izjave ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da bo država skupaj s sredstvi iz evropskih skladov sofinancirala polovico nogometnega stadiona in športne dvorane v Stožicah.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/93750f41746879ef114245a6b93a92a0.jpeg

(Foto: Luka Cjuha)

V sporočilu z naslovom "Ljubljanski župan Janković zavaja" so na ministrstvu za šolstvo in šport zapisali, da je minister Milan Zver županu res sporočil, da je država pripravljena sodelovati pri gradnji stadiona v Stožicah, nikoli pa ni obljubila, da bo sodelovala v višini 50 odstotkov.

Po nedavno sprejetem državnem proračunu za prihodnje leto je predvidenih sredstev za Športni center Leona Štuklja le 10 milijonov evrov do konca leta 2010, prihodnje leto jih bo na voljo štiri milijone, leta 2009 prav tako štiri, dva milijona pa država vlaga leta 2010. Po izračunih ministrstva na osnovi podatkov, ki so jih dobili od Mestne občine Ljubljana (MOL), proračunski sredstva znašajo okoli 20 odstotkov celotne investicije. Tudi ta ocena se precej razlikuje od ocen mesta, da je športni park v Stožicah vreden 370 milijonov evrov, saj bi v tem primeru moral biti 20-odstotni državni vložek vreden več kot 70 milijonov evrov in ne 10 milijonov.

Še bolj ostro so se na ministrstvu za šolstvo in šport odzvali na napovedi župana, da bodo znotraj 50-odstotnega deleža države za gradnjo športnega parka tudi sredstva iz evropskih skladov: "Glede sredstev iz evropskega sklada bi župan Janković moral vedeti, da mu država ne more ničesar obljubiti. Pogoji za črpanje teh sredstev so jasni. Tako kot vsaka druga občina se bo lahko tudi občina Ljubljana prijavila na morebitne razpise in kandidirala za sredstva iz evropskega sklada."

Sicer pa je Janković na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da bodo še ta mesec objavili razpis za zasebnega partnerja, kar je v ponedeljek podprl tudi ljubljanski mestni svet. Na vprašanje, ali se za projekt zanima tudi podjetje njegovega sina, je župan odgovoril: "Izbira partnerja bo popolnoma jasna - izbran bo tisti, ki bo ponudil več denarja. Interesentov je veliko, zelo veliko. Sicer pa bodo vse pogodbe in vsa dokumentacija vedno dostopni in na vpogled."

Župan je poudaril, da mesto pri gradnji stadiona ne bo imelo nobenih finančnih obveznosti. Na vprašanje, ali zemljišče, ki je veliko skoraj 200.000 kvadratnih metrov, ni finančni vložek, je župan izjavil, da to seveda je, vendar da mestu ne bo treba nič plačati iz proračuna. Na dodatno vprašanje, da bi se vendar proračun zelo napolnil, če bi to zemljišče prodali, saj bi zagotovo dobili vsaj toliko denarja, kot je predvidenega z načrtom prodaje mestnih zemljišč, je le pokimal in dodal: "Če bi vse to prodali, bi dobili veliko več, kot je v programu prodaje."

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/272513/

Nova obljuba: Pod Šentvidom junija '08
Ljubljana | 28. 9. 2007, 17:57 | A. L. | STA | 3 komentarji
Dars zagotavlja, da bo predor Šentvid brez priključevanja s Celovške ceste prevozen do konca junija prihodnje leto.


http://www.zurnal.org/export/sites/z24/_data/images/slovenija_ceste/28_09_07_sentvid_1.jpg_138096144.jpg

Več kot sto milijonov vredni predor bo po številnih zapletih delno dokončan pol leta po prvotnih zagotovilih. © Boštjan Tacol

Draga gradnja

Po prvotnih načrtih naj bi predor stal 48 milijonov evrov, do danes pa so predvideni stroški narasli na že več kot 100 milijonov.


V Družbi za avtoceste so odprtje predora Šentvid, ki bo razbremenil eno od najbolj prometnih cest v Sloveniji – Celovško cesto – sprva napovedali za konec letošnjega leta, a se je zaradi številnih zapletov odprtje predora zavleklo v prihodnje leto. Dars je že dal razpis tudi za izgradnjo dvakrat po 80 metrov priključnih predorskih cevi, prek katerih bo omogočena naknadna priključitev Celovške ceste na avtocesto.

Nadzorniki Darsa so se v četrtek seznanili tudi s poslovanjem družbe v prvih šestih mesecih letos in se seznanili s prikazom gibanja povprečnih cen gradnje avtocest ter povprečnih cen gradnje objektov. Seznanili so se tudi z novim akcijskim načrtom uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU.

http://www.zurnal.org/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=11807

1. 10. 2007

Ljubljana dobiva nov urbanistični načrt
V ljubljanski Galeriji Kresija poteka "Javna razgrnitev strateškega prostorskega načrta MOL", ki ga je pripravil Oddelek za urbanizem Mestne občine Ljubljana. Javna razgrnitev bo potekala do 2. novembra 2007 tudi na vseh sedežih Četrtnih skupnosti ter v prostorih Oddelka za urejanje prostora na Poljanski 28.

Novi Zakon o urejanju prostora je vsem slovenskim občinam naložil izdelavo dveh prostorskih aktov - Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda. Oba akta, ki bosta nadomestila Dolgoročni prostorski plan Mestne občine Ljubljana in vse dosedanje prostorske ureditvene pogoje, je Mestna občina Ljubljana pričela izdelovati l. 2005. Zaradi živahne nepremičninske dejavnosti v zadnjih letih in številnih pobud za spremembo veljavnih aktov, ki bi investitorjem omogočile uresničitev njihovih projektov, se je Mestna občina Ljubljana odločila za čim prejšnjo predstavitev prostorskih aktov. Spomladi letos je predstavila tudi Predlog prostorske vizije dolgoročnega razvoja mesta.

Za razvoj Ljubljane je določitev strateških smernic bistvenega pomena – tako za razvoj mesta v slovenskem in evropskem kontekstu, kot tudi za razvoj samega mesta, umeščanje posameznih dejavnosti ter urbanistično načrtovanje posameznih območij. Te smernice bodo nadalje postale izhodišča za pravno-normativna določila v Prostorskem načrtu kot izvedbenem aktu - na njihivi podlagi se bo izdelal dopolnjeni osnutek Strateškega prostorskega načrta.

Po zaključeni javni razgrnitvi Strateškega prostorskega načrta in uskladitvi stališč ter javnih razprav bo februarja 2008 v javno razgrnitev posredovan še Izvedbeni prostorski načrt Mestne občine Ljubljana.

Pisne pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku Strateškega prostorskega načrta lahko občani podajo kot zapis v knjigo pripomb na krajih razgrnitve, lahko jih pošljejo na Oddelek za urejanje prostora, Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, 1000 Ljubljana (Zadeva: Pripomba na SPN MOL ali Pripomba na OP MOL), ali posredujejo na elektronski naslov spn.mol@ljubljana.si do vključno zadnjega dne javne razgrnitve.

Mestni svetniki bodo dopolnjeni osnutek Strateškega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana obravnavali na 9. redni seji MS MOL, ki je sklicana za ponedeljek, 1. oktobra 2007.

http://www.trajekt.org/pictures/zasnova_prostorskega_razvoj.jpg

http://www.trajekt.org/pictures/zasnova_prometnega_omrezja.jpg


http://www.trajekt.org/?tid=1&id=771


10. 9. 2007

Kdaj novi Prirodoslovni muzej?

Matevž Čelik
Danes, 11. septembra 2007, bosta ob 19. uri v Arhitekturnem muzeju Ljubljana dve predavanji, na katerih se bodo obiskovalci lahko seznanili s podrobnostmi o gradnji novega Prirodoslov- nega muzeja. Predavanji sta del cikla muzejskih večerov, ki poteka na temo 'Ali je gradnja muzeja v slovenskem prostoru za arhitekte izziv?'.

Direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Dr. Breda Činč Juhant bo predstavila problematiko, povezano z gradnjo nove stavbe in prizadevanja za boljše pogoje in uveljavitev sodobnega načina muzejskega dela. Dr. Aleš Vodopivec pa bo predstavil arhitekturni projekt novega muzeja. Posodobljeno verzijo je izdelal leta 2004, pri tem pa sta sodelovala še arhitekta Nena Gabrovec in Gašper Medvešek.

Prirodoslovni muzej Slovenije je najstarejši muzej v Sloveniji. Ima vlogo osrednjega naravoslovnega muzeja in predstavlja zakladnico biotske raznovrstnosti in geološke dediščine ter naravovarstveno učilnico. Tako kot večina muzejev v Sloveniji, se tudi Prirodoslovni muzej že leta sooča z velikimi prostorskimi težavami: pomembne naravoslovne zbirke se nahajajo v najetih depojskih prostorih, v starem Rudolfinumu na Prešernovi pa se stiskata dva državna muzeja: Prirodoslovni in Narodni. S selitvijo Prirodoslovnega muzeja v nove prostore naj bi rešili prostorsko stisko obeh.

Rešitev prostorskih težav je bila s prvimi projekti dorečena že pred sedemnajstimi leti. Kljub vsemu pa se gradnja še do danes ni pričela, čeprav je bil muzej vseskozi vključen v vse prostorske in razvojne akte in celo v zakon o kulturnem tolarju. Novi Prirodoslovni muzej Slovenije naj bi stal v takoimenovanem Biološkem središču. Leta 1987 je bil izdelan Ureditveni načrt, ki je določil umestitev stavbe v severni del širšega parkovnega okolja med Večno potjo, potok Glinščico in območje bodočega Botaničnega vrta. Leta 1990 so bili izdelani vsi potrebni projekti za pričetek gradnje, ki pa je bila zaradi pomanjkanja sredstev odložena. Ko se je po več kot desetih letih (natančneje leta 2003) zopet pokazala volja za gradnjo, so bili projekti glede na veljavne predpise in tehnično opremljenost stavbe že toliko zastareli, da je bila potrebna ponovna priprava dokumentacije. Dokončni projekti za izvedbo so bili pripravljeni v letu 2004, da bi se lahko v naslednjem letu pričela dela. Za gradnjo je odgovorno Ministrstvo za kulturo, vendar projekt trenutno miruje. V Načrtu razvojnih programov 2008—2011 je gradnja novega Prirodoslovnega muzeja Slovenije predvidena v letih 2009 in 2010.

http://www.trajekt.org/pictures/PMS1.jpg

http://www.trajekt.org/pictures/PMS.jpghttp://www.trajekt.org/pictures/PMS_tloris.jpg


http://www.trajekt.org/?id=755&tid=1





žal se slabo vidi legenda pri prostorskem planu !:ohno: :ohno: :ohno:

GRUBARJEV KOT

Lokacija

Parcela se nahaja tik ob rokavu Ljubljanice imenovan veliki Grabljevec. Dostop do parcele ie iz strani Ižanske ceste. Parcela je podolgovate oblike in je usmerjena proti južni in zahodni strani, ki meji na sadovnjak in rokav Ljubljanice. Od Velike Čolnarske ulice in Špice je oddaljena manj kot 100 metrov zračne linije. Posebnost parcele je odprt pogled, sončna parcela, zeleno okolje in mir.
V neposredni bližini se nahaja nova Srednja živilska šola, v fazi izgradnje pa je tudi Srednja baletna in glasbena šola. Nasproti se razprostira Botanični vrt, ki daje okolju še poseben čar. Obljubljena je tudi brv čez Ljubljanico, ki bo povezovala ta del z Prulami.

Opis

Projekt je v pripravi.
Okolica hiš je lepo urejena.

http://www.casainvest.si/static/uploaded/images/big/1180440661.jpg

GRUBERJEV KOT pdf (http://www.casainvest.si/static/uploaded/files/7d972e61b2e0b93751949512515f7ed5.pdf)

www.casainvest.si

TRŽAŠKA

Lokacija

Lokacija: Tržaška 71, Ljubljana.

Opis

Poslovnostanovanjski objekt je v pripravi.

http://www.casainvest.si/static/uploaded/images/big/1159960446.jpg

www.casainvest.si

BRDO HIŠE DVOJČKI

Lokacija

Projekt je v pripravi. Lokacija treh dvojčkov (skupaj torej 6 hiš) je ob Ažmanovi ulici na Brdu v Ljubljani. Je ekskluzivna, leži sredi zelenih površin, v neposredni bližini športnega centra Konex ter s pogledom na Rožnik in Ljubljanski grad. Zemljišča imajo zaradi višje ležeče lege dominanten položaj in izreden pogled. Individualni stanovanjski objekti v okolici so urejeni. Oddaljenost lokacije od središča mesta Ljubljane je 4 km, od zahodne ljubljanske obvoznice pa 1 km.

Opis

Objekt višinskih gabaritov K+P+M je masivno zidan, pritličje je armiranobetosnko, nadstropje in mansarda pa opečno zidani. Ostrešje je lesena enokapnica, sestavljena iz kapnih, vmesnih slemeskih leg, povezanih s špirovci in smrekovim opažom.
Izvedena bo kombinacija klasične in steklene fasade. Klasična fasada bo finalno obdelana z zaribanim ometom v pastelnih tonih.

http://www.casainvest.si/static/uploaded/images/big/1175590079.jpg


www.casainvest.si

GARAŽA S POSLOVNIM PROGRAMOM, LJUBLJANA

Lokacija
Dostop do lokacije je možen iz severne obvoznice, izvoz Ljubljana, preko Kavadarske ceste ali iz izvoza Ljubljana-sever oz. Ljubljana center po Celovški cesti preko ulice ob Žici in Kogojeve ulice. Dostop iz Celovške ceste iz smeri centra Ljubljane je možen smo iz križišča Šišenska cesta - Celovška cesta preko Vodnikove in Kavadarske.

Lokacija bodoče gradnje se nahaja v neposredni bližini stanovanjskega naselja.

Značilnosti objekta
Eno od osnovnih vodil pri zasnovi garažne hiše je bilo čim bolj izkoristiti razpoložljive gabarite, zgraditi racionalen in funkcionalen objekt za uporabo, z nizkimi stroški vzdrževanja. Temu je prilagojena tudi izbira materialov, ki so izbrani glede na funkcionalne zahteve namembnosti posameznih delov objekta (trgovsko poslovni del, garažni del, komunikacije, servisni in tehnični prostori).

Parkirne etaže v nadstropjih objekta so zaradi racionalizacije komunikacijskih poti in klančnin med etažami zasnovane v medetažnih nivojih. Posledica le-tega je različna svetla višina prostorov v pritličju od 285 cm v delu proti obvoznici, do 420 cm na nasprotni strani pritličja. Nad višjim delom pritličja so predvidene tri pokrite parkirne etaže, nad nižjim delom pa tri pokrite ter zgornja odprta parkirna ploščad. Objekt ima predvideno eno kletno etažo.

Konstrukcijska zasnova omogoča delitev posameznih konstrukcijskih rastrov na štiri parkirna oziroma ali tri parkirne bokse glede na potrebe oziroma povpraševanje. V primeru izvedbe zaprtih parkirnih boksov bodo le-ti med seboj ločeni z montažnimi pregradnimi stenami.

Načrtovana bruto etažna višina garaž je 270 cm, bruto etažna višina kletne etaže pa 300 cm.

Glavni vhod v pritlični, trgovsko poslovni del objekta je na sredini vzhodne fasade objekta. Površino poslovnega pritličja je možno v jugovzhodnem dodatno vertikalno povezati s kletjo.

Objekt ima dve komunikacijski jedri, locirani na vzhodni in zahodni strani ob dovoznih klančinah med etažami. V vsakem jedru so predvidene stopnice in dvigalo, pri čemer je eno dvigalo predvideno za lihe parkirne nivoje, drugo pa za sode.

http://www.iprojekt.si/Data/Pages/GarazaLJ/Images/GarazaLJ_mikro.jpg

http://www.iprojekt.si/Data/Pages/GarazaLJ/Images/GarazaLJ_makro.jpg

http://www.iprojekt.si/Data/Pages/GarazaLJ/Images/GARAZAOBJEKT4.JPG

http://www.iprojekt.si/Data/Pages/GarazaLJ/Images/GARAZAOBJEKT5.JPG

http://www.iprojekt.si/Data/Pages/GarazaLJ/Images/GARAZAOBJEKT2PARKIRNI.JPG

http://www.iprojekt.si/Data/Pages/GarazaLJ/Images/GARAZAOBJEKT1.JPG

http://www.iprojekt.si/Projects.aspx

STANOVANJSKO NASELJE ATRIUM, ZELENA JAMA, LJUBLJANA

Ugodna lokacija
Lokacija bodočega naselja se nahaja ob Šmartinski cesti v Ljubljani, je atraktivna in bo zagotavljala potrebno dnevno infrastrukturo, saj se nahaja v bližini oskrbovalnih poti (BTC), zdravstvenih storitev (Klinični center), izobraževalnih ustanov (Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za upravo, Srednje medijska in grafična šola, osnovna šola, vrtec Zelena jama, Gimnastično društvo Zelena jama), kulturnih spomenikov (Plečnikove Žale) ter prometnih poti z ugodnimi prometnimi povezavami mestnega potniškega prometa.

Oddaljenost od centra na eni strani in obvoznice na drugi strani, je relativno majhna. Prometna povezava se bo s predvideno gradnjo priključka na »mariborsko« krožišče še izboljšala.

http://www.iprojekt.si/Data/Pages/Atrium/Images/Atrijum_makro.jpg

http://www.iprojekt.si/Data/Pages/Atrium/Images/Atrijum_mikro.jpg

http://www.iprojekt.si/Projects.aspx

Ljubljana - trojček ob Vodnikovi cesti

http://picbase.turbosist.si/slonep_oglasi2/245619.jpg

http://picbase.turbosist.si/slonep_oglasi2/245618.jpg

Ljubljana Šiška, Vodnikova cesta 180,19 m2, trojček, novogradnja - zač. grad. l. 2007,180 m2 zemljišča, novi trojčki ob vodnikovi cesti v ljubljaniob vodnikovi cesti se je začela gradnja hiše trojčka (enote a, b, c), ki bo predvidoma končana konec marca naslednjega leta (cca 3/2008). zemljišče, kjer bo stal objekt, se nahaja na odlični lokaciji neposredno ob vodnikovi cesti v ljubljani, na mirni in sončni lokaciji.trojček bo grajen s klasičnimi materiali (modularna opeka), vse tri enote pa bodo ogrevane ločeno s samostojno plinsko pečjo, povezano na mestni plinovod.naselje hiš bo ograjeno ter ločeno s premično dvoriščno ogrado. okolica trojčka bo v kompletu urejena in ograjena, le na predelu, namenjenem vožnji in parkiranju, je predviden asfalt oz. tlakovanje, kjer bo vsaka enota trojčka posedovala po 2 parkirni mesti. velikosti parcel so velikosti cca 180 m2, vse tri enote so si med seboj tlorisno enake.skupna velikost hiš, skupaj s teraso, znaša 180,19 m2 od tega je 24,74 m2 terasa oz. zimski vrt; k (51,50 m2b.p.) + p (54,83 m2 b.p.) + n (49,12 m2 b.p.) pa so višinski gabariti.hiše bodo grajene po sistemu na ključ (brez notranjih vrat, parketa in keramike).cene se gibajo v razponu med 469.750 EUR (112.570.890 SIT) - notranja enota b in 499.750 EUR (119.760.090 SIT) - zunanji dve enoti a in c. cene vključujejo 8, 5% ddv in so podane za fazo: na ključ. cene so informativne in jih prodajalec lahko kadarkoli, brez poprejšnjega opozorila spremeni! za zgoraj navedeni projekt je predvidena agencijska provizija ob nakupu nepremičnine, v višini 2% + ddv, od prodajne vrednosti. cene, ki so navedene v tabeli ne vsebujejo naše provizije, prodamo. Cena: 469.750 EUR (112.570.890 SIT*)

http://www.slonep.net

Stanovanjski dvojčki in hiša v Stožicah


OPIS

Naša bodoča novogradnja bodo štirje stanovanjski dvojčki in ena samostojna stanovanjska enota v Stožicah pri Ljubljani.

http://www.s2-invest.si/v2/images/pic_stozice0109.jpg

http://www.s2-invest.si/v2/images/pic_stozice0107.jpg

http://www.s2-invest.si/v2/images/pic_stozice0103.jpg

http://www.s2-invest.si/v2/images/pic_stozice0101.jpg

http://www.s2-invest.si/v2/images/pic_stozice0106.jpg

http://www.s2-invest.si/v2/images/tloris_stozice0101.gif

http://www.s2-invest.si/v2/images/tloris_stozice0107.gif

http://www.s2-invest.si/v2/images/tloris_stozice0105.gif

http://www.s2-invest.si/v2/images/tloris_stozice0106.gif

http://www.slonep.net

...ja kr neki manjših projektov v glavnem še v pripravi oz. pri pridobivanju gradbenih dovoljen ali začetnih del...

Super update:okay:
Evo en projekt Ljubljanskega satelitskega mesta Domžale:)
http://sgp-graditelj.si/novogradnje/bistra-a4/galerija.html?pic=6

Zelo fajn, da se tko dosti gradi!! :happy:

Bravo lj-city in blaszs! :)

Madona, toliko je novih stvari, da komaj dohajam...:lol:

Približno tko bosta zgledala stadion in nova dvorana v Stožicah.http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031040710031133320
Pod predvidena podoba športnega parka se da slika povečat.

Link do slikce: http://sportal.siol.net/web_tech/Stozice.jpg

Kaj nej rečem drugega kot da zgleda SUPER. Škoda edino, da je tako majhen, vendar sem zelo pozitivno presenečen!

Super zgleda ja,baje bo znan po tem,da se bo dal hodit po strehi:lol: nekje sm celo prebral da bo pozim še drsališče na strehi:nuts: bomo vidl.

APPROVED
Stožice Sports Park
Sadar Vuga Arhitekti

3.10.2007, 11:55 / Športno rekreativni park Stožice

Bodoči lepotec v Stožicah

Ljubljana - Slovenska prestolnica je vedno bližje težko pričakovanem trenutku, ko se bo lahko pohvalila z modernim nogometnim objektom. Po napovedih ljubljanskega župana Zorana Jankovića bo v nekaj letih v Stožicah dokončan štadion s 16.000 sedeži, v njegovi soseščini pa naj bi ugledala luč sveta tudi večnamenska športna dvorana.

http://www.siol.net/Doc/Img/10031040710031133320-1-2-3-1.jpg Predvidena podoba Športnega parka (http://sportal.siol.net/web_tech/Stozice.jpg)

Mestni svet Mestne občine Ljubljana (MOL) je v ponedeljek sprejel projekt javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo nogometnega štadiona s pripadajočim multišportnim kompleksom v Stožicah in pošteno ''ogrel'' srca nogometnih navdušencev, ki jih v Sloveniji zagotovo ne manjka.

http://www.siol.net/Doc/Img/10031040710031133320-3-0-3-1.jpg
Pogled na športno rekreativni park Stožice.

Ljubljana kot bodoča evropska prestolnica še vedno velja v nogometnem svetu za ''grdega račka'', saj ne premore spodobnega objekta, ki bi lahko gostil mednarodne tekme na najvišji ravni. Naložba naj bi po prvotni oceni stala 374 milijonov evrov (od tega štadion in dvorana 74 milijonov evrov).

http://www.siol.net/Doc/Img/10031040710031133320-4-0-3-1.jpg
Nogometni štadion Ljubljana.

MOL bo v projekt vložil 192.000 kvadratnih metrov zemljišč. Manjka ji sicer še 12.000 kvadratnih metrov (primer družine Sitar), a naj to ne bi vplivalo na začetek gradnje. Po končanem projektu bo MOL prevzela štadion s približno 16.000 sedeži, dvorano z 12.000 sedeži in dve pomožni igrišči, zasebni partner pa spremljajoči objekt. Ta bo po besedah župana Zorana Jankovića stal na 82.000 kvadratnih metrih zemljišča, središče pa naj bi imelo 3.100 parkirnih prostorov.

http://www.siol.net/Doc/Img/10031040710031133320-5-0-3-1.jpg
Notranjost štadiona.

Ministrstvo za šolstvo in šport ocenjuje, da je projekt novega štadiona v Stožicah velikega pomena za Ljubljano in Slovenijo, da pa ga mislijo financirati v okviru zakonskih možnosti. Državni proračun za štadion predvideva 10 milijonov evrov v naslednjih dveh letih oziroma okrog 20 odstotkov vrednosti projekta. Poleg bodočega ''lepotca'' v Stožicah pa bo v kratkem obnovljen tudi dotrajan bežigrajski štadion ...

Sportal
Grafika Sadar Vuga arhitekti, Akka, KSS Group, Atelier One, Transsolar, City Studio

http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031040710031133320

Super zgleda ja,baje bo znan po tem,da se bo dal hodit po strehi:lol: nekje sm celo prebral da bo pozim še drsališče na strehi:nuts: bomo vidl.

Ja to piše na tlorisu, ki je prišel kot gradivo na mestno sejo kjer so obravnavali projekt.. Mislim, da smo ga objavli tudi tukaj, če ne pa je na www.ljubljana.si pod mestna uprava >> mestni svet >> seje sveta pa mal poglej pod prilogami..

Vlada potrdila pogodbo o vlaganjih v Potniški center Ljubljana

LJUBLJANA - Vlada je potrdila pogodbo o skupnih vlaganjih v projekt Potniški center Ljubljana, ki jo bosta sklenila Holding Slovenske železnice ter družba Trigranit. Hkrati je sprejela akt o javno-zasebnem partnerstvu pri dogradnji potniškega centra ter izdala odločbo o določitvi zemljišč, ki so del javne železniške infrastrukture.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/f1b8b391458584fd3be7c7bcea3284a4.jpeg

Pogodbo o skupnih vlaganjih v projekt Potniški center Ljubljana bosta družba Trigranit in Holding Slovenske železnice podpisala 17. oktobra v Lendavi, so sporočili iz Trigranita. Generalni direktor Trigranita Csaba Toth je ob tem odločitev vlade označil za potrditev, da je naša država naklonjena projektu Potniškega centra Ljubljana kot enemu največjih tujih vlaganj v Sloveniji. Z današnjo odločitvijo vlade je izpolnjen zadnji pogoj za podpis pogodbe o skupnem projektu Trigranita in Slovenskih železnic, je dodal.

Z aktom o javno-zasebnem partnerstvu pri dogradnji potniškega centra vlada določa prostorske okvire, v katerih se izvaja dogradnja, obliko javno-zasebnega partnerstva, njen predmet ter predmet vlaganj javnega partnerja Slovenskih železnic ter zasebnega partnerja Trigranita.

Projekt se bo realiziral v okviru skupne družbe (Projektna družba), v kateri bo imel Trigranit 79,6-odstotni delež, Holding Slovenske železnice pa 20,4-odstotni delež. Bruto zazidalna površina znaša 213.885 kvadratnih metrov in vključuje trgovski center, hotel, poslovne prostore, stanovanjski del ter javno logistični del. Slednji zajema avtobusno postajo, podzemno postajno dvorano, poti in dostope na železniške perone. Proračun projekta znaša 222,1 milijona evrov.

Source: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//272883/

---

Great news for new stadium and PCL! :cheers: :cheers: :cheers:

Vlada potrdila pogodbo o vlaganjih v Potniški center Ljubljana

LJUBLJANA - Vlada je potrdila pogodbo o skupnih vlaganjih v projekt Potniški center Ljubljana, ki jo bosta sklenila Holding Slovenske železnice ter družba Trigranit. Hkrati je sprejela akt o javno-zasebnem partnerstvu pri dogradnji potniškega centra ter izdala odločbo o določitvi zemljišč, ki so del javne železniške infrastrukture.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/f1b8b391458584fd3be7c7bcea3284a4.jpeg

Pogodbo o skupnih vlaganjih v projekt Potniški center Ljubljana bosta družba Trigranit in Holding Slovenske železnice podpisala 17. oktobra v Lendavi, so sporočili iz Trigranita. Generalni direktor Trigranita Csaba Toth je ob tem odločitev vlade označil za potrditev, da je naša država naklonjena projektu Potniškega centra Ljubljana kot enemu največjih tujih vlaganj v Sloveniji. Z današnjo odločitvijo vlade je izpolnjen zadnji pogoj za podpis pogodbe o skupnem projektu Trigranita in Slovenskih železnic, je dodal.

Z aktom o javno-zasebnem partnerstvu pri dogradnji potniškega centra vlada določa prostorske okvire, v katerih se izvaja dogradnja, obliko javno-zasebnega partnerstva, njen predmet ter predmet vlaganj javnega partnerja Slovenskih železnic ter zasebnega partnerja Trigranita.

Projekt se bo realiziral v okviru skupne družbe (Projektna družba), v kateri bo imel Trigranit 79,6-odstotni delež, Holding Slovenske železnice pa 20,4-odstotni delež. Bruto zazidalna površina znaša 213.885 kvadratnih metrov in vključuje trgovski center, hotel, poslovne prostore, stanovanjski del ter javno logistični del. Slednji zajema avtobusno postajo, podzemno postajno dvorano, poti in dostope na železniške perone. Proračun projekta znaša 222,1 milijona evrov.

Source: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//272883/

---

Great news for new stadium and PCL! :cheers: :cheers: :cheers:

..ja si me prehitel ........ja to je FANTASTIČNA NOVICA !!!!!!!:banana: :banana: :banana: :cheers: :cheers: :cheers: :cheers: :banana: :banana: :cheers: :cheers:

....še slikici bodočega savskega brega.....

http://slike.nepremicnine.si21.com//img/novogradnje/Savski_breg/vhod_xb.jpg

http://slike.nepremicnine.si21.com//img/novogradnje/Savski_breg/recna_stran_80_xb.jpg



^^ in še nekaj iz predmestja^^




NASELJE LANOVO ŠKOFLJICA

ZAŽIVITE V NARAVI!
Če si želite pobegniti iz mestnega vrveža oz. se preseliti v okolico Ljubljane imamo za vas pravo rešitev. V zelenem, mirnem okolju, južno od potoka Škofeljščica nastaja prijetno stanovanjsko naselje LANOVO, ki stanovalcem nudi kakovostno in udobno bivanje z vso infrastrukturo v neposredni bližini. Ime je dobilo po katastrski občini Lanišče, kjer se nahaja.

Naselje meji na šolo, otroški vrtec, zdravstveno postajo z lekarno in zemljiščem, kjer bo dom za starejše občane. V bližini so predvidena otroška igrišča in druge rekreacijske površine. Naselje ima dobro povezavo z Ljubljano z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobusi in železnica). Od ljubljanske obvoznice je oddaljeno le dobrih 5 kilometrov.

Naselje LANOVO sestavlja 183 stanovanj v 12 objektih – od tega 3 lamele in 9 vila blokov, s skupno 183 stanovanjskimi enotami ter 45 vrstnimi hišami.

Prvi niz blokovne gradnje tvorijo objekti, imenovani »lamele« (LAM 1-3), ki so zgrajene vzporedno z novo nastalo cesto. Med cesto in bloki je prostor za zunanja parkirišča. Jugovzhodno od prvega niza sta zgrajena še dva niza blokov, organizirana v objektih, imenovanih »vila bloki« (VBA 1-6 in VBB 1-3). Pod drugim nizom je zgrajena garaža. Med posameznimi objekti so urejene komunikacijske poti in zelene površine.

V garaži in ob objektih je zagotovljeno potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce.

V prvi fazi poteka gradnja ene lamele in štirih vila blokov, kjer bo na razpolago 75 stanovanj različnih velikosti (pet garsonjer, šestintrideset 2ss, sedem 2,5ss, trinajst 3ss, deset 4ss ter štiri 4,5ss) ter del garaže in pripadajočih parkirišč.

Hiše se raztezajo v 6 nizih po bližnjem griču. V prvi fazi se gradi 10 vrstnih hiš.

V manjši poslovni stavbi ob robu naselja je prostor za dve poslovni enoti, predvidoma za trgovino in gostinski lokal (bife z picerijo).

Lastnik zemljišč in investitor naselja je podjetje TA-BU Investicije d.o.o., Pod hribom 78, Ljubljana.

http://www.lanovo.si/f/pics/Test/0406_R1_skofl0020_b.jpg

http://www.lanovo.si/f/pics/Test/0106_R1_skofl0060_b.jpg

http://www.lanovo.si/f/pics/Tlorisi/K_vrstne_h35_svetla_b.jpg

http://www.lanovo.si/f/pics/Test/0406_R1_skofl0040_b.jpg

http://www.lanovo.si/f/pics/Test/0106_R_skofl0080_b.jpg

http://www.lanovo.si/f/pics/Tlorisi/K_r20010_b.jpg

http://www.lanovo.si/

Neverjetno kok se razvijata Škofljica pa Lavrica.

nadaljevnje o PCL-lu..


Vlada prižgala zeleno luč Potniškemu centru Ljubljana

petek, 05.10.2007
Tekst: Peter Pahor

LJUBLJANA - Vlada je podprla ustanovitev skupne družbe za zgraditev Potniškega centra Ljubljana, v kateri bo imel Holding Slovenske železnice 20,4-odstotni delež, večinski lastnik bo madžarsko-kanadska multinacionalka Trigranit.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/9f8198f385c587ce2f2b85ce0fca4e65.jpeg

(Foto: Nada Mihajlovič)


S tem je padla zadnja formalna ovira za izvedbo 222 milijonov evrov vrednega projekta, podpis pogodbe med HSŽ in Trigranitom, ki bo 17. oktobra v Lendavi, pa naj bi bil le še formalnost. Ta kraj ni izbran naključno, saj bo takrat tam potekal tudi napovedani obisk madžarske vlade v Sloveniji.

Po napovedih bo celotni kompleks nove potniške postaje gotov spomladi 2010, trgovsko-zabaviščno središče pa bo nared konec leta 2009. Na njem bosta dve stolpnici: v prvi, 100-metrski, bo 22.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, v drugi, 65-metrski, pa bodo 160 luksuznih stanovanj, wellnes in SPA-center, bazen ter poslovni hotel s tremi ali štirimi zvezdicami s 140 sobami. Del kompleksa, ki se bo imenoval Emonika city center, bo tudi 55.000 kvadratnih metrov veliko trgovsko-zabaviščno središče z okoli 250 trgovinami, bari, restavracijami, kavarnami, kinodvoranami in hipermarketom, zagotovljenih bo tudi 2500 parkirnih prostorov.

Po sklepu vlade financiranje projekta prevzema Trigranit, medtem ko HSŽ v družbo vloži zemljišča. K projektu se lahko do konca prihodnjega leta pridruži tudi Mestna občina Ljubljana (MOL), kjer so nam pojasnili, da se o tem še niso odločili. Brez pojasnila smo ostali tudi na vprašanje, zakaj bodo po osnutku proračuna za prihodnje leto "skladno z izkazanim interesom" nadaljevali z "odkupi zemljišč za potrebe realizacije projekta Potniškega centra Ljubljana".

Hkrati s skorajšnjim začetkom uresničevanja enega največjih projektov po drugi svetovni vojni, so se pojavile že prve kritike. Arhitekt Janko Rožič opozarja, da bo z zgraditvijo potniškega centra Ljubljana zamudila zgodovinsko priložnost poglobitve železniških tirov skozi mesto. "Projekt, kot so ga zastavili, onemogoča poglobitev, čeprav je ljubljanski mestni svet septembra 2006 ob sprejemanju zazidalnega načrta izrecno zahteval možnost poglobitve. Težava je v stolpnici, predvideni na vogalu Dunajske in Trga OF, saj stoji na edinem mestu, pod katerim lahko speljemo železniški tir, ne da bi ob poglabljanju morali zapreti železniško postajo," opozarja Rožič, ki je tudi avtor ene od natečajnih arhitekturnih rešitev za potniški center.

V Trigranitu na to opozorilo odgovarjajo, da bo Emonika načrtovana in zgrajena tako, da bo omogočala kasnejšo poglobitev železniške infrastrukture. "Stanovanjska in poslovna stolpnica bosta namreč zgrajeni na robovih območja Emonike, in sicer na severnem in južnem robu območja Emonika, kar pomeni, da bosta poslovna in stanovanjska stolpnica prostorsko dovolj oddaljeni od načrtovanih in obstoječih tirnih naprav," pojasnjujejo Trigranitovci.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/272992/

^^ ja kaj zdej a onemogoča al ne:?, mah mislim da poglobitev vseeno bo nekega dne, tale novica je pa razveseljiva, končno se stvari premikajo in če bo po sreči bomo do konca 2009 dobili prvo 100tko v Sloveniji:banana: :cheers: :cheers: :cheers:

edit: o cool
http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/f1b8b391458584fd3be7c7bcea3284a4.jpeg
očitno mi ne bo treba menjat avatarja:D:banana:

btw super super update-i vsi, moram še vse pogledat pa končno now urbanistični načrt:happy: :banana: :banana: :banana: :cheers: :cheers: :cheers: !

Če bojo začel z gradnjo PCL-ja jeseni 2008 ne verjamem,da bosta stolpnici dokončani konec leta 2009.Samo izkop gradbene jame,ki bo verjetno zelo globoka (predvidevam) za cel kompleks bojo rabl vsaj 3 mesce če ne še več+da pridejo do pritličja bo neki cajta minil.Moja napoved je da bomo PCL dobil do konc leta 2010.

Rekli so tako: Nakupovalni center do 2009, 2010 stolpnici, javno-logistični del (beri: kar je res pomembno za nas) "kasneje". Meni to tako močno smrdi, da ni za verjet. -- to je bilo objavljeno v tiskani izdaji Financ, še quote iz spletne izdaje:

Odpravljena zadnja ovira za podpis pogodbe za PCL

Vlada je potrdila pogodbo o skupnih vlaganjih v projekt Potniški center Ljubljana (PCL), ki jo bosta 17. oktobra v Lendavi sklenila madžarski Trigranit in Slovenske železnice (SŽ). Sprejela je tudi akt o javno-zasebnem partnerstvu pri PCL in izdala odločbo o določitvi zemljišč, ki so del javne železniške infrastrukture. Projekt PCL, vreden 222,1 milijona evrov, bo izvedla skupna družba, v kateri bo imel Trigranit 79,6-, SŽ pa 20,4-odstotni delež. Bruto zazidalna površina znaša 213.885 kvadratnih metrov, gradnja naj bi se predvidoma začela poleti prihodnje leto. Neuradno smo izvedeli, da se v minulih dveh mesecih v zvezi s PCL ni premaknilo skoraj nič. To velja tudi za sodelovanje domačih arhitektov, ki so svoje ponudbe oddali že pred tremi meseci.

:ohno:

Stanovanjska četrt Ruski car
arhitekti: Genius Loci
http://img413.imageshack.us/img413/5425/ruskicarjk6.jpg

Zanimivo! :)

Lepši časi za zapuščeni podhod Ajdovščina

sobota, 06.10.2007
Tekst: Rok Brstovšek

LJUBLJANA - Že nekajkrat smo pisali o problemih, ki obremenjujejo podhod Ajdovščina. V njem je bilo veliko razbitih ploščic, vladalo je turobno razpoloženje in širil se je moteč smrad po urinu, ki je odvračal ljudi, da bi ga obiskali.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/1ed5923d8db6ebad6a2829bae78c09f4.jpeg
(Foto: Dnevnik)


Podhod je bil zato zapuščen, zanimanja za najem ali odkup zapuščenih lokalov ni bilo. Kot so nam sporočili z oddelka za gospodarjenje z nepremičninami, bodo v mesecu dni objavili javni razpis za najem praznih prostorov.

Mestna občina Ljubljana (MOL) na najem ali odkup prostorov, ki niso v njeni lasti, ne more vplivati. Vseeno se je podžupan Janez Koželj pred kratkim sestal s tamkajšnjimi lastniki poslovnih prostorov z namenom, da bi podhod znova zaživel. Na srečanju je predstavil projekte, ki so povezani s podhodom in okolico. Pokazal je tudi zanimanje MOL, da bi lastniki oddajali prostore v najem in tako oživili podhod.

Z občine so sporočili tudi podrobnosti v zvezi z zamenjavo stopnic pri Figovcu. Prenovitvena dela izvaja podjetje Javna razsvetljava, prenova naj bi bila končana novembra. Poleg zamenjave stopnic so že temeljito očistili tla in strop v podhodu ter namestili intenzivnejšo razsvetljavo.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/273177/

Naselje treh dvojčkov Črnuče

http://gronep.dev.si21.info/img/Image/naslovna.jpg

http://gronep.dev.si21.info/img/Image/image009_1_1.jpg

http://gronep.dev.si21.info/img/Image/crnuce/02.jpg

http://gronep.dev.si21.info/img/Image/crnuce/03.jpg

http://gronep.dev.si21.info/img/Image/crnuce/08.jpg

http://www.gronep.com/

a kdo ve kaj delajo na Prešercu, vse je razkopano?

a sta tisto dve stolpnici pri Ruskem Carju:banana:?

a kdo ve kaj delajo na Prešercu, vse je razkopano?



popravljajo toplovod če se ne motim:) kokr sm slišu so z kamercami gledal če so kje razpoke v ceveh in eno so odkrili v wolfovi ulici kjer tut popravljajo cevi

a sta tisto dve stolpnici pri Ruskem Carju:banana:?

ja zagotovo ,sicer ne preveliki okol 12 nadstropij

Lep projekt v Črnučah, čeprav mi arhitektura deluje zelo netipično..

Tri nove dvodružinske hiše v Slapah (Slape 6). -> www.cegu.si

Ojej, kubusi, hehe..

A ve kdo kolko je star načrt za Ruski car?

NEWS
Big plans for the banks of the Ljubljanica
New bridges and waterfronts

Obrežni lišp za Ljubljanico

četrtek, 04.10.2007
Tekst: Milena Ule

LJUBLJANA - Še preden bo ljubljanska mestna občina uresničila velikopotezno zamisel o vzpostavitvi krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, ki jo mora z vsemi predvidenimi objekti vred opredeliti v predlogu novega mestnega prostorskega načrta, bo začela pospešeno urejati posamezna območja obrežnega prostora.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/92a674f3fe73464c98abf4b2e9f9862a.jpeg
Prednost pri urejanju Ljubljanice bodo imeli Špica z brvjo čez Grubarjev prekop in pristani za rečna plovila. (Foto: Dnevnik)

Prednost pri tem bodo imeli ureditev Špice z brvjo čez Grubarjev prekop in pristani za rečna plovila ob Grubarjevem prekopu od Špice do Karlovškega mostu ter ureditev Prulskega nabrežja.

Z lani sprejetim odlokom o določitvi plovbnega režima se je MOL zavezala, da bo pristan na območju Špice postavila in uredila najkasneje v letu 2009, prav tako pa tudi vmesna postajališča. Stane Vidmar z mestnega oddelka za gospodarske javne službe in promet, ki vodi in z drugimi oddelki usklajuje mestni projekt oživitve Ljubljanice z novimi mostovi vred, nam je zagotovil, da bodo gradnjo na Špici zastavili najkasneje prihodnjo pomlad.

Na podlagi že opravljenih študij in arhitekturnih natečajev izbrani projektanti intenzivno načrtujejo in zbirajo vso potrebno dokumentacijo ter soglasja za urejanje posameznih območij obrežnega prostora Ljubljanice in Grubarjevega prekopa, čemur bodo postopoma sledili razpisi za izbor izvajalcev predvidenih gradbenih in ureditvenih del. MOL je v letošnjem proračunu za projekte iz sklopa oživitve Ljubljanice z mostovi zagotovila 628.000 evrov, ki jih bodo v glavnem porabili za izdelavo projektne dokumentacije, nekaj pa morebiti tudi že za začetek del na Špici, optimistično pričakuje vodja projekta.

Mestni zavod za turizem pa je v tem času pripravil projekt Prezrti detajli, v okviru katerega je ekipa profesorja Petra Krečiča v obrežnem območju od Špice do Šentjakobskega mostu popisala vse dosedanje napačne prostorske posege in zanemarjene naravne prvine. Mestni zavod za turizem je že odobril sredstva za prenovitvena in ureditvena dela, da bodo prezrte in zanemarjene prostorske prvine v obrežnem prostoru ponovno prišle do izraza in veljave, ki si jo zaslužijo. S tem bodo nedvomno prispevali k oživljanju Ljubljanice, ugotavlja Vidmar.

Na MOL pripravljajo tudi projekte za gradnjo novega betonskega Mrtvaškega mostu. Ko bo zgrajen, bodo obstoječi spomeniško zaščiteni litoželezni Mrtvaški most po temeljiti obnovi prestavili pred izliv Gradaščice v Ljubljanico. Kot most Hradeckega bo v prihodnje povezoval Žabjak s Krakovim, postavitev pa morajo upoštevati že pri predvidenem urejanju Krakovskega nasipa. Na nasipu bodo letos porušili staro zaklonišče in uredili pločnik ter sprehajalno pot, spomladi pa bodo uredili še nabrežje, pri čemer bo najbolj smotrno zgraditi tudi betonsko peto za most Hradeckega, da ne bi že urejenega nabrežja kasneje zaradi mostu ponovno razkopavali, pravi Vidmar.

Vodja projekta oživitve Ljubljanice je še pojasnil, da nameravajo že to jesen zamenjati znamenite stare vrbe žalujke v Trnovskem pristanu z novimi, če bodo pravočasno pridobili potrebna soglasja vseh pristojnih zavodov za varstvo kulturne in naravne dediščine. Strokovnjaki za drevesa so namreč ugotovili, da so praktično vse stare vrbe žalujke v izredno slabem stanju, zato naj bi jih požagali in še pred zimo posadili nova, večja drevesa iste vrste.

Še več mostov in brvi

Za projekt Mesarskega mostu, ki bo povezal glavno tržnico s Petkovškovim nabrežjem, je MOL že razpisala arhitekturni natečaj.

Za gradnjo novega mostu na Grablovičevi (pri nekdanji Pletenini) se morajo najprej uskladiti z načrti Slovenskih železnic za gradnjo drugega tira.

Kot podaljšek Koblarjeve ceste načrtujejo novo brv, ki bi jo sicer že morali postaviti ob zgraditvi soseske Nove Poljane.

Za brv pri Rogu so izdelane tri različne rešitve, prostorske in ureditvene pogoje bodo sprejeli v letu 2008.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/272753/

Ole!

Mogoče bi lahko po uspešni oživitvi bregov Ljubljanice vzpostavili nekakšen vaporetto, da bi povezoval različna območja ob Ljubljanici? :)

Še enkrat objavljam, ker predvidevam, da ni skoraj nobeden tega opazu, glede na zelo malo komentarjev..

APPROVED
Stožice Sports Park
Sadar Vuga Arhitekti

3.10.2007, 11:55 / Športno rekreativni park Stožice

Bodoči lepotec v Stožicah

Ljubljana - Slovenska prestolnica je vedno bližje težko pričakovanem trenutku, ko se bo lahko pohvalila z modernim nogometnim objektom. Po napovedih ljubljanskega župana Zorana Jankovića bo v nekaj letih v Stožicah dokončan štadion s 16.000 sedeži, v njegovi soseščini pa naj bi ugledala luč sveta tudi večnamenska športna dvorana.

http://www.siol.net/Doc/Img/10031040710031133320-1-2-3-1.jpg Predvidena podoba Športnega parka (http://sportal.siol.net/web_tech/Stozice.jpg)

Mestni svet Mestne občine Ljubljana (MOL) je v ponedeljek sprejel projekt javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo nogometnega štadiona s pripadajočim multišportnim kompleksom v Stožicah in pošteno ''ogrel'' srca nogometnih navdušencev, ki jih v Sloveniji zagotovo ne manjka.

http://www.siol.net/Doc/Img/10031040710031133320-3-0-3-1.jpg
Pogled na športno rekreativni park Stožice.

Ljubljana kot bodoča evropska prestolnica še vedno velja v nogometnem svetu za ''grdega račka'', saj ne premore spodobnega objekta, ki bi lahko gostil mednarodne tekme na najvišji ravni. Naložba naj bi po prvotni oceni stala 374 milijonov evrov (od tega štadion in dvorana 74 milijonov evrov).

http://www.siol.net/Doc/Img/10031040710031133320-4-0-3-1.jpg
Nogometni štadion Ljubljana.

MOL bo v projekt vložil 192.000 kvadratnih metrov zemljišč. Manjka ji sicer še 12.000 kvadratnih metrov (primer družine Sitar), a naj to ne bi vplivalo na začetek gradnje. Po končanem projektu bo MOL prevzela štadion s približno 16.000 sedeži, dvorano z 12.000 sedeži in dve pomožni igrišči, zasebni partner pa spremljajoči objekt. Ta bo po besedah župana Zorana Jankovića stal na 82.000 kvadratnih metrih zemljišča, središče pa naj bi imelo 3.100 parkirnih prostorov.

http://www.siol.net/Doc/Img/10031040710031133320-5-0-3-1.jpg
Notranjost štadiona.

Ministrstvo za šolstvo in šport ocenjuje, da je projekt novega štadiona v Stožicah velikega pomena za Ljubljano in Slovenijo, da pa ga mislijo financirati v okviru zakonskih možnosti. Državni proračun za štadion predvideva 10 milijonov evrov v naslednjih dveh letih oziroma okrog 20 odstotkov vrednosti projekta. Poleg bodočega ''lepotca'' v Stožicah pa bo v kratkem obnovljen tudi dotrajan bežigrajski štadion ...

Sportal
Grafika Sadar Vuga arhitekti, Akka, KSS Group, Atelier One, Transsolar, City Studio

http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031040710031133320

Jah se vid,da LJ ni nogomteno mesto kot je to MB:ohno: je pa res,da to še ni dokončni izgled športnega parka Stožice.
Sploh pa notranjost dvorane je totalno zastarel,ker ima samo 2 tribuni.Ni krožna tribuna kot je recimo v dvorani Zlatorog v Celju.
Mi je pa zlooooo všeč streha stadijona in zastekljen VIP prostor.Upam,da to ne bojo spreminjal:)

prei rabi ljubljana novo dvorano sej je v dvoranskih športih boljša kot denimo v nogometu.tko da naj prvo začnejo dvorano graditi. če bodo že gradili nov stadion naj naredijo še stezo za atletiko in ostale stvari ker če bo stadion namenjen bolj nogometu bo manj uporaben, manjšo konkurenčnost mu bo pa še delal prenovljen stadion za bežigradom.

se strinjam da je bolj pomembna večnamenska dvorana...če že zrd druzga ne pa zato da bojo končn tivoli porušl k je biu že na začetku mišlen kot začasen objekt in zto da bojo lahko večji koncerti...npr za siddharto so ble karte razprodane :P
sicer pa tut nism pristaš tok tega stadiona ker mislm da je u lj več pomembnih stvari pred stadionom

prei rabi ljubljana novo dvorano sej je v dvoranskih športih boljša kot denimo v nogometu.tko da naj prvo začnejo dvorano graditi. če bodo že gradili nov stadion naj naredijo še stezo za atletiko in ostale stvari ker če bo stadion namenjen bolj nogometu bo manj uporaben, manjšo konkurenčnost mu bo pa še delal prenovljen stadion za bežigradom.

Na forumu Nogomania.com bi te zdej raztrgal na koščke za to izjavo skapre:lol: :lol: Men osebno je bolš brez atletske steze,zaradi boljšega vzdušja.Za Bežigradom bo igral Interblock in verjetno Olimpija ko se vrne v 1 ligo.V Stožicah pa reprezetanca,verjetno bojo tudi razni koncerti.

Sej športni park bodo cel gradili naenkrat, če prav razumem..

aja pa še neki glede tistga mojga besedičenja o ljubljani...jst nikol nism dejansko meu željo po samostojni ljubljani...ker sm navsezadnje slovenc in sm ponosn na to...sam tko...razmišljanje je blo to

Njam te Stožice!! :) Kdo mogoče ve, če bo še kaj v okviru parka razen nekega trgovskega centra?!...npr. tenis tereni ali kakšna otroška igrišča??!

oo lepo zgleda, skromno (16.000 mest) ampak lepo:cheers: !

ampak to je malo butasto da ni atletske steze a ni, sicer je meni tud dost lepše gledat nogometne tekme brez steze ampak kje bo pa pol atletika she vedno na ZAK-u:wallbash:..

IN btw a je res tko nemogoče al neekonomično naredit premične tribune, ki se ob nogometnih tekmah samo postavijo čez stezo:dunno:..

edit:

popravljajo toplovod če se ne motim:) kokr sm slišu so z kamercami gledal če so kje razpoke v ceveh in eno so odkrili v wolfovi ulici kjer tut popravljajo cevi

ja zagotovo ,sicer ne preveliki okol 12 nadstropij

tnx, tnx:D!

Ole!

Mogoče bi lahko po uspešni oživitvi bregov Ljubljanice vzpostavili nekakšen vaporetto, da bi povezoval različna območja ob Ljubljanici? :)

bi blo cool:cheers:

Nekaj me matra: Komplet projekt naj bi koštal 374 mil. €. Od tega Stadion+dvorana 74 mil. €.

Kam pa bo šlo preostalih 300 milijonov?:shifty:

Naj se raje lotijo popravila kanaliazacije na Čopovi ulici, ker se ustvarja velik SMRAD, ko je nizek zračni pritisk!! Cevi pod Čopovo ulico stojijo že od konca 19. stoletja:nuts:

Poleg trgovskega centra, stadiona (16,000 sedežev predvidoma, bi bilo fajn če kaj več samo za lepo videt) in dvorane (12,000 sedežev) bodo še bari, plaza, etc. v bistvu bo cel zgornji nivo nekakšen ogromn prostor za socializiranje, nek park. Trgovski center, parkirne garaže, tisto bo vse underground.

Gradivo s seje Mestnega sveta za idejo:

http://www.ljubljana.si/file/690699/06.-sps-tlo-0-2007-07-02-park-a3-cb.jpg nivo 0
http://www.ljubljana.si/file/690700/06.-sps-tlo--5-2007-07-02-shop-a3.pdf nivo -5
http://www.ljubljana.si/file/690701/06.-sps-tlo--10-2007-07-02-garaza-a3.pdf nivo -10

Kot vidite, bo stadion na nivoju -10, trgovski center na nivoju -5.. Aja pa še to, a kdo ve kok sedežev ma dvorana Zlatorog?

Vse super. Ampak 300 milijonov? Toliko je stala komplet avtocesta od Vranskega do Blagovice, z vsemi viadukti in tuneli vred. Trgovski center in parking hiša ter ostali pločniki, ceste, grmički in rožice menda ne koštajo toliko.:nuts:

Sej itak bo to dal investitor, ne pa država.. Oziroma država da 10 milijonov evrov, MOL pa zemljišča.. Tko da kar se mene tiče, če ni davkoplačevalski denar lahko dajo tudi po milijarde evrov.. :)

Heh, najdi mi ti investitorja, ki bo za 300 miljonov zgradil en trgovski center, pa eno garažno hišico, ostalo pa investiral v ceste, pešpoti, travnike, rožice.

Verjemi, ni ga. :nono:

Joj kok godrnjamo hvala bogu,da bomo končno dobil stadion pa dvorano.Aja pa Štajersko vpadnico ki bo povezovala Tomačevski rondo z Žalskim.

Poleg trgovskega centra, stadiona (16,000 sedežev predvidoma, bi bilo fajn če kaj več samo za lepo videt) in dvorane (12,000 sedežev) bodo še bari, plaza, etc. v bistvu bo cel zgornji nivo nekakšen ogromn prostor za socializiranje, nek park. Trgovski center, parkirne garaže, tisto bo vse underground.

Gradivo s seje Mestnega sveta za idejo:

http://www.ljubljana.si/file/690699/06.-sps-tlo-0-2007-07-02-park-a3-cb.jpg nivo 0
http://www.ljubljana.si/file/690700/06.-sps-tlo--5-2007-07-02-shop-a3.pdf nivo -5
http://www.ljubljana.si/file/690701/06.-sps-tlo--10-2007-07-02-garaza-a3.pdf nivo -10

Kot vidite, bo stadion na nivoju -10, trgovski center na nivoju -5.. Aja pa še to, a kdo ve kok sedežev ma dvorana Zlatorog?

To bi pa ja lah hitr najdu na netu.Če nisi maš tuki link:http://www.rk-celje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=17&Itemid=31

Joj kok godrnjamo hvala bogu,da bomo končno dobil stadion pa dvorano.Aja pa Štajersko vpadnico ki bo povezovala Tomačevski rondo z Žalskim.Kdaj?

Pa krožna plovna pot po Ljubljanici pa Gruberjevem prekopu bi bla super! :happy:

To bi pa ja lah hitr najdu na netu.Če nisi maš tuki link:http://www.rk-celje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=17&Itemid=31

Ah, trenutek lenobe, kaj čem.. :D

Štajerska vpadnica bo pa skupaj s Športnim parkom.. Če ne ni dostopa do parka hehe.. :)

...če že zrd druzga ne pa zato da bojo končn tivoli porušl

Kdo pa pravi, da bodo tivoli rušil. To bi bilo precej neumno, glede na to, da bo še vedno druga največja ljubljanska športna dvorana. Tivoli je že zaradi svoje zgodovine zakon!

kokr sm js slišu je blo mišleno rušenje...in sploh pa kaj če bo 2. največja...postavlena je bla v park tivoli...v osrednji ljubljanski park kr se mi zdi izredni nesprejemljivo in če bi se šli zrd zgodovine ne poderat pol nebi biu porušen šumi, nebi bla porušena mestna klavnica itd
in sploh...že od začetka je biu mišlen začasno

Tivoli ne bo porušen se meni zdi, ker bo še vedno potreba po dvoranah..

Tole me prov zanima kaj bo.Očitno sploh nevejo kaj bojo zgradil:lol:
WTF nestanovanjska zgradba??? To pa je ime za objekt.
http://img218.imageshack.us/img218/7495/slika081ar3.jpg
http://img162.imageshack.us/img162/4889/slika079kb6.jpg
http://img220.imageshack.us/img220/2779/slika080my4.jpg

Lol!

Emonika City Center, Ljubljana

The heart of the city

http://www.trigranit.com/d_img/emonika.jpg
TriGranit develops the largest real estate project in Slovenia and create a new meeting place for the people of Ljubljana, the Emonika City Center. The project is located around the main railway station which is the busiest area concerning public transportation and traffic. The construction will commence in summer 2007 and the completion of the shopping and entertainment center is planned for the end of 2009. The other components of the multifunctional development will be opened in spring 2010.

Emonika City Center will serve as a living connection above and under the railway tracks that has divided the city for centuries. A new bus station and an underground railway station hall will serve the needs of the passengers. The perfect combination of a landmark office tower, a shopping and entertainment center, a business hotel and an apartment tower provides the city with the best place to meet, to live, to work and to be entertained.

* Commencement of construction: 2007
* Project opening: 2009
* Total development cost in million Euro: 250
* Gross buildable area (m2): 120,000
* Function: retail and entertainment, residential, office, hotel
* Parking stalls: 2500
* Designer: Concept Architects: HOK International Limited
* (London, UK), Murphy / Jahn (Chicago, USA)

http://www.trigranit.com

Emonika City Center JVA Confirmed

05. October 2007.

Ljubljana, 4th October 2007: Slovene Government confirmed the signature of joint venture agreement regarding joint investment to the Passenger Center Ljubljana. TriGranit and Slovenian Railways will sign the agreement on 17th October 2007 in Lendava.

Deputy Chief Development Officer at TriGranit PCL Csaba Toth commented the decision: “We are very pleased to be informed about the decision of the Government. It has been always confirmed that the Slovenia is supporting the foreign investments and in particular the PCL project as one of their biggest. By the government’s positive decision a very important milestone has been passed and the last condition has been fulfilled for signing the joint venture agreement between TriGranit and Slovenian Railways at once. We would like to thank to everybody who has supported the project for all their efforts and hope that we can count on them during the phase of realization as well. TriGranit will do its best to hand over the project to the public according to the plans and with the least inconvenience possible during construction.”

http://www.trigranit.com

Hmmmm.... :sly:

http://www.trigranit.com/media/proj_galeria/nagy/1181808099_passanger_center_ljubljana.jpg


http://img178.imageshack.us/img178/9276/pclnewqm4.png

Mislim super, kaj čš boljš kot še dva nova dolgočasna kvadra v Lj...

^^ Hoće li se ovo graditi? Izgleda fenomenalno :okay:

Hoće :) the shopping and entertainment center is planned for the end of 2009. The other components of the multifunctional development will be opened in spring 2010.
:cheers:

a je tole najnovejša skica:?? c_c kje si to dobiw?
http://img178.imageshack.us/img178/9276/pclnewqm4.png



edit: vprašanje, a so en del razširjenega/obnovljenega merkator-hipermarketa že odprli in če je kdo mogoče že bil not, pa še, kaj je tisto kar še vedno gradijo - garaže?

^^ Hoće li se na kraju graditi četvrtasti neboder? Meni, a vjerujem i svima vama, puno se više sviđa onaj prvi render sa eliptičnim neboderom kakvog antenor ima na avataru! Četvrtasto je dosadno!

^^ Hoće li se na kraju graditi četvrtasti neboder? Meni, a vjerujem i svima vama, puno se više sviđa onaj prvi render sa eliptičnim neboderom kakvog antenor ima na avataru! Četvrtasto je dosadno!

Nemamo pojma kako če opšte da izgleda neboder:dunno:

edit: vprašanje, a so en del razširjenega/obnovljenega merkator-hipermarketa že odprli in če je kdo mogoče že bil not, pa še, kaj je tisto kar še vedno gradijo - garaže?
ubistvu so odprl sam pač prenovlen str deu...to kr še gradijo je pa še n vem kok trgovin pa garaže se mi zdi...

Hoće :) :cheers:

To je onda super za Ljubljanu :banana: :banana:

a je tole najnovejša skica:?? c_c kje si to dobiw?
http://img178.imageshack.us/img178/9276/pclnewqm4.png

Js upam da ne bo tak glih no, kr je extremno boring.. Čeprav zih ni dokončn, upam ! Sm pa dobil na http://www.trigranit.com, na vrhu kjer so predstavljeni različni projekti, pa se hvalijo tut s tem kvadrom tle :lol:

(Plava) laguna, polna veder in smradu
Ljubljana, 05.10.2007

Eden najbolj zanemarjenih delov Ljubljane je nedvomno bežigrajski podhod Plava laguna, ki kaže nadvse grd obraz. Zdi se, kot da so ga lastniki zapustili.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/LJ_plava_laguna2_foto_lovreK.jpg

Niti najstarejši mimoidoči, ki so šli tedaj mimo, se niso uspeli spomniti, kdaj se je nazadnje v tem podhodu kaj obnavljalo. Točno na sredini podhoda so električne stopnice, ki že desetletje ne obratujejo. Na njih lahko občudujemo že zavidljivo plast nesnage. Ob stopnišču se prodajalki iz trgovine Ona-On hudujeta nad neurejenostjo, nad klošarji, ki v zavetju okvarjenega stopnišča prosijo za svoj vbogajme, in nad vsemi tistimi, ki urinirajo praktično pred pragom njune trgovine. S prstom pokažeta tudi na mikro (okoli 10 m²) lokal, tik ob stopnišču, v katerem je sicer zgolj peščica avtomatov za poker. Tako majhen lokal seveda nima ustreznih sanitarij. Kot nam je povedal tam navzoči delavec Aleš, je lokal, glede sanitarij pogodbeno vezan z Okrepčevalnico pri Konjskem repu. Bržčas pa mu je le stežka verjeti, da so ravno njihovi gostje tako olikani in jo vljudno mahnejo nekaj deset metrov naprej, denimo na malo potrebo h Konjskemu repu. Prav verjetno je, da jim uide že kaj prej, zaradi česar imajo prodajalke že navsezgodaj nemalo sitnosti. Večkrat so morale tudi same ukrepati in z vodo omiliti smrad. Aleš pa je še pripomnil, da gre čez ta podhod vse živo, od opitih dijakov, študentov in drugih brezobzirnežev, ki veselo izkoriščajo že tako zanemarjen in neurejen prostor. Kako pa je s komunalo? Prodajalki iz trgovine Ona-On sta povedali, da so v zadnjem obdobju komunalni delavci sicer veliko bolj dejavni, a še premalo. V ta namen smo se s podobnim vprašanjem obrnili tudi na Mestno občino Ljubljana, misleč, da je občina tudi lastnik tega javnega podhoda. Iz Oddelka za gospodarske javne službe in promet smo dobili odgovor, da je omenjeni podhod v upravljanju Plave lagune (z odločbo Upravne enote Ljubljana - Bežigrad naj bi bilo to območje dano Plavi laguni v last kot funkcionalno zemljišče). Iz oddelka pa so ob tem še dodali, da so na tem območju v njihovem upravljanju in vzdrževanju pravzaprav le stopnice pri Astri in Slovenijalesu. »Te stopnice so redno vzdrževane in normalno delujejo,« je sporočila Nina Šibič. Res je, ta stopnišča so zares vzdrževana in obratujejo, kar je sicer razvidno tudi iz Odloka o proračunu MOL za leto 2007, v katerem je za čiščenje 31 podhodov, pasaž in arkad namenjenih 120.100 evrov. V ta program sodi tudi podhod Plava laguna. Program obsega tudi vzdrževanje stopnic – dnevni pregled tekočih stopnic, nadzor stopnic v času obratovanja, mesečni servis stopnic, mesečni pregled vlečnih verig in ročno mazanje ter dnevno čiščenje stopnic. Tekoče stopnice, ki so že več let v okvari, so potemtakem last nekoga drugega. Prostora okoli njih ne vzdržuje občina.

Polna plastična vedra
Malo naprej smo v trgovinici Kids Company opazili veliko (plesnivo) luknjo v montažnem spuščenem stropu. Izolacija je že zdavnaj popustila. »Skorajda vse trgovinice tukaj se soočajo s podobno težavo. Kakšen dan ali dva po dežju krepko zamaka!« nam je povedala prodajalka Silva. Zato je ta hip eden izmed najnujnejših pripomočkov tudi plastično vedro. »Sami smo že precej vložili v popravilo stropa, a vemo, da so takšna krpanja pravzaprav stran vržen denar. Celoten podhod bi moral v popolno prenovo, a naše želje in priprošnje pri tistih zgoraj (Petrol in ministrstvo za okolje in prostor) vselej naletijo na gluha ušesa.« S podobnim predlogom smo se obrnili na Petrol, tik nad Plavo laguno. Vodja službe za odnose z javnostmi Aleksander Salkič je povedal, da ima Petrol že kar nekaj časa narejen projekt prenove tako ploščadi kot tudi podhoda. »Želeli smo že sami financirati zadevo, a nismo dobili ustreznega soglasja. Potrebno bo dobiti vse lastnike tukajšnjih zemljišč skupaj, kar pa bo precej zahtevno. Naj nam dajo spisek vseh lastnikov in šli bomo v prenovo!«

Etažna lastnina
Takšnega spiska pa ne bo lahko najti. Z Upravne enote Ljubljana, Izpostava Bežigrad, se je oglasila Marija Remškar, vodja tamkajšnjega oddelka za gospodarstvo, kmetijstvo in občo upravo, in popravila odgovor, ki smo ga prejeli z mestne občine: »Plava laguna ni pravna oseba in ne more biti lastnik nepremičnin. Plava laguna je samo ime prostorskega akta za območja urejanja BO 2/2 - Plava laguna. Upravna enota z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča zgolj določi območje funkcionalnega zemljišča k objektom, ki so v tem območju, kar pa ne pomeni 'dajanja' lastništva komur koli. Lastniki funkcionalnega zemljišča so kupci objekta in zemljišča (stanovanj in poslovnih prostorov).« Na Zemljiški knjigi potem ugotovimo, da je bila parcela s številko 1896 (Plava laguna) leta 1970 dodeljena Gradbenemu podjetju Grosuplje (GPG), ki je postal imetnik pravice uporabe. Danes naj bi bil podhod etažna lastnina. Vsakogar in nikogar!? Jernej Kralj iz Gradbenega podjetja Grosuplje je odgovoril na to vprašanje: »GPG je bil v 60. in 80. letih eden najpomembnejših izvajalcev gradenj v našem glavnem mestu, med te je sodila tudi Plava laguna. Že v tistem času pa je gradbeno podjetje vse enote ali vsaj večino njih prodal bodisi posameznikom ali pravnim osebam ter le-tem prepustil tudi upravljanje s prostori, stavbami ali ostalimi skupnimi prostori, pač v skladu s sklenjenimi pogodbami. Da pa tako geodetska kot zemljiškoknjižna situacija v Ljubljani še danes ni urejena, je verjetno znano že vsakomur. S sprejemom in spremembo nove zakonodaje tako v gradbeništvu kot tudi na področju stvarnopravnih razmerij in zemljiškoknjižnih vpisov so se zadeve pričele počasi urejati, vendar pa je zaradi nekaterih zapletenih situacij in obsežnega spektra takih zadev težko pričakovati, da bi se dalo vse urediti kar čez noč.« V Plavi laguni je bila torej medtem vzpostavljena etažna lastnina, kar pomeni, da je podhod v domeni posameznih kupcev nepremičnin in njihovih upravnikov.


Od Opere ostala »lupina«
Ljubljana, 05.10.2007

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/OPERA-(2).jpg

Od poslopja operne hiše, ki so ga kot Deželno gledališče v neorenesančnem slogu zgradili leta 1892, je ostalo bolj ali manj samo zunanje zidovje in vhodna avla. Zaradi širitve so gradbinci porušili staro gledališče, ki sta ga projektirala arhitekta Hrasky in Hruby. V globoki gradbeni jami pripravljajo temelje za novo gledališče, ki se bo odlikovalo tudi po sodobni odrski tehniki, kar bo zagotavljalo izvedbo najzahtevnejših opernih in baletnih predstav.
V zakulisju prenove pa se kuha. Dejanja do oddaje del – prenovo namreč financira ministrstvo za kulturo – sta pod drobnogled vzela protikorupcijska komisija zaradi suma korupcije pri oddaji del in računsko sodišče.
Svoje ugotovitve o obnovi, predvsem o vlogi Tadeja Vebra, svetovalca kulturnega ministra Vaska Simonitija pri obnovi Opere in hkrati lastnika podizvajalskega podjetja Gradis biro za projektiranje, bo še pred računskim sodiščem objavila protikorupcijska komisija. Po zagotovilih njenega predsednika Draga Kosa bo poročilo nared, ko bodo od SCT-ja, ki je skupaj z Vegradom glavni izvajalec pri obnovi, prejeli še zadnje zahtevane dokumente.

Na Brdu kmalu živahno
Ljubljana, 05.10.2007

Prvi štirje poslovni objekti Tehnološkega parka Ljubljana Brdo so dokončani.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/BRDO---tehnoloski-park-ljubljana_007.jpg

Naložbenik Tehnološki park Ljubljana pričakuje pridobitev pravnomočnega uporabnega dovoljenja do sredine prihodnjega meseca. Podjetja, ki so sklenila pogodbe za naselitev v prvih štirih poslovnih objektih, bodo nato lahko prevzela poslovne prostore. V prvih sedmih objektih se bo naselilo 70 podjetij. Interes za naselitev v Tehnološkem parku Ljubljana Brdo je izkazalo več kot 90 podjetij. Podjetja, ki jim v tej fazi ni bilo mogoče zagotoviti poslovne prostore, bodo uvrščena na prednostni seznam drugega dela prve faze izgradnje objektov, ki jo načrtujejo za prihodnje leto.
Poleg tehnoloških podjetij se bodo, skladno s projektom in zamislijo Mesta v malem, naselila tudi storitvena podjetja s ponudbo kakovostnih storitev za podporo poslovnim procesom in dobro počutje. V objektih bodo banka, pošta, fotokopirnica, papirnica, trafika, ponudnik gostinskih storitev in zobozdravnik. Splošno zdravstveno varstvo in lekarniška dejavnost bosta zaradi zapletenih postopkov izdajanja koncesij v poslovno središče umeščeni kasneje.

Občini obetamo težave
Ljubljana, 05.10.2007

Na Lavrici bodo pričeli graditi 289 stanovanj v štirinajstih nizkih blokih in v 22 enodružinskih hišah.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/Lavrica14-Z.jpg

Okvirno tisoč novih prebivalcev v novi soseski se bo po zagotovilih naložbenika naselilo na novo urbanizirano okolje na dosedanjih travnikih, kar bo ob parkovni ureditvi naselja pomenilo tudi neposreden stik z naravo. Ker pa gre za prvo fazo, sicer z občinskimi prostorskimi akti predvidene večje, površine namenjene stanovanjski gradnji, bodo prebivalci tega »prvega« kareja kaj kmalu dobili nove sosede.
Čeprav gre za niz nizkih blokov – s pritličji, dvema nadstropjema in mansardami –, ki bodo imeli garaže v kleti, nekateri starejši prebivalci Lavrice z dvomi ocenjujejo takšen projekt. Čeprav naložbenik sprva predvideva nasutje nekdaj močvirnatega travnika in bo kletne etaže zgradil v bistvu na ravni današnjega travnika, poznavajoč naravo vodotokov in talnice, bo tehnično moral poskrbeti za morebitne nepričakovane vdore vode v času visokih nivojev podtalnice. Obremenilni nasip pa utegneobstoječim hišam povzročiti tegobe s podtalnico.

Vrtec, šola
Pa še na nekaj opozarjajo Lavričani. Že sedaj pretesna podružnična šola in prenapolnjen vrtec ne bosta mogla sprejeti otrok novih priseljencev. Po statističnem populacijskem razrezu pa naj bi bilo med domala tisoč novimi prebivalci okoli 60 pred- in okoli 120 osnovnošolskih otrok. Že po sedanjih normativih bi morala občina Škofljica zagotoviti v vrtcih okoli 80 dodatnih mest, da bi pokrila obstoječe potrebe, sedaj se bo morala soočiti z gradnjo novega vrtca in tudi nove šole. Gradnja slednje pa je odvisna od soglasja ministrstva za šolstvo in seveda od sredstev. Za oba projekta – gradnjo vrtčevskih zmogljivosti in nove šole – bo morala občina v naslednjih proračunih krepko zategniti pas, še toliko prej, ker se bodo v kratkem v novo zgrajeno naselje na Škofljici vselili prvi kupci stanovanj. Tudi ti bodo imeli otroke in problem prostorov za izvajanje javne dejavnosti vrtca in šole se utegne zaostriti še preden bodo na Lavrici zabrneli prvi gradbeni stroji.

Promet
Obljubljeni »standard« novim stanovalcem na Lavrici utegne sprva zagreniti tudi promet. Glede na to, da je minister za okolje in prostor Janez Podobnik na zadnjem srečanju županov občin ob cesti Škofljica–Petrina (mejni prehod) za škofljiško obvoznico dejal, da bi jo lahko začeli graditi najprej v petih letih, seveda po trasi izven zavarovanega območja po Naturi 2000 (zaradi zagotovitve nadomestnih habitatov ogroženih živalskih vrst pa celo čez deset let), se bodo že siceršnje prometne zagate na Dolenjski cesti še povečale. Z novimi priselitvami se promet v konicah še dodatno zgoščuje, kar potem nove priseljence preseneti, saj jim naložbeniki v prospektih ponavadi vse to zamolčijo.

http://www.dobrojutro.net

ubistvu so odprl sam pač prenovlen str deu...to kr še gradijo je pa še n vem kok trgovin pa garaže se mi zdi...


Zaenkrat so odprli prenovljen ter razširjen Mercator nakupovalni center ter lokale, ki so bili tam že prej. Mercatorjev del je po obnovi precej lepši ter sodobnejši. Več je tudi blagajn ter prostora med regali. Novo arhitekturno podobo so dobili tudi lokali, ki imajo zdaj drugačno vsebino kot prej.

Decembra pa bodo odprli še novo garažo z avtopralnico ter še 60 lokalov. Med njimi bo tudi pošta, lekarna ter več restavracij.

:cheers:

^^ ql, hvala obema:okay: :cheers:

^^ Hoće li se na kraju graditi četvrtasti neboder? Meni, a vjerujem i svima vama, puno se više sviđa onaj prvi render sa eliptičnim neboderom kakvog antenor ima na avataru! Četvrtasto je dosadno!

i meni, al kao što Lj-city kaže nemamo pojma:wallbash:

edit: glede lagune in podhodov, ne razumem zakaj so jih sploh gradili, v mestu mamo še preveč prostora za raznorazne trgovine in meni osebno nikoli ni blo privlačno hodit po podhodih, čeprav priznam da so mi zanimivi kot neka druga dimenzija mesta..

Preden se bo začela gradnja PCLja bo pomojem še vsaj enih 5 različic šlo skozi..

Glede Mercatorja pa zveni fajn, bi alhko kdo malo poslikal, ko bo dokončan. :)

Majčken update glede obnove fasade nebotičnika v Ljubljani: Najprej je bilo predvideno, da bo obnova končana do leta 2008. Pa se bo kot kaže spet zavleklo. Še vedno niso dobili vseh soglasij stanovalcev za obnovo in kar naprej se dogajajo neke čudne stvari. Zadnjič je recimo s fasade odpadel celoten reklamni pano, ki je prekrival gradbene odre, in seveda prekril Slovensko cesto po celi širini. :nuts: Celo promet so morali za nekaj časa ustaviti.... No sedaj je pano spet postavljen in služi svojemu namenu. :lol:

Čuudno! Pizda tejle lastniki Nebotičnika, upam vsaj da bo pred koncem slovenskega predsedovanja EU.

Hja kaj... Živiš v najbolj znani ljubljanski stavbi. Stavba je potrebna prenove. Soglasje? Ok, hvala... Ne? MRŠ VN, sj še drugi čakajo v vrsti ! :lol:

Easy as pie :cheers:

Soglasje seveda pomeni, da daš nekaj procentov zraven za obnovo. In prav pri tem se zatika... Medtem, ko so nekateri že poravnali obveznosti, drugi še vedno trmarijo. Nekaj nepridobljenih soglasij bodo pokrili z izkupičkom iz reklamnega panoja na nebotičniku, ampak vse pa ne bo šlo tako...

Glede na to da bo kmalu sledil podpis pogodbe med Trigranitom ter vlado ter je projekt eden najobsežnejših v Ljubljani, bi bilo po moje fajn odpret novo extra temo, kjer bi objavljali vse v zvezi z projektiranjem ter bližajočo se gradnjo Emonika centra.

:) :)

prbližen izgled obeh nebotičnikov PCL, zgradbe so mal nepopolne(ker sem use na hitro naredil) vendar nam usaj daje prbližen izgled 100m stavbe v centru
z gradu:nuts: :nuts: heh
http://shrani.si/f//nd/4WRFqTH6/a1.jpg

http://shrani.si/f/2k/f4/rprmEfS/a2.jpg

http://shrani.si/f/1X/1/1iieYc6M/a3.jpg

http://shrani.si/f/1C/ky/VbjBYKo/a4.jpg
:) :)

Lahko odprete nov thread, samo dvomim, da bo živahen, vsaj zdaj..

Glede na to da bo kmalu sledil podpis pogodbe med Trigranitom ter vlado ter je projekt eden najobsežnejših v Ljubljani, bi bilo po moje fajn odpret novo extra temo, kjer bi objavljali vse v zvezi z projektiranjem ter bližajočo se gradnjo Emonika centra.

Rajš počakmo na uraden izgled PCL-ja.Valda bomo dal na prvo stran uradni izgled .

^^ ja ker itak očitno še nič ni določeno, vsaj js ne verjamem ničemur:), ko bo enkrat kaka kredibilna informacija pa odprimo thread..

@skapre: FE-NO-ME-NAL-NO:applause::bow:!!!, a lahko dodaš še severna vrata:wink2:!?

^^ ja ker itak očitno še nič ni določeno, vsaj js ne verjamem ničemur:), ko bo enkrat kaka kredibilna informacija pa odprimo thread..

@skapre: FE-NO-ME-NAL-NO:applause::bow:!!!, a lahko dodaš še severna vrata:wink2:!?

če bi mi nekdo pokazal slike kako bodo izgledala severna vrata bi tudi to z veseljem dodal, moja želja je da bi narisal cel center ljubljane pač 3D vizualno, pa če že kdo ve kako bodo približno izledalala nebotičniki PCL-a

Wha super model, skapre :okay: Pa tistih dodatnih 20 metrov, ki so jih 'oklestili' tut ne bi škodlo PCL hehe..

Drgač pa vidim na google Earth da je nekdo dodal model Prešernovega spomenika, nekako :D

Pa če rabi kdo kdaj kako pomoč pri temu modeliranju se javljam :okay:

Ja, tisti Prešernov spomenik je nekam sumljivo ogromen, hehe..

nekaj znanega, neznanega...

CENTER ZA REHABILITACIJO

Dograditve kompleksa Republiškega rehabilitacijskega centra v Ljubljani smo se lotili kot zaokrožitve relativno heterogene stavbne strukture. Novi paviljonski objekt, zasnovan v treh lamelah, sledi izročilu originalne zasnove, hkrati pa zaključuje podobo heterogeno grajenih elementov ob Tomačevski cesti. Deluje kot protihrupna bariera proti cesti in obenem ustvarja zaprt tripartitni atrij. V tem zelenem in mirnem atriju so programi šole hoje in zunanje rehabilitacijske površine. Lamele, se v prepletu struktur in programov, proti cesti odražajo kot zaprta fasada s servisnimi programi, proti atriju pa kot svetla, polodprta opna, ki se integrira z zelenjem.

http://www.abiro.net/material/natecaji/CenterZaRehabilitacijo/Lpics/vrt_montaza.jpg

http://www.abiro.net/material/natecaji/CenterZaRehabilitacijo/Lpics/peskovnik_montaza.jpg

http://www.abiro.net/material/natecaji/CenterZaRehabilitacijo/Lpics/atrij.montaza.jpg

http://www.abiro.net/material/natecaji/CenterZaRehabilitacijo/Lpics/koridor_montaza.jpg

http://www.abiro.net

OFFICE BUILDING FOR DATA STORAGE COMPANY

LOCATION LJUBLJANA, SLOVENIJA

INVESTOR PRIVATE

TOTAL BUILDING AREA IN M2 5.440

INVESTMENT VALUE 4.500.000 eur

YEAR OF PROJECT 2007

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/mikrocop/groleger_arhitekti-MI03.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/mikrocop/groleger_arhitekti-MI04.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/mikrocop/groleger_arhitekti-MI01.jpg

BUSINESS PALACE MC Murgle

LOCATION LJUBLJANA – VIČ

INVESTOR MC CENTER ZA INFORMACIJSKI INŽENIRING D.D.

TOTAL BUILDING AREA IN M2 3.500

INVESTMENT VALUE 2.8 MIO EUR

YEAR OF PROJECT 2005
YEAR OF REALIZATION 2007

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/mcmurgle/groleger_arhitekti-mcmurgle04.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/mcmurgle/grolegerarrhitekti-MC10.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/mcmurgle/grolegerarrhitekti-MC11.jpg

BRDO NEIGHBOURHOOD

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/grbina/situacija.jpg

LOCATION LJUBLJANA – BRDO

INVESTOR STANOVANJSKI SKLAD RS

TOTAL BUILDING AREA IN M2 35.000

INVESTMENT VALUE 20 MIO EUR

YEAR OF PROJECT 2005

COMPETITION AWARD SEVERAL AWARD PRIZES ON INTERNATIONAL

URBAN AND ARCHITECTURAL DESIGN COMPETITION, 2005

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/grbina/grbina.01.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/grbina/grbina.04.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/grbina/grbina.02.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/grbina/grbina.03.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si

Lepo zgleda! Kje pa je tisti data storage building? Sem ga že vidu drugje, samo nikjer nič o tem, kje se nahaja!

Lahko odprete nov thread, samo dvomim, da bo živahen, vsaj zdaj..

Rajš počakmo na uraden izgled PCL-ja.Valda bomo dal na prvo stran uradni izgled .

^^ ja ker itak očitno še nič ni določeno, vsaj js ne verjamem ničemur:), ko bo enkrat kaka kredibilna informacija pa odprimo thread..


ja bi se strinjal bolš da počakamo ,da pridobijo gradbeno dovoljenje ker pol bo vse jasno …..

Lepo zgleda! Kje pa je tisti data storage building? Sem ga že vidu drugje, samo nikjer nič o tem, kje se nahaja!

js se tud sprašujem kje je, pa nč ne piše kje točno v ljubljani naj bi bil

js se tud sprašujem kje je, pa nč ne piše kje točno v ljubljani naj bi bil

Upam da na Dunajski:) .Na Dunajski čez obvoznico so en kup bajt zrušl,me prov zanima kaj bo tm.
Aha to je pa tistih 650 stanovanj na Brdu,ki jih stanovanjski sklad misl gradit.Lepo zgleda:cheers: .

NEWS UPDATE
Droga Kolinska moving out by the end of 2008
100 employees sacked as production comes to a halt in central Ljubljana

Droga Kolinska bo zradi iztekle pogodbe z Unileverjem odpustila 100 delavcev

torek, 09.10.2007 07:19
Tekst: Sebastjan Morozov

LJUBLJANA - Ker se bo iztekla pogodba z družbo Unilever, bo Droga Kolinska na začetku prihodnjega leta odpustila 100 delavcev. Razen proizvodnje za Unilever, skladišča in dotrajanih poslovnih prostorov, ki jih je mogoče precej enostavno preseliti, Droga Kolinska na lokaciji v Ljubljani ne izvaja nobenih poslovnih aktivnosti.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/f497c3f282c48ec4e25758b86e64bd32.jpeg
Ker se Drogi Kolinski izteka pogodba z Unileverjem, bo 100 delavcev, ki delajo na Šmartinski cesti v Ljubljani, ostalo brez dela. Po naših informacijah se bo Droga Kolinska v prihodnjem letu povsem izselila z lokacije na Šmartinski cesti. Namesto tovarne bi lahko na njenem mestu zraslo stanovanjsko naselje. (Foto: Dnevnik)

Na naše vprašanje, kam in kdaj se bo selil upravni del (finance, komerciala...), v Drogi Kolinski odgovarjajo, da o selitvi iz Ljubljane še ne razmišljajo. Naši zanesljivi viri trdijo, da se namerava Droga Kolinska prihodnje leto popolnoma preseliti z lokacije na Šmartinski cesti.

Ker je Droga Kolinska pred kratkim iztisnila iz družbe vse male delničarje, bo brez težav lahko iz družbe oddelila nepremičnine v Ljubljani, ki se razprostirajo na 48.000 kvadratnih metrih. Po ocenah nepremičninskega strokovnjaka, ki je želel ostati neimenovan, je vrednost nepremičnin odvisna od urbanističnih sprememb Ljubljane. Če bi bilo tam mogoče graditi stanovanja, bi se cena danes gibala od 500 evrov do 1200 evrov za kvadratni meter, odvisno od tega, koliko nadstropne bi lahko bile stanovanjske hiše. Po nekaterih informacijah bi lahko bila ta lokacija tudi primerna za razcvet poslovanja družbe Istrabenz nepremičnine, v kateri imata Istrabenz in gradbeno podjetje Energoplan vsak polovični delež. V Istrabenzu na vprašanje, ali nameravajo zemljišče prodati ali bodo na njem prek hčerinskega podjetja Istrabenz nepremičnine sami gradili stanovanja, odgovarjajo, da o tem še niso sprejeli odločitve. Sicer pa so nam konec avgusta v Drogi Kolinski pojasnili, da so dali sredi leta 2006 pobudo za spremembo prostorskoureditvenega plana na Mestno občino Ljubljana. Pobuda je bila dana v okviru priprave projekta prostorske ureditve Preobrazba Šmartinske ceste v ljubljanski bulvar, ki ga vodi mesto Ljubljana, so dodali.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//273703/

Super, končno se Kolinska izseljuje! :happy: Upam, da bodo ohranili tisto stavbo na začetku z dimnikom, se mi zdi lepa, čeprav dvomim, da bo ostala, namreč tudi prisili Šmartinko, da malo čudno ovinkari tam..

pa bo šel še en spomenik slovenske industrijske zgodovine...žalostno...

Žalostno je gledat tiste propadajoče hale ob Šmartinski.Drgač pa dam glavo stran:lol: da bo pa glavna stavba (tista zelena)ostala nedotaknjena,kar je tudi prav:cheers: .

No sej lahko pa da bo! Čeprav po mojem bi lahko spremenili jo tudi v kaj drugega, ne v stanovanja.. Mogoče kak zanimiv javni projekt, kak nov muzej.. Bi rabili nekaj modernih muzejev v SLO.. :)

za zelen secesijski del tovarne res srčno upam da ga obdržimo...ker mi se skorajda sramujemo naše industrijske dediščine...kaj pa še mamo poleg kolinske? union pa propadajočo cukrarno in kolizej....aja pa še rog sam to je že mlajša...use je treba al zravnt z zemlo in narest tm stanovanja al pa pač počakat da se samo zruš...izjema je union...kaj jim je blo treba mestno klavnico rušt (ne...jst tega ne bom pozabu še lep čas ne)
dobr no...če odštejemo take proizvodne obrate (pa tut predelava no ubistvu...klavnica) mamo še neki lepih primerov kako je šlo gospodarstvo v koncu 19ga začetku 20ga stoletja na svoj zmagoslavni pohod (npr stara elektrarna)
ampak še useen ne dajemo temu dovol pozornosti kot je to npr pristono v tujini

Ta zelen objekt ostane...za dimnik ne vem...Je pa že čas, da se ta del Šmartinske preobrazi. Nasproti Kolinske pa je treba fasade blokov Savskega naselja obnovit in tisto šavje pred bloki ob Šmartinski obrezat...:nuts:

Wha super model, skapre :okay: Pa tistih dodatnih 20 metrov, ki so jih 'oklestili' tut ne bi škodlo PCL hehe..

Drgač pa vidim na google Earth da je nekdo dodal model Prešernovega spomenika, nekako :D

Pa če rabi kdo kdaj kako pomoč pri temu modeliranju se javljam :okay:

a bi mi lahk opovedal če slučajno veš kako umestiš svoj projekt ki ga narišeš u google sketcup-u v google earth tko da ga bi videl vsaokdo(kot primer prešernovega spomenika)..
Lahko bi mel tud en svoj projekt in sicer na google sketcupa so projekti kjer se rišejo zgradbe za mesta, tako bi lahko tudi mi risali 3D ljubljano: http://sketchup.google.com/3dwarehouse/details?mid=4c1c0aca4c6df7b6b15cd835a6effb08

COMPLETED
Police Dog Training Facility
Andrej Kalamar

client: Ministry of the Interior

completed: 2007
area: 3.300 m2

http://www.kalamar-architects.com/images/psolanb.jpg

The Police Dog Training Facility comprises three zones: the first is approach zone with parking spaces and area entrances; the second zone, principal building, serves as a translator between various public and private regions; the third zone comprises dog habitats, charged with noise and dog activity. Principal building houses rooms for dog guides, trainers and trainees, all of them oriented to the public, quiet side. On the private side, a connecting corridor runs along the whole building, serving as a noise filter, but establishing a visual contact with goings-on in the courtyards behind. The building's irregular floor plan is looking to establish an organic contact with surrounding natural environment; diversely slanted roofs echo the space dynamic, protection of surrounding fields and tree-lined alleys. Low cell fields form the dog habitats, which function as an elevated parterre with their low flat roofs, thus additionally diminishing the main volume's size.

http://www.kalamar-architects.com/images/psola02.jpg

http://www.kalamar-architects.com/images/psola06.jpg

http://www.kalamar-architects.com/images/psola01.jpg

http://www.kalamar-architects.com/images/psola04.jpg

http://www.kalamar-architects.com/images/psola05.jpg

http://www.kalamar-architects.com/images/psola03.jpg

http://www.kalamar-architects.com/images/psola07.jpg

http://www.kalamar-architects.com/images/psola08.jpg

COMPLETED
[Ljubljana Jože Pučnik Airport] DHL Distribution Centre
Andrej Kalamar

completed: 2007
area: 1.700 m2

http://www.kalamar-architects.com/images/dhl01.jpg

COMPLETED
Police Dog Training Facility
Andrej Kalamar

client: Ministry of the Interior

completed: 2007
area: 3.300 m2

The Police Dog Training Facility comprises three zones: the first is approach zone with parking spaces and area entrances; the second zone, principal building, serves as a translator between various public and private regions; the third zone comprises dog habitats, charged with noise and dog activity. Principal building houses rooms for dog guides, trainers and trainees, all of them oriented to the public, quiet side. On the private side, a connecting corridor runs along the whole building, serving as a noise filter, but establishing a visual contact with goings-on in the courtyards behind. The building's irregular floor plan is looking to establish an organic contact with surrounding natural environment; diversely slanted roofs echo the space dynamic, protection of surrounding fields and tree-lined alleys. Low cell fields form the dog habitats, which function as an elevated parterre with their low flat roofs, thus additionally diminishing the main volume's size.



zanimiv objek, ki kr lepo sovpada z naravo ,..ja "kužki" bodo uživali

pa še malce drugačna tema;

zanimive primerjave upadanja prebivalcev največjih dveh slovenskih mest, zadnji podatek za 2007 je predviden in je nekoliko nižji kot jih imata mesti danes , ko ljubljana šteje ~254 500 in maribor ~90 000, vse podatke so spletne strani pridobile s strani statističnega urada republike slovenije, razen zadnjega katerega so predvidele

podatki se med spletnima stranema nekoliko razlikuje vsekakor pa so zanimivi

Ljubljana
276 133 1991
257 338 2002
253 154 2007

Maribor
108 122 1991
92 284 2002
86 818 2007


http://www.world-gazetteer.com/wg.php?x=&men=gcis&lng=en&dat=32&srt=npan&col=aohdq&geo=-192

http://citypopulation.de/Slovenia.html#Stadt_gross

.

pa še malce drugačna tema;

zanimive primerjave upadanja prebivalcev največjih dveh slovenskih mest, zadnji podatek za 2007 je predviden in je nekoliko nižji kot jih imata mesti danes , ko ljubljana šteje ~254 500 in maribor ~90 000, vse podatke so spletne strani pridobile s strani statističnega urada republike slovenije, razen zadnjega katerega so predvidele

podatki se med spletnima stranema nekoliko razlikuje vsekakor pa so zanimivi

Ljubljana
276 133 1991
257 338 2002
253 154 2007

Maribor
108 122 1991
92 284 2002
86 818 2007


http://www.world-gazetteer.com/wg.php?x=&men=gcis&lng=en&dat=32&srt=npan&col=aohdq&geo=-192

http://citypopulation.de/Slovenia.html#Stadt_gross

.

Te kalkulacije ne vrjamem da so točne. Narejene so na podlagi rasti/upada v zadnjih 15 letih. mariboru vrjamem da je upadlo še v času 2002-2007, vendar ne za več kot 2000, saj je treba upoštevat, da je blo zgrajenih ogromno sosesk. Pri City population.de je podatek za 2005 za Maribor 106.000.

pa še malce drugačna tema;

zanimive primerjave upadanja prebivalcev največjih dveh slovenskih mest, zadnji podatek za 2007 je predviden in je nekoliko nižji kot jih imata mesti danes , ko ljubljana šteje ~254 500 in maribor ~90 000, vse podatke so spletne strani pridobile s strani statističnega urada republike slovenije, razen zadnjega katerega so predvidele

podatki se med spletnima stranema nekoliko razlikuje vsekakor pa so zanimivi

Ljubljana
276 133 1991
257 338 2002
253 154 2007

Maribor
108 122 1991
92 284 2002
86 818 2007


http://www.world-gazetteer.com/wg.php?x=&men=gcis&lng=en&dat=32&srt=npan&col=aohdq&geo=-192

http://citypopulation.de/Slovenia.html#Stadt_gross

.


Mislim da je vsem, ki se zjutraj po polžje prebijamo v Ljubljano jasno kam so se vsi ti prebivalci odselili. Na periferijo seveda. Okoliške občine so lakomno sprejele prebežnike iz Ljubljane, zdaj pa že fehtajo državo, da naj vendar da kaj cekinov za nov zdravstveni dom oz. za kako obvoznico...

...medtem pa LPP v ljubljani posluje z izgubo:bash:

Te kalkulacije ne vrjamem da so točne. Narejene so na podlagi rasti/upada v zadnjih 15 letih. mariboru vrjamem da je upadlo še v času 2002-2007, vendar ne za več kot 2000, saj je treba upoštevat, da je blo zgrajenih ogromno sosesk. Pri City population.de je podatek za 2005 za Maribor 106.000.

ja tukaj je treba pazit po kakšni metodi je merjeno število prbivalcev , drugače pa sta uradna podatka s strani statističnega urada RS katera sem našel in sta primerljiva z drugimi mesti po svetu za Ljubljano na dan 31.12.2005 246753 preb. in Maribor 90565 preb.
Kot zanimivost naj omenim da ima po tej metodi Graz na dan 1.1 2006 244604 preb. in Celovec 92106 preb. in da je Maribor na 789 Ljubljana pa 238 mestu po številu prebivalcev v Evropi
toliko suhoparni statistiki ...

So.. U people like? :)

http://img292.imageshack.us/img292/6521/wtclj2ng3.jpg

ja tukaj je treba pazit po kakšni metodi je merjeno število prbivalcev , drugače pa sta uradna podatka s strani statističnega urada RS katera sem našel in sta primerljiva z drugimi mesti po svetu za Ljubljano na dan 31.12.2005 246753 preb. in Maribor 90565 preb.
Kot zanimivost naj omenim da ima po tej metodi Graz na dan 1.1 2006 244604 preb. in Celovec 92106 preb. in da je Maribor na 789 Ljubljana pa 238 mestu po številu prebivalcev v Evropi
toliko suhoparni statistiki ...
Mi daš link, ker teh podatkov jaz nikol nisem uspel najt:) hvala:)
So.. U people like? :)

http://img292.imageshack.us/img292/6521/wtclj2ng3.jpg

me like very mač:lol: :lol:

tres bien!

So.. U people like? :)

http://img292.imageshack.us/img292/6521/wtclj2ng3.jpg

te smem prašat kako narediš da je pač ''fasada'' taka kakršna je.tko da ustavš slike????

te smem prašat kako narediš da je pač ''fasada'' taka kakršna je.tko da ustavš slike????

It's a siKrit ! :D

Ne sj ne :lol: Import - pa primerno sliko morš dobit pa jo uvozit not, pol pa explode, texture-position, pa odkljukaš fixed pins in vlečeš kamor pač paše.. sj vem, same komplikacije :bash:

Mi daš link, ker teh podatkov jaz nikol nisem uspel najt:) hvala:)


http://www.stat.fi/tup/maanum/06_maailman_suurimmat_kaupungit.xls

dokument (excelov)je drugače na wikipediji, pripravil ga je finski statistični urad z pridobitvijo podatkov s strani statističnih uradov posameznih držav in odvisnih ozemelj zato je delno v angleščini in delno v finščini za države so uporabljena finska imena zato je abecedni red držav nekoliko drugačen kot v angleščina drugače so pa zraven navedena tudi angleška imena priporočam ti ,da si nardiš spustni seznam ker boš lažje kaj našel.................

pa še malce drugačna tema;

zanimive primerjave upadanja prebivalcev največjih dveh slovenskih mest, zadnji podatek za 2007 je predviden in je nekoliko nižji kot jih imata mesti danes , ko ljubljana šteje ~254 500 in maribor ~90 000, vse podatke so spletne strani pridobile s strani statističnega urada republike slovenije, razen zadnjega katerega so predvidele

podatki se med spletnima stranema nekoliko razlikuje vsekakor pa so zanimivi

Ljubljana
276 133 1991
257 338 2002
253 154 2007

Maribor
108 122 1991
92 284 2002
86 818 2007


http://www.world-gazetteer.com/wg.php?x=&men=gcis&lng=en&dat=32&srt=npan&col=aohdq&geo=-192

http://citypopulation.de/Slovenia.html#Stadt_gross

.

Prvo kot prvo Ljubljana ni nikol mela tok prebivalcev leta 91 ampak 267tisoč.V več kot 90% procentov Leksikonih,atlasih,in geografijah Slovenije je ta cifra,če kdo ne verjame naj gre v knjižnico.Do cifre 276 je pršl zarad šlampastega ponatisa.Drgač jst ne verjamem temu citypopulatin zakaj pol piše da ma LJ leta 2004 266.845 prebivalcev.http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/stevilke/default.html
Verjetn mestna občina ve kok ma prebivalcev.