sam kako bo zdej to?a bosta dve sodišči al kako?

Men je pa Vojteh car:).Všeč mi je njegova arhitektura.Se vid,da jabolko ne pade daleč od drevesa:cheers:.

vojteh ravnikar ni sin edvarda ravnikarja-to je edvard ravnikar mlajši, ki deluje v biroju ambient-ti so grad prenavlal

drugač je men čist kul objekt ddcja pa f2 čeprav sta skor enake(saj barva bi lah bla druga)

A res al kaj:doh:Skoz sm mislu,da je on sin Edvarda.
Drgač zravn DDC pride še ena taka rdeča stavba:nuts: za njo pa še 2 stanovanjska bloka.Sm videl enkrat načrt od Energoplana.

jaz sem tud mislu da je njegov sin, pa sem enkrat gledu intervju po tv kjer je vojteh(nenavadno ime) rekel da ni sin edvarda ravnikarja...ta druga rdeča stavba že stoji(www.ravnikar potokar.nevemkwa). drugače dostkrat vidm vojteha v le petitu-je kar bogi v tistem vozičku, čeprav še ni tok star

jaz sem tud mislu da je njegov sin, pa sem enkrat gledu intervju po tv kjer je vojteh(nenavadno ime) rekel da ni sin edvarda ravnikarja...ta druga rdeča stavba že stoji(www.ravnikar potokar.nevemkwa). drugače dostkrat vidm vojteha v le petitu-je kar bogi v tistem vozičku, čeprav še ni tok star

Jst sm ga tud parkrat videl v tistem rdečem vozičku.
Drgač me nisi razumel.Še ena poslovna stavba pride zravn DDC-ja ob Masarykovi kjer je zdej tist zid iz opek.Ta stavba bo pred tistim 3-em bloki(2 rdeča-bela,1rumen),ki so že zgrajeni.No zravn teh 3-eh bosta pa še 2 stanovanjska,ki bosta pol krajša ampak tud 6 nadstropna.Zadnji izmed teh 2 bo stal ob Njegoševi cesti.

Jst sm ga tud parkrat videl v tistem rdečem vozičku.
Drgač me nisi razumel.Še ena poslovna stavba pride zravn DDC-ja ob Masarykovi kjer je zdej tist zid iz opek.Ta stavba bo pred tistim 3-em bloki(2 rdeča-bela,1rumen),ki so že zgrajeni.No zravn teh 3-eh bosta pa še 2 stanovanjska,ki bosta pol krajša ampak tud 6 nadstropna.Zadnji izmed teh 2 bo stal ob Njegoševi cesti.

ja pa kdaj ,če kej veš

ja pa kdaj ,če kej veš

Cel ta del,ki se imenuje Novi Tabor je zgradil Energoplan,ki je obenm tud investitor.Celo naselje gradijo v več fazah kot ste opazl.Tko,da verjetn k zaklučjo z objektomF2 začnejo z naslednjo fazo.
Lahko jim pa nekdo pošlje mail in razloži,da nas tuki na forumu zanima kdaj začnejo z gradbenimi deli:).

potek gradnje R5 december z spletne strani http://www.sct-stanovanjski.si/sl/potek_gradnje/December/195/
http://www.sct-stanovanjski.si/p/pics/potek_gradnje/R5_klet_b.jpg
http://www.sct-stanovanjski.si/p/pics/potek_gradnje/R5_klet_1_b.jpg
http://www.sct-stanovanjski.si/p/pics/potek_gradnje/R5_klet_2_b.jpg
http://www.sct-stanovanjski.si/p/pics/potek_gradnje/R5_klet_3_b.jpg


LJ-city ja sem opazu da se gradi po fazah saj gradijo že precej časa upam, da bodo začeli spomladi al pa vsaj v jesen ker tista lukna je prav grda

Če mene vprašate so ful počasnele teli iz SCT-ja od septembra jim še ni ratal pridt vn iz te luknje.Vsaj pritličje bi že gradil če ne že 1 nadstropje.4 mesce so porabl za klet pa vsaj še pol mesca bojo.

Če mene vprašaš, delajo dokaj hitro. Je pa res, delajo samo eno izmeno, 8-10 ur.

a ste vi vedl da u kosezah (a je to prov..v kosezah?) gradijo mormoni svojo cerkev?

važn da bo narejena...staro sodišče je že skor prenovljeno...belina -zelo lepo


Lepo. In še z modro ga bodo osvetlili, je bilo rečeno. :)


sam kako bo zdej to?a bosta dve sodišči al kako?

V stari stavbi bo definitivno ostalo Vrhovno sodišče, v novi bodo pa zagotovo ljubljansko Okrožno in Okrajno. Možna je tudi preselitev Državnega tožilstva, Upravnega sodišča, Socialnega sodišča. Pa verjetno tudi oddelkov kot so Zemljiška knjiga in Sodnik za prekrške.

:cheers:

Podzemni smetnjaki v centru mesta
petek, 21.12.2007
Tekst: (rb)

LJUBLJANA - Središče mesta bo kmalu dobilo lepšo podobo - brez smradu, pomanjkanja prostora in drugih težav, ki so jih povzročali stari smetnjaki. Ti se počasi poslavljajo, saj so začeli postavljati nove, ki bodo skriti pod zemljo. Prve takšne so že namestili na Cankarjevi ulici nasproti Name.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/903f2484303cb0aff31131515ea690ed.jpeg
(Foto: Dnevnik)


Naslednji podzemni smetnjaki naj bi bili zgrajeni še letos na Mali ulici. V prvem planu bodo zabojnike namestili na še 20 lokacij za kar bo Mestna občina Ljubljana namenila 1,63 milijona evrov, za nakup posebnega tovornjaka za odvoz smeti pa bo Snaga namenila 275.000 evrov.

Vsak smetnjak ima zmogljivost pet kubičnih metrov in zadostuje za sto gospodinjstev. Smetnjake bo mogoče odpirati le s posebnimi elektronskimi karticami, ki jih bodo prejela vsa gospodinjstva na določenem območju. S tem bodo lažje nadzirali uporabo smetnjakov. Poleg podzemnih smetnjakov za mešane odpadke so namestili tudi smetnjake za papir, steklo, plastično embalažo in organske smeti, ki jih bodo uporabljali tudi drugi. Smetnjake bodo začeli uporabljati šele po namestitvi na vseh 20 lokacijah.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/288730/

A res al kaj:doh:Skoz sm mislu,da je on sin Edvarda.
Drgač zravn DDC pride še ena taka rdeča stavba:nuts: za njo pa še 2 stanovanjska bloka.Sm videl enkrat načrt od Energoplana.

A poleg F2 (ki sta že dve enaki) pride še ena enaka??? To bi bila pa res katastrofa. Ob glavni aveniji, ki bi morala postati galerija sodobne arhitekture, bi bile potem same enake zgradbe. Pa saj, če je vojtehu zmanjkalo idej, naj pač gradijo po načrtih drugih.

Kar zadeva nove stavbe sodišča se mi zdi, da bo precej odvisno od same izvedbe oziroma izgleda fasade. Drugače se mi pa zdi stavba lepo strukturirana.

no, da ne bo prevelikega mrtvila sem poiskal dve stolpnici visoki okoli 100m, da bomo lahko za primerjavo videli kako bo zgleda gradnja pcl stolpnice ( 100m z etažami in 105m z repom ) in kako visoko je to dejansko, res da le na primeru teh dveh mest v katerih sta ti stolpnici ( prage in bratislave )

na primeru bratislavske
Aupark tower 22f (96m) ( http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=516276 )
http://farm1.static.flickr.com/150/418695759_b8e9f403aa_b.jpg
http://halbot.haluze.sk/images/2007-05/3377_P5196499a.jpg

na primeru praške ( http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=425087 )
City Tower 27f (109m)
http://img152.imageshack.us/img152/9056/p1090641vq8.jpg
http://img218.imageshack.us/img218/9407/p1120829vr7.jpg

no pcl-lova bo pa nekje vmes

Mednarodni urbanistični natečaj PARTNERSTVO ŠMARTINKA, začetek urbane regeneracije velikega merila / predhodna najava21.12.2007

Mestna občina Ljubljana, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in sedem gospodarskih družb bodo v začetku januarja 2008 razpisali javni mednarodni odprti urbanistični natečaj za ureditev širšega prostora Šmartinske ceste v Ljubljani.
Zaradi izjemne razvojne kakovosti prostora, možnih izrednih dolgoročnih vplivov na razvoj Ljubljane, pa tudi velikega zanimanja potencialnih naročnikov, gre za značilen projekt javno-zasebnega partnerstva. Ker gre za mednarodni urbanistični natečaj z mednarodno ocenjevalno žirijo, MOL s partnerji in ZAPS menijo, da bo tako možno zagotoviti konceptualno zavezujoče rešitve obravnavanega območja in uresničljive rešitve posameznih segmentov, ki bodo predmet podrobnejšega načrtovanja.
Natečaj bo razpisan januarja, rešitve pa bodo maja 2008 predstavljene na javni razstavi.
Vljudno vabljeni k izdelavi natečajnih rešitev!

=========================================================
Veletekstil ob Masarykovi v Ljubljani
Rok oddaje:
Veletekstil v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije

A poleg F2 (ki sta že dve enaki) pride še ena enaka??? To bi bila pa res katastrofa. Ob glavni aveniji, ki bi morala postati galerija sodobne arhitekture, bi bile potem same enake zgradbe. Pa saj, če je vojtehu zmanjkalo idej, naj pač gradijo po načrtih drugih.

Kar zadeva nove stavbe sodišča se mi zdi, da bo precej odvisno od same izvedbe oziroma izgleda fasade. Drugače se mi pa zdi stavba lepo strukturirana.

maja-imaš prav...če bi ena rdeča stavba stala bi blo kul-ampak tri wtf-saj druge barve bi lah ble-brez domišljije-arhitektura copy paste in to na bodoči aveniji

Nisem si mislil, da bo nova Sodna plalača razpotegnjena vse od Reslejeve pa do Metelkove. To je ZELOOOOO razpotegnjeno.

Ja, če bo poleg F2 še ena rdeča stavba proti Resljevi in še sodišče rdeče (in bog ne daj še "novi Veletekstil" in nadomestek AC Metelkova), potem bo ta del LJ definiivno dobil vzdevek "red district". :lol::lol::lol::lol:

Hm. Vse ob Masarykovi se podira in na novo gradi. Koliko časa bo še AC Metelkova vzdržala tam? Leto? Dve? Slabo se jim piše. Orto bar tudi pade. Bosta Kino Šiška in Rog dovoljšnja nadomestka?

....

Pa ta projekt "Partnerstvo Šmartinka" mi je zelo zanimiv.

A poleg F2 (ki sta že dve enaki) pride še ena enaka??? To bi bila pa res katastrofa. Ob glavni aveniji, ki bi morala postati galerija sodobne arhitekture, bi bile potem same enake zgradbe. Pa saj, če je vojtehu zmanjkalo idej, naj pač gradijo po načrtih drugih.

Kar zadeva nove stavbe sodišča se mi zdi, da bo precej odvisno od same izvedbe oziroma izgleda fasade. Drugače se mi pa zdi stavba lepo strukturirana.

Ne poleg F2 ampak poleg DDC-ja
Našel sem svojo slikco k sm sliku enkrat za lažjo predstavo:)
http://img148.imageshack.us/img148/273/slika009kk5yr6.jpg

Ma dj.. grozne so tiste stavbe.. absoluten dolgčas.. Ko je bla ena še ajde.. pol so začeli delat tist F2 in yuck.. zdej pa bog nam pomagi :hammer:

Zanimiv načrt,ki kaže Modri kvadrat ,naselje Zelena jama,stolpnici v btc-ju in stolpnici gemini.Parcele z rozo barvo so pa verjetn predvidene za natečaj.
http://img510.imageshack.us/img510/5046/btcnajava750vm4.jpg
VIR:http://www.arhiforum.si/

fora, a tiste sinje modre stvarce ob cestah nakazujejo višino bodočih stavb??

fora, a tiste sinje modre stvarce ob cestah nakazujejo višino bodočih stavb??

Ah pomoje da ne.Men deluje kot ene črke NEWNEWNEWNEW:D

Zanimiv načrt,ki kaže Modri kvadrat ,naselje Zelena jama,stolpnici v btc-ju in stolpnici gemini.Parcele z rozo barvo so pa verjetn predvidene za natečaj.
http://img510.imageshack.us/img510/5046/btcnajava750vm4.jpg
VIR:http://www.arhiforum.si/

ja maš prav roza območja so predvidena za natečaj, zanimivo bo videt kakšni predlogi bodo

Men je pa novo sodišče čist kul:)


Če se ne motim bo tam na območju Veletekstila zrasla 16 nadstropna stolpnica, a ne?


Se pa dobro vidi, koliko prostora je še za gradnjo na območju BTC-ja. :) Pa tudi kar nekaj novih krožnih križišč utegnemo v prihodnjih letih tam dobiti.

In glede na na besede mestnih urbanistov je največ visokih stolpnic (tudi čez 100m) predvidenih na območjih na severnem delu LJ ob obroču.

Kar verjetno pomeni, da znamo na območju Žita dobiti eno najvišjih (če ne celo najvišjo stolpnico v LJ).

:banana:


PS: ja, zanimivo, da so v model vdelali že Modri kvadrat, Gemini stolpa, novi BTC nebotičnik, BTC hotel, sesko Zelena jama ... Me pa tudi veseli, da bodo ohranili originalno vhodno stavbo Kolinske (tista zelena ob Šmartinki / Kolinski). :)
Še bolj zanimivo pa je, da je v model vključeno tudi območje Ind. cone Moste v Zeleni jami (tam kjer so Izolirka, Teol, SCT, Emona Krmila itd). Ogromni kosi zemljišč. LJ ima še kar nekaj atraktivnih območij za gradnjo znotraj obroča. Juhu!

kaj porečete kolk stolpnic morda nebotičnikov (stavbe višje od 150m ) bodo našibali okol šmartinske ( vsaj v natečajni rešitvi ), 10,20,30...
upam,da čim več :cheers:

Ma dj nehi, že ena bi bla fenomenalna :D .. če bi zgradili pol seveda hehe
Aja pa en 40m drog na vrhu da prehitimo Sarajevo :lol:

ej no...vazn je da bo kvalitetna arhitektura...raj mam neki cist odbidga pa niziga kokr pa en 200metrski kvadr...(pac kot bodocega arhitekta me kvadri ne interesirajo:lol:)

Me zanima, če bo kdo kdaj imel toliko jajc in denarja, da bo dal v LJ postavit izdelek kakega znanega dekonstruktivista kot so npr Gehry, Libeskind, Prix (CoopHimmelblau) ali Zaha Hadid.

To bi bilo zanimivo v LJ videt. Pa četudi samo z 10m gabaritom.

Prihodnje leto bo zaradi urejanja prometa padel del Cukrarne
Njegoševo in Roško bo povezal štiripasovni most v dveh nadstropjih, spodnje bo namenjeno pešcem in kolesarjem

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/72c6b64c0ae616197194988e7d682cb7.jpeg

LJUBLJANA - Prihodnje leto se bo začela spreminjati podoba Njegoševe ceste, najprej od križišča z Zaloško do Roške ceste, ki ju bo povezal most skozi Cukrarno. "Po sprejetem programu predvidevamo, da bi v drugi polovici prihodnjega leta začeli pripravljalna dela, ureditev preboja skozi Cukrarno in gradnjo mostu. Leta 2009 pa bomo predvidoma dokončali most, uredili komunalno infrastrukturo in cestno povezavo med Roško in Zaloško cesto, tako da bi promet po novi povezavi lahko stekel v drugi polovici leta 2009," napoveduje Darja Lesjak, direktorica službe za razvojne projekte in investicije Mestne občine Ljubljana (MOL)


(Foto: Dnevnik)


Promet bo po novi povezavi potekal štiripasovno, most čez Ljubljanico, delo arhitekta Jurija Kobeta, skozi vmesni del Cukrarne (med industrijsko-skladiščnim delom in med palačo) pa bo v dveh nadstropjih. "Zgornje bo namenjeno avtomobilskemu prometu, spodnje pa pešcem in kolesarjem, kar je gradbeno, arhitekturno in prometno zanimiva rešitev. Prihodnje leto, ko ga bomo začeli graditi, bo to pomemben poseg v prostor," ocenjuje načelnik oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek.

Stroški gradnje nove povezave od Roške do Zaloške ceste so na podlagi lokacijskega načrta in do zdaj izdelanih strokovnih podlag ocenjeni na 12,5 milijona evrov, pogoj za izvedbo projekta v predvidenem času do konca leta 2009 pa je ureditev vseh premoženjskopravnih zadev in pridobitev vseh zemljišč.

Nataša Turšič, načelnica oddelka za nepremičnine, pojasnjuje, da so glede Njegoševe v zaključni fazi dogovorov z denacionalizacijskimi upravičenci, za preostali del pa pripravljajo dokumente za parcelacijo zemljišč. "Šele po parcelaciji bodo znani podatki, katera zemljišča bo treba odkupiti in kateri obstoječi objekti bodo ostali," dodaja Turšičeva.

Nova povezava bo po mnenju Petra Liparja, namestnika predstojnika ljubljanskega prometno-tehniškega inštituta, močno razbremenila notranji promet v mestu, notranji cestni obroč (povezava Masarykova, Njegoševa, Roška, Karlovška, Zoisova, Aškerčeva in Tivolska) pa bo omogočil bolj restriktivne prometne ukrepe v tem delu mesta. Ti bi po Liparju lahko bili na primer uvedba enosmernih ulic, razširitev območij za pešce ali kakšen drug ukrep, ki bi avtomobiliste odvrnil od vožnje po tem delu mesta.

Vir: Dnevnik (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/288981/)

ej no...vazn je da bo kvalitetna arhitektura...raj mam neki cist odbidga pa niziga kokr pa en 200metrski kvadr...(pac kot bodocega arhitekta me kvadri ne interesirajo:lol:)

Bogi tisti, k pri tebi naroči hišo :D

:jk:

A ni to PCL??

Hm. Glede na to da so oranžne barve že "approved" projekti, me zanima kaj bo zraslo tam, kjer je obrobljen kvadrat?

http://www4.slikomat.com/07/1222/zj7-btcnaj.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/2096887.htm)

A ni to PCL??

Le kako ti je uspelo, da si odgovoril še pred mojim postom?:lol:

Ne to ne gre za PCL ampak za objekt ob Letališki cesti nasproti bodočih Gemini dvojčkov.

Razširitev Sparovega distribucijskega centra?

In Gajšek, glavni mestni urbanist, pravi, da več kot 15 novih stolpnic v Ljubljani ne bi upravičilo denarnega vložka, že 15 zelo težko, ker take potrebe po poslovnih prostorih v LJ preprosto ni.

Kaj je planiranih tolko poslovnih stolpnic al kaj? Sicer pa nj se briga zase.. sj ne on vlaga v to :P

Razširitev Sparovega distribucijskega centra?




Če se ne motim ima Spar distribucijski center na koncu Letališke ceste pri priključku na obvoznico.

^ Blizu, ja.

sj ne on vlaga v to :PJoj, kok težko preberem, k Horičani date "ne" pred "on". :D

Razširitev Sparovega distribucijskega centra?

Špar ima distribucijski center na drugem koncu Letališke. In pekarno tudi. Sprejet pa je bil tudi lokacijski načrt, da se ta center lahko še razširi.

Ta zadeva na tej strani je pa verjetno BTC-jev skladiščno-distribucijski center, ki ga BTC d.d. predvideva zgraditi nekje ob Letališki (tako pravijo načrti družbe) - verjetno zato, da vsa skladišča in distribucijo preselijo iz BTC Citijy tja in tako sprostijo še nekaj hal v osrčju Citija.

:)


PS: a je še kdo opazil - v model je vrisan podaljšek Bratislavske: od Letališke do Zaloške. To bi pa kar precej razbremenilo Letališko in Kajuhovo.

CONSTRUCTION UPDATE
ZELENA JAMA-stanovanjski sklad
http://img70.imageshack.us/img70/4452/slika071nh1.jpg
ZELENA JAMA-1 faza
http://img139.imageshack.us/img139/6498/slika070tc9.jpg
ZELENA JAMA-Atrium(izkop gradbene jame)
http://img212.imageshack.us/img212/194/slika073gw3.jpg
http://img139.imageshack.us/img139/9711/slika072qd4.jpg
MODRI KVADRAT(objekt je res ogromn.5 min rabš da nardiš krog okrog gradbišča:nuts:)
http://img139.imageshack.us/img139/8259/slika074so0.jpg
http://img90.imageshack.us/img90/1954/slika076kb5.jpg
Za lažjo predtsavo sm objekte obkrožil na načrtu natečaja Šmartinke
Rdeča barva-ZELENA JAMA(stanovanjski sklad)
Vijolčna barva-ZELENA JAMA(1 faza)
Črna barva-ZELENA JAMA(Atrium)
Modra barva-MODRI KVADRAT
http://img170.imageshack.us/img170/433/btcnajava750vm4mi5.jpg

Oj, kaj se gradi nasproti Leclerca?

A v Rudniku al kje? Pa ja ne misliš Supernove? :p

no brisal sem neke dokumente pa se našel eno risbico iz prvega letnika , ko smo mogl za eno vajo pri računalništvo narisat 2D cesto ( križišče ) v avto cad-u in jaz sem bil preveč zagnan ter sem narisal križišče na 6 pasovni aveniji tej se sedaj na hitro dodal še dvojno tramvaj progo in zadevo mace prilagodil ter ugotovil, da bi bila takšna avenija široka kar 47 m tako dunajske ceste skoraj nebi mogli širit v takšno avenijo saj bi bilo marsikje tesno ( tud med novimi stavbami)

na risbi si sledijo od spodaj navzgor:
- pločnik za pešce + peron za tramvaj 4 m
- dvosmerna tramvaj proga 2*3 m
- peron za tramvaj 3 m
- drevored 1,5 m
- kolesarska steza 1,5 m
- 3 vozni pasovi 3 * 3.5 m
- izmenični vozni pas za levo zavijanje 3 m
- ločilni pas 1 m
- 3 vozni pasovi 3*3.5 m
- kolesarska steza 1.5 m
- drevored 1,5 m
- pločnik za pešce 3 m

torej skupaj 47 m morda bi se dal še kje kaj prišparat( mislim pri metrih ) verjetno pa ne velik
drugač pa vidim, da sem pozabu nakazat smer vožnje tramvaja ter preklope med tramvajskima progama pa še mogoče kaj

http://img88.imageshack.us/img88/9403/avenijatj8.jpg
križanje 7 pasovnice z 5 pasovnico in križanje tramvajskih prog

cool blaszs:cheers:, a za dunajsko je rečeno da naj bi tud postala 6 pasovnica? a5 pasovnica bi pa šla?

Čaki ma Dunajska bo 7-pasovnica ali 6-pasovnica?

zanima me kako bo s slovensko cesto v severnem delu ob bavarskem dvoru ko bodo pričelo z gradnjo severnih vrat.kokr sm slišal od nekaterih arhitektov bodo morali zapreti ta del ceste zaradi gradnje in pa istočasno zgraditi obe stolpnici, ker če bi gradili posebi bi bila cesta dalj zaprta(torej tiste ob telekomu in trenutnih S vrat).kako je zdaj s tem???

A v Rudniku al kje? Pa ja ne misliš Supernove? :p
Ja Supernova. Zgleda kot nek hangar. :lol:

no...vi se le ukvarjajte s 70metrskimi kvadri js grim pa gledat visooooke nekvadre na potsdamerplatzu in odkrivat Nachtleben v Ostberlinu :)

Ja Supernova. Zgleda kot nek hangar. :lol:

Hehe ja se strinjam. Medtem pa ko je blo dejansko samo ogrodje je pa kr lepo zgledalo... obupna je tista reč v glavnem.


no...vi se le ukvarjajte s 70metrskimi kvadri js grim pa gledat visooooke nekvadre na potsdamerplatzu in odkrivat Nachtleben v Ostberlinu :)

hehehe no lepo,... pa uživi :), sam ne zabluzit z U-Bahnom tko kot smo mi :lol: (aja pa niso glih tok visooooki) ;) zgledajo pa najs

Čaki ma Dunajska bo 7-pasovnica ali 6-pasovnica?

dunajska bo 6pasovna s tem da bosta 2 pasa rezervirana za javni potniški promet...za avte bo 4pasovnica

dunajska bo 6pasovna s tem da bosta 2 pasa rezervirana za javni potniški promet...za avte bo 4pasovnica

dunajska je že sedaj 5 pasovna v križiščih če k 4 pasom štejemo pas za levo zavijanje drugače pa bo veliko problemov pri širitvi saj je prostora malce premalo za dostojno avenijo , rečeno je pa bilo ,da bosta dunajska in celovška zagotovo 6 pasovni aveniji z tramvaj progo, če pa bi dodali en pas za vsako smer za avtobuse potem itak v križiščih postane cesta 7 pasovna zato potrebujemo najman 6 m najbolje kar se prostora tiče in financ pa bi bilo nardit 5 pasovno avenijo z ločilnim pasom, 5 pas bi bil izmenični za levo zavijanje ter plus dva pasova za avtobuse katera bi kasneje preuredili v tramvaj progo tako, da bi bilo najbolj smiselno nardit takšen primer avenije kot je tisti pravokotni priključek na križišče zato bi potrebovali 40 m toliko prostora je pa povsod med novejšimi objekti

http://shrani.si/f/3i/Ze/Et6RGtY/dsc00648.jpg

kdaj pa naj bi postali aveniji?pa kdaj naj bi tramvaj uvedli spet?

kdaj pa naj bi postali aveniji?pa kdaj naj bi tramvaj uvedli spet?

ja to je pa nagradno vprašanje :lol::lol::lol::lol:
kar se tiče dunajske avenije najbi ta začela nastajat leta 2010 nekolk kasnej pa ostale ( 2012-2016 ) .... tramvaj je zaenkrat še vedno iluzija ,vrašanje kdaj se bo kaj premaknilo, vse letnice so odprte 2010...2015...2018.....2025...........2050.......

zanima me kako bo s slovensko cesto v severnem delu ob bavarskem dvoru ko bodo pričelo z gradnjo severnih vrat.kokr sm slišal od nekaterih arhitektov bodo morali zapreti ta del ceste zaradi gradnje in pa istočasno zgraditi obe stolpnici, ker če bi gradili posebi bi bila cesta dalj zaprta(torej tiste ob telekomu in trenutnih S vrat).kako je zdaj s tem???


Ne vem zakaj bi bilo potrebno zapirat Slovensko cesto zaradi gradnje stolpnic. Prostora je dovolj, edino peš oz. kolesarsko stezo bodo morali zožati.

Prejšni teden so pred Telekomovo stolpnico jemali vzorce tal za projektiranje temeljev. Prva naj bi se začela gradit stolpnica ob Mihaličevi stolpnici (poleti) nato pa jeseni še druga. :cheers:

Ne vem zakaj bi bilo potrebno zapirat Slovensko cesto zaradi gradnje stolpnic. Prostora je dovolj, edino peš oz. kolesarsko stezo bodo morali zožati.

Prejšni teden so pred Telekomovo stolpnico jemali vzorce tal za projektiranje temeljev. Prva naj bi se začela gradit stolpnica ob Mihaličevi stolpnici (poleti) nato pa jeseni še druga. :cheers:

glede začetka gradnje teh dveh stolpnic pa je vseeno še prezgodaj govoriti saj še na mestnem svetu nista bili obravnavani, mislim da bomo lahko zadodovoljni ,če se bosta pričeli graditi tam nekje oktobra ali novembra ..
investitorja napovedujeta junij in september a jaz še zmerom dvomim:ohno::ohno:

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/146/clanki_novi0.jpg
Predstavitev projekta: Novi Kolizej
Objavljeno v številki 432 z dne 24.12.2007

Investitor Kranjska investicijska družba pripravlja nov projekt na mestu starega Kolizeja v središču Ljubljane koncertno-operno hišo. Stavba z 18 nadstropji bo v višino merila kar 73 metrov. BARBARA HERJAVEC

Območje Kolizeja. Objekt Stari Kolizej je bil nekoč namenjen potrebam avstrijskega vojaštva, do nedavnega pa je služil predvsem za bivanje socialno ogroženih meščanov, katerim je investitor sedaj zagotovil nadomestna stanovanja. Poslopje ima eno najodličnejših lokacij v ožjemsredišču Ljubljane, leži namreč znotraj prometnega mestnega obroča ob Tivolski cesti, Gosposvetski cesti, Puharjevi in Župančičevi ulici, ki se v svojem podaljšku navezuje na kulturno politič no jedro mestnega središča Ljubljana. V bližini najdemo Narodno in Moderno galerijo, Opero, Narodni muzej, parlament ter preko Trga republike tudi Cankarjev dom in Dramo.


Idejna zasnova projekta, vrednega 180 milijonov evrov, je preoblikovana rešitev nizozemskega projekta. Gre za delo arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju. Investitor predvideva, da bi se lahko gradnja končala do leta 2012, če bo do sredine prihodnjega leta sprejet ustrezen urbanistični akt. Kompleks naj bi združeval pet vsebinskih sklopov: javnokulturni prostor za prirejanje dogodkov, nakupovalno-zabavišč ni del, poslovni del, stanovanjski del in logistične in parkirne površine.
http://www.revijakapital.com/slike/kapital/146/novi1.jpg

Sodoben, atraktiven in večfunkcionalen kompleks bo obsegal osrednjo stavbo z novo koncertno-operno hišo ter stanovanjskim in poslovnim stolpom. Na južni strani kompleksa sta načrtovani dve stanovanjski vili, na severni strani pa nova blagovna hiša. Celotni stavbni kompleks obsega 83.900m², od tega 43.180m² v kletnih etažah, nad zemljo pa 40.720 m², pri čemer samo nova koncertno-operna hiša obsega 19.960m². Načrtovana velika koncertno-operna dvorana bo obsegala 1811 sedežev z najsodobnejšo odrsko-gledališko opremo. Vrednost koncertno-operne hiše je ocenjena na 70 miljonov evrov. Celotna investicija pa bo stala 180 milijonov evrov.


Parkirni prostori. Pod celotnimkompleksom bo šest podzemnih etaž s 1095 parkirnimi mesti, namenjenimi parkiranju ter pripadajočimtehničnim in servisnim prostorom. Uvoz v podzemne garaže je neposredno s Tivolske ceste (mestnega obroča) skozi podzemni predor pod Tivolsko cesto, ki ima vse možnosti, da se v prihodnosti poveže zmorebitnimnovim kompleksom Ilirija.
http://www.revijakapital.com/kapital/nepremicnine.php?idclanka=5209

http://img88.imageshack.us/img88/9403/avenijatj8.jpg
križanje 7 pasovnice z 5 pasovnico in križanje tramvajskih prog

Oho, to pa je razkošno zastavljeno. Mestne ceste imajo pasove široke 2,75 metra, ponekod 3,00. Drevoredi so odveč (pa še preozki so), kombiniranje kolesarskih in peščevih porvšin bi pridobilo še nekaj metrov, tudi 3 metrski peroni za tramvaj so luksuz. 35 metrov profila je več kot dovolj, edino pri križiščih še kak meter več. Toliko pa že ima (razen manjših izjem) recimo Celovška med gostilno Jelen in križiščem z Drenikovo. Pa Dunajska in Šmartinska tudi tam, kjer so novejše stavbe. Stare se bodo pa itak podrle.

CONSTRUCTION UPDATE
Dunajska cesta
Mal sm posliku Dunajsko,da vam bo ostala v spominu,kako je zgledala nekoč:).V letu 2008 bo bolj moderna:cheers:
DUNAJSKA 110
http://img222.imageshack.us/img222/7944/slika013th3.jpg
POSLOVNA STAVBA DUNAJSKA CESTA
http://img222.imageshack.us/img222/4371/slika11es7ih2.jpg
http://img89.imageshack.us/img89/9861/slika022ad4.jpg
DUNAJSKI VOGAL 2
http://img89.imageshack.us/img89/8142/slika26kj7bg0.jpg
Vegrad je že postavil kontejnerje na parceli,kjer bo Dunajski vogal 2:banana:
http://img89.imageshack.us/img89/9431/slika021gz1.jpg
ROTONDA
http://img98.imageshack.us/img98/9252/slika014or2.jpg
http://img98.imageshack.us/img98/7893/slika9pz0ob8.jpg
http://img153.imageshack.us/img153/3292/slika015nw4.jpg
http://img153.imageshack.us/img153/3755/slika020it5.jpg
Gradbišče zraven Rotonde(še vedno sameva)
http://img134.imageshack.us/img134/9292/slika019eh8.jpg
STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT Dunajska cesta
http://img100.imageshack.us/img100/3432/slika018mp7.jpg
http://img86.imageshack.us/img86/8615/slika017zp2.jpg

a so kakšni renderji za ta tazadni objekt?

a so kakšni renderji za ta tazadni objekt?

Nevem jst ga nisem našel:dunno:

Oho, to pa je razkošno zastavljeno. Mestne ceste imajo pasove široke 2,75 metra, ponekod 3,00. Drevoredi so odveč (pa še preozki so), kombiniranje kolesarskih in peščevih porvšin bi pridobilo še nekaj metrov, tudi 3 metrski peroni za tramvaj so luksuz. 35 metrov profila je več kot dovolj, edino pri križiščih še kak meter več. Toliko pa že ima (razen manjših izjem) recimo Celovška med gostilno Jelen in križiščem z Drenikovo. Pa Dunajska in Šmartinska tudi tam, kjer so novejše stavbe. Stare se bodo pa itak podrle.

se sm reku ,da se še kakšen meter prišparat ,kar se tiče drevoreda se dal 1,5 samo zato kajti takšno omočje zavzame kvadratna površina (1,5m*1,5m), vsaka avenija ima drevored kajti brez drevoreda je nekakšna široka betonska čungla, kar se pa tiče voznih pasov pod 3 m na glavnih vmesnih vpadnicah se nedelajo razen, če je že res huda stiska s prostorom pa še takrat na vadno na levem zavijalnem pasu uporabijo 2,75m ali celo manj, kolesarske steze se ne kombinirajo z peščevimi površina ob glavnih cestah v mestu ( dunajski, celovški, barjanski, tržaški, dolenjski, šmartinski) drugače pa bi bila lahko 1,2m ali celo 1m na eni strani je peron za tramvaj združen z peščevimi povšinami skupne širine 4 m vtem primeru ne bi smeli kaj dosti ožat me d tem ko bi lahko drugi preon zožali na 2m

prišparali bi lahko po moji oceni in to res največ 7 m tako da bi bila takšna avenija široka 40 m a pod to mejo , se ne bi upal nihče spustit pri takšnem profilu ceste kot je sestavljen tukaj

za podkrepitev mojih širin posameznih voznih pasov je tukaj del odloka o zazidalnem načrtu za študentske domove ob vojkovi cesti

14. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Na vzhodni strani Vojkove ceste poteka rezervat za možno širitev ceste, ki je začasno
urejena kot zelenica z drevjem.
Motorni promet
Vojkova cesta se rekonstruira, tako da ima enotno širino vozišča 10 m. Ohranja se vzhodni
rob vozišča, spremembe vozišča se izvedejo na zahodni strani. Na obeh straneh se
vzpostavi zelenice, kolesarske steze in hodnike. Normalni profil obsega:
PREDLOG
9
Vozišče 2 x 3,50 m + 3,00 m = 10,00 m
Zelenica 2,50 m + 3,00 m = 5,50 m
Kolesarska steza 2 x 1,50 m = 3,00 m
Hodnik 2 x 2,00 m = 4,00 m
---------
Skupaj 22,50 m
Na Vojkovi cesti se uredijo križišča:
Križišče Vojkova – Baragova je štirikrako, semaforizirano, na vseh krakih so dodani pasovi
za levo zavijanje.
Križišče Vojkova – Gosarjeva je trikrako, samaforizirano, levi pasovi so le na Vojkovi cesti.
Križišče Vojkova – južna dovozna cesta se iz trikrakega spremeni v štirikrako. Na krakih se
izvedejo pasovi za levo zavijanje. Križišče se semaforizira.
Južna dovozna cesta se na zahodu s štirikrakim križiščem naveže na Vojkovo cesto, na
vzhodu se slepo zaključi na robu območja BI 3/2. Možno je njeno podaljšanje do bodoče
Štajerske vpadnice, kjer se lahko izvede desno – desno priključevanje. Normalni profil
obsega:
Vozišče 2 x 3,00 m + 3,00 m = 9,00 m
Zelenica 2 x 2,00 m m = 4,00 m
Kolesarska steza 2 x 1,50 m = 3,00 m
Hodnik 2 x 2,00 m = 4,00 m
---------
Skupaj 20,00 m
Na južni dovozni cesti se izvedeta dve štirikraki priključni križišči, z levimi zavijalnimi pasovi.
Zahodno križišče na jugu navezuje sosednje območje Mobitela, na severu pa je dovoz do
nivojskih parkirišč in dostavna pot v kletne etaže. Vzhodno križišče na jugu navezuje
območje Mobitela, na severu pa omogoča dovoz do kletnih parkirnih površin.
Območje urejanja se na severu s T priključkom naveže na podaljšek Baragove ulice, ki ga
določa Lokacijski načrt za Štajersko cesto med severno mestno obvoznico in Linhartovo
cesto Ur. List RS, št. 72/98).
Podaljšek Baragove ulice vodi od križišča z Vojkovo cesto proti vzhodu na bodočo Štajersko
vpadnico. Rešitev, ki je določena z lokacijskim načrtom se spremeni tako, da se doda novo T
križišče, ki omogoča navezavo območja urejanja na Baragovo ulico. V območju križišča se
na Baragovi doda pas za levo zavijanje. Normalni profil obsega:
vozišče 2 x 3,50 m + 3,00 = 10,00 m
Zelenica 2 x 2,00 m = 4,00 m
kolesarska steza 2 x 2,00 m = 4,00 m
Hodnik 2 x 2,00 m = 4,00 m
---------
Skupaj 22,00 m
Peš promet
Notranjost ureditvenega območja je namenjena peš prometu. Vse peš komunikacije morajo
biti načrtovane tako, da ustrezajo tudi funkcionalno oviranim osebam.

in še pravilnik o projektiranju cest
http://www.fg.uni-mb.si/pundfg/file.asp?id=6552 , ki pa nima velike veze z mestnimi cestami pa, če vseeno primerjamo glavne mestne vpadnice so projektirane na hitrosti 70 - 90 km/h (pri tej hitrosti ob optimalnih vremenskih razmerah vozilo ne sme zdrsniti ali kaj podobnega iz vozišča) ter cesto smatramo kot povezovalno kar dejansko so mestne vpadnice dobimo v odvisnosti od projektne hitrosti širine posameznega voznega pasu od 3m do 3,5 m

drugač ne se razburjat :lol::lol::lol::lol::lol::lol::lol:

velikost križiča pa tko ni prava, hoto sem sam nardit malce predstave kako bi to zgledal:):):)

Pazljivo s širinami, kažeš obnovo dvopasovnice v novo dvopasovnico. Yes, that's difference. :naughty:

Sicer je pa tako: 2x3 prometni pasovi + 2x tramvaj po sredi naredita v Zagrebu cca 29 metrov (Google Earth). Celovška, ki je od vseh ulic v LJ še najbolj moderna, ima v Dravljah vozne pasove v širini 2,75 m (kar je navedeno tudi v pravilniku o projektiranju - brzina 60 km/h - ja toliko samo). To, da mora biti drevored na aveniji, pa je seveda čisto odločitev kapitala in politike. Nikakor pa ne urbanista/projektanta. No, v LJ ni prostora za njega, če gremo bolj proti centru. Sem pa tja pa bo že kako drevo.
Sicer pa si kar dobro narisal. Le optimizacije rabi, kot pravim, komot odškrtneš 8 metrov, če pa se še potrudiš, pa 10. 37 metrov pa paše tako na Dunajsko, Celovško, Šmartinsko in delno Tržaško.

EDIT: mogoče, če se mi bo dalo, bom zrisal.

Je pa tako: tisti Toaster na Dunajski se mi zdi hudimano blizu Dunajske. Tam bodo problemi.

Rotonda je v isti ravnini kot toaster.Kot kaže bo poslovna stavba Dunajska cesta tudi(sodeč po sliki na renderju)Tko,da verjetn bojo Dunajsko na tem delu širili proti hotelu Domini.Domina je kr dost odmaknjena od ceste.Pomoje bojo rušl tiste bajte na desni strani Dunajske,kjer je hotel Domina.Nevem, drgač si neznam predstavljat kako bojo Dunajsko spremenil v 6 pasovnico

Možno. Mi je pa vseeno čudno, zakaj so tukaj zadeve tako zategnili.

Men deluje kr dost placa med toasterjem pa Domino.Nevem mogoče se motim.
http://img444.imageshack.us/img444/7025/t2101000011112013898769ox1.png

Saj to ga je, brez skrbi. Hakelc je samo, da je Toaster tako blizu Dunajske, kajti vse druge novejpe zgradbe so bolj odmaknjene, recimo kompleks pri Mercator poslovni stavbi ...

ha, evo, sem se spomnil. Pravzaprav tudi bivša Astra ni kaj dosti odmaknjena, pa Dunajska je "zategnjena" pri Bežigrajskem dvoru. Očitno se bo avenija širila na vzhodno stran Dunajske. No, še 3-4 leta do velikega rušenja cele fronte hiš, kajne?:lol:

Jp jst tud mislm da bojo rušl vzhodno stran Dunajske.
Zanimivo,da so vse zgradbe na vzhodni strani zelo odmaknjene od ceste.Petrol,Slovenija les,Bežigrajski dvor,Dunajski vogal1,AMZS,Domina,naselje bs4/2.Verjamem,da z nekim namenom.Medtem ko na zahodni strani so pa zelo blizu ceste recimo stavba nasproti AMZS-ja,Rotonda,toaster.
Najverjetneje bojo vse bajte na vzhodni strani porušl.
Bomo vidl:).

hudo je slikce gleda iz novga 22 inčnega lcd screena...vesel božoč vsem

sam da se slovenceljni pohvalijo pa so že veseli :D hehehe

Meni se pa zdi kolkr tolko logično da se širi vzhodna stran Dunajske.. iz tistih razlogov, ki jij je navedel že Lj-city, pa tam naprej od WTC pri Smelt-u al kukrkoli se zj imenuje tist kolos se pa razširi v eno pahljačasto strukturo na desno stran, tko da je mislim da več kot očitno da se tisto sam podaljša proti Slovenski.. Sam drevesa bi pa bla res fajn tam.. dajo čist nek drugi filing

sam da se slovenceljni pohvalijo pa so že veseli :D hehehe

Pravi Slovenec bi ga sedaj zabil nazaj in mu povedal, da njegov 24" je pa še boljši. Pa če tudi zato dva meseca ne bo jedel.

Drugače pa, za Dunajsko avenijo, širine 47 m vsaj zgoraj ne bi bilo potrebno veliko rušiti, samo tiste grde male hiše, ki tako ne pašejo tja.

http://shrani.si/f/1I/QU/3fafFRXC/dunajska-avenija.jpg

http://christmas-clipart.net/lines/pics/l2.gifhttp://christmas-clipart.net/lines/pics/l2.gif
http://www.iconarchive.com/icon/seasonal/christmassmilies_by_livepencil/Holly2.gifSrečen Božič Ljubljančani!http://www.iconarchive.com/icon/seasonal/christmassmilies_by_livepencil/Holly2.gif
http://christmas-clipart.net/lines/pics/l2.gifhttp://christmas-clipart.net/lines/pics/l2.gif

Pazljivo s širinami, kažeš obnovo dvopasovnice v novo dvopasovnico. Yes, that's difference. :naughty:

Sicer je pa tako: 2x3 prometni pasovi + 2x tramvaj po sredi naredita v Zagrebu cca 29 metrov (Google Earth). Celovška, ki je od vseh ulic v LJ še najbolj moderna, ima v Dravljah vozne pasove v širini 2,75 m (kar je navedeno tudi v pravilniku o projektiranju - brzina 60 km/h - ja toliko samo). To, da mora biti drevored na aveniji, pa je seveda čisto odločitev kapitala in politike. Nikakor pa ne urbanista/projektanta. No, v LJ ni prostora za njega, če gremo bolj proti centru. Sem pa tja pa bo že kako drevo.
Sicer pa si kar dobro narisal. Le optimizacije rabi, kot pravim, komot odškrtneš 8 metrov, če pa se še potrudiš, pa 10. 37 metrov pa paše tako na Dunajsko, Celovško, Šmartinsko in delno Tržaško.

EDIT: mogoče, če se mi bo dalo, bom zrisal.

Je pa tako: tisti Toaster na Dunajski se mi zdi hudimano blizu Dunajske. Tam bodo problemi.

ja tako je kot praviš tisti toaster je pa res hudimarsko blizu dunajske oziroma je med njim in domino zelo malo prostora če gledamo da sta novo gradnji, drugače bodo pa na vzhodno stran širili ker je tud tako kot ste vsi omenili logično

LOBERIA RESIDENTIAL NEIGHBOURHOOD MASTERPLAN

LOCATION LJUBLJANA - STANEZICE, SLOVENIJA

INVESTOR PRIVATE

TOTAL BUILDING AREA IN M2 128.000

INVESTMENT VALUE

YEAR OF PROJECT 2007

www.grolegerarhitekti.com
http://img261.imageshack.us/img261/4356/situacija1xc8.jpg
http://img261.imageshack.us/img261/9997/situacijapdx8.jpg

najs, ampak a so to zdj tiste nove stanežiče:?

Zgleda že tako.

hudo je slikce gleda iz novga 22 inčnega lcd screena...vesel božoč vsem

kakšna dekadentnost:ohno:, tud tebi vesel božoč:D

sam da se slovenceljni pohvalijo pa so že veseli :D hehehe

Meni se pa zdi kolkr tolko logično da se širi vzhodna stran Dunajske.. iz tistih razlogov, ki jij je navedel že Lj-city, pa tam naprej od WTC pri Smelt-u al kukrkoli se zj imenuje tist kolos se pa razširi v eno pahljačasto strukturo na desno stran, tko da je mislim da več kot očitno da se tisto sam podaljša proti Slovenski.. Sam drevesa bi pa bla res fajn tam.. dajo čist nek drugi filing

ja morajo bit:(

http://christmas-clipart.net/lines/pics/l2.gifhttp://christmas-clipart.net/lines/pics/l2.gif
http://www.iconarchive.com/icon/seasonal/christmassmilies_by_livepencil/Holly2.gifSrečen Božič Ljubljančani!http://www.iconarchive.com/icon/seasonal/christmassmilies_by_livepencil/Holly2.gif
http://christmas-clipart.net/lines/pics/l2.gifhttp://christmas-clipart.net/lines/pics/l2.gif
hvala enako:)!


tko, dost konstruktivnosti za danes:D

Te Nove Stanežiče, pa res zgledajo ogromne.
Pa malo sen popravil link, ker tisti zgornji ne deluje.
http://www.grolegerarhitekti.si/ (http://www.grolegerarhitekti.si/html/loberia.htm)


Vesele Božične praznike vsem forumašem!

http://www.arhiforum.si/natecaji/stanezice/19405/presp5_600.jpg

Tole je izbrana rešitev za Nove Stožice... Od kje tisto od Groleger arhitektov?

Drugače pa merry x-mas tudi iz moje strani. :)

:bash: spet izginilo sporočilo :bash:

Torej ta nov predlog se nanaša na območje med Celovško in železnico (kar je zame nekaj novega), ta predlog nad mano je pa že precej stara reč in vprašanjwe, če je še aktualen (da spomnim, Nove Stanežiče so predvidevale 10-15.000 novih stanovanj, sedaj jih je planiranih manj). Ta novi predlog pa je izključno na degradiranem industrijskem območju, kjer so neke hale (ne vem, kaj je tam). Že na renderjih se pa vidi, da je preko ceste predvidenih še nekaj drugih stvari, kjer sedaj ni nič, vendar se ta projekt s tem ne ubada.

kar se tiče novih stanežič, verjetno ta izbrana rešitev ni več aktualna zaradi povečanja števila stanovanj in gostote pozidave tako, da upam da bodo našli čimprej drugo rešitev..
tale nov projekt je pa kr precej velik pa tudi zastavljen je kot gosta pozidava z večjimi gabariti

http://www.arhiforum.si/natecaji/stanezice/19405/presp5_600.jpg

Tole je izbrana rešitev za Nove Stožice... Od kje tisto od Groleger arhitektov?

Drugače pa merry x-mas tudi iz moje strani. :)
nove stanežiče si mislil verjetno?

kar se tiče novih stanežič, verjetno ta izbrana rešitev ni več aktualna zaradi povečanja števila stanovanj in gostote pozidave

Misliš zmanjšanja števila stanovanj. ;)

nove stanežiče si mislil verjetno?

Tole so Stožice.

Stanežiče so precej drugačne, ker so vendarle stanovanjske.

a-a. poglej na www.arhiforum.si pod natečaji->izvedeni in najdi tam projekt nove stanežič (niso lih na začetku) in poglej pol zmagovalno rešitev pa boš vidu da je ta projekt in da so to nove stanežiče :)
btw vesel božič :D

Misliš zmanjšanja števila stanovanj. ;)

po prvotnih predvidevanjih je bilo v stanežičah predvidenih 3000 stanovanj po novih pa 5000 stanovanj ne pa 10-15 tisoč nevem niti od kot ta številka verjetno je to število predbivalcev, ki je bilo mišljeno ob prvotnih 3000 stanovanjih danes ta ocena znaša od 16 do 22 tisoč prebivalcev, če takole pomislimo bi lahko soseska z 15 tisoč stanovanji sprejela od 55 do 65 tisoč prebivalce...... ogromno......

Pa saj ne bodo v vsakem stanovanju štirje. Soseska z 10 stanovanji bi sprejela nekje do 30.000 prebivalcev, nič več.

O Novih Stanežičah se govori verjetno že vsaj desetletje, no na začetku so sanjali o 10-15 tisoč stanovanjih, sedaj so število zmanjšali. Oni prikazani render je pa že star, videl sem ga circa 3-4 leta nazaj nekje v Delu.

Pa saj ne bodo v vsakem stanovanju štirje. Soseska z 10 stanovanji bi sprejela nekje do 30.000 prebivalcev, nič več.

O Novih Stanežičah se govori verjetno že vsaj desetletje, no na začetku so sanjali o 10-15 tisoč stanovanjih, sedaj so število zmanjšali. Oni prikazani render je pa že star, videl sem ga circa 3-4 leta nazaj nekje v Delu.

ja po predvidevanjih, če se v ta stanovanja vselijo mlade družine drugače jih pa res na stanovanje ne bo več kakor dva ali trije

Tam bo verjetno vse od garsonjer (koliko jih gre notri, se ve), do petsobih stanovanj (ki jih običajno zasedejo največ štirje:nuts:). Tako da povprečja ni težko izračunati, mlade družine gor ali dol (več kot tri otroke ima zares redkokatera)

LOBERIA RESIDENTIAL NEIGHBOURHOOD MASTERPLAN

LOCATION LJUBLJANA - STANEZICE, SLOVENIJA

INVESTOR PRIVATE

TOTAL BUILDING AREA IN M2 128.000

INVESTMENT VALUE

YEAR OF PROJECT 2007

www.grolegerarhitekti.com
http://img261.imageshack.us/img261/4356/situacija1xc8.jpg
http://img261.imageshack.us/img261/9997/situacijapdx8.jpg

DODAL BOM ŠE OSTALE SLIKE
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/loberija/SITUACIJA.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/loberija/analiza.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/loberija/SHEMA_PREREZ.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/loberija/Perspektiva.jpg

PA ŠE NEKAJ NOVEGA

BUSINESS PALACE IN STEGNE
LOCATION LJUBLJANA - STEGNE, SLOVENIJA

INVESTOR PRIVATE

TOTAL BUILDING AREA IN M2 11.520

INVESTMENT VALUE

YEAR OF PROJECT 2007

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/stegne/Stegne.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/stegne/prerez_c-c-Model.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/stegne/fasade.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/stegne/tlorisi.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/stegne/situacija_sirsa.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/stegne/_MG_5667.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/stegne/_MG_5658.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/stegne/_MG_5664.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/stegne/_MG_5660.jpg

PA ŠE ENO GRADBIŠČE
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/mikrocop/groleger_arhitekti-MI04.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/mikrocop/mikrocop_002.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si/

ja glede ekrana...pač smo ga glih včer kupl-da ne bo zgledal da se neki hvalm-sam res je ful bolš gledat na 22" kot pa na stari17"...sem pa dobil eno zelo dobro knjigo da ne bom zgledu kot slovencelj-in to zarukan-lepe praznike vsem

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/mikrocop/mikrocop_002.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si/

Precej majhen tloris, vsaj glede na render višje. Kaj je to?

glede stanežić.prvo bojo morali obvezno zgradit povezovalno 4pasovni cesto od šentvida do jeprce, šele potem bo granjda lahko se km premaknla.ker je gorenjska cesta že tko preveč obremenjena

PA ŠE NEKAJ NOVEGA

BUSINESS PALACE IN STEGNE
LOCATION LJUBLJANA - STEGNE, SLOVENIJA

INVESTOR PRIVATE

TOTAL BUILDING AREA IN M2 11.520

INVESTMENT VALUE

YEAR OF PROJECT 2007

http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/stegne/Stegne.jpg

http://www.grolegerarhitekti.si/

A ni malce preveč kvadrasta?! Ne razumem kako lahko izberejo tok dolgočasn načrt... mislm haloo mal več izvirnosti tut neb škodl:ohno:

Precej majhen tloris, vsaj glede na render višje. Kaj je to?

To je pa tista nestanovanjska stavba k smo mislil,da bo stolpnica:D

Torej tresla se je gora, rodila miš?:lol:

Naselje stanovanjskih stavb v območju Brdo - F5
Ljubljana, Slovenija, 2005
natečaj, 1. nagrada
naročnik: Stanovanjski sklad republike Slovenije
velikost območja: 8 stanovanjskih blokov / 275 enot
avtor: multiPlan
projektantska skupina: Aleš Žnidaršič, Katja Žlajpah,
Petra Marinšek, Vesna Vraničar, Katja Florjanc

http://www.multiplan.si/slike/projekti/6/0.jpghttp://www.multiplan.si/slike/projekti/6/1.jpg
http://www.multiplan.si/slike/projekti/6/2.jpghttp://www.multiplan.si/slike/projekti/6/3.jpg
http://www.multiplan.si/slike/projekti/6/4.jpg

Oskrbovana stanovanja OB POTI
Grba, Ljubljana, 2007
vabljeni natečaj, 1. nagrada
naročnik: GPG d.d.
velikost območja: 3.000 m2
projektantska skupina: Aleš Žnidaršič, Katja Žlajpah, Petra Marinšek, Mitja Šeško

http://www.multiplan.si/slike/projekti/15/0.jpghttp://www.multiplan.si/slike/projekti/15/1.jpg
http://www.multiplan.si/slike/projekti/15/2.jpghttp://www.multiplan.si/slike/projekti/15/4.jpg
http://www.multiplan.si/slike/projekti/15/5.jpg

in predmestje

- TAPIS
Drenov Grič, Slovenija, 2007
vabljeni natečaj
stanovanjsko naselje Črnica
naročnik: GPG naložbe d.o.o.
velikost območja: 42.000 m2
avtor: multiPlan
projektantska skupina: Aleš Žnidaršič, Katja Žlajpah, Petra Marinšek, Mitja Šeško

http://www.multiplan.si/slike/projekti/26/0.jpghttp://www.multiplan.si/slike/projekti/26/1.jpg
http://www.multiplan.si/slike/projekti/26/2.jpghttp://www.multiplan.si/slike/projekti/26/3.jpg
http://www.multiplan.si/slike/projekti/26/4.jpg

www.multiplan.si

Obrečna loža na Petkovškovem nabrežju

22. 12. 2007
Uredništvo

V ponedeljek, 24. decembra ob 13. uri bo na Petkovškovem nabrežju ob izteku ulice za Čreslom odprtje lože ob Ljubljanici. Ložo so postavili na podlagi nagrajenega projekta, ki ga je arhitektka Breda Bizjak s skupino sodelavcev zasnovala za javni anonimni natečaj "Ureditev nabrežij Ljubljanice in Gruberjevega prekopa" leta 2004. Projekt je financiral Zavod za turizem Ljubljana s podporo Mestne Občine Ljubljana, zasnovala pa ga je arhitektka Breda Bizjak.

Reka Ljubljanica je že desetletja ločena od mestnega parterja. Plečnikove intervencije v 30-tih letih prejšnjega stoletja so bili zadnji realizirani posegi, ki so omilili strmo betonsko korito Ljubljanice in omogočili dostope do reke. Petkovškovo nabrežje je še edino "zeleno" nabrežje v mestnem jedru, ki zaradi relativno položne brežine omogoča povezovanje dveh nivojev z minimalnimi spremembami.

Prostorska intervencija na Petkovškovem nabrežju je začasen javni prostor zasnovan kot element urbane opreme. Cilj projekta je aktivirati javni prostor ob reki in s konkretnim primerom raziskati odziv obiskovalcev.
Vodni ambient je namenjen občasnim kulturnim dogodkom in vsem prebivalcem mesta, ki želijo prosti čas preživeti ob reki.

Montažna konstrukcija, sestavljena iz šestih jeklenih nosilcev, združuje več posameznih elementov - klop, ograjo, podest in streho. Prilagaja se naravni konfiguraciji terena in omogoča nemotene poglede iz nivoja ulice proti tržnicam. Jeklena struktura sama po sebi ne določa končne podobe ambienta; ustvarila jo bo divja trta, ki bo konstrukcijo sčasoma prerasla in ustvarila zeleni oz. rdeči oblak nad reko.
http://www.trajekt.net/pictures/POGLED3_v.jpg

Mavrične luči za gradnjo PCL

21. 12. 2007
Jože Kavčič

V zadnjih mesecih smo bili že večkrat obveščeni o zelenih lučeh za gradnjo Potniškega centra Ljubljana. Pod podobnimi naslovi se ponavljajo iste informacije, s fotomontažami pa se poudarja spektakularnost predvidenih objektov. Toda tudi potem, ko so sklenjene ključne pogodbe (MOL, Holding SŽ in TriGranit) ni jasno predstavljena izvedba celotnega programa centra, zlasti njegovega javno logističnega dela in nujnih prometnih ureditev v tem delu mesta. Nič ni narobe, če se objavljajo dopadljive komercialne informacije, toda ob tem zelo izstopa bela lisa – ni informacij o konkretnih nalogah, ki so vezane na nosilce javnega interesa, to je na državo oz. Holding SŽ in MOL. Preostane nam le spremljanje izjav za javnost iz katerih lahko ugotovimo, da je glede izvedbe projekta PCL vse ''jasno in krasno''.

Župan MOL-a g. Janković je v začetku avgusta podpisal z družbo TriGranit pogodbo o sodelovanju in pogodbo o opremljanju pri projektu PCL. Do konca leta 2008 ostaja odprta tudi opcija pristopa MOL-a k joint-venture pogodbi med TriGranitom in Slovenskimi železnicami. V pogodbah je opredeljena tudi možnost poglobitve železnice, ki pa ne bo ovirala izvedbe komercialnega dela centra.

Vlada je dala soglasje k Pogodbi o skupnem vlaganju, ki jo sklenejo Holding – SŽ, TriGranit Holding Limited in TriGranit Developement Corporation v začetku oktobra. Ob tem je vlada sprejela tudi Akt o javno-zasebnem partnerstvu pri dogradnji Ljubljanske potniške postaje. Predmet akta je gradnja objektov v zahodnem delu PCL, za katerega velja zazidalni načrt sprejet z odlokom Mestnega sveta občine Ljubljana (citira se Ur.l. RS, št. 107/06 z morebitnimi spremembami!). Zgrajen bo tudi javno logistični del, ki obsega novo potniško dvorano železniške postaje Ljubljana vključno s pokritim dostopom do peronov ter novo avtobusno postajo. Skupna načrtovana površina javno-logističnega dela znaša 32.404 m2.

Pogodba med HSŽ in TriGranitom je bila podpisana sredi oktobra ob delovnem srečanju slovenske in madžarske vlade. Objavljeno je bilo, da naj bi bil komercialni del programa dokončan do leta 2009, javno logistični del pa spomladi 2010.

Navedeni podatki so povzeti iz javnih sporočil in bi jih morali samo pozdraviti. V dobrih dveh letih naj bi bil zgrajen zahodni del PCL (komercialni in javno logistični del) ter urejena potrebna prometna in komunalna infrastruktura. Najavljena je tudi gradnja poslovno stanovanjskega kompleksa ob križišču Vilharjeve in Šmartinske ceste ter poslovna gradnja ob Masarykovi. Toda kot je že v navadi se tudi pri tem projektu v konkretnih detajlih skrivajo grdi zlodeji, angelske informacije pa so v bolj širnih daljavah. Kljub uradnemu optimizmu in mnogim dokazom, da so službe za odnose z javnostmi aktivne, se kažejo tudi nevarnosti, da javnega programa logističnega dela PCL in nove oz. rekonstruirane cestne infrastrukture še dolgo ne bo.

Za opredelitev problema se je potrebno vrniti na izhodiščno vprašanje povezano z zazidalnim načrtom. Program in pogoje izvedbe projekta PCL določata dva javna in zavezujoča odloka, ki ju je sprejel Mestni svet MOL-a in sicer:
- Odlok o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana (Ur.l. št. 107/06),
- Odlok o programu opremljanja za območje Potniškega centra Ljubljana (Ur.l. št. 106/06).

Zasnova veljavnega ZN temelji na podaljšanju Miklošičeve ceste proti severu (Bežigradu) z novim podhodom in postajno dvorano pod tiri. S tem se omogoča povezava mestnega središča in Bežigrada ter nastanek novega prometnega vozlišča. Na tem območju (dejansko gre za zahodni del PCL) naj bi glede na načrtovane nakupovalne, kongresno – sejemske in poslovne programe nastalo tudi novo urbano središče.

Mestna občina Ljubljana se je odločila za bistveno spremembo omenjene zasnove. Opuščene naj bi bile predvidene ureditve pod tiri ter zgrajen povezovalni objekt nad njimi. V Ur.l., št. 64/07 (16.07.2007) je bil objavljen Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje PCL. S spremembami in dopolnitvami je predvideno, da ''se nad tiri predvidi gradnja povezovalnega objekta med novim kompleksom objektov osrednjih dejavnosti in avtobusno postajo, namenjenega ureditvi postajne dvorane na vzhodnem delu ter trgovske in gostinske lokale v povezovalnem, zahodnem delu objekta''. Obenem se iz ZN izključi predvidene ureditve pod tiri (klančina, podhod, postajna dvorana). Kot razlog je navedeno samo, da ''dovoljeni gradbeni posegi niso v skladu s potrebami in razvojnimi namerami investitorjev, izdelati je potrebno spremembe in dopolnitve prostorskega akta, ki bodo omogočile uresničitev nameravanih gradenj''. Osnutek naj bi bil izdelan v roku enega meseca, končni predlog pa naj bi bil sprejet v roku enega leta.

Bistveno se spreminja veljavni zazidalni načrt, do sedaj predvidenega javno logističnega dela ne bo, kaj pa bodo prinesle spremembe ZN, kdaj bodo sprejete ter kdaj in kako bodo izvedene (glede na že sklenjeno pogodbo) pa ostaja odprto vprašanje.

V objavah in tudi v dokumentih se ves čas omenja javno logistični del PCL, toda te opredelitve tudi v veljavnem ZN ni. Navedeno je n. pr. da prostorske enote P1, P2, P3, P3a, P3b, P5 in P12 tvorijo vsebinsko ali gradbeno zaključeno celoto, kjer je možen preplet predvidenih dejavnosti…itd. (to je območje zahodnega dela PCL, na katerega se nanaša sklep o spremembi ZN in je vključeno v pogodbo HŠŽ – TriGranit). Te prostorske enote naj bi predstavljale prvo etapo, v kateri bodo sočasno zgrajeni komercialni programi in ''logistični center''.

Med sprejemanjem sedanjega ZN je bilo v teku javne obravnave (september 2005) na to temo mnogo tehtnih pripomb. Tudi sam sem dal ustne in pisne pripombe na katere sem dobil neuporabne odgovore. Na pripombo, da ni niti iz teksta niti iz grafičnih prilog jasna opredelitev bodočih javnih površin, ki bi morale imeti tudi ustrezno določen status, je dan odgovor, da so dejansko vsi predvideni sklopi objektov namenjeni javni rabi in so tako opredeljene vse zunanje površine. Na vprašanje kakšen bo status trga pred GR ni bilo niti komentarja. Dal sem tudi pripombo, da ni jasno ali tvorijo prostorske enote P1, P2, P3 in P5 investicijsko in finančno celoto, ki se mora realizirati sočasno. Poleg tega je v teh enotah javni program opredeljen zelo ohlapno, manjka konkretna opredelitev javnih objektov z zavezujočimi pogoji za njihovo izvedbo sočasno s komercialnim programom. V odgovoru je navedeno, da se posegi v območju lahko izvajajo etapno po prostorskih enotah, če gre za funkcionalne ali gradbeno-tehnično zaključene celote, itd.

Zgodba o javno logističnemu programu se bo ob postopku spreminjanja ZN ponovila. Upajmo, da bo pripravljavcem in mestnemu menedžmentu vsaj danes bolj jasno, kaj je primarna javna funkcija tega območja in kako naj bo izražen javni interes mesta in države, da bo možna dolgoročna optimizacija logističnega dela PCL. Pomembna vsebina vsakega urbanističnega akta je opredelitev javnega dobra, ki nastane ob izvedbi načrtovanega posega v prostor. Pri PCL pa ta vsebina ni sekundarna temveč izhodiščna, ki bi se ji morala komercialna izraba območja prilagajati. To pa bo sedaj glede na že sklenjene pogodbe precej težje kot pa v preteklosti.

Veljavni ZN povezuje izgradnjo PCL z obsežnimi prometnimi ureditvami vseh obodnih cest. Načrtovana je ''celovita bulvarska ureditev trga OF, Masarykove in Vilharjeve ceste ter delna rekonstrukcija Dunajske in Šmartinske ceste ter Topniške ulice''. Iz objavljenih informacij se ne da zaključiti, kdo je glede na sklenjene pogodbe odgovoren za izvedbo teh nalog. Morda pa bo imela sedaj mestna uprava priložnost pokazati, kako se učinkovito organizira in izvede obsežnejši projekt javne infrastrukture. Vpogled v osnutek proračuna oz. v načrt razvojnih programov 2008 nas glede tega ne ohrabri. Tu je navedeno samo: ''V letu 2008 bomo pristopili k pridobivanju potrebnih dovoljenj za gradnjo Potniškega centra Ljubljana''.

Zavedam se tveganosti ocenjevanja pogojev izvedbe enega od največjih projektov v Ljubljani v času, ko so med partnerji že sklenjene pogodbe, o njihovi vsebini pa ni informacij. Po uradnih virih bo v dobrih dveh letih zahodni del PCL (komercialni in javno logistični del) zgrajen. Vendar uvid v nekatere druge dokumente nakazuje, da bo komercialni del verjetno zgrajen, logističnega dela (karkoli pač to bo) še dolgo ne moremo pričakovati, načrtovana nova oz. rekonstruirana prometna infrastruktura pa bo ko bo.

Bilo pa bi seveda lepo, če bi z eventualnimi pojasnili oz. demantiji odpravili omenjene dvome. Besedo ''lepo'' seveda povezujem s podpisi odgovornih oseb, ne pa s piarovskimi informacijami.

http://www.trajekt.org/pictures/day011.jpg

Natečaj za 200,00 hektarov
21. 12. 2007

V začetku januarja 2008 se bo pričel mednarodni javni urbanistični natečaj za ureditev širšega prostora Šmartinske ceste v Ljubljani. Območje je ogromno, saj skupaj obsega približno 200,00 hektarov. Natečaj bodo skupaj razpisali Mestna občina Ljubljana in sedem gospodarskih družb, ki so lastniki večjih sklopov zemljišč na tem območju.

Sodelovanje pri razpisu odpira možnost za bolj zavezujoče oblike javno-zasebnih partnerstev pri razvoju mesta, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Območje med Šmartinsko cesto in "Južno železnico" ima velike razvojne potenciale in dolgoročno lahko prispeva k gospodarski okrepitvi Ljubljane in oblikovanju mestnega prostora prihodnosti.

MOL s partnerji, pa tudi ZAPS, so se odločili za mednarodni urbanistični natečaj, z mednarodno ocenjevalno komisijo, saj menijo, da bodo tako lahko pridobili rešitve, ki bodo konceptualno pokrile celotno območje in in jih bo mogoče izvajati v posameznih urbanističnih celotah, ki jih obvladujejo posamezni naročniki in bodo kasneje predmet podrobnejšega načrtovanja.

Natečaj naj bi bil razpisan januarja, maja 2008 pa bodo rešitve že izbrane in predstavljene na razstavi.

http://www.trajekt.net/pictures/T_natecaj_Smartinka_L.jpg


Ali je izbrani projekt najboljša rešitev?

21. 12. 2007
T. Glažar, J. Grohar, A. Intihar, K. Lipnik Vehovar, J. Prijon, V. Razinger, A. Vehovar, M. Mohar

Natečaj za novo sodno stavbo v Ljubljani je natečaj za simbolno najpomembnejši objekt, ki bo grajen v samostojni Sloveniji. Med drugim je ta natečaj tudi preskus zrelosti naše družbe za sprejemanje velikih in pomembnih odločitev. Na rezultatih natečaja vidimo ali kot družba stremimo k presežkom ali se na prelomnicah zatekamo v varno povprečje. Ob razstavi natečajnih elaboratov si vedno postavimo vprašanje -

Ali je izbrani projekt najboljša rešitev?

V zaključnem natečajnem poročilu beremo, da strokovna žirija ocenjuje, da ni. Tako lahko v poročilu ob elaboratu, ki je prejel posebno priznanje preberemo:

"Žirija se je kljub prepoznavno najboljši rešitvi odločila za kontinuiteto, priznavanje prednosti elaboratom, ki so bili usklajeni s projektnimi pogoji."

Problem je seveda v tem, da vsi natečajniki nismo reševali iste naloge in odgovarjali na isto vprašanje. Prvonagrajeni elaborat je gotovo najbolje odgovoril na zastavljeno vprašanje, ki se je glasilo "Kako stlačiti sodišče v predpisan volumen?" Že od samega začetka natečaja opozarjamo, da je to vprašanje napačno.

Zakaj naj bi bila predpisana oblika, ki izhaja iz forme poslovnega objekta predvidenega na tem mestu v zazidalnem načrtu, edina primerna za osrednjo sodno stavbo?

Po najboljši volji naša ekipa ni našla oziroma prepoznala nikakršnih vsebinskih, arhitekturnih, urbanističnih, postopkovnih ali avtorsko-pravnih razlogov za to, da bo nova sodna stavba videti kot naključni konglomerat likovno nesrečno sestavljenih volumnov. Dejansko obstoja samo en razlog za to in sicer – ker je bilo tako predpisano v natečajni nalogi. To je pravno močan argument, vsebinsko pa je povsem prazen.

Dragi kolegi, ali smo lahko zadovoljni če najdemo najboljšo rešitev na napačno vprašanje? Mi nismo. Ob zaključku natečaja nas na nek trpek način veseli, da se žirija z nami vsebinsko zelo strinja in da je prepoznala bistvo zapleta. Natečajni pogoji, v katerih se je z urbanističnimi pogoji želelo predpisovati arhitekturo, so onemogočali kakršnokoli smiselno rešitev.

Sredi novembra je komisija z dopisom povabila g. podžupana Ljubljane profesorja Janeza Koželja kot strokovnega svetovalca, ki naj bi pomagal sprejeti končno odločitev. V vabilu komisije je med drugim navedeno:

"… Vprašanje, ki se je ob tem pojavilo je – ali je boljše biti zgleden ob doslednem spoštovanju robnih pogojev ter ostati povprečen v arhitekturnem izrazu ali delno korigirati zahtevane pogoje in realizirati boljši objekt. Mnenje žirije je domala enoglasno, gre za redko priložnost izvedbe posebnega, mestotvornega objekta, ki si glede na svojo vsebino zasluži ustrezno pozornost."

Podžupan prof. Koželj se je udeležil 12. seje žirije in v kratkem komentarju med drugim navedel: "Komisija naj v okviru pravil najde rešitev, ki se je najbolj približala podanim pogojem. … Komisija mora znotraj tega pravnega okvirja najti kompromis, ker idealnih rešitev ni." So pa boljše in slabše rešitve bi dodali ob tem. Komisija je prvonagrajeni elaborat na svoji 8. seji ocenila z besedami: "Rešitev sicer funkcionira, ni pa doprinos k mestu." Poročilo sestanka še navaja:

"Gospod Koželj je še povedal, da bi za spremembo pogojev bilo potrebno najprej razpisati nov natečaj za urbanistično rešitev lokacije, nato pa nov natečaj za sodno stavbo." Ta trditev ni resnična. Trenutno sploh ni pravne osnove za izvedbo arhitekturne rešitve kakršna je predvidena v natečajnih pogojih, saj se je mesto veljavnemu ZN že odpovedalo, natečaj pa je bil razpisan na osnovi predloga spremembe ZN, ki pa ga pravno gledano, dokler ni sprejet, sploh ni.

Torej je MOL v vsakem primeru prisiljena izvesti spremembo prostorskega izvedbenega akta. Če je pripravljena izvesti spremembo za stavbo, ki "ni doprinos k mestu", zakaj noče izvesti spremembo odloka za drugačno stavbo?

Gre za naš skupen denar in naš skupen prostor in ne strinjamo se, da se za enega ključnih objektov v mestu in državi zavestno sprejemajo napačne odločitve. Za 50 milijonov evrov se lahko zgodi velika napaka, ki bi tu stala vsaj 100 let. Več generacij bi lahko opazovalo materialni dokaz, da smo v našem času zavestno izbirali rešitve za katere smo predhodno strokovno ugotovili, da so napačne.

Natečaj za novo sodno stavbo v Ljubljani je med drugim tudi preskus zrelosti naše družbe za sprejemanje velikih in pomembnih odločitev. Na žalost imamo pred sabo rezultate delovanja mehanizmov, ki so pravi smerokaz in generator povprečnosti naše družbe.


Včeraj je bila otvoritev razstave natečaja za novo sodno stavbo. Gre za enega večjih projektov v Ljubljani (60.000 m², 50.000.000 €), vsekakor pa tudi simbolno pomembno stavbo, s katero se bo prezentirala ena od vej oblasti samostojne Slovenije. Način, kako je bil natečaj razpisan in pridobljeni rezultati, so po mnenju skupine natečajnikov "popolna katastrofa". Kot pravijo, je tako v poročilu in zapisnikih ugotovila tudi komisija.

Naslednji teden, v petek bo imel minister Šturm tiskovno konferenco v prostorih ZAPS-a kjer je razstava in naj bi predstavil nov projekt. Skupina podpisanih natečajnikov že ves čas protestira proti postopku, kako je bil natečaj voden. Na to so opozarjali že v času postavljanja vprašanj in na slabosti razpisa opozorili tudi s svojim elaboratom, v katerem so zavestno postavili svoja merila in obrazložili, zakaj se razpisanih določil ne držijo. Protest nadaljujejo s pričujočo izjavo in napovedujejo nadaljnje proteste, ker se ne strinjajo z zavestnim sprejemanjem napačnih odločitev.

Rezultati natečaja in zaključno poročilo so objavljeni na arhiforumu. Objavljamo protestno izjavo, ki so jo včeraj na otvoritvi prebrali podpisani natečajniki.
http://www.trajekt.net/pictures/ravnikar_3_600.jpg


Bo nova sodna stavba utesnjena?

22. 8. 2007
Uredništvo

Aktualni natečaj za “Novo sodno stavbo v Ljubljani”, ki se bo zaključil 5. oktobra, povzroča udeležencem vrsto preglavic. Njihov vir naj bi bila urbanistična določila v zazidalnem načrtu, ki na zemljišču, na katerem je razpisan natečaj za sodišče, predvideva anonimno poslovko. Gabariti poslovne zgradbe so natančno določeni, z izjemno majhnimi tolerancami, in so očitno premajhni za umestitev celotnega programa sodišča.

V uredništvo Trajekta je prispel dopis skupine projektantov – udeležencev natečaja, ki opozarjajo na navedene probleme ter vztrajanje pripravljalcev natečaja in njegove komisije pri ohranjanju urbanističnih določil.

Dopis objavljamo v celoti, saj menimo, da je glede na številna vprašanja na to temo (objavljena so na spletni strani arhiforuma), vzpostavitev javne diskusije dobrodošla. Predvideni volumen poslovke je ob programu sodišča namreč resnično problematičen – tako za bodoče uporabnike, ki jim nova stavba ne bo ponudila dovolj kvalitenih prostorov za izvajanje organizacijsko kompleksne dejavnosti, kot tudi za mesto Ljubljana, ki bi se lahko ponašalo s privlačno arhitekturo nove pomembne državne zgradbe, pa bo najverjetneje dobilo samo še eno dolgočasno poslovko.

----------------------------------------------------------------------------------------
Spoštovani!

Ob delu na javnem, anonimnem natečaju za novo sodno stavbo v Ljubljani, vas želimo obvestiti, da zaradi nebistvenih urbanističnih zahtev lahko zamudimo redko priložnost, da bi po dolgem času v Ljubljani z javnim arhitekturnim natečajem pridobili javni objekt s kvalitetno arhitekturo.

Omenjene urbanistične zahteve na parceli so zelo toge in so ob nastanku veljavnega urbanističnega dokumenta bile namenjene anonimni pisarniški stavbi za nepoznanega naročnika. Z minimalno sprostitvijo urbanističnih določil bi pridobili dovolj možnosti za kvalitetnejše oblikovanje arhitekture. Omenjena sprostitev pogojev ne bi v ničemer zmanjšala koherentnosti urbanistične zasnove celotnega območja PCL.

Sodišče, ki je namenjeno najširši javnosti in zaposlenim mora predvsem ustvarjati kvalitetne pogoje bivanja in dela v daljšem časovnem obdobju. Stavba novega sodišča bo na dani lokaciji marsikateremu obiskovalcu predstavljala prvi kontakt z arhitekturno podobo mesta.

Prosimo vas, da dopis objavite na vaših spletnih straneh z namenom vključitve širše strokovne javnosti v reševanje problema in informiranjem ostalih natečajnikov. Upamo, da bo natečajna komisija uvidela zagato in sprejela ustrezno odločitev v prid pogojem za kvalitetno arhitekturo.

Dopis je anonimen z namenom, da v poteku natečaja ne bi kršili anonimnosti.

Lep pozdrav!

Skupina udeleženecev natečaja “Nova sodna stavba v Ljubljani”
----------------------------------------------------------------------------------------

Dopis je skupina udeležencev poslala v vednost tudi razpisovalcu natečaja, Ministrstvu za pravosodje in Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je odgovorna za izvedbo natečaja.

www.trajekt.org

Razgledna loža končana

četrtek, 27.12.2007
Tekst: (mu)

LJUBLJANA - Na Petkovškovem nabrežju, okoli sto metrov od Prešernovega trga, nasproti Plečnikovih arkad ljubljanske tržnice, so predstavniki MOL odprli razgledno ložo z odrom in leseno tribunico na bregu Ljubljanice.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/76578acb993ad4f3b04d9926fc7c0ef0.jpeg
Nova razgledna postojanka na Petkovškovem nabrežju bo prišla bolj do veljave s toplejšim vremenom in ko bo mesto poskrbelo tudi za živahnejši utrip na Ljubljanici. (Foto: Luka Cjuha)


Gre za projekt, namenjen popestritvi dogajanja ob mestni reki, v katerega je ljubljanski zavod za turizem vložil 79.550 evrov. Novo leseno razgledno teraso, na kateri bo mogoče v toplejših mesecih v miru posedeti in se odpočiti tik nad mestno reko, so na mestu starega betonskega pomola, ki je služil za gasilsko črpališče, v dobrih dveh mesecih postavili delavci podjetja Imko projekt. Novo prostorno razgledišče ne bo pokrito, pač pa bo v poletnih mesecih prijetno osenčeno, ko se bo nad njim čez oboke z montiranimi jeklenimi pletenicami razrasla popenjava divja trta. Če bodo meščani dobro sprejeli to prvo ložo ob Ljubljanici, jih bo zavod za turizem morda dal postaviti še več. Še zlasti bodo take lože dobrodošle meščanom in obiskovalcem, potem ko se bo tudi na mestni reki začelo več dogajati.

www.dnevnik.si


Vedno in povsod nasprotovanja
Ljubljana, 23.12.2007

Po naročilu oddelka za gospodarske dejavnosti mestne uprave so delavci Komunalnega podjetja Ljubljana pričeli z urejanjem Argentinskega parka. Že ob odstranjevanju razraščenega grmovja so bližnji stanovalci sprožili preplah, češ da jih nihče ni obvestil o posegih v parku. Še več, napovedujejo »boj« za park, kakršen je bil, pri čemer se bodo povezali s civilno iniciativo.
Argentinski park, ki je v samem središču mesta, tak kot je bil zadnjih deset let, je bil bolj ali manj negovana zelenica z otroškimi igrali na severnem delu. Na zahodnem delu ga od objektov na Gosposvetski loči dolg zid. Ob tem zidu bo mesto postavilo 43 metrov dolg in 8 metrov širok lesen (iz tika) podest, kot jih poznajo v mnogih parkih v evropskih mest in kjer lahko obiskovalci parka posedajo, se sproščajo, otroci pa se igrajo.
Okoliški prebivalci pa »svojega« parka ne dajo! V Ljubljani je zadnje čase čutiti paranoično nasprotovanje sleherni spremembi, pa četudi na bolje. Bilo bi dobro in za um zdravo, če bi ti stanovalci najprej doumeli, da park ni njihov! Imajo pač »srečo«, da živijo v njegovi bližini. Park je javna (mestna) površina, ki jo ureja in vzdržuje mesto v imenu in za potrebe vseh Ljubljančanov in ne zgolj za stanovalce okoliških hiš. Zganjati tak cirkus in politizirati posek prav vsakega divje raščenega grmička je absurd, še tolikanj prej, ker poznam čase, ko je bil park sila zanemarjen, neurejen, pa očitno teh istih stanovalcev ni motilo in niso dvignili glasu. Za lepši okoliš parka bi brez dvoma lahko postorili kaj tudi sami, če si ga sedaj na nek čuden način »lastijo«. Pa niso. Pročelja večine stavb, ki obdajajo park in v katerih živijo ti stanovalci, kličejo k obnovi, a ker bi ta šla iz žepov stanovalcev, se moramo vsi Ljubljančani, ki hodimo skozi park, pač soočiti z dejstvom, da park ne obkrožajo ravno skrbno vzdrževane hiše.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/LJ---argentinski-02.jpg

Trnovskemu pristanu nekdanji sijaj
Ljubljana, 23.12.2007

Mestna občina Ljubljana in Zavod za turizem Ljubljana sta pričela prenovo Trnovskega pristana in s tem sistematično urejati nabrežja Ljubljanice.

S prenovo želijo Trnovskemu pristanu zagotoviti kakovost, kot ga je imel v Plečnikovem času. Ljubljana ima namreč v oblikovanih nabrežjih Ljubljanice v njenem toku skozi mesto od Špice do zapornice izjemno umetniško delo Jožeta Plečnika. Trnovski pristan je s svojimi občutljivo umeščenimi stopnicami in vrbami žalujkami ob njih – v Plečnikovem jeziku »kupol« – eden najlepših predelov.
V sklopu prenove Trnovskega pristana, ki bo sledila zasnovi arhitekta Jožeta Plečnika, bodo nadomestili najstarejša drevesa, ki so že nevarna za sprehajalce, uredili in zatravili bodo brežine, utrdili in preplastili peščeno pot, vgradili diskretno osvetlitev stopnic in poti ter namestili nove klopi in koše za smeti.
V prvi fazi bodo zaradi varnostih razlogov, kar sta potrdili dve izvedeniški mnenji, podrli sedemnajst vrb. Prof. dr. Primož Oven je v svojem strokovnem mnenju ugotovil, da z nobenim od doslej poznanih arborističnih ukrepov ni mogoče izboljšati vitalnosti in varnosti dreves, celo trenutnega stanja ni mogoče več vzdrževati, zato je nujen takojšen posek.
Zavod za turizem Ljubljana, ki je naročnik obnove vrbovega drevoreda v Trnovskem pristanu, je za obnovo pridobil vsa potrebna soglasja, torej kulturno varstveno soglasje, naravovarstveno soglasje in vodno soglasje. Poleg sedemnajstih posekanih dreves bodo posadili še štiri manjkajoče vrbe. Skupno bodo zasadili enaindvajset vrb v velikosti približno petih metrov.
Vrednost odstranitve dreves in saditev novih, večjih dreves z obsegom debla od 30 do 35 centimetrov je 39.203 evrov.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/trnovo2-(22).jpg

www.dobrojutro.net

super updejti blaszs! kje pa je ta Črnica, kjer bo stanovanjska soseska??

Kolker sem razumel iz prejšnjega posta, podoba PCL-a še ni dokončna?? :nuts::nuts::nuts::nuts:

super updejti blaszs! kje pa je ta Črnica, kjer bo stanovanjska soseska??

Piše Drenov Grič,ki se nahaja lih pol poti med Lj in Vrhniko.
Drgač v stavbo F2 na Masarykovi se seli ministrstvo za šolstvo in šport.Pred stavbo sem danes opazil njihov ogromen napis.

Kolker sem razumel iz prejšnjega posta, podoba PCL-a še ni dokončna?? :nuts::nuts::nuts::nuts:

No ja... Vsaj podoba tistega dela, ki se začne graditi drugo leto, je gotovo že dokončna. :nuts:

No ja... Vsaj podoba tistega dela, ki se začne graditi drugo leto, je gotovo že dokončna. :nuts:

Še enkrat si preberi:):

MOL s partnerji, pa tudi ZAPS, so se odločili za mednarodni urbanistični natečaj, z mednarodno ocenjevalno komisijo, saj menijo, da bodo tako lahko pridobili rešitve, ki bodo konceptualno pokrile celotno območje in in jih bo mogoče izvajati v posameznih urbanističnih celotah, ki jih obvladujejo posamezni naročniki in bodo kasneje predmet podrobnejšega načrtovanja.

Natečaj naj bi bil razpisan januarja, maja 2008 pa bodo rešitve že izbrane in predstavljene na razstavi.

Mislim, da se je to zgodlo, ker je ZAPS pritiskal na občino, češ, da bojo to tujci oblikovali.

Še enkrat si preberi:):



Mislim, da se je to zgodlo, ker je ZAPS pritiskal na občino, češ, da bojo to tujci oblikovali.

joj to si pa fejst zamešal tisti natečaj bo razpisan za območje šmartinke ne pcl-la

joj to si pa fejst zamešal tisti natečaj bo razpisan za območje šmartinke ne pcl-la

oooooo:lol::lol: Zgleda, da mi kuhano vino škodi:lol::lol: Pardon za zavajanje:cheers::cheers:

Piše Drenov Grič,ki se nahaja lih pol poti med Lj in Vrhniko.
Drgač v stavbo F2 na Masarykovi se seli ministrstvo za šolstvo in šport.Pred stavbo sem danes opazil njihov ogromen napis.

aja pa res:nuts:, tnx..

kaj pa je s severnimi vrati?tam je že gradbišče (sicer ne vem kolk časa že ker nisem iz lj) ampak projekt še ni odobren?kako je zdej s tem?

to gradbišče še ni glede stolpnce ampak glede urejanja nvem česa..kanalizacije?
nvem...ene infrastrukture pač

aha :drool:

kaj pa je s severnimi vrati?tam je že gradbišče (sicer ne vem kolk časa že ker nisem iz lj) ampak projekt še ni odobren?kako je zdej s tem?

A ni tko da so razpisal še en natečaj za tist nebotičnik? Al to velja za tistega na drugi stani ceste?:?

NOVA DVORANA TIVOLI

vir: 24ur.com

:)

Ljubljanski župan Zoran Janković je danes v mestni hiši sprejel udeležence tekme All Stars lige NLB, ki bo danes v Hali Tivoli in ob tej priložnosti iz rok enega najbolj priljubljenih slovenskih košarkarjev Marka Miliča dobil tudi dres All Stars s podpisi vseh igralcev. Janković, znan kot velik športni navdušenec in stalni obiskovalec tekem v Tivoliju, je ob tej priložnosti vnovič poudaril, kako se dvorani Tivoli izteka življenjska doba: "Ta dvorana, ki ima sicer legendarno mesto v jugoslovanski košarki, bo v dveh letih končala svojo kariero, saj bomo zgradili novo z 12.000 sedeži."

to gradbišče še ni glede stolpnce ampak glede urejanja nvem česa..kanalizacije?
nvem...ene infrastrukture pač

Še kako je to gradbišče zarad stolpnice.
Trenutno poteka prestavitev komunalnega kolektorja,da lahko sploh začnejo z izkopom na tistem mestu.Namreč bivši kolektor je stal na mestu,kjer bo garaža oz klet stolpnice.Kolektor je zdaj pod Slovensko cesto.Vem sem vohljal tam okoli,ko je bila Slovenska še razkopana:lol:.
Gradnja naj bi se predvidoma začela junija 2008.

NOVA DVORANA TIVOLI

vir: 24ur.com

:)

Tukaj ni mišljena dvorana Tivoli ampak nova dvorana Stožice, ki bo zraven štadiona. Kaj se bo zgodilo s Tivolijem pa se še ne ve.... :laugh:

Tukaj ni mišljena dvorana Tivoli ampak nova dvorana Stožice, ki bo zraven štadiona. Kaj se bo zgodilo s Tivolijem pa se še ne ve.... :laugh:

same napake delam dans:lol::lol::lol:

Sodna palača se bliža stvarnosti
28.12.07
Borut Godec

Minister za pravosodje Lovro Šturm bo danes predstavil najprimernejše rešitve za novo sodno palačo v Ljubljani

Ministrstvo za pravosodje je najprimernejše arhitekturne rešitve za novo ljubljansko sodno palačo iskalo z javnim natečajem. Palača, natečajne projekte zanjo bo pravosodno ministrstvo predstavilo danes, bo zrasla ob Masarykovi cesti v Ljubljani, zraven železniške postaje.

Zaradi prostorske stiske v ljubljanski sodni palači je vlada skoraj desetletje iskala lokacijo za novo sodno palačo. Potem ko so se iz različnih vzrokov odpovedali različnim lokacijam, so se lani odločili za lokacijo ob Masarykovi cesti zraven ljubljanske železniške postaje.

Najboljšo arhitekturno rešitev za novo sodno stavbo je ministrstvo za pravosodje iskalo z javnim razpisom. Komisijo, ki je ocenjevala na natečaj prispele projekte, je vodil mariborski arhitekt Bogdan Reichenberg. Ob predsedniku komisije, ki bo predstavil rezultate natečaja, bo predlog rešitve, ki ga je pripravil skupaj s kolegi, predstavil tudi Vojteh Ravnikar, ta je za svoj elaborat prejel zmanjšano prvo nagrado.

Za parkirišče je najemnina nizka

Vlada oziroma ministrstvo za pravosodje je zemljišče za novo sodno palačo od Slovenskih železnic kupilo lani novembra. Ravno ta posel je, ob spremembi računovodskih standardov, lani omogočil železnicam, da so poslovno leto končale z dobičkom. Ker pa ministrstvo ob nakupu zemljišča še ni imelo urejene prostorske dokumentacije, pa tudi arhitekturne rešitve za sodno palačo še ni bilo, je parcelo s parkiriščem še naprej upravljalo Železniško invalidsko podjetje (ŽIP). Minister Lovro Šturm je šele več kot pol leta po nakupu zemljišča poslal v vladno obravnavo predlog pogodbe, s katero so železnice za potrebe ŽIP postale najemnik zemljišča. Za najem dobrih šest tisoč kvadratnih metrov zdaj železnice ministrstvu za pravosodje plačujejo 1.050 evrov najemnine na mesec, po oceni poznavalcev pa ŽIP v istem obdobju na istem zemljišču s pobiranjem parkirnine zasluži vsaj 16 tisoč evrov.

www.finance.si

NEWS
Svetniki podprli dopolnjeni osnutek za Stožice

četrtek, 20. december, 2007

Ljubljana (Slovenija) - Ljubljanski mestni svet je v nadaljevanju redne seje več kot dve uri obtičal pri športnih temah. S sklepom je ustanovil javni zavod Športno rekreacijski park Tivoli, ki bo upravljal in vzdrževal športne objekte v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL). Na eno od prihodnjih sej pa so svetniki preložili obravnavo pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa in letnega programa športa MOL za leto 2008. Med drugim so svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Stožic.

Dopolnjeni osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice ureja območje v križišču severnega zunanjega mestnega obroča in predvidene trase Štajerske ceste, je pojasnila vodja odseka za prostorske izvedbene akte in prenovo Alenka Pavlin. Območje je namenjeno ureditvi športno rekreacijskega parka s stadionom za 16.000 gledalcev, večnamensko športno dvorano za 12.000 gledalcev, trgovsko-poslovnim objektom, zunanjo ureditvijo zelenih in utrjenih površin, otroškim in športnim igriščem, parkirnim površinam ter prometnim in komunalnim ureditvam.

Načrtovana nova ureditev območja bo sanirala in reaktivirala degradirano industrijsko območje opuščene gramoznice in s celovito urbanistično rešitvijo programsko in oblikovno zaokrožila sorazmerno velik odprt prostor med predvidenim študentskim naseljem in rekreacijskim zaledjem mesta ob reki Savi. Po besedah Pavlinove so parkirna mesta načrtovali v skladu s standardi in priporočili FIFE, po eno parkirno mesto na 30 kvadratnih metrov trgovskih površin in po eno parkirno mesto na šest gledalcev.

Na vprašanje svetnice LDS Mete Vesel Valentinčič, ali bo stadion primeren tudi za atletske prireditve, je župan Zoran Janković odgovoril, da je ta možnost še odprta, vendar ne vpliva na gabarite objekta. Andrej Rus (Lista Zorana Jankovića) pa je opozoril na pomanjkanje parkirnih mest za prebivalce BS3. Po županovih besedah bodo parkirišča v Stožicah namenjena tudi tamkajšnjim prebivalcem, MOL pa bo uredila tudi P+R parkirišče.

Svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek je opozoril na sporno ureditev dostopa s Štajerske ceste. Slavko Slak (LDS) pa je podvomil v velikost stadiona in predlagal, da bi vsaj obstajala možnost nadgradnje stadiona na kapaciteto 30.000 gledalcev.
...
http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=72&menu=72&novica=72568
STA

to bi tud js predlagal:)

MAKETA NOVE ŠPORTNE DVORANE IN STADIONA.
http://img171.imageshack.us/img171/8997/stadion1we1.jpg
http://img171.imageshack.us/img171/3517/stadion2zb4.jpg
http://img171.imageshack.us/img171/1264/stadion3xx9.jpg
http://img247.imageshack.us/img247/8458/stadion4vt2.jpg

ITS GONNA BE HUGE...

lepo:cheers:

kaj so te pokonče stvari ki me še najbol spominjajo na fužine?

kaj so te pokonče stvari ki me še najbol spominjajo na fužine?
lol. To so bloki v Stožcah, so že kar lep čas tam :)

kaj so te pokonče stvari ki me še najbol spominjajo na fužine?

LOL, BS3 mogoče? :D

kaj so te pokonče stvari ki me še najbol spominjajo na fužine?

to so BS 3, zgrajene so bile leta 1981 njihov arhitekt pa je Ilija Arnautović

http://www.arhitekturni-vodnik.org/pictures/stolpniceBS3_pogled04_L.jpg
kmalu po izgradnji

ne ne ne kot bloki ampak kot dejanske fužine (talilnice železa) vem da so to bs3 ampak kaj so une stvari v sklopu stadiona in tega k kr neki u luft strlijo k eni dimniki al kaj js vem

Ova maketa je super :okay:... hoće li se to gradit?

ne ne ne kot bloki ampak kot dejanske fužine (talilnice železa) vem da so to bs3 ampak kaj so une stvari v sklopu stadiona in tega k kr neki u luft strlijo k eni dimniki al kaj js vem

verjetno misliš na to stvar na levi strani slike, ki res zgleda kot kakšen dimnik:)

btw: a je že znano kdaj točno bodo začeli graditi? ker za bežigrad kao računajo da bodo marca 08 začeli z deli

http://img171.imageshack.us/img171/3517/stadion2zb4.jpg

ne ne ne kot bloki ampak kot dejanske fužine (talilnice železa) vem da so to bs3 ampak kaj so une stvari v sklopu stadiona in tega k kr neki u luft strlijo k eni dimniki al kaj js vem

eh ja saj res tam so neki čudni dimniki plauži ali kakor se je temu reklo, ja ne vem kaj bo tisto za eno čudo

js sm isto asociacijo dobiw:D
http://www.destinacije.com/Thumbs/tn_Plavz.JPG
,mogoče je pa ekološki javni wc ki odpadke ustreli v vesolje:D

Ova maketa je super :okay:... hoće li se to gradit?

Yes, it is. :)

http://www.sadarvuga.com/common/picture.php?pid=1166&width=630

Bravo onda za Ljubljanu :banana: :banana:.

Bravo onda za Ljubljanu :banana: :banana:.

Hehe, thx. I'm very happy too... Finally :D

pa kko to da nikol prej nism opazu teh plaužov...kaj d f*k?!

pa kko to da nikol prej nism opazu teh plaužov...kaj d f*k?!

to bodo verjetno watchtower-ji with MG-machine guns:lol:, od kjer bodo strejlali na izgerdnike, politične nasprotnike,...:nuts::):cheers:

koliko gledalcev v stadion?

koliko gledalcev v stadion?

stadion 16.000, dvorana 12.000

članek dne 16.11.2007 http://www.zurnal.org/cms/sport/nogomet/index.html?id=18944

^^

Še bolje tukaj: http://www.sadarvuga.com/php/project.php?id=59

Sodna stavba leta 2011 ali 2012
Zanjo bodo na ministrstvu odšteli dobrih 50 milijonov evrov ali 15-letno najemnino v obstoječih prostorih

sobota, 29.12.2007
Tekst: Peter Pahor

LJUBLJANA - Čeprav z arhitekturno rešitvijo za novo sodno stavbo med Masarykovo cesto in železnico pravzaprav nihče ni povsem zadovoljen, bi po mnenju ministra za pravosodje Lovra Šturma in ljubljanskega podžupana Janeza Koželja novi natečaji naložbo le še zavlekli.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/dea39d13597f59e53e1c0f6ccd03881c.jpeg
(Foto: Dnevnik)

"Upoštevati smo morali tako stroko kot veljavni občinski odlok za to območje. In na podlagi tega je bil izdelan ta načrt. Če bo medtem prišlo do kakšne spremembe, bomo to z veseljem upoštevali pri gradnji," je očitke arhitektov, da so bila natečajna pravila preveč toga in da je bil edini cilj sodišča stlačiti znotraj predpisane velikosti, komentiral Šturm.

Na vprašanje, zakaj v okviru predvidenih sprememb zazidalnega načrta za širše območje nove potniške postaje niso poskusili najti ustreznejše rešitve za sodno stavbo, pa je Koželj odgovoril, da si kljub pomislekom mesto in ministrstvo ne moreta privoščiti "vračanja postopkov na začetek". "Natečaj je tekma z jasno postavljenimi pravili, arhitektura pa poskuša ta pravila preseči," je dodal ljubljanski podžupan.

S tem se je strinjal tudi predsednik natečajne komisije Bogdan Reichenberg, medtem ko je avtor nagrajenega elaborata Vojteh Ravnikar pripomnil, da se mu zdi nenavadno, da se "komisija opravičuje za podelitev prve nagrade" in da se je pri natečajih pač treba držati postavljenih pravil. Ta pa so po mnenju Tadeja Glažarja in sodelavcev, ki so za svoj elaborat prejeli posebno nagrado, bila postavljena napačno.

"Po najboljši volji naša ekipa ni našla oziroma prepoznala nikakršnih vsebinskih, arhitekturnih, urbanističnih, postopkovnih ali avtorsko-pravnih razlogov za to, da bo nova sodna stavba videti kot naključni konglomerat likovno nesrečno sestavljenih volumnov. Dejansko obstaja samo en razlog za to, in sicer - ker je bilo tako predpisano - v natečajni nalogi. To je pravno močan argument, vsebinsko pa je povsem prazen," so Glažar in sodelavci zapisali v svoji izjavi ob predstavitvi natečajnih rešitev.

Kljub temu se po Glažarjevih besedah na natečaj ne nameravajo pritožiti in s tem ministrstvu povzročati zapletov. Brez teh bi po Šturmovih ocenah lahko v drugi polovici prihodnjega leta pridobili gradbeno dovoljenje in objavili razpis za izvajalca gradbenih del. "Začetek gradnje nove sodne stavbe je po nekoliko optimističnih načrtih predviden v letu 2008," je pojasnil pravosodni minister. Njeno dokončanje pa je po več novinarskih vprašanjih napovedal za "leto 2011 ali najkasneje 2012".

Sodišča skoncentrirana na dveh lokacijah

V novo sodno stavbo na Masarykovi se bodo preselila ljubljanska sodišča - okrajno, okrožno, delovno in socialno, okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in upravno sodišče RS. S tem bodo vsi prvostopenjski pravosodni organi skupaj na enem mestu, medtem ko bodo v obstoječi stavbi na Tavčarjevi ostala vrhovno sodišče, višje sodišče ter višje delovno in socialno sodišče. S tem se bosta po ocenah ministrstva izboljšali organizacija dela in varnost ter zmanjšali stroški, ki so zaradi razpršenosti lokacij večji kar za 40 odstotkov.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/289948/

Učer sm gledal na TV-ju eno reportažo o novi sodni palači,kjer so povedal,da bo nova sodna palača z svojimi 240m najdaljša stavba v LJ:nuts:

ja lahko bi pršparali 3/4 zemljišča za druge zadeve če bi stvar potegnli v višino

ja lahko bi pršparali 3/4 zemljišča za druge zadeve če bi stvar potegnli v višino

Če bi bli pametni bi samo rotirali zadevo, in bi meli 240 m stolpnico:lol:

Vrjetno je pač dostop bolj praktičen, in velikost zemljišča omogoča širitev v prihodnosti.

Kakorkoli dober projekt!:)

Uporabnik piše blog o nepravilnostih Vegrada, ki bo gradil tudi Celovške dvore:
http://seamus.blog.siol.net/category/stanovanje/
:nuts:

EU zastavice:banana:!

http://img100.imageshack.us/img100/4028/img9753uo6.jpg

http://img201.imageshack.us/img201/2354/img9757xm3.jpg

http://img100.imageshack.us/img100/8442/img9766eb7.jpg

http://img100.imageshack.us/img100/3500/img9774jp6.jpg

http://img100.imageshack.us/img100/6189/img9778jr7.jpg

http://img186.imageshack.us/img186/7819/img9781na8.jpg

EU zastavice:banana:!

http://img100.imageshack.us/img100/4028/img9753uo6.jpg

[/IMG]


Končno...:banana::cheers:

Uporabnik piše blog o nepravilnostih Vegrada, ki bo gradil tudi Celovške dvore:
http://seamus.blog.siol.net/category/stanovanje/
:nuts:


Škoda da oškodovanci niso organizirali kake širokoobsežne medijske ofenzive zoper podizvajalce ter glavnega izvajalca del. Po mojih izkušnjah to danes najbolj pomaga...če ni v žlahti kakega dobrega pravnika seveda.:cheers:

Ooooo, this is wonderful...
Ljubljana looks great....
And projects are so good...
Thank you, Verso...

^^

Zastavice so drugače že 10 dni, hehe :)

OK, se nimam kaj pritoževat... Bi jih pa jaz slikal prej...

A teli drogovi z zastavami bodo ostal tut ko bo nebotičnik zgrajen??... se mi zdi škoda če bi jih pol stan uzel ko bi ga začel gradit...

cool zastave!!! wow... :drool:

:cheers2: :cheers2: :cheers2:

tukaj piše da je er complex u/c, sm iskal po netu pa nisem nič pametnega našu?:hm:

Sm bral nekje, da so zastave in drogovi ter parkirišče samo začasni, in jih bodo odstranli, ko bodo začeli gradit nebotičnik, oz. ko bo zgrajen naj jih ne bi blo več..

Sm bral nekje, da so zastave in drogovi ter parkirišče samo začasni, in jih bodo odstranli, ko bodo začeli gradit nebotičnik, oz. ko bo zgrajen naj jih ne bi blo več..

Res je... Malo so polepšali povečano parkirišče... Kar dobra ideja. :)

Malo mi je bilo dolgčas pa sem naredil tale thread v Urban Affairs..

http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=564158

:cheers:

Prihaja leto velikih naložb in neznank

ponedeljek, 31.12.2007
Tekst: Peter Pahor, Jana Petkovšek, Anita Vošnjak, Mojca Zorko

LJUBLJANA - Ljubljana bo razkopana kot že dolgo ne. Po podatkih statističnega urada so bila v osrednjeslovenski statistični regiji samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta izdana gradbena dovoljenja za gradnjo dobrih 2900 stanovanj. Večina dovoljenj seveda velja za prestolnico, kjer samo ob Celovški cesti raste okoli 1000 stanovanj.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/9c773d192364565e4cad5d4d6d03d516.jpeg
(Foto: Dnevnik)


V začetku prihodnjega leta bo Vegrad začel prodajati stanovanja v soseski Celovški dvori, neuradno bo cena od 3200 evrov za kvadratni meter naprej, od 823 stanovanj pa jih bo 300 odkupil občinski stanovanjski sklad. Sredi leta se bo najverjetneje začela dolgo pričakovana gradnja soseske republiškega stanovanjskega sklada na Brdu. Na voljo bo 650 stanovanj. Zanje naj bi se potencialni kupci potegovali na razpisu konec leta. O ceni na skladu molčijo, skoraj zagotovo pa bo precej višja od 1300 evrov za kvadratni meter, kolikor so stala stanovanja na Poljanskem nabrežju.

Veliko dražja bodo stanovanja v novem Šumiju - cena naj bi bila skoraj 10.000 evrov za kvadratni meter - ki ga bodo začeli graditi v začetku maja, ko naj bi začeli kopati garažno hišo pod tržnico. Prihodnje leto bodo končno začeli graditi tudi Emoniko, novi potniški center, vreden okoli 250 milijonov evrov. Leta 2008 bodo porušili skladiščni del slavne Cukrarne, kjer bo leta 2009 zgrajen most, ki bo povezal Njegoševo ulico in Roško cesto ter sklenil notranji cestni obroč.

Že zdaj je jasno, da obljube ne bodo izpolnjene

Konec maja bo končana tudi prenova nekdanjega Kina Šiška v center sodobnih umetnosti, ljubljanski župan Zoran Janković pa je že snedel besedo: dejal je namreč, da bo konec leta že brcal žogo na nogometnem stadionu v Stožicah, gradnja pa se bo takrat najverjetneje šele začela. Vrednost naložbe, ki vključuje tudi večnamensko športno dvorano in ogromen trgovski center, je ocenjena na 385 milijonov evrov in jo bo mestna občina izpeljala z zasebnim partnerjem. Za zdaj je v igri sedem ponudnikov, na občini pa napovedujejo, da bodo ponudnika izbrali že januarja 2008.

V Kamniku se bodo tudi prihodnje leto pripravljali na doslej največjo šolsko naložbo - novogradnjo OŠ Frana Albrehta in adaptacijo ali novogradnjo OŠ Toma Brejca. Letos so šolskemu skladu odmerili 800, prihodnje leto 700, v letih 2009 in 2010, ko bodo gradili, pa še po dva milijona evrov.

V sotočje Nevljice in Kamniške Bistrice v Kamniku bodo jeseni postavili bronasto skulpturo mamuta v naravni velikosti. V dolžino bo meril 6,3 metra, v višino štiri metre, tehtal pa bo kar poltretjo tono. Izdeluje ga kipar Miha Kač. Stal jih bo okoli 150.000 evrov.

Nadaljevali bodo dober milijon evrov vredno rekonstrukcijo regionalne ceste od Šolske ulice do Cankarjeve ceste, ki jo bodo končali leta 2009. Končali naj bi tudi prav tako milijon evrov vredno rekonstrukcijo Ljubljanske ceste od Mercatorja do pošte na Duplici.

Gradnja povezovalne ceste B-31 in mostu čez Kamniško Bistrico bo stala kar pet milijonov evrov, naložbo sofinancirajo občina, DRSC in evropski skladi. Končana naj bi bila 2010.

Projekt povezav do Zdravilnega gaja Tunjice, ki ga sofinancirajo občina in evropski skladi, je vreden 674.000 evrov in bo končan v letu 2009.

Še vedno ne vedo, kam bi s smetmi

V Domžalah bodo vstopili v novo leto, ne da bi vedeli, kam s smetmi. Dobska deponija je polna, dovoljenja za širitev niso dobili, niti cen novih komunalnih storitev, ki bi jim sicer že v novim letu omogočile ločevanje bioloških odpadkov in odvoz komunalnih odpadkov na celjsko deponijo.

Po letošnjih zapletih z načrtovano gradnjo vrtcev na območju Doba in Preserij pri Radomljah naj bi prihodnje leto vrtec zgradili ob OŠ Domžale. Financirali ga bodo iz letos ustanovljenega sklada za vrtce, kamor so prenesli neporabljen denar za gradnjo omenjenih vrtcev, ki ju bodo gradili pozneje.

Jeseni naj bi končno začeli graditi že več desetletij načrtovano telovadnico ob srednji šoli Domžale, ki se je letos prebila tudi na prednostni nacionalni program. Stala naj bi poldrugi milijon evrov, na občini bodo po vsej verjetnosti morali za nadstandard poleg zemljišča in komunalnega prispevka primakniti še kakih 400.000 evrov.

Krožišče Deteljica bo zaradi razpršenega financiranja končano šele konec prihodnjega leta. Naložba je vredna 1,3 milijona evrov, občinski delež znaša 300.000 evrov.

Borovničani bodo od 10. januarja naprej lahko marsikateri postopek opravili na krajevnem uradu, kjer bodo dobili tudi dokumente, kar pomeni, da jim ne bo treba hoditi več na upravno enoto na Vrhniko. Tam bodo končali poltretji milijon evrov vredno infrastrukturo v industrijski coni Sinja Gorica, nadaljevali bodo plinifikacijo, za katero bodo odšteli pol milijona evrov, in gradnjo centralne čistilne naprave, ki bo stala okoli 3,3 milijona evrov. Začeli bodo graditi upravni center in širokopasovno telekomunikacijsko omrežje, oba projekta bosta plod javno-zasebnega partnerstva.
Dom starejših v Notranjih Goricah

Borovniška severovzhodna soseda Brezovica bo dobila prenovljeno Podpeško cesto, za kar bo poskrbela Direkcija RS za ceste, predviden je začetek gradnje doma za starejše v Notranjih Goricah, ki naj bi sprejel 150 oskrbovancev. V Logu - Dragomerju bodo največ denarja namenili za gradnjo kanalizacije, asfaltiranje ceste Pot na Plešivico, pripravljati bodo začeli dokumentacijo za poslovno cono na Logu.

V Dolu pri Ljubljani bodo v skladu s pogodbo med občino in Javnim Holdingom Ljubljana zgradili vodovod do nove industrijske cone v Dolskem, za kar bodo namenili 360.000 evrov. Obnovili bodo cesto Laze - Janče ter ceste v Zajelšah in Zaborštu. Načrtujejo tudi državno proslavo ob stoletnici rojstva pisatelja Miška Kranjca, ki je zadnja leta preživel v Senožetih. Proslava naj bi bila 13. septembra.

V občini Grosuplje se bodo veselili predvsem šolarji iz Žalne. V novo šolo naj bi stopili prihodnje leto, naložba pa bo vredna 2,7 milijona evrov.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/290142/

http://www.mudtrap.com/images/MA-fireworks1_6-19-06.gifSrečno Novo Leto Ljubljančani!http://www.mudtrap.com/images/MA-fireworks1_6-19-06.gif

eo ene par slik novoletne ljubljane.se oproščam ker so slike slabo slikane ampak biu sm preveč koma:cheers::nuts::booze::cheers2: ampak bolš kj kokr nć:D SREČNO NOVO LETO!!!!!!!!
kozolec
http://shrani.si/f/17/Lt/1huAGbGC/2/dsc00676.jpg
bavarski dvor
http://shrani.si/f/3B/RY/xR9cCGn/dsc00677.jpg
http://shrani.si/f/18/13O/3c0d1t1j/dsc00680.jpg
slovenska 54
http://shrani.si/f/k/VC/3kpohgAI/dsc00678.jpg
pogled proti centru
http://shrani.si/f/P/130/dpTMLmw/dsc00679.jpg
toplarna
http://shrani.si/f/2w/BZ/1BbpQiAP/dsc00688.jpg
glavna postaja
http://shrani.si/f/31/fn/3h4q1UGF/dsc00685.jpg
fužine
http://shrani.si/f/2H/1q/1jdZk4GP/dsc00689.jpg

CONSTRUCTION UPDATE
Office complex Rotonda

30.12.2007:

http://shrani.si/f/1E/Rx/4wiX1pWo/rotonda301207.jpg

http://shrani.si/f/L/bl/xOLzjbk/rotonda3012072.jpg

http://shrani.si/f/1R/9j/3f5qIHd8/rotonda3012073.jpg

http://shrani.si/f/1o/IX/27TMexK2/rotonda3012074.jpg

^^lepo:cheers:

@skapre: lol se vidi da si bil pod vplivom nechesa:lol:

@OC: hvala i tebi:)!

^^ He he skapre dobr si že da si šel slikat u takem stanju:lol:

^^use sm za SSC-lj:D:D:Dhehe.no mam še nekatere slike sm une brezveze da jih dajem ker jih nisem izostriu.

No, novo leto je končno za nami in počasi se bo začelo zares:lol:


Po do zdaj dostopnih podatkih naj bi se zadeve približno odvijale takole: Do konca Januarja naj bi na območju PCL potekala arheološka izkopavanja. V Februarju naj bi pričeli z rušenjem objektov, prestavitvami komunalnih vodov inz izkopom ter zaščito gradbene jame. Najbolj "prašen" bo mesec Maj, ko bo gradnja PCL v polnem teku. Začela se bo gradit tudi stolpnica na Bavarskem dvoru ter Šumi. V jeseni sledi gradnja še druge stolpnice pri Telekomu...

Potem pa so tu še projekti, ki še niso natančno časovno opredeljeni, a vendar se začenjo gradit v 2008: stolpnica BTC, Tridana, Gemini , most pri Cukrarni...


Skratka kadilo se bo...:cheers:

Skratka kadilo se bo...:cheers:

kaj...skunk al domačico?:lol:

No, novo leto je končno za nami in počasi se bo začelo zares:lol:


Po do zdaj dostopnih podatkih naj bi se zadeve približno odvijale takole: Do konca Januarja naj bi na območju PCL potekala arheološka izkopavanja. V Februarju naj bi pričeli z rušenjem objektov, prestavitvami komunalnih vodov inz izkopom ter zaščito gradbene jame. Najbolj "prašen" bo mesec Maj, ko bo gradnja PCL v polnem teku. Začela se bo gradit tudi stolpnica na Bavarskem dvoru ter Šumi. V jeseni sledi gradnja še druge stolpnice pri Telekomu...

Potem pa so tu še projekti, ki še niso natančno časovno opredeljeni, a vendar se začenjo gradit v 2008: stolpnica BTC, Tridana, Gemini , most pri Cukrarni...


Skratka kadilo se bo...:cheers:

tisti dve na bavarskem dvoru sta malce vprašljivi na mestnem svetu še niso sprejeli sprememb zazidalnega načrta , vsaj mesece maja se ne bo pričela gradnja

kokr sm že enkrat omenju da sm slišu da naj bi z gradnjo severnih vrat zaprli tisti del slovenske, kaj pa zdei k bojo še dodatno gradili pcl stolpnico, kako bo potem z križiščem dunajske-slovenske-tivolske-marsaykove.a ga bodo en del zaprli pa use to??? ker ni neki vlik placa za gradnjo teh treh stolpnic??!!

No lepo :) kaj pol glede rotonde? so zaključli z višino, sm bil tam 2 dni nazaj pa zgleda kot da je to to. Aja, pa Dunajska zgleda noro zanemarjena še zaenkrat :nuts: sm mislu da po par letih bodo pa ja že novi pločniki pa to.. sj zdej itk skori bzv, če mislijo širit - čez 10 let :lol:

najvišje stavbe v ljubljani:

- dimnik toplarne šiška 150 m
- diminik toplarne moste 100 m
- svetovni trgovinski center 18 nadstropij 75 m
- zvonik sv. jožefa 72 m
- S1 15 nadstropij 71.3 m
- nebotičnik 13 nadstropij 70 m
- TR3 12 nadstropij 69 m
- zvonik šetntjakobske cerkve 65 m
- BS3 vojkova 2*21 nadstropij 2*61 m
- BTC stolpnica 13 nadstropij 60 m
- avtotehna 15 nadstropij 60 m
- stolpnice na topniški 3*19 nadstropij 3*60 m
- TR2 12 nadstropij 58 m
- petrol 16 nadstropij 55 m
- metalka 15 nadstropij 55 m
- delo 15 nadstropij 51 m
- hotel lev 14 nadstropij 45 m

drugače pa, če še kdo ve za ostale višine ljubljanskih stavb

Ne verjamem ,da ma stolpnica Dela sam 51m.Sej se vid iz avijona,da ni nižja od S1 za 20m.Če je sploh nižja.Če ma S1 71,3 ma Delo VSAJ 65-68m.
Na tem bannerju,ki ga je antenor naredil se lepo vid.
http://img69.imageshack.us/img69/9900/ljbellevuepanobanner1eixo1.jpg

Ne verjamem ,da ma stolpnica Dela sam 51m.Sej se vid iz avijona,da ni nižja od S1 za 20m.Če je sploh nižja.Če ma S1 71,3 ma Delo VSAJ 65-68m.
Na tem bannerju,ki ga je antenor naredil se lepo vid.
http://img69.imageshack.us/img69/9900/ljbellevuepanobanner1eixo1.jpg

saj jaz tud dvomim sam tam ( http://skyscraperpage.com/cities/?cityID=1690 ) je pisalo ,da ima 51 m no sej tam piše tud druga malce sumljiva stvar, da ima TR3 75 m ( 17 nadstropij ) in TR2 66 m (12 nadstropij )

Propadajočo Švicarijo bodo izpraznili, nato pa temeljito prenovili

četrtek, 03.01.2008
Tekst: Milena Ule

LJUBLJANA - Zelo zanemarjeno stavbo Švicarije, ki se nahaja za gradom Tivoli, na vrhu Jakopičevega sprehajališča, namerava MOL v prihodnjih letih temeljito obnoviti, potem pa v celoti nameniti bivalnim ateljejem in ateljejem ljubljanskih umetnikov.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/97f011a63e21d5fff90da704153157e5.jpeg
V zgradbi, zgrajeni leta 1910 v alpskem slogu, je bil prvotno hotel Tivoli. (Foto: Dnevnik)

Tovrstni prenovitveni načrt za Švicarijo je vključen v stanovanjski program MOL za leti 2008 in 2009. Objekt Pod Turnom 4, ki je opredeljen kot kulturna dediščina, naj bi začeli prenavljati prihodnje leto. Prenova objekta, ki je že tako dotrajan, da nekaterih njegovih delov sploh ni več dovoljeno uporabljati, je povezana s precej zahtevnimi (pred)pripravami. Mestni stanovanjski sklad bo letos začel pridobivati projektno dokumentacijo za izvedbo prenove, prihodnje leto pa naj bi objekt povsem izpraznil in ga po pridobitvi gradbenega dovoljenja začel prenavljati.

V zgradbi, zgrajeni leta 1910 v alpskem slogu, je bil prvotno hotel Tivoli. Danes je v osrednjem delu Švicarije osem lastniških stanovanj, ki so jih prvotni najemniki odkupili po Jazbinškovem zakonu. V drugem delu pa so štirje ateljeji ljubljanskih likovnih ustvarjalcev, ki jim je MOL dolga leta nazaj dal prostore v najem. "Letos moramo najprej urediti lastniško razmerje s tistimi, ki so stanovanja odkupili, in jim zagotoviti nadomestna stanovanja, sedanjim najemnikom pa nadomestne ateljeje. Z vsemi lastniki in najemniki se o tem že pogovarjamo, pričakujemo pa, da bomo za uskladitev z njimi potrebovali veliko časa," je pojasnila direktorica mestnega stanovanjskega sklada Jožka Hegler. Sklad načrtuje, da bo že letos dobil v last vso stavbo, v kateri so stanovanja, in jo izpraznil. Hkrati potekajo tudi dogovori z umetniki, ki delujejo v Švicariji, o začasni preselitvi oziroma pridobitvi nadomestnih ateljejev za čas, ko bodo Švicarijo obnavljali, je povedala načelnica oddelka za kulturo Jerneja Batič.

Med umetniki, ki imajo atelje v Švicariji, je tudi znani kipar Jakov Brdar. Skrbi ga, da bi ta začasna izselitev iz Švicarije morebiti postala kar dokončna, saj naj bi imel MOL s prenovljeno Švicarijo druge načrte (obuditi hotel Tivoli?) kot pa urediti bivalne in delovne prostore za umetnike. Če bo uresničen stanovanjski program MOL, se tega ni bati: Švicarija naj bi po prenovi postala prava mala ljubljanska umetniška kolonija, saj nameravajo v njej urediti izključno ateljeje (do 20), med njimi pa tudi nekaj bivalnih. Batičeva je pojasnila, da bodo najemniki iz Švicarije dobili nadomestne ateljeje iz mestnega sklada ateljejev in prostorov, ki doslej niso bili oddani zaradi dolgotrajne denacionalizacije, ki je zdaj končana. Te prostore bo MOL obnovil in nato vanje preselil umetnike iz Švicarije.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/290382/

Pojdite vsi pod Roll call na prvi strani Alpe-Adria, in glasujte "za" Slovenijo:cheers:

Pojdite vsi pod Roll call na prvi strani Alpe-Adria, in glasujte "za" Slovenijo:cheers:

Jst sm že zgodi zjutri izpolnil svojo državljansko dolžnost:D

^^opravljeno:)

Propadajočo Švicarijo bodo izpraznili, nato pa temeljito prenovili

četrtek, 03.01.2008
Tekst: Milena Ule

LJUBLJANA - Zelo zanemarjeno stavbo Švicarije, ki se nahaja za gradom Tivoli, na vrhu Jakopičevega sprehajališča, namerava MOL v prihodnjih letih temeljito obnoviti, potem pa v celoti nameniti bivalnim ateljejem in ateljejem ljubljanskih umetnikov.



lepo:), tja gor sm enkrat šel po vodo ker sem bil dehidriran po noči v enm disku:D

Pojdite vsi pod Roll call na prvi strani Alpe-Adria, in glasujte "za" Slovenijo:cheers:


Je kdo povedal totim Štajercem da je treba glasovat?

samo hecam se mal ;) da ne bo zamere jaz tud nisem žabar (še)

Emonika nespremenjena ohranja le postajališča LPP

Katarina Matejčič
Finance, 4.1.2008

Avtobusom LPP se bodo v nekaj letih morda pridružili tramvaji, ki so že predvideni v zazidalnem načrtu za PCL


To leto bo zaznamovala tudi gradnja Potniškega centra Ljubljana (PCL) oziroma Emonike. Čeprav so se prva dela že začela, pa strokovnjake še vedno skrbi prometna ureditev. A pristojni zagotavljajo, da razloga za skrb ni.

"Vzdolž Vilharjeve ceste in deloma ob Trgu OF bodo urejeni prostori za kratkotrajno parkiranje in taksiste, v kletni etaži pa bo večja garaža. Za pešce pa bosta na južni in severni strani zdajšnjih železniških tirov ob Trgu OF in ob Vilharjevi cesti zgrajena dva večja vstopna trga, ki bosta vodila do novega prehoda s postajno dvorano, zgrajeno nad tiri, in nato naprej do železniških tirov," razlaga Marjan Cerar z oddelka za urejanje prostora MOL. Podobno bo urejen tudi dostop do avtobusne strani, na severni strani neposredno s severnega trga, z južne strani pa prek že omenjene dvorane.

Tramvaj predviden ob Masarykovi

Praktično na istih mestih kot zdaj pa bodo tudi po odprtju Emonike postajališča mestnega potniškega prometa, in sicer bodo ta ob Trgu OF in Masarykovi cesti ter ob Vilharjevi cesti. Se nam pa v nekaj letih, kot kaže, napoveduje druga novost, in sicer tramvaj, ki je v zazidalnem načrtu že predviden, čeprav ni del projekta PCL in investitor zanj ni odgovoren. "Tramvajska proga bo potekala ločeno na severnem obrobju Masarykove ceste, ki bo štiripasovnica v celotnem poteku. Hkrati bo preurejena oziroma razširjena trasa Vilharjeve ceste, štiripasovnica bo po novem tudi Šmartinska cesta, ki bo na območju Zmajskega podvoza nekoliko bolj poglobljena, medtem ko bo zadnji imel razširjene pločnike in dodano obojestransko kolesarsko stezo," razlaga Cerar. Na Trigranitu in Slovenskih železnicah (SŽ) ob tem dodajajo, da zaradi PCL nobena cesta ne bo ukinjena, nasprotno, vozniki avtomobilov bodo imeli celo možnost, da vstopijo na eni strani železniških prog ter po parkiranju izstopijo na drugi.

Železnica: Več tudi železniških povezav

Možnosti medmestnih in primestnih železniških povezav bodo zaradi PCL ostale enake oziroma se bodo še izboljšale, zagotavljajo na SŽ. "V dolgoročnem načrtu je namreč tudi poglobitev tirov. V prvem podzemnem nivoju so tako načrtovane potniške proge in peroni, tovorni promet pa bi bil ločen, v drugem nivoju," pravi Cerar. Po njegovih besedah pa bo šele strokovna analiza lahko dala natančnejšo predstavo o zahtevnosti posega in višini stroškov. "V postopku je priprava razpisa za izdelavo tovrstne študije, ki bo končana v letu 2009," končuje sogovornik.

Nižjo najvišjo stavbo v državi kot jo ima Slovenija (75 m) imajo v Evropi samo še :
- Liechtenstein
- San Marino
- Ciper
- Islandija
- Irska ( v gradnji so tri višje: 120 m 35N,125 m 40N in 117.7 m 32N )
- Črna gora

na svetu pa nekaj afriških, tihomorskih in karibskih držav uglavnem so razen afriških bolj micene državice to

tako je jasno, da imajo višje stavbe tudi v Monaku, Andori, Malti, Luksenburgu.....
v ZDA imajo celo vasi z nekaj sto prebivalci višje stavbe , zasledil sem eno vas z 124 prebivalci ,ki ima 88 m visoko zgradbo, tako da morda pa vsi živijo v njej

in sedaj še nekaj o predvideni mariborski stolpnici "nebotičniku", ki je imela ob prvi napovedi od 45 do 50 nadstropij in od 170 do 220 m ter ima sedaj trdno napoved ,da bo imela 35 nadstropij in zato ker sedaj govorimo samo o nadstropjih se v tej besedi skriva ena velika neznanka višina takšne stolpnice , ki ni nujno, da bo sploh najvišja v državi ob svoji izgradnji, saj sem tako med brskanjem najvišjih stavb po posameznih mestih naletel na ničkaj obetajoče višine 35 nadstropnih zgrad ,ki so se sukale med 105 in 140 m v ekstremnih primerih tudi do 150 m ali samo 98 m, v večini pa okoli 120 m, saj ne rečem, da ne more imeti 170 m ampak v tem primeru bo zanesljivo kakšnih 30 metrov antene .............

masarykova je dovolj široka da bi bila komot 6pasovna(tam kjer je zdaj avtobusna sta dva vozna pasa, širok parkirišče za bus kje je zihr placa za 3 pasove in pa pas za taksije in pa buse pri želežniški).

tisti dve na bavarskem dvoru sta malce vprašljivi na mestnem svetu še niso sprejeli sprememb zazidalnega načrta , vsaj mesece maja se ne bo pričela gradnja


A si ti to ziher? Zemljišča so se zdajšnjim investitorjem prodala že v času Simčičeve vladavine. Tudi prestavitev komunalnega kolektorja ja v večji meri financirala prav občina.

Nisem šel brat vsega materiala a po moje je zazidalni načrt že sprejet, ker drugače ne bi prestavljali kolektorja.

masarykova je dovolj široka da bi bila komot 6pasovna(tam kjer je zdaj avtobusna sta dva vozna pasa, širok parkirišče za bus kje je zihr placa za 3 pasove in pa pas za taksije in pa buse pri želežniški).

Pešči in kolesarji pa ko jih jebe, kajneda? ;)

Šlo bi s šestimi pasovi, ampak zelo zelo na tesno. Kar je brezveze, saj tudi ni potrebe. Raje dobro štiripasovnico z zadosti dolgimi zavijalnimi pasovi v vse smeri.

http://www4.slikomat.com/08/0104/giq-gragic.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/2156526.htm)



Evo tukaj se vse lepo vidi, koliko bo široka Masarykova...:cheers:


Vidi se tudi zazidava npr. P6 bo sodišče, P9 Tridana, P7 Veletekstil (za slednjega bo kmalu razpisan arhitekturni natečaj)...

Nižjo najvišjo stavbo v državi kot jo ima Slovenija (75 m) imajo v Evropi samo še :
- Liechtenstein
- San Marino
- Ciper
- Islandija
- Irska ( v gradnji so tri višje: 120 m 35N,125 m 40N in 117.7 m 32N )
- Črna gora

na svetu pa nekaj afriških, tihomorskih in karibskih držav uglavnem so razen afriških bolj micene državice to

tako je jasno, da imajo višje stavbe tudi v Monaku, Andori, Malti, Luksenburgu.....
v ZDA imajo celo vasi z nekaj sto prebivalci višje stavbe , zasledil sem eno vas z 124 prebivalci ,ki ima 88 m visoko zgradbo, tako da morda pa vsi živijo v njej

in sedaj še nekaj o predvideni mariborski stolpnici "nebotičniku", ki je imela ob prvi napovedi od 45 do 50 nadstropij in od 170 do 220 m ter ima sedaj trdno napoved ,da bo imela 35 nadstropij in zato ker sedaj govorimo samo o nadstropjih se v tej besedi skriva ena velika neznanka višina takšne stolpnice , ki ni nujno, da bo sploh najvišja v državi ob svoji izgradnji, saj sem tako med brskanjem najvišjih stavb po posameznih mestih naletel na ničkaj obetajoče višine 35 nadstropnih zgrad ,ki so se sukale med 105 in 140 m v ekstremnih primerih tudi do 150 m ali samo 98 m, v večini pa okoli 120 m, saj ne rečem, da ne more imeti 170 m ampak v tem primeru bo zanesljivo kakšnih 30 metrov antene .............

No nima nobene napovedi koliko bo. To so samo "trači", bo pa skoraj zagotovo višja od najvišje ljubljanske :) :lol: Tudi v Mb je v naslednjih letih za pričakovat gradnjo več višjih objektov, glede na to, da je splošno znano, da v mestu praktično ni moč dobiti novih pisarniških prostorov, mesto pa raste in raste. V mestnem svetu se bo letos sprejel prostorki akt za širše območje ob Titovi, jer naj bi vse to stalo.

Nižjo najvišjo stavbo v državi kot jo ima Slovenija (75 m) imajo v Evropi samo še :
- Liechtenstein
- San Marino
- Ciper
- Islandija
- Irska ( v gradnji so tri višje: 120 m 35N,125 m 40N in 117.7 m 32N )
- Črna gora

na svetu pa nekaj afriških, tihomorskih in karibskih držav uglavnem so razen afriških bolj micene državice to

tako je jasno, da imajo višje stavbe tudi v Monaku, Andori, Malti, Luksenburgu.....
v ZDA imajo celo vasi z nekaj sto prebivalci višje stavbe , zasledil sem eno vas z 124 prebivalci ,ki ima 88 m visoko zgradbo, tako da morda pa vsi živijo v njej

in sedaj še nekaj o predvideni mariborski stolpnici "nebotičniku", ki je imela ob prvi napovedi od 45 do 50 nadstropij in od 170 do 220 m ter ima sedaj trdno napoved ,da bo imela 35 nadstropij in zato ker sedaj govorimo samo o nadstropjih se v tej besedi skriva ena velika neznanka višina takšne stolpnice , ki ni nujno, da bo sploh najvišja v državi ob svoji izgradnji, saj sem tako med brskanjem najvišjih stavb po posameznih mestih naletel na ničkaj obetajoče višine 35 nadstropnih zgrad ,ki so se sukale med 105 in 140 m v ekstremnih primerih tudi do 150 m ali samo 98 m, v večini pa okoli 120 m, saj ne rečem, da ne more imeti 170 m ampak v tem primeru bo zanesljivo kakšnih 30 metrov antene .............

Deluje, kot bi bil zaradi tega malo zafrustrian... pa ti garantiram, da ti ni treba biti...

Glede mariborske stolpnice v predvideni višini pa srčno upam, da je nikoli ne bo

Primerjaš z mesti v ZDA - ravno prestolnica NIMA niti ene visoke stavbe, tako da je zelo od mesta do mesta odvisno, za kakšen tip gradnje se bo odločilo. V podkrepitev pa si preberite intervju z Marjanom Ocvirkom, strokovno avtoriteto iz tega področja, ki je bil objavljen v včerjašnjem Delu. (če ima kdo dostop do internetnega arhiva naj ga prosim prilima gor).

Deluje, kot bi bil zaradi tega malo zafrustrian... pa ti garantiram, da ti ni treba biti...

Glede mariborske stolpnice v predvideni višini pa srčno upam, da je nikoli ne bo

Primerjaš z mesti v ZDA - ravno prestolnica NIMA niti ene visoke stavbe, tako da je zelo od mesta do mesta odvisno, za kakšen tip gradnje se bo odločilo. V podkrepitev pa si preberite intervju z Marjanom Ocvirkom, strokovno avtoriteto iz tega področja, ki je bil objavljen v včerjašnjem Delu. (če ima kdo dostop do internetnega arhiva naj ga prosim prilima gor).

to se tudi meni tako dozdeva :D Najgrša so mesta, kjer imajo razpršene stolpnice po celem mestu, ob njih pa majhne hiše... se pravi brze neke urbanistične politike. Točno tako je trenutno v Sarajevu

Primerjaš z mesti v ZDA - ravno prestolnica NIMA niti ene visoke stavbe, tako da je zelo od mesta do mesta odvisno, za kakšen tip gradnje se bo odločilo.

Washington DC ma poslovne stavbe prbližno tko visoke kot Ljubljana najvišja je okoli 60m in je stara približno 20 let. Seveda tle ne štejem tistih bl zgodovinskih, kot je stara poštna stavba kjer so zdj not trgovine in je stara okol 100 let (96m) in ostalih spomenikov..


Glede Mariborske pa.. vse je odvisno al bodo not poslovni prostori al stanovanjski, zato tudi drugje taka velika razlika v višini glede na to da imata obe stavbi npr. 30 nadstropij.
(aja, pa je treba upoštevat 'architectural spires' ker dost stolpnic goljufa tako:D)

No nima nobene napovedi koliko bo. To so samo "trači", bo pa skoraj zagotovo višja od najvišje ljubljanske :) :lol: Tudi v Mb je v naslednjih letih za pričakovat gradnjo več višjih objektov, glede na to, da je splošno znano, da v mestu praktično ni moč dobiti novih pisarniških prostorov, mesto pa raste in raste. V mestnem svetu se bo letos sprejel prostorki akt za širše območje ob Titovi, jer naj bi vse to stalo.

Deluje, kot bi bil zaradi tega malo zafrustrian... pa ti garantiram, da ti ni treba biti...

Glede mariborske stolpnice v predvideni višini pa srčno upam, da je nikoli ne bo

Primerjaš z mesti v ZDA - ravno prestolnica NIMA niti ene visoke stavbe, tako da je zelo od mesta do mesta odvisno, za kakšen tip gradnje se bo odločilo. V podkrepitev pa si preberite intervju z Marjanom Ocvirkom, strokovno avtoriteto iz tega področja, ki je bil objavljen v včerjašnjem Delu. (če ima kdo dostop do internetnega arhiva naj ga prosim prilima gor).

to se tudi meni tako dozdeva :D Najgrša so mesta, kjer imajo razpršene stolpnice po celem mestu, ob njih pa majhne hiše... se pravi brze neke urbanistične politike. Točno tako je trenutno v Sarajevu

Washington DC ma poslovne stavbe prbližno tko visoke kot Ljubljana najvišja je okoli 60m in je stara približno 20 let. Seveda tle ne štejem tistih bl zgodovinskih, kot je stara poštna stavba kjer so zdj not trgovine in je stara okol 100 let (96m) in ostalih spomenikov..


Glede Mariborske pa.. vse je odvisno al bodo not poslovni prostori al stanovanjski, zato tudi drugje taka velika razlika v višini glede na to da imata obe stavbi npr. 30 nadstropij.
(aja, pa je treba upoštevat 'architectural spires' ker dost stolpnic goljufa tako:D)

No jaz verjamem, da stolpnica v Mariboru bo:) Dejstvo je tudi, da je župan rekel, da bosta 2, ker so se pojavli investitiorji. In dejstvo je tudi, da bodo na sosednjem zemljišču (območje Nigradovih barak) tudi stolpnice, saj je zemljišče kupil Konstruktor (ki mmg že gradi 3 17ke), ki je to že napovedal.
In vrjamem, da bo vsaj ena stolpnica višje od Ljubljanske. Pač ego Mariborčanov:lol::cheers:

p.s.: O stolpnici, bo razprava maja, tak, da lahko kmalu pričakujemo renderje:)

no malce vas moram razjezit:lol::lol::lol:
sem si kr mislu ,da boste našli Washington DC, ki res nima visokih stavb je pa tud druga resnica, da je večina stavb poravnanih v ring med 35 in 55 m no pa končajmo s tem in upajmo ,da bomo v sloveniji dobili čim višje, lepše atraktivnejše stolpnice morda tudi nebotičnike in predvsem, da bodo usklajene v nek ritem torej ne na strelane tu in tam, zato menim ,da bi bilo nujno razpisat arhitekturni natečaj za vse glavne mestne vpadnice tako v Ljubljani kakor Mariboru in občine bi morale pokupit kar da se veliko propadajočih objektov in zapuščenih zemljišč ob teh vpadnicah ter jih nato vložit v javno zasebno partnerstvo ki bi te arhitekturne rešitve za mestne vpadnice realiziralo.....
paše to nezazidana zemljišča in prazne porpadajoče objekte pa svinjsko obdavčit

no malce vas moram razjezit:lol::lol::lol:
sem si kr mislu ,da boste našli Washington DC, ki res nima visokih stavb je pa tud druga resnica, da je večina stavb poravnanih v ring med 35 in 55 m no pa končajmo s tem in upajmo ,da bomo v sloveniji dobili čim višje, lepše atraktivnejše stolpnice morda tudi nebotičnike in predvsem, da bodo usklajene v nek ritem torej ne na strelane tu in tam, zato menim ,da bi bilo nujno razpisat arhitekturni natečaj za vse glavne mestne vpadnice tako v Ljubljani kakor Mariboru in občine bi morale pokupit kar da se veliko propadajočih objektov in zapuščenih zemljišč ob teh vpadnicah ter jih nato vložit v javno zasebno partnerstvo ki bi te arhitekturne rešitve za mestne vpadnice realiziralo.....
paše to nezazidana zemljišča in prazne porpadajoče objekte pa svinjsko obdavčit

Delno se strinjam, je pa res da slovenska mesta in tudi njihov potencial ni mogoče enačiti z velemisti, od koder ti verjetno ideje o stolpnicah ob mestnih vpadnicah. Pa še to; kje pa piše da je recimo v Salzburgu slabše živet kod na Dunaju, ali v Trstu, slabše kod v Milanu.. upam da veš kaj sem ti hotel s tem povedat. Čar Lj je vsekakor kje drugje kot v stolpnicah, poleg tega so pa te stolpnice ki so v Lj proti tistim v pravih mestih prave male socialistične podrtijice .)

Delno se strinjam, je pa res da slovenska mesta in tudi njihov potencial ni mogoče enačiti z velemisti, od koder ti verjetno ideje o stolpnicah ob mestnih vpadnicah. Pa še to; kje pa piše da je recimo v Salzburgu slabše živet kod na Dunaju, ali v Trstu, slabše kod v Milanu.. upam da veš kaj sem ti hotel s tem povedat. Čar Lj je vsekakor kje drugje kot v stolpnicah, poleg tega so pa te stolpnice ki so v Lj proti tistim v pravih mestih prave male socialistične podrtijice .)

tale pojem je pa izreeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeedno neumn....ne vem ot kje ti ideja da so to socialistične...to niso socialistične...u kero kol evropsko mesto s stolpnicami starejšimi od 20 let boš vidu take stolpnce...pa nej bo to berlin (ex zahodni), bruselj, ljubljana al pa praga...to je pač takratni stil in vsekakor ne neki kvazipojmovanje socialističn...

najvišje stavbe v ljubljani:

- dimnik toplarne šiška 150 m
- diminik toplarne moste 100 m
- svetovni trgovinski center 18 nadstropij 75 m
- zvonik sv. jožefa 72 m
- S1 15 nadstropij 71.3 m
- nebotičnik 13 nadstropij 70 m
- TR3 12 nadstropij 69 m
- zvonik šetntjakobske cerkve 65 m
- BS3 vojkova 2*21 nadstropij 2*61 m
- BTC stolpnica 13 nadstropij 60 m
- avtotehna 15 nadstropij 60 m
- stolpnice na topniški 3*19 nadstropij 3*60 m
- TR2 12 nadstropij 58 m
- petrol 16 nadstropij 55 m
- metalka 15 nadstropij 55 m
- delo 15 nadstropij 51 m
- hotel lev 14 nadstropij 45 m

drugače pa, če še kdo ve za ostale višine ljubljanskih stavb

Lol kaj pa je to ? :D

......"Tramvajska proga bo potekala ločeno na severnem obrobju Masarykove ceste, ki bo štiripasovnica v celotnem poteku. Hkrati bo preurejena oziroma razširjena trasa Vilharjeve ceste, štiripasovnica bo po novem tudi Šmartinska cesta......
glede marsyakove k ste že gor neki omenjal.ene dobrih 200m jo je že zdei 6pasovne.zakaj je ne bi podalšal še do podhoda do šmartinske u 6pasovno.placa je dost če gledamo da bodo parkirišče avtobusov premestil na drugo stran.čez 10-15 let bojo pa jokalda morjo preuredit marsykovo u 6 zaradi preveč prometa, pa bojo težave.sm poglejte u zagrebu kje use majo use 6 pasovne pa niso zdei tok prometne sm pomoje že razmišljajo u naprej

Masarykova ni predvidena kot prava avenija. Kar je tudi smiselno, glavni promet je treba zbasati ven iz centra.

Pa verjemi, tudi če bi imeli osempasovnico, bi sčasoma ratala polna.

Deluje, kot bi bil zaradi tega malo zafrustrian... pa ti garantiram, da ti ni treba biti...

Glede mariborske stolpnice v predvideni višini pa srčno upam, da je nikoli ne bo

Primerjaš z mesti v ZDA - ravno prestolnica NIMA niti ene visoke stavbe, tako da je zelo od mesta do mesta odvisno, za kakšen tip gradnje se bo odločilo. V podkrepitev pa si preberite intervju z Marjanom Ocvirkom, strokovno avtoriteto iz tega področja, ki je bil objavljen v včerjašnjem Delu. (če ima kdo dostop do internetnega arhiva naj ga prosim prilima gor).

Nevem kako je lah en folk proti stolpnicam in to na forumu,ki je posvečen stolpnicam(skyscraper)city.To je kot,da bi jst logiral na čebelarski forum in pisal,da sm alergičen na čebele in da ne maram medu.
Pač ta forum je za ljubitelje stolpnic.Ok nism za, da v MB in LJ zgradijo tok stolpnic kot v Hongkongu,sam par 100metrskih bi pa lah mel v naših mestih.:)

se popolnoma strinjam s tabo...če se že gradi avenija potem naj bo vredna svojega imena ne pa kolovoz. k mam glih še svež spomin na beograd-sretna nova forumašima-tam so ulice ful široke pa pločniki lepo tlakovani pa široooooki tko k morjo bit(en obraten primer pri kazini kjer pločnik kar zmanjka)

smešno jst sm pa mislu da je forum namenjen urbanizmu in tem temam na splošno...

mene skrbi da je večini važna samo višina stolpnce....sam to ni vse...noben ne razmišla da je skupaj s skupino stolpnc treba mislt še na kej druzga...npr čist taka osnovna na povečanje prometa

in sploh velik raj bi meu u ljubljani nek pod 100metrski landmark z zares kvalitetno arhitekturo kot pa kvazilepe stolpnce ala PCL (100metrska je grda...tridana mi je pa ful srčkana)

pol kokr vs to mot je treba razmišlat o umestitvi v okolje...in je npr usaj men osebno logičn da znotri malega cestnega obroča ni dovoljena nvemkok visoka gradnja....kakšna bi pa bla pol silhueta centra k je zdj znana po gradu...bi se ljudje sprašval ej stari kje je pa grad?

tko da jst sam sm mišljenja da takalo navdušeno ploskaje usaki kracariji ker je visoka je ena največjih neumnosti (brezzamere)

QUOTE=zia the cashew;17482219]smešno jst sm pa mislu da je forum namenjen urbanizmu in tem temam na splošno...

mene skrbi da je večini važna samo višina stolpnce....sam to ni vse...noben ne razmišla da je skupaj s skupino stolpnc treba mislt še na kej druzga...npr čist taka osnovna na povečanje prometa

in sploh velik raj bi meu u ljubljani nek pod 100metrski landmark z zares kvalitetno arhitekturo kot pa kvazilepe stolpnce ala PCL (100metrska je grda...tridana mi je pa ful srčkana)

pol kokr vs to mot je treba razmišlat o umestitvi v okolje...in je npr usaj men osebno logičn da znotri malega cestnega obroča ni dovoljena nvemkok visoka gradnja....kakšna bi pa bla pol silhueta centra k je zdj znana po gradu...bi se ljudje sprašval ej stari kje je pa grad?

tko da jst sam sm mišljenja da takalo navdušeno ploskaje usaki kracariji ker je visoka je ena največjih neumnosti (brezzamere)[/QUOTE]

Pol se pa motiš.Na prvem mestu je namenjeno stolpnicam, sej ti že samo ime pove. Če ne verjameš poglej na glavni strani kaj je prva tema. SUPERTALLS,HIGHRISES šele nato je urbanizem-arhitektura,kar je itak samoumevno nato sledijo teme ceste,mostovi.Se pa strinjam s tabo ,neki z kvalitetno arhitekuro je treba narest.Razlika med nama je pa,da bi jst recimo neki kvalitetnega 100-150 meterskega ti pa 80 metrskega:lol:In itak valda daleč od centra.Valda navš iz BTC-ja gledu grad helov.Tam bi pasal kak 100-150m lepotec:):cheers:.

nism reku da bi raj 80m k 150m....js bi z veseljem gledu 300metrsko dokler bi bla kvaliteta na nivoju (in pod kvaliteto ne mislm steklen kvadr)

imo bi u ljubljani blo smotrno center pustit pod 100m ker kot je reku zia pač zaradi grada pa zgodovine, recimo u mostah al pa ZA bežigradom pa tudi višje stolpnice.

No sj vse lepo in prou.. samo par pripomb..

- Ja to je v prvi vrsti forum o stolpnicah, se ne da zanikat :D

- nek mali landmark zlepa ne bi postal prepoznaven, pa nj bi bil še tako lep in mu bi manjkala monumentalnost (dobra ideja za landmark bi bil Plečnikov parlament z malo kozmetičnimi popravki, npr. steklena kupola na vrhu.)

- Ljubljanska 'kao' silhueta z dominanto gradu ni poznana nikomur drugemu razen Ljubljančanom :cheers:

uh danes ste pa zgovorni.......
kar se tiče, da bi morali razpisati natečaje za vse glavne mestne vpadnice je to zelo nujno potrebno saj s tem ne mislim da bi gradili samo stolpnice ampak ,da bi vpadnice dokončno uredile saj sedaj vsak investitor gradi kar se mu zazdi, občina pa še povrhu vsega to podpira
z arhitekturnimi rešitvami za posamezno vpadnico bi pa dobili njeno usklajeno podobo z trgi , drevoredi, avtobusnimi in tramvaj postajališči, novodobnimi palačami ( mislim daljše objekte višine med 25 in 35 m ) , obnovljenimi in renoviranimi zgodovinskimi objekti, ter še drugo predvsem prepotrebno urbano opremo, to še pa zdaleč ne pomeni stolpnic pri katerih višina ne bi smela preseči 130 m ob Dunajski cesti, 100 m ob celovški lahko pa bi ob obvoznici v BTC- ju kjer je danes žito presegle tudi 200 m saj bi na tamkajšnem mestu najmanj skvarile podobo mesta prav tako ne bi smeli dopustit da se objekti znotraj ringa ob glavnih vpadnicah gradijo nižje od 15 m ob tržaški in 20 m ob dunajski, celovški in šmartinski cesti ter še marsikaj sem tudi mnenja da se kolizej zniža na 70 m,da se ob tivolski cesti med dunajsko in celovško ne smejo graditi stolpnice višje od 80 m saj potem izgubimo šmarno goro pri pogledu z gradu ..........

stolpnice ,ki jih imenuje nekdo socialistične so zato tako grde ker niso vzdrževane če bi bile sveže pleskane bi bile prava atrakcija v živih odtekih modre, rumene, rdeče, oranžne in še katere barve, še zdaleč pa niso tako grde kot v vzhodno evropskih mestih

nism reku da bi raj 80m k 150m....js bi z veseljem gledu 300metrsko dokler bi bla kvaliteta na nivoju (in pod kvaliteto ne mislm steklen kvadr)

Samo problem je, da veleumni možje mislijo, da v Ljubljano spadajo samo kvadri. Bom poiskal kakšnega ( nebotičnik ) ,ki se men dopade ter bi ga postavil na žitovo zemljišče v BTC.

no tukaj so

in sicer nekaj takega
-TOKYO | Cocoon Tower | 203m
http://photoimg.enjoyjapan.naver.com/view/enjoybbs/viewphoto/tselftalk/354000/20070929119104081657221900.jpghttp://img229.imageshack.us/img229/4995/07co82jl5.jpg

- SEOUL | Cheonho Central Palace | 606 ft | 185m | 49 fl |
http://img293.imageshack.us/img293/4175/ecb29ced98b8eb89b4ed838wx2.jpg

- DOHA | Al-Bidda Tower (Tornado Tower) | 200m | 43 fl |
http://i11.photobucket.com/albums/a178/dermonch/AlBiddaTower.jpg

- MOSCOW | Wedding Palace | 250m | 46 fl | U/C
http://sturman.ometro.net/journ/ssc/arx/marp_02.jpg

vglavnem čim bolj inovativno ter visoko okol 200m, da bo nekaj za občudovat

smešno jst sm pa mislu da je forum namenjen urbanizmu in tem temam na splošno...

mene skrbi da je večini važna samo višina stolpnce....sam to ni vse...noben ne razmišla da je skupaj s skupino stolpnc treba mislt še na kej druzga...npr čist taka osnovna na povečanje prometa

in sploh velik raj bi meu u ljubljani nek pod 100metrski landmark z zares kvalitetno arhitekturo kot pa kvazilepe stolpnce ala PCL (100metrska je grda...tridana mi je pa ful srčkana)

pol kokr vs to mot je treba razmišlat o umestitvi v okolje...in je npr usaj men osebno logičn da znotri malega cestnega obroča ni dovoljena nvemkok visoka gradnja....kakšna bi pa bla pol silhueta centra k je zdj znana po gradu...bi se ljudje sprašval ej stari kje je pa grad?

tko da jst sam sm mišljenja da takalo navdušeno ploskaje usaki kracariji ker je visoka je ena največjih neumnosti (brezzamere)

Se povsem strinjam s tabo... :)

blaszs, nočem moriti ali pa kaj, ampak lepo prosim, lahko kdaj med svojimi povedmi postaviš piko? Bi bilo verjetno lažje za brat vsem. ;)

No sj vse lepo in prou.. samo par pripomb..

- Ja to je v prvi vrsti forum o stolpnicah, se ne da zanikat :D

- nek mali landmark zlepa ne bi postal prepoznaven, pa nj bi bil še tako lep in mu bi manjkala monumentalnost (dobra ideja za landmark bi bil Plečnikov parlament z malo kozmetičnimi popravki, npr. steklena kupola na vrhu.)

- Ljubljanska 'kao' silhueta z dominanto gradu ni poznana nikomur drugemu razen Ljubljančanom :cheers:


ok ja no to sm res mau zamoču...sam me je zavedl k se pr ns tkoaltko razglabla tut o 5nadstropnih stavbah:lol:

primer landmarka ki ni visok--->vesolčk v gradcu...svetovno znana stavba...

ja sj tut ljubljančani nekaj veljamo in se mormo dobr počutit v mestu kjer živimo mar ne?

ok ja no to sm res mau zamoču...sam me je zavedl k se pr ns tkoaltko razglabla tut o 5nadstropnih stavbah:lol:

primer landmarka ki ni visok--->vesolčk v gradcu...svetovno znana stavba...

ja sj tut ljubljančani nekaj veljamo in se mormo dobr počutit v mestu kjer živimo mar ne?

hehe

ja samo je pa monumentalen, oz. čuden je bl primerna beseda :D in pol itk da se prime pri ljudeh, tko kot Atomium v Bruslju. Ni nujno da je visoko, samo če se že ne to cilja more bit pa preklemano zanimivo

vsekakor, v mestu se morejo itk najprej dobr počutit prebivalci in šele nato vsi ostali (v perfektnem svetu) hehe

kokr sm hodu okol....mislm sej so mi ušeč usa mesta kjer sm biu (drgač nebi potvou mar ne:) ) ampak ljubljana se mi zdi najboljši približek popolnemu svetu...dobr so določene stvari kot so promet ipd...ampak živet u ljubljani je super...in samo še na bolš gre :)

Brez veze razglabljat o stolpnicah v starem mestnem jedru(ringu),ker je vsem jasno,da tm ne pašejo.Sam ni mi pa jasn kako lah nasprot WTC-ja nabašejo 4 nadstropn toaster zravn njega bo zrasla prav tako 4 nadstropna poslovna stavba Dunajska cesta in si že kr predstavljam kako so lepo znižal Rotondo na 5 nadstropij,da bojo lah mel lepo višinsko poglihane stavbe.Upam,da se motim in da bo Rotonda8-9 nadstropna.:)

hehe cool.. zdej samo še en Project za naslednje stoletje - Weather regulator (da odnese meglo in uravnava sončne dni :D (pa ne mi rečt da je OT, ker je moj idejni projekt :colgate:

Samo problem je, da veleumni možje mislijo, da v Ljubljano spadajo samo kvadri. Bom poiskal kakšnega ( nebotičnik ) ,ki se men dopade ter bi ga postavil na žitovo zemljišče v BTC.

Je en majhen hakelc (pa za to niso krivi ravno mestni velmožje). Nekvadratna stolpnica je ustrezno dražja za gradnjo. To pomeni, da je kv. meter prostora za prodajo še dražji. Kar pomeni manj potencialnih kupcev (ni skrivnost, da je precej poslovnih prostorov v novejših zgradbah nezasedenih že vrsto let). Komplicirane stolpnice so pač drage, pri nam pa nimamo ravno šejkov in nafte, da bi sedaj razsipavali s stolpnicami (mesto še enega bogega tramvaja ne more uvesti). Tudi zasebni kapital je proti kakim moskovskim, londonskim in pariškim magnatom navadno "revše trapasto".

Kolikor ste eni tukaj navdušeni nad prostoročnimi krivuljami futurističnih nebotičnikov, bo treba še malo bolj realno pogledati.

kokr sm hodu okol....mislm sej so mi ušeč usa mesta kjer sm biu (drgač nebi potvou mar ne:) ) ampak ljubljana se mi zdi najboljši približek popolnemu svetu...dobr so določene stvari kot so promet ipd...ampak živet u ljubljani je super...in samo še na bolš gre :)

Čas bo da spraviš svojo rit iz Ljubljane in prideš v Maribor:lol::lol:

Sicer pa, ko tolko govorimo o teh stolpnicah. Ljubljana hoče bit vsaj podobna velemestom, in zato pač še rabi kako stolpnico. Keber ma pa čisto prav, bolj je komplicirano bolj je drago.
Sicer pa bo očitno po lepoti najboljša BTC stolpnica (upam, da bo tista črna odštekana)

Je en majhen hakelc (pa za to niso krivi ravno mestni velmožje). Nekvadratna stolpnica je ustrezno dražja za gradnjo. To pomeni, da je kv. meter prostora za prodajo še dražji. Kar pomeni manj potencialnih kupcev (ni skrivnost, da je precej poslovnih prostorov v novejših zgradbah nezasedenih že vrsto let). Komplicirane stolpnice so pač drage, pri nam pa nimamo ravno šejkov in nafte, da bi sedaj razsipavali s stolpnicami (mesto še enega bogega tramvaja ne more uvesti). Tudi zasebni kapital je proti kakim moskovskim, londonskim in pariškim magnatom navadno "revše trapasto".

Kolikor ste eni tukaj navdušeni nad prostoročnimi krivuljami futurističnih nebotičnikov, bo treba še malo bolj realno pogledati.

Če bi bile toliko dražje potem nebi trigranit na prvem renderju za pcl ponudil višjo in ovalno stolpnico.

Sicer pa bo očitno po lepoti najboljša BTC stolpnica (upam, da bo tista črna odštekana)

Js tut upam da bo tista.. Čeprav že vidim da bo na koncu izbrana tista neposrečena kopija WTC-ja z nekimi belimi črtami.. ker kao 'najbolj ustreza potrebam' in yadda yadda yadda (Seinfeld:D) ...

Fora vsega tega je - da naj ne oglašujejo takih stolpnic kot novi 'landmark' nekega območja, ker to niso in nikoli ne bodo, ampak so tako kot neki industrijski obrati - funkcionalne in nč drugega.

Če bi bile toliko dražje potem nebi trigranit na prvem renderju za pcl ponudil višjo in ovalno stolpnico.

Da privabi, seveda.

Čas bo da spraviš svojo rit iz Ljubljane in prideš v Maribor:lol::lol:
(upam, da bo tista črna odštekana)

sm že biu...je sicer lep in use...ampak jst sm že od otroštva zaljubljen u ljubljano

Jst pa kontinenta ne prenesem =) :D

itak ljubljana je najlepša najboljša...rad jo imam ...ljubljana je moja, ljubljana je edina

mja sj je ql.. sam sm bil 3 dni gor zdej konc decembra in me je vreme čist zamorilo

Oh Ljublajančanke so super, pa tak odprte, prijazne, pa ful lušne no....tak se mi je vsaj zdelo ko sem bil za novo leto tam z klapo, al pa je bil samo alkohol...?!?

Oh Ljublajančanke so super, pa tak odprte, prijazne, pa ful lušne no....


Ja seveda so, ko ga imajo konkretno v riti...^^


...alkohola seveda.:lol::lol::lol:

pa kolk ga nesejo to je kr neverjetno
:cheers::cheers::cheers::cheers:



p.s.

tole sicer ne paše tle ane?

jst sm tudi skorajda zaljubljen u ljubljano, čeprav živim že cel čas na obali (edino moj oče je 20 let živel u lj)

Par fotk Supernove z mobilca, fasada je že skoraj nared sam še notr pošlihtajo:

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Slika004.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Slika014.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Slika000.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Slika016.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Slika010.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Slika015.jpg

pa naprej od Leclerca ene stavbe Viator & Vektor rušijo ene pa prenavljajo:

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Slika017.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Slika019.jpg

^^super slikce:okay:, kdaj naj bi že bla suprnova dokončana? pa dve al več faz bo ne, kolk naj bi mela na koncu kvadrature?

^^super slikce:okay:, kdaj naj bi že bla suprnova dokončana? pa dve al več faz bo ne, kolk naj bi mela na koncu kvadrature?

Imela bo okol 70 tisoč kvadratnih metrov. Zgrajena bo v dveh fazah in končana naslednje leto.

ja, vse skupaj bo končano jeseni 2009

Par fotk Supernove z mobilca, fasada je že skoraj nared sam še notr pošlihtajo:

To pa je neverjeten napredek. Če pomislim, v kakšnem stanju je bilo gradbišče še 2 meseca nazaj.

^^temu se reče instant gradnja:lol:

^^DVE NOVICI POVEZANI Z EMONIKO^^

Projekt na "najboljšem zemljišču v Ljubljani" (http://ppmol.org/urbanizem5/kliping/3256503-zemljisce-emonika.pdf)

Emonika nespremenjena ohranja le postajališča LPP (http://ppmol.org/urbanizem5/kliping/3254484-emonika-cerar.pdf)

^^hmm kje je pa treba hodit čez tire na peron:?

glede supernove tnx:)

^^hmm kje je pa treba hodit čez tire na peron:?

glede supernove tnx:)

Je nekaj takšnih mest nižje dol pri postaji, sam jaz še nisem šel čez njih.

Lep pozdrav vsi, sm obiskovalec foruma že nekej časa, dons sm se pa končno spravu še registrirat. To sm naredu zato, da bi dal gor par novih fotk od rotonde, zj pa vidm da ne morm dajat attachmentov, pa me zanima kako se to spedena.. LP

Lep pozdrav vsi, sm obiskovalec foruma že nekej časa, dons sm se pa končno spravu še registrirat. To sm naredu zato, da bi dal gor par novih fotk od rotonde, zj pa vidm da ne morm dajat attachmentov, pa me zanima kako se to spedena.. LP

Kot prvo pojdi na Roll call in glasuj za Slovenijo : http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=565088 :)

Slike pa dodaš tako da jih naložiš na nek server. recimo www.slikomat.si , potem pa prilepiš link :)

Dobrodošel! :cheers:

Preuredili bodo tudi podobo parcele Veletekstila ob železniških tirih proti vogalu Masarykove in Šmartinske ceste

torek, 08.01.2008
Tekst: Peter Pahor

LJUBLJANA - Investitorji na območju prihodnjega Potniškega centra Ljubljana ob Masarykovi cesti in Vilharjevi cesti objavljajo arhitekturne natečaje kot po tekočem traku. Po Emoniki, kompleksu z novo avtobusno in železniško postajo, sodni palači in poslovno-stanovanjskem projektu Vilharjeva bodo arhitekti temeljito preuredili še podobo parcele Veletekstila ob železniških tirih na vogalu Masarykove ceste in Šmartinske ceste.

Na skoraj 17.000 kvadratnih metrih je po zazidalnem načrtu mogoča gradnja 65-metrske stolpnice in petih stavb, visokih od 10 do 36 metrov. S tem natečajem bo torej zaokrožena podoba na vogalih Masarykove ceste in Vilharjeve ceste, kjer bodo vsaka na svojem koncu stale štiri stolpnice, visoke od 60 do 100 metrov, kolikor bo merila višja stavba Emonike.

Včeraj v Veletekstilu za informacije o projektu niso bili dosegljivi, je pa zanimivo, da je že konec avgusta lani direktor Anton Maglica z iztisnitvijo malih delničarjev še utrdil svoje večinsko lastništvo v podjetju, ki se mu očitno obeta velik nepremičninski posel.

Podobna gradnja na vogalu Vilharjeve ceste in Šmartinske ceste je namreč ocenjena kar na 50 milijonov evrov, tudi pri tem projektu pa je lastništvo precej zanimivo, saj v vlogi tretjinskega investitorja nastopa Igor Jurančič, nekdanji načelnik ljubljanskega oddelka za urbanizem. Le korak od načrtovanega potniškega centra na Bavarskem dvoru družbi Immorent in Bavarski dvor vsaka na svoji strani Slovenske ceste načrtujeta 70-metrsko stolpnico. Medtem ko so v prvi že končali arhitekturni natečaj, pa so tega v Immorentu šele objavili in bo po načrtih končan spomladi.

Gradnja se bo začela v drugi polovici leta, do takrat pa so na parceli uredili peščeno parkirišče za zaposlene in stranke Telekoma Slovenije, ob robu parkirišča pa postavili drogove z zastavami članic Evropske unije.

VIR: Dnevnik (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/291267/)

Zadnja razprodaja v Centromerkurju

V prenovljeno Urbančevo hišo bo svetovne blagovne znamke oblačil prihodnje leto pripeljal Magistrat International

torek, 08.01.2008
Tekst: Jana Petkovšek

LJUBLJANA - Tudi v veleblagovnici Centromerkur na Trubarjevi so se včeraj začele razprodaje oblačil, ki pa bodo zadnje, saj mora podjetje Urbančevo hišo do konca tega meseca izprazniti, ko se izteče najemna pogodba.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/3a28c3fee183833a41384018b45f726b.jpeg
(Foto: Dnevnik)

V začetku leta 2003 so v denacionalizacijskem postopku poslopje vrnili prvotnim lastnikom. Dediči rodbine Urbanc poslopja ne nameravajo prodati, pač pa ga bodo temeljito obnovili, v najem pa ga dali podjetju Magistrat International. Sprva so lastniki tudi razmišljali, da bi v Urbančevi hiši uredili hotel, a so to zamisel kmalu opustili.

"Pogodba o dolgoročnem najemu je že podpisana. Lastniki bodo to čudovito poslopje na elitni lokaciji v osrčju mesta prenovili. Če bo obnova tekla po načrtih, bomo v poslopju svoje izdelke kupcem ponudili sredi prihodnjega leta. Za nas je to dolgoročen projekt, ki se ga zelo veselimo," je povedala Jožica Brcar, komercialna direktorica Magistrata International.

Katere svetovno znane blagovne znamke oblačil in modnih dodatkov bodo ponudili v etažah od kleti do drugega nadstropja, Jožica Brcar ni želela povedati, je pa poudarila, da bodo z njimi posodobili in obogatili ponudbo oblačil, med blagovnimi znamkami pa bo gotovo mogoče najti večino tistih, ki jih kupci že najdejo v Emporiumu.

"Zanimanje je bilo veliko. Ko smo temeljito pregledali, kateri ponudnik, med njimi so bili tudi tuji, je najbolj primeren, smo izbrali Magistrat International. Želimo si posebnost Urbančeve hiše vpeti v mesto in vanjo vnesti pravi utrip," je povedal lastnik Jorg Kosler. Koliko bo stala obnova, nam ni želel natančno povedati, "bo pa številka sedemmestna," je povedal Kosler, ki se nadeja, da bo hiša v vsem svojem sijaju vnovič zaživela v drugi polovici prihodnjega leta.

Centromerkurjeva veleblagovnica je bila v Urbančevi hiši več desetletij, vse do leta 2006 pa jim najemnine ni bilo treba plačevati. Centromerkurjeve prodajalke, ki so jih odpustili, so dobile odpravnino, ko so najemno pogodbo lani podaljšali, pa so z nekaterimi še za eno leto obnovili pogodbo o zaposlitvi, je pred časom pojasnil Dušan Eržen, direktor Centromerkurja.

www.dnevnik.si

Marca "prva lopata" za trnovski center starejših

Marca "prva lopata" za trnovski center starejših
V mestnem stanovanjskem skladu pričakujejo, da bodo skupaj z družbo Deos, ki je sovlagatelj trnovskega centra, lahko do konca februarja že podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem


torek, 08.01.2008
Tekst: Milena Ule

LJUBLJANA - Za načrtovano gradnjo centra starejših Trnovo poteka postopek izbora izvajalca gradbenih in obrtnih del, ki ga omogoča dokončno gradbeno dovoljenje. V mestnem stanovanjskem skladu pričakujejo, da bodo skupaj z družbo Deos, ki je sovlagatelj trnovskega centra, lahko do konca februarja že podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem, ki naj bi se takoj zatem lotil gradnje objekta, s katero sovlagatelja zamujata že več mesecev.

Odgovorni za prelaganje začetka zidave so v prvi vrsti mejaši ob Devinski ulici, konkretno družina Mihor, ker si neupravičeno lastijo del gradbene parcele in s tožarjenjem onemogočajo pravnomočnost gradbenega dovoljenja.

Ker s tem povzročajo škodo ne le starejšim občanom in občankam, ki težko čakajo, kdaj se bodo lahko potegovali za življenje v novem trnovskem centru z domom za 160 stanovalcev in 60 oskrbovanimi stanovanji, temveč tudi obema sovlagateljema, je mestni stanovanjski sklad decembra na ljubljanskem okrožnem sodišču vložil zajetno odškodninsko tožbo proti Mihorjevim.

Skladov odškodninski zahtevek zaenkrat znaša 166.381 evrov in povračilo vseh sodnih stroškov, odškodninski zahtevek pa bodo razširili za vse nadaljnje zamude, ki jih bodo morebiti še povzročili toženci.

www.dnevnik.si

Lep pozdrav vsi, sm obiskovalec foruma že nekej časa, dons sm se pa končno spravu še registrirat. To sm naredu zato, da bi dal gor par novih fotk od rotonde, zj pa vidm da ne morm dajat attachmentov, pa me zanima kako se to spedena.. LP

Dobrodošel! :cheers:

Tuki smo obdelali vstavljanje slik. Zdej pa na delo!:lol:

http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?p=16952465#post16952465

Pleènikov stadion so zaprli
Marca naj bi zagradili celotni objekt, obnova do oktobra 2010 – Zaradi avtosalona na sodišèe – Težave z ilegalnimi uporabniki – Kaj bo s spomeniškim varstvom?
Tor 08.01.2008
Ljubljana– Za Bežigradom so se zaèele priprave na celovito obnovo stadiona. Lastnik, družba Bežigrajski športni park (BŠP) je z novim letom zaprla vrata stadiona, v prihodnjih dneh pa bodo zaèeli manjša dela. Do konca marca naèrtujejo pridobitev dela gradbenih dovoljenj, bežigrajski stadion pa naj bi bil obnovljen do oktobra 2010.
Joc Peèeènik je sporoèil, da bodo najprej odklopili komunalne vode, konec januarja pa bodo zaèeli pospravljati stadion in odstranjevati manjše predmete, nato bodo opravljali restavratorska dela. Konec marca naj bi zaèeli pripravljalna dela za obnovo in zagradili celotni prostor, vkljuèno z vrtièki. Peèeènik je povedal, da imajo za zdaj še doloèene težave z uporabniki stadiona, saj imajo nekateri še pogodbe iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, njihovo pravno nasledstvo pa nikoli ni bilo urejeno. Prav tako jim težave povzroèajo številni ilegalni uporabniki stadiona.
»Samo vprašanje èasa je, kdaj se bodo ti ljudje odstranili,« meni Peèeènik in dodaja, da jim bodo najpozneje marca z zagraditvijo celotnega obmoèja onemogoèili dostop do objekta. Spomladi bodo opravili tudi nujna kanalizacijska dela in odstranili vrtièke.
Obnoviteljem povzroèa težave tudi avtosalon na nekdanji bencinski èrpalki, ki ima po besedah Peèeènika pogodbo še iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, najemnine pa ne plaèuje nikomur. »Èe se ne bomo dogovorili, bo družba BŠP sodno preganjala lastnika avtosalona in od njega izterjala tudi pretekle najemnine. V tem delu zemljišèa se nam ne mudi. Naèrtujemo, da bomo sodni proces konèali v letu dni in pol. Jasno je, da gre samo za izsiljevanje najemnika, ki ne plaèuje najemnine,« je poudaril Peèeènik.
Avtosalon in ilegalni uporabniki niso edine ovire pri obnovi bežigrajskega stadiona. Še vedno je nerešeno vprašanje spomeniškega varstva. Po mnenju ministrstva za kulturo je stadion »eden kljuènih spomenikov Pleènikove Ljubljane in si zato prizadeva za ohranitev njegove spomeniške substance«.
Nina Orel, predstavnica za stike z javnostjo ministrstva za kulturo, je sporoèila, da je v postopku gradivo, ki obravnava možnost za razglasitev Pleènikove Ljubljane za spomenik državnega pomena.
Maša Jesenšek

joj ti si morš če Č-je pa É-je poštimat, da ne prhajajo pol vn fore ala 'Joc Peéeénik' :D Al vidim samo js to?

Pa super novica, je bil že čas.. Pa nj dajo mir s tisto Plečnikovo Ljubljano - stadion je njegov definitivno faliran projekt - Shame on you Plečnik and a plague upon your house, Mrs. Orel ! :D

bedno to da bo tam gradil/obnavljal stadion...rajši bi se zoki pa joc nekako pomenla pa oba investirala v stadion stožice kateri bi bil boljši in večji, tako pa bomo meli 2 z kapaciteto 16k...in pol recimo bo spet slo reprezentanca ful dobra enkrat in bo spet premajhen stadion...bedno to da se ne morta neki zment ampak se mi zdi kot da hočta druga drugemo neki dokazovat, sucks.

Ne vem, meni se ne zdi tako slabo, eden je klubski stadion, drugi pač reprezentančni..

Ne vem, meni se ne zdi tako slabo, eden je klubski stadion, drugi pač reprezentančni..


Glede na to da se bo ob Vojkovi gradil študentski dom / kampus bi bilo stadionu v Stožicah smiselno dodat še atletsko stezo. Skupaj z dvorano bi potem lahko precej razbremenili edino študentsko dvorano v Rožni dolini...:cheers:

Smiselno bi bilo, vendar moderni nogometni stadioni se ne gradijo več tako in se mi zdi, da je prav, da je tako. Se pa strinjam s postavitvijo atletske steze na območju.

Smiselno bi bilo, vendar moderni nogometni stadioni se ne gradijo več tako in se mi zdi, da je prav, da je tako. Se pa strinjam s postavitvijo atletske steze na območju.

Ja, sam po mojem se nam ne splača imet sam nogometnega stadiona, ker ne bi bil rentabilen. Rajši da je univerzalen ala olimpijski =) IMO :)

Lep pozdrav vsi, sm obiskovalec foruma že nekej časa, dons sm se pa končno spravu še registrirat. To sm naredu zato, da bi dal gor par novih fotk od rotonde, zj pa vidm da ne morm dajat attachmentov, pa me zanima kako se to spedena.. LP

Dobrodošel dreytl:wave:

Tuki maš še en link za slikehttp://imageshack.us/

Ja, sam po mojem se nam ne splača imet sam nogometnega stadiona, ker ne bi bil rentabilen. Rajši da je univerzalen ala olimpijski =) IMO :)

Glede na to da bosta 2 stadiona z isto kapaciteto, bi bilo smiselno če bi en imel atletsko stezo.:cheers:

ja js sm tud za atletsko stezo, a potem je nobeden ne bo mew?

bežigrad bo nogometni - se pravi da brez steze (I think:D)

Sj se bo lahko v Stožicah laufalo kros po strehi no :D

Pa glede enega mega stadiona je za Ljubljanske razmere čist bzv. Tudi če bi bla nekoč (dvomljivo:D) spet slovenska reprezentanca to kr je bla, na samo eni tekmi (zadnji kvalifikacijski takrat), se ne bi obdržala kjerkoli in ne bi polnila tribun tko kot v južni ameriki ipd.. pač to je treba vzet v zakup

NOVICA S POMENLJIVIM NASLOVOM

Ljubljana, kaj te čaka (http://ppmol.org/urbanizem5/kliping/3259417-ljubljana-jana.pdf) (vir JANA in MOL )

ja js sm tud za atletsko stezo, a potem je nobeden ne bo mew?

Vzušje na stadionih brez atletske steze je miljonkrat boljše.Ozvočenje je boljše+gledalci so čisto bliz igralcev in je nekak bl zanimiv.Jst (jaz:)) nam nč pogrešal atletsko stezo.

^^^^Dva stadiona z takšno kapaticeto( 15-16 tisoč sedeži ) sta morda res preveč, no prej kot preveč sta neuporabna za manjše športne dogodke in prireditve sta prevelika za večje pa premajhna.

Tako ,da moje mnenje je enega z 8 tisoč sedeži in enega z 25 tisoč sedeži po možnosti še z atletsko stezo.
^^^^

Vzušje na stadionih brez atletske steze je miljonkrat boljše.Ozvočenje je boljše+gledalci so čisto bliz igralcev in je nekak bl zanimiv.Jst (jaz:)) nam nč pogrešal atletsko stezo.

to verjamem, ampak kakšno vzdušje bo pa na atletskih prireditvah če ne bo atletske steze:D, ok sej mamo ZAK v šiški s kapaciteto 4000 kar je za atletiko vrjetno čist dost, edino zdj če bi gostili kako večje prvenstvo..

sej res a mogoče kdo ve a je pri ZAK-u odprto da bi zgradili nadaljnje tribune, zdaj so z vseh straneh hribčki, pol bi pa meli še tretji konkretni stadion za atletiko:cheers:..

Vzušje na stadionih brez atletske steze je miljonkrat boljše.Ozvočenje je boljše+gledalci so čisto bliz igralcev in je nekak bl zanimiv.Jst (jaz:)) nam nč pogrešal atletsko stezo.

Če tekma ni po tvoji volji imaš bližje tarče ( igralce, trenerje,...),saj veš steklenice, bakle, transparenti in še marsikaj ...pač frči.

to verjamem, ampak kakšno vzdušje bo pa na atletskih prireditvah če ne bo atletske steze:D, ok sej mamo ZAK v šiški s kapaciteto 4000 kar je za atletiko vrjetno čist dost, edino zdj če bi gostili kako večje prvenstvo..

sej res a mogoče kdo ve a je pri ZAK-u odprto da bi zgradili nadaljnje tribune, zdaj so z vseh straneh hribčki, pol bi pa meli še tretji konkretni stadion za atletiko:cheers:..

Skor nemogoče,ker je proga 20-25m od atletske steze.