tako bi moral v ljubljani začet urejat vsaj center mesta, npr. slovensko cesto

Če se nekomu uspe registrirat na forum, ki ga na nek način mora najti, je potem mogoče preveč od mene, če pričakujem, da je človek sposoben zguglat termin "avenija"?

Ne, vendar pa je bil tvoj pristop aroganten in žaljiv.

a se vi vsi skupaj zavedate, koliko balasta ste vnesli sedaj v ljubljana thread s temi avenijami, bulvarji, njujorkom

ko greš nazaj kaj iskat, imaš zaradi tega trikrat več strani za prečekirat

tudi to ima eno mikro vezo z ljubljano hehe.. če pa čš kaj iskat, ni taka grozna reč 2x več kliknt miško. Sicer pa maš search opcijo :p

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Scan0032.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Scan0031-1.jpg

Sem pa sprožil en val s temi avenijami enimi.
jah v slovenščini nisem nič pametnega najdel, angleško pa že tako komaj znam komsi-komsa, tako da ne bi razumel preveč zakaj se gre. Za bulvarje pa sploh prvič slišim. Jah, vem da izpadam zabit kot čoban, samo na forumih vedno dobiš bolj praktične odgovore, sem se pa seveda tudi bal in hkrati tudi dognal da se ne moreš izogniti kritik metrodusovih in podobnih nasplošno.

Hvala vsem, ki ste poskusil razložit :)

Sem pa sprožil en val s temi avenijami enimi.
jah v slovenščini nisem nič pametnega najdel, angleško pa že tako komaj znam komsi-komsa, tako da ne bi razumel preveč zakaj se gre. Za bulvarje pa sploh prvič slišim. Jah, vem da izpadam zabit kot čoban, samo na forumih vedno dobiš bolj praktične odgovore, sem se pa seveda tudi bal in hkrati tudi dognal da se ne moreš izogniti kritik metrodusovih in podobnih nasplošno.

Hvala vsem, ki ste poskusil razložit :)

Točno, I'm the bad guy ;-)

"Podjetje Condor Real je največji najemodajalec Sportine."

Ma, nemoj. :lol:

Condor Real je (tako kot Sportina) firma v lasti Bahtijarja Bajrovića - oziroma v lasti njegovih podjetij registriranih v Liechetnsteinu. In se - kot že njeno ime pravi - ukvarja z investicijami v nepremičnine. Lani je bil njihov najodmevnejši posel nakup Vile Prešeren na Bledu od MORSa.

http://img254.imageshack.us/img254/3580/60026274ui2.jpg

Zato tudi ne čudi, da imata tako Sportina kot tudi Condor Real enka uradna naslova tko v SLO kot v LIE. Kot tudi ne, da Condor Real kupi nempremičnine in jih potem da v najem Sportini. :nuts:

Sicer pa Sportina postaja najpomembnejši najemnik po skoraj vseh shopping centrih po Sloveniji.

In hvalabogu, da se bo z 9ko nekaj zgodilo kmalu. Upam.

______

Glede bulevarjev in avenij:

- avenija je katerakoli cesta / pot z zasajeni drevesi na obeh straneh = dejansko (dvostranski) drevored :)

- bulevar pa je široka večpasovna (lahko tudi vključno s tramvajskim tirnim pasom) pomembna mestna cesta, pogosto z zelenim presredkom; pločniki in kolestarskimi stezami ter parkirnimi prostori ob strani; ponavadi so to vpadne ceste in so ob njih locirane pomembnejše stavbe (oblikovno in funkcijsko)

Bulevar je lahko tudi avenija - če je obdan z drevoredom. Ali obratno - avenija je lahko tudi bulevar. :cheers:


Dejansko so pri nas vse glavne vpadnice (vsaj na določenih delih) skoraj pravi bulevarji: Celovška, Dunajska, Zaloška, Tržaška, Šmartinska (še najbližje Dunajska med GR in Linhartovo). Niso pa avenije!

Ljubljanska avenija je npr Vilharjeva na določenih delih. Ali pa npr. Linhartova deloma itd. Pa še kaka bi se našla. :cheers:

Drugače pa je v Tivoliju kar nekaj avenij. ;)

Je pa res, da precej ljudi zamenjuje bulevarje in avenije. Tudi na MOL se kdo najde. :nuts:

Na območju Tobačne: Od tovarne cigaret do luksuznih stanovanj
Na območju Tobačne je v sklopu urejanja degradinarnih območij predvidenih 565 dražjih stanovanj, prestižni hotel in dve večnamenski športni ali kulturni dvorani.

V začetku prihodnjega leta se bodo začela gradbenega dela na območju nekdanje Tobačne. Gre za enega največjih ljubljanskih projektov urejanja degradiranih območij, saj je naložba Imosa in SGP Graditelja ocenjena na 290 milijonov evrov, kar je celo več od nove železniške in potniške postaje Emonika in le za 80 milijonov manj od kompleksa športnega parka Stožice s stadionom, dvorano in velikim nakupovalnim središčem.

Velik kompleks, ki ga sestavlja devet od 14- do 20-nadstropnih stolpnic ter predvidoma še višji nebotičnik na križišču Tržaške in Tivolske ceste, bosta investitorja gradila v treh fazah do leta 2016. Najprej bosta na vrsti stolpnici na severozahodnem vogalu ob Tivolski cesti, v katerih bodo večinoma poslovni prostori, v pritličnih prostorih oziroma podestu bo večje trgovinsko središče, v zgornjih nadstropjih pa stanovanja. Kmalu zatem se bo začela gradnja nebotičnika, v katerem bo predvidoma luksuzni hotel. Prva faza bo zgrajena do leta 2013.

Skupaj bo v Tobačni city, kot sta jo poimenovala investitorja, 565 stanovanj na 52.500 kvadratnih metrih površin v zgornjih nadstropjih stolpnic, poleg trgovskih in poslovnih prostorov ter hotela pa bosta investitorja mestu namenila dve večnamenski dvorani s skupno avlo za kulturne in športne prireditve.

Čeprav bo točen program določen šele z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki ga pripravljajo na mestnem oddelku za urejanje prostora, bo kar nekaj sprememb prometne infrastrukture. Tako je predvidena gradnja nove ceste tik ob železnici mimo Tobačne na Tivolsko cesto, gradnja štirih podhodov (pod Tržaško in Tivolsko cesto ter dva pod železniško progo) ter dveh avtobusnih postajališč ob Tivolski. Območje bo podkleteno s tremi garažnimi kletmi s 3000 parkirnimi mesti. Za dostop do garaže bosta dva uvoza na severnem delu območja.

V Tobačni city bodo na okoli 15 odstotkih zemljišča ostale tudi spomeniško zaščitene stavbe. Starejši del območja bo namenjen upravnim ter predvsem kulturnim ter družabnim aktivnostim. Predvidena so umetniška stanovanja, galerije, muzej, kavarna in restavracije.

vir dnevnik:


"Zdrahe" v mestnem središču
Stanovalci v središču prestolnice se pritožujejo nad delovanjem kluba K4, društvom Stigma in brezdomci

sreda, 19.03.2008
Tekst: Anja Hreščak

LJUBLJANA - Klub K4 na Kersnikovi, društvo Stigma, ki je novembra lani začelo delovati na Petkovškovem nabrežju, ter brezdomci so glavni problemi, zaradi katerih se pritožujejo stanovalci v središču Ljubljane.


(Foto: Dokumentacija Dnevnika)


"Kričijo in urinirajo na ulici!"

Stanovalce Kersnikove, Dvoržakove, Pražakove, Vošnjakove, Gosposvetske in Slovenske ceste moti hrup, ki ga povzročajo obiskovalci kluba K4. Poudarjajo, da živijo na "elitnih lokacijah v središču mesta, ki po svoji definiciji zahtevajo mir in ureditev razmer". Zato so Mestni občini Ljubljana (MOL) predlagali nove lokacije za druženje mladih, in sicer Rog, Kino Šiška in Mostec. Stanovalci omenjenih ulic so sestavili tudi iniciativni odbor, ki se med drugim zavzema za izselitev Študentske organizacije (ŠOU) v Ljubljani iz stavbe na Kersnikovi 4.

V ŠOU v Ljubljani pravijo, da se doslej stanovalci še niso obrnili nanje s svojimi težavami, nad obtožbami pa so zgroženi. "Ne moremo razumeti, na kakšen način študentje, ki prihajajo sem po študentske bone, motijo mir okoliških stanovalcev. Prodaja študentskih bonov poteka samo podnevi, ko je Kersnikova ulica tudi tako ali drugače zelo prometna," je povedala Zala Praprotnik iz ŠOU v Ljubljani.

Tudi v K4 se doslej s stanovalci še niso soočili, saj se ti s svojimi problemi niso obrnili nanje. "V Klubu K4 smo vedno pripravljeni na dialog. Leta 2004 smo izvedli vrsto ukrepov za znižanje hrupa, v zadnjih treh letih pa od stanovalcev nismo dobili nobenih pritožb. Če se bodo obrnili na nas, jim bomo z veseljem odgovorili in si prizadevali za rešitve v obojestransko zadovoljstvo," pojasnjuje Špela Verbič Miklič iz kluba K4.
"Tudi zabava je del središča mesta"

Martina Gramec s policijske postaje Ljubljana je povedala, da so dobili le nekaj pritožb, te pa so se nanašale na povzročanje hrupa ponoči. "V toplejših dneh, ob petkih in sobotah se na ploščadi ob Kersnikovi ulici zbirajo mladostniki, ki posedajo po klopeh. Ker gre za večje število mladostnikov na enem mestu, so zaradi glasnega pogovarjanja moteči za nekatere stanovalce," je še dejala.

Na MOL pa razjarjenim stanovalcem omenjenih ulic in članom iniciativnega odbora odgovarjajo, da je kršenje javnega reda in miru ter uriniranje običajna praksa v nočeh s petka na soboto in s sobote na nedeljo v vsaki mestni četrti. "Stanovalci ozkih mestnih središč morajo vzeti v zakup, da so to posebni deli mesta, ki živijo z drugo dinamiko z zunanjimi obiskovalci, ki izkoriščajo eno od ponudb mestnega središča - zabavo. Omenjeni deli mesta predlagajo premestitev zabave v Rog ali Kino Šiška, ki pa sta prav tako v središču, obkrožena s stanovanjskimi bloki," še dodajajo na MOL.

*

Moti jih Stigma
*

Več javnih sanitarij

Moti jih Stigma

Prebivalce Petkovškovega nabrežja moti delovanje društva Stigma. Sestavili so peticijo, ki so jo poslali ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, v njej pa so med drugim zapisali, da se "na Petkovškovem nabrežju zbirajo narkomani v večjih skupinah in se kar na cesti pred mimoidočimi drogirajo. Z motenim vedenjem, neartikuliranim kričanjem, vsiljivim prosjačenjem in bolno komunikacijo zastrašujejo prebivalce, pešce, turiste..."

Na MOL jim odgovarjajo, da "strokovni delavci v dnevnih centrih uporabnikom ne dovolijo, da v okolici uživajo alkohol in nedovoljene droge. Sicer pa so predstavniki Stigme povabili bližnje stanovalce, da se kadar koli oglasijo v dnevnem centru, kjer bodo skupaj poiskali ustrezne rešitve problemov. V okviru četrtne skupnosti Center Stigma načrtuje tudi predstavitev dejavnosti centra," je o reševanju problema pojasnila načelnica oddelka za zdravje in socialno varstvo Tilka Klančar.


Stara rižarna bo še naprej samevala

sreda, 19.03.2008
Tekst: Rok Brstovšek

LJUBLJANA - Vsako leto je v prestolnici pomanjkanje sob za študente. Tam, kjer imajo lastniki načrte, da bi lahko uredili nekaj sob, pa se ustavi pri birokraciji. Tako se tudi za Bežigradom, na križišču Topniške ulice in Linhartove ceste, že nekaj časa pojavljajo problemi glede stare rižarne. Stavba že nekaj let sameva in propada, namesto da bi nastal nov študentski dom, ki ga načrtuje lastnik stavbe Branko Đukić.


(Foto: Dokumentacija Dnevnika)


Đukić pravi, da so že pred leti pripravili načrte, zataknilo pa se je pri zdaj veljavnem zazidalnem načrtu. Đukić želi ob obnovi rižarne tam zgraditi tudi podzemne garaže, te pa po zdajšnjem zazidalnem načrtu niso dovoljene. Đukić že več let čaka na nov občinski lokacijski načrt - ta je bi prvič predstavljen na prostorski konferenci leta 2005 - ki ga pa zdaj še ni na vidiku. Na mestni občini pravijo le, da je rižarna vpisana v register na ministrstvu za kulturo, zaradi česar so pogoji morebitne prenove bolj ostri. Po besedah Uroša Grilca, namestnika oddelka za kulturo MOL, za zdaj še niso prejeli pobude za razglasitev rižarne za kulturni spomenik.

Problem nastaja tudi zaradi brezdomcev, ker veliko denarja porabijo samo za sprotno čiščenje stavbe. Žiga Potočnik iz Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije (ZIRS) nam je odgovoril, da nadzor opravijo takrat, ko je možnost za pojav nalezljive bolezni. Do zdaj takšnega nadzora še niso opravili.


Gradnja Celovških dvorov prehiteva

sreda, 19.03.2008
Tekst: Peter Pahor

LJUBLJANA - Soseska Celovški dvori z 833 stanovanji na območju nekdanje Avtomontaže v Šiški bo po besedah Hilde Tovšak, direktorice Vegrada, dokončana še pred napovedanim rokom, ki je konec leta 2009.


(Foto: Dokumentacija Dnevnika)


"Katerega meseca, še ne moremo natančno napovedati, vendar 600 delavcev, ki so trenutno na gradbišču, proti koncu del pa jih bo kar 1000, krepko prehiteva z deli," je na včerajšnji predstavitvi projekta pojasnila Tovšakova (na sliki na desni v ospredju). Novica je razveselila tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je pojasnil, da je občinski stanovanjski sklad z Vegradom že podpisal pogodbo za nakup 150 stanovanj, ko bodo sklenili dogovor o sofinanciranju z republiškim skladom, pa jih bodo kupili še 150. To bo za silo zmanjšalo primanjkljaj neprofitnih najemnih stanovanj v prestolnici, ki ga ocenjujejo na 1500 stanovanj. Sicer pa je v Celovških dvorih prostih še okoli 250 stanovanj, njihove cene se gibljejo od 2800 do 3800 evrov za kvadratni meter.


Varovanje okolja: Ljubljančani slabo ločujejo smeti
Šele z ureditvijo regijskega centralnega odlagališča bo na Barju tudi sortirnica, s tem pa manj odpadkov

sreda, 19.03.2008
Tekst: Jana Petkovšek

LJUBLJANA - Da odpadkov sploh ne ločujejo, je v anketi podjetja Snaga potrdila petina Ljubljančanov. Čeprav je skoraj dve leti postavljena razvejena mreža ekoloških otokov, ki omogoča tudi odlaganje bioloških odpadkov, jih še vedno večina konča v zabojnikih za mešane komunalne odpadke. Po podatkih Snage iz decembra lani jih namreč od celotne količine odpadkov zberejo samo 5 odstotkov.


Tako rase eno od odlagalnih polj na deponiji nenevarnih odpadkov Barje, ki ga zaprejo in zatravijo, ko doseže višino 24 metrov. Polje se še več let intenzivno poseda, najmanj 20 let se izločajo plini. Mešane komunalne odpadke, med katerimi je še največ bioloških odpadkov, prekrivajo z gradbenim materialom. (Foto: Luka Cjuha)


Razmere naj bi se bistveno izboljšale, ko bodo v okviru nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki postavili sortirnico za ločevanje vseh odpadkov, ki imajo tržno vrednost - torej embalažo, uporabno lesno maso, biološke odpadke, papir, kovino. Do takrat pa se bodo na odlagališču nenevarnih odpadkov kupi pomešanih odpadkov nezadržno dvigovali.

"Najslabše ločujejo prebivalci središča mesta in blokovskih sosesk. Ko smetarji vidijo, da so v rjavih zabojnikih, namenjenih za biološke odpadke, tudi drugi odpadki, dajo nanj nalepko, ki občane poziva, da odpadke presortirajo. Če po daljšem času tega občani ne storijo, jih izpraznijo v vozilo z mešanimi komunalnimi odpadki," je namestnik direktorja Snage Valter Nemec odgovoril na vprašanje, ali smetarji zabojnike z biološkimi odpadki res izpraznijo med mešane komunalne odpadke.

"Pomislek, da so v rjavih zabojnikih morda biorazgradljive vrečke in da jih smetarji lahko napačno ocenijo kot pvc-vrečke, ne zdrži, saj jih ljudje zelo malo uporabljajo, tisti, ki jih, pa ne verjamem, da vanje odlagajo steklo in druge neorganske odpadke," je zatrdil Nemec.

Analiza sejanja odpadkov, ki so jo opravili v zimi 2005/06, je pokazala, da je med mešanimi komunalnimi odpadki skoraj polovica bioloških, desetina je papirja, kartona in plastike, ki v volumnu vseh odpadkov zasedajo 53 odstotkov, kar močno podraži ravnanje in odlaganje odpadkov. Čeprav so bila razmišljanja, da bi meščane "disciplinirali" z dodatnim plačilom za odvoz narobe odloženih odpadkov, ki bi jih prej stehtali, to ne bo prišlo v poštev.

Zabojnike z mešanimi odpadki bodo začeli tehtati najverjetneje šele tedaj, ko bo vsaj 80 odstotkov ljudi ločevalo odpadke. "Če se bo Ljubljana odločila za povečanje cen in na tak način motivirala občane k večjemu ločevanju, bomo razmislili o tehtanju odpadkov, vendar ne bioloških zabojnikov, ampak zabojnikov preostanka odpadkov po ločenem zbiranju. Gre za veliko investicijo, saj tak avtomobil stane 100.000 evrov, sistem za identifikacijo s tehtnico pa dodatnih 30.000 evrov. Seveda bo treba sočasno zagotoviti ustrezen nadzor, da se ne bi povečalo nelegalno odlaganje," je pojasnil Nemec.
S plinom do elektrike

Skozi odložene odpadke so do dna deponije vgrajene plastične perforirane cevi. Deli cevi, ki gledajo iz odpadkov, so po zbirnih cevovodih priključeni na plinske črpalke, s katerimi se sesa deponijski plin iz odpadkov. Črpalke dovajajo plin v plinske agregate na elektrarni, ki proizvajajo električno energijo. "Zajem in sežig plina se izvaja od leta 1985, plinska elektrarna, ki koristno uporablja deponijski plin, obratuje od leta 1995. Lani smo načrpali 12,98 milijona kubičnih metrov deponijskega plina, z njim pa v plinski elektrarni proizvedli 19,4 milijona kilovatnih ur električne energije. V električno omrežje smo prodali 18,8 milijona kilovatnih ur, kar zadovolji porabo 5400 povprečnih gospodinjstev," je pojasnil Nemec.


Dnevnim migrantom vinjete za v Ljubljano

sreda, 19.03.2008
Tekst: Peter Pahor

LJUBLJANA - Parkirišču P+R na Dolgem mostu se bo kmalu pridružilo podobno parkirišče na Rudniku s 300 parkirnimi mesti. Ljubljanski župan Zoran Janković je pojasnil, da za parkiranje že urejajo del zemljišča nekdanje veletržnice, preostali del pa bodo prodali za gradnjo trgovskega centra.


(Foto: Dokumentacija Dnevnika)


"S trgovcem pa se bomo zmenili, da bo parkirišču P+R namenil tudi eno etažo svoje garažne hiše, kar je tudi njemu v interesu, ker bo s tem pridobil potencialne kupce. Tak sistem lahko uporabimo tudi v drugih primerih," je menil ljubljanski župan.

Na podoben način bo urejeno tudi parkirišče P+R v okviru športnega parka Stožice ob Vojkovi cesti, kjer bo na voljo več kot 1100 parkirnih mest, ko v dvorani ali na stadionu ne bo tekme ali večje prireditve. Poleg novih parkirišč na Rudniku in v Stožicah je v načrtih Mestne občine Ljubljana tudi gradnja v Stanežičah in Črnučah.

"Če torej vsem damo možnost, da parkirajo na teh parkiriščih in uporabijo javni prevoz, potem je res vprašanje, ali naj vpeljemo vinjete za tiste, ki niso iz Mestne občine Ljubljana. Dali jim bomo možnost izbire," je napovedal ljubljanski župan. S tem bi po njegovem mnenju lahko zmanjšali pritisk dnevnih migrantov v mesto in izboljšali kakovost zraka, na kar je opozorila tudi evropska komisija.

Župan je sicer na včerajšnji novinarski konferenci napovedal, da bodo pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu za Športni park Stožice z izbranim zasebnim partnerjem Gradis skupino G podpisali v četrtek, in predstavil pričakovane roke za začetek gradnje Novega Kolizeja. Trenutno na MOL čakajo mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, na osnovi katerega bodo pripravili potrebne prostorske akte. Janković pričakuje, da bo investitor, Kranjska investicijska družba, do konca leta pridobil gradbeno dovoljenje ter novo koncertno in operno dvorano začel graditi prihodnje leto.

V treh tednih bodo javnosti predstavljene tudi prispele rešitve na arhitekturni natečaj za Mesarski most, prizidek k Mahrovi hiši in garažno hišo pod tržnico. Natečajna komisija je že naredila izbor med 88 prispelimi rešitvami in zdaj po županovih besedah iščejo primeren prostor za njihovo predstavitev.

Poudarjajo, da živijo na "elitnih lokacijah v središču mesta, ki po svoji definiciji zahtevajo mir in ureditev razmer"

Pa smo spet tam. "Elitne lokacije", ki zahtevajo mir, so na podeželju ali v najboljšem primeru na obrobju mesta. Res škoda, da takšni nergači zavirajo razvoj centra in ubijajo njegovo živahnost.

ja itak, če hočeš mir greš živet ven iz centra

ja itak, če hočeš mir greš živet ven iz centra


No, tudi izven centra ni ne vem kak mir. Tudi na periferiji obstaja pijana mladina (in vedno je kak lokal sredi naselja), psi se derejo non-stop, tečnih ptičev je na pretek - sploh zjutraj ob petih. Sosedje ponavadi vedno kaj brusijo, žagajo, zabijajo in nabijajo. Mali otročki kričijo na vsakem vogalu. Itd.
Če imaš pa še kako prometno cesto, železnico ali avtocesto v bližini si pa sploh oplel.

Miru ni več. Moraš iti že kam daleč od mesta in naselij - na kak osamljen hribček. Pa še tam drevje žagajo dnevno nekje v dalajvi. Pa ponavadi ni kanalizacije in vode. Je pa večji mir. :nuts:

Elitne lokacije ... Hahahahaha. V LJ bi jo že težko našel. Seveda pa prodajajo en kup elitnih hiš in stanovanj - tudi takih tik ob železniški progi in ob avtocesti. In se najdejo ljudje, ki res plačajo premium za tako "nadstandardno" / "luksuzno" nepremičnino. :ohno: :nuts: :bash:


Včasih bi se najraje zjokal, ko mi prodajajo buče glede nekaterih elitnih sosesk ljubljanskih:

Murgle - bungalovsko naselje 500m oddaljeno od avtoceste, 1km stran pa je centralno mestno smetišče!!!!
Zupančičeva jama - betonska džungla ob glavni železniški postaji
Rožna dolina: južni del leži tik ob železniški progi (nekaj 10m stran)
Poljanski nasip: uradni klošarski distrikt v LJ

Pa še kako bi lahko našel.

Glede na to, da se jutri uradno začne pomlad, bi lahko začeli Spring 2008 thread, a ne? :cheers:

khm. začne se u petk.

Jutri se še ne začne pomlad. Prvi pomladni dan je 21. marec, torej imamo še 2 dneva. In ravno pri lepo okrogli stoti strani bomo nehali. :)

ne, gremo rajši do 2 tisočega posta :banana:

Pa res, se moram popravit
Letos se pomlad začne že 20. marca, torej jutri!
Torej, jutri nov splošni thread???

Pa res, se moram popravit
Letos se pomlad začne že 20. marca, torej jutri!
Torej, jutri nov splošni thread???
:yes:
____________________________________________________________________________________________________

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Scan0035.jpg

Časi se spreminjajo

ZIL Inženiring potrjuje projekt gradnje novega Spara v Šiški, medtem pa generalni direktor Spara Slovenije Igor Mervič o načrtih v Šiški ne želi govoriti.


˝Spar je lastnik in investitor trgovskega projekta, ki je projektiran na 42 tisoč kvadratnih metrov zemljišč. Projekt je enakih dimenzij, kot je bil mišljen že pred leti, seveda s potrebnimi časovnimi popravki,˝ pravi Nestor Mankoč, direktor in lastnik družbe ZIL inženiring, ki bo za Spar pri projektu opravljala inženirske storitve. Generalni direktor Spara Slovenije Igor Mervič o načrtih v Šiški ne želi govoriti. Spar je leta 2004 za gradnjo okoli 188 milijonov evrov vrednega kompleksa že vse pripravil, a na koncu je mestni svet gradnjo preprečil. Govorilo se je, da so imele odločilno vlogo lobistične sposobnosti Zorana Jankovića, takrat predsednika uprave Mercatorja, ki je nameraval širiti svoj center v Šiški. Zdaj je Janković župan in ima s svojo listo (LZJ) veliko večino. ˝Janković bo storil tako, kot bo ustrezalo njemu in s tem oplajanju njegovega premoženja in premoženja njegove rodbine,˝ je oster Mihael Jarc z Liste za čisto pitno vodo, ki meni, da je v Ljubljani preveč nakupovalnih centrov, zato se bo pri glasovanju vzdržal.

Negativno, pozitivno
˝Takratne blokade Zorana Jankovića v dogovoru z Danico Simšič in njenimi ne ocenjujem pozitivno, za pozitivno oceno Jankovića v županski vlogi pa za zdaj še nimam osnove,˝ meni Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije). Na križišče obvoznice in Celovške ceste po njegovem mnenju spada mestni poudarek, najbolje ˝projekt, ki ga je Kranjska investicijska družba (Jože Anderlič) hotela graditi na lokaciji Kolizeja˝. Dimitrij Kovačič (SDS) pravi, da je njegovo stališče in stališče svetniške skupine tako kot prvič.

Kako je nastala LZJ ...
Če je Janković spremenil mnenje o Sparovem centru, ga je gotovo tudi zaradi svoje nove vloge, ugiba samostojni svetnik Slavko Slak. Upa, da so odpravljene vse ˝strokovne˝ ovire, ki so bile prvič razlog za zavrnitev, in se veseli razprav nekaterih svetnikov LZJ, nekdanjih kolegov iz svetniškega kluba LDS, ˝ki so ravno ob koordiniranju nasprotovanja gradnje centra spletli prve vezi za udeležbo na pozneje zmagovito LZJ˝. Gregor Tomc z LZJ gradnjo podpira: ˝V prvem primeru je bil Janković šef Mercatorja in je branil interes najboljšega soseda, v drugem je župan mesta in ga zanimajo interesi Šiškarjev. Problema ne vidim.˝ Tudi samostojni svetnik Aleš Kardelj nima nič proti centru, ˝ne glede na Jankovićevo pozicijo kot župana˝.

žurnal24 (www.zurnal24.si)

Ne vem, ali sem spet slabo spremljal forum, a nisem zasledil, da bi se pisalo o Palači Celovška. Videl sem načrt Jurija Kobeta in mi je všeč.

V Ljubljani odprli nakupovalni center Supernova

Ljubljana – Direktor avstrijske družbe Supernova Holding Frank Albert in ljubljanski župan Zoran Janković sta danes na Rudniku v Ljubljani slovesno odprla največji nakupovalni center Supernova v Sloveniji. Skupna površina centra znaša 35.000 kvadratnih metrov, naložba pa je vredna 50 milijonov evrov.

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2008%5C03%5C20%5CSLIKE%5CONLINE_112656-300.jpg

V nakupovalnem centru Supernova Ljubljana več kot 50 različnih ponudnikov nudi celovito in uravnoteženo ponudbo tako domačih kot tujih blagovnih znamk. Kupci tako lahko izbirajo med blagovnimi znamkami, kot so: H&M, Peek & Cloppenburg, C&A, Deichmann, Humanic, Intersport, New Yorker, Sportina Group, drogerija Müller, Mercator in drugimi, poskrbljeno pa je tudi za gostinsko ponudbo.

http://www.delo.si/images/iman/2008_03/supernova.romansipic7.jpg
http://www.delo.si/images/iman/2008_03/supernova.romansipic2.jpg
http://www.delo.si/images/iman/2008_03/supernova.odprtje.romansipic.jpg

Pri financiranju izgradnje nakupovalnih centrov tako v Sloveniji kot v tujini družba Supernova Holding sodeluje z mednarodno finančno družbo Immorent. Financiranje izgradnje večjih trgovskih centrov predstavlja pomembnejši del posla družbe in po besedah direktorja družbe Immorent Slovenija Borisa Tume omogoča tesnejše sodelovanje skozi vse faze projekta, od idejne rešitve do izgradnje objekta.

http://www.vecer.si/clanek2008032005306613
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,280444

^^Imam občutek, da se pri tovrstnih otvoritvah trgovin gužvajo in prerivajo vedno eni in isti tipi ljudi in to prav taki, ki najbolj jamrajo, kako živijo v težkih socialnih razmerah. Ob teh slikah izgleda, kot da se do sedaj v LJ sploh nikjer ni dalo nakupovati.:laugh:

Večinoma so tam itak penzionisti.

SuperCube :D

SuperCube :D

Grda je k davčna knjiga:D.

Kaj če je celotna fasada tega centra enaka temu?

http://www.delo.si/images/iman/2008_03/supernova.romansipic7.jpg

grda pa ku sto mater

Tristo hudičev!

Kaj prinaša podoba moderne Ljubljane?

V letu 2008 kar osem večjih gradbišč

Ljubljana - MMC RTV SLO

Prostorski načrt podobe nove, moderne Ljubljane buri duhove - pri nekaterih sproža odobravanje, pri drugih pa odpore.

Najbolj vidna sprememba bodo gotovo visoki stanovanjski, kulturni, poslovni, državni in zabaviščni kompleksi. Mestna občina Ljubljana je izdelala prostorski načrt do leta 2025, ki bo močno spremenil podobo slovenskega glavnega mesta, zato že sproža različne odzive.

Po besedah župana Zorana Jankovića bo v Ljubljani v tem letu kar 8 večjih gradbišč v polmeru dobrih 500 metrov. Najbolj se bo spremenil severni del mestnega središča, med Bavarskim dvorom in zdajšnjo železniško postajo, kjer bo zgrajenih nekaj visokih stolpnic, ki bodo ta del mesta spremenile v nekakšen mali Manhattan.


Novosti: Emonika, Severna vrata Bavarski dvor in Kolizej
V sklopu Potniškega centra Emonika bo zrasla skoraj 100 metrov visoka poslovna stolpnica, čez križišče, v kompleksu Severna vrata Bavarski dvor pa kar dve skoraj 70 metrov visoki stolpnici. Če se od Emonike usmerimo proti središču mesta, bo naslednja, kar 74 metrov visoka zgradba zrasla na mestu Kolizeja, ki je še vedno spomeniško zaščiten, projekt pa naj bi stal 180 milijonov evrov.

Spremenila se bo tudi podoba nekdanje Tobačne tovarne
V samem središču mesta nastaja novi Šumi, vreden 50 milijonov evrov. Nedaleč stran bo stare hale nekdanje Tobačne tovarne nadomestilo 9 stolpnic, nekatere bodo imele tudi 20 nadstropij - ta, nekakšen Veliki Manhattan, pa bo stal skoraj 300 milijonov evrov. Močno se bo spremenila tudi širša okolica Emonike. Ogromna sodna palača je ocenjena na 60 milijonov evrov, poleg nje, na t. i. Masarykovem bulvarju, naj bi bila zgrajena 18-nadstropna stolpnica, še ena, kar 65-metrska stavba pa bo del nove soseske ob Vilharjevi cesti.

"Pro et contra" o novem prostorskem načrtu
Nekateri dvomijo o začrtani prostorski viziji Ljubljane. Peter Gabrijelčič poudarja, da od ukinitive ljubljanskega Urbanističnega zavoda leta 1980 stroka ni več ustvarjalec teh vizij. Zato bi morala po njegovem mestna oblast oblikovati ekipo strokovnjakov, ki bi nadaljevala tradicijo ljubljanske gradnje, kot jo je zasnoval profesor Ravnikar.

Zoran Madon iz nepremičninske družbe Metropola pa je povedal, da se Ljubljana s tem urbinastičnim pristopom v smislu razvoja približuje zgledu evropskih mest, in dodal, da moramo v prihodnosti vsekakor težiti k temu, da so stavbe pravzaprav čim višje in da se izrabljajo predvsem vertikalni gabariti.
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=168232

Kaj èe je celotna fasada tega centra enaka temu?

http://www.delo.si/images/iman/2008_03/supernova.romansipic7.jpg

to je pa tako ceneno, da mislim, da ne bom nikoli šel tja.. :lol:

to je pa tako ceneno, da mislim, da ne bom nikoli šel tja.. :lol:

Upam da res nisi pričakoval kake sofisticirane arhitekture na tisti močvari...:lol:

se pravi da je vsa taka sivkasta? al je to samo ob vhodih? na renderjih je vsaj neka solidna rdeča obloga...
Btw, lepše zgleda un hangar v katerem so zgradili Hindenburg u 30tih zraven Berlina.. so se ful znašli pa nrdili not nek tropical land z bazeni pa to... po temu bi se lahko zgledovali v atlantisu, ne pa da je samo kamenje pa voda.

(vir www.dars.si 19.3.2008)
Sklenitev pogodb o graditvi priključnih cevi predora Šentvid in priključka na Celovško cesto

DARS d.d. je v ponedeljek, 17. marca 2008, po postopku s pogajanji po 29. členu ZJN-2, sklenil pogodbi o graditvi priključnih cevi na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze ter o graditvi priključka na Celovški cesti, v skupni vrednosti 21,48 milijona evrov.
Pogodbo o graditvi priključnih ramp, vodohrana, pogonske zgradbe sever in dokončanje del na galeriji v Šentvidu (2. faza) je DARS d.d. sklenil s podjetjema v skupnem nastopu SCT d.d., Ljubljana in Primorje d.d., Ajdovščina, in sicer za pogodbeno vrednost 14.755.877,47 evra, in rokom dokončanja del za fazo 2: 260 dni od uvedbe v delo za desno cev in 300 dni od uvedbe v delo za levo cev. V tej vrednosti je upoštevan tudi popust iz 3. člena pogodbe z dne 21. november 2007 v višini 910.000 evrov.

Pogodbo o graditvi priključka na Celovški cesti na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze je DARS d.d. sklenil s podjetjema v skupnem nastopu SCT d.d., Ljubljana in Primorje d.d., Ajdovščina, in sicer za pogodbeno vrednost 6.726.435,99 evra in rokom dokončanja del 30. junij 2009.

zakaj piše SKORAJ 100 metrska stolpnica in SKORAJ 70 metrski stolpnici na bavarcu če pa vemo da stolpnica BO 100 metrska in uni2 na bavarcu ČEZ 70 metrov?!

zakaj piše SKORAJ 100 metrska stolpnica in SKORAJ 70 metrski stolpnici na bavarcu če pa vemo da stolpnica BO 100 metrska in uni2 na bavarcu ČEZ 70 metrov?!

Pač novinarjeva neinformiranost.Nč bat stolpnica na bavarcu bo visoka 72m+4m tehnična etaža in ker je tehnična etaža sestavni del stolpnice je stolpnica po mednarodnih pravilih visoka 76m.Tista antena,ki bo na vrhu se pa ne bo štela,ker antena ni sestavni del stolpnice in je(kako bi rekel... antena je prišraufana)

Evo, moja prva fotoreportaža: gradbišče krožnega križišča Bratislavske in Letališke ceste. Kliknite za polno velikost slike.

http://img223.imageshack.us/img223/7765/58977654uv4.th.jpg (http://img223.imageshack.us/my.php?image=58977654uv4.jpg) http://img223.imageshack.us/img223/9171/46510107cw3.th.jpg (http://img223.imageshack.us/my.php?image=46510107cw3.jpg) http://img223.imageshack.us/img223/428/16877515an0.th.jpg (http://img223.imageshack.us/my.php?image=16877515an0.jpg) http://img223.imageshack.us/img223/8757/92915963lo1.th.jpg (http://img223.imageshack.us/my.php?image=92915963lo1.jpg)

Construction update Opera:
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P21-03-08_1437.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P21-03-08_143701.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P21-03-08_1439.jpg

začeli so z ob/prenovo moderne galerije
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P21-03-08_1440.jpg

Recimo, da bi se dalo prebolet to hangarsko obliko Supernove, če bi v notranjosti ponujala kake nove artikle in nove trgovine na slovenskem trgu, a kaj ko se brendi ponavljajo...
beda bede

^^se strinjam. sej ma iste trgovine k city park.ne vem če se razlikuje v kkšnih dveh al pa treh

faaak ljudje kko lahko pozabte da je kle C&A :lol: :P

pa japonska "all you can eat" restavracija.

Japonska all you can eat? A res? Druga japonska v Sloveniji, lol.. Sam japonska hrana je res dobra, škoda, da niso bolj pogoste v Sloveniji..

No jaz polagam vse upe na 10 ha velik tgovski center pod športnim parkom Stožice kjer bo površina tako velika, da bo teh že videnih trgovcov v Sloveniji premalo ,da bi jo zapolnili, no vsaj upam.

Evo, moja prva fotoreportaža: gradbišče krožnega križišča Bratislavske in Letališke ceste. Kliknite za polno velikost slike.

http://img223.imageshack.us/img223/7765/58977654uv4.th.jpg (http://img223.imageshack.us/my.php?image=58977654uv4.jpg) http://img223.imageshack.us/img223/9171/46510107cw3.th.jpg (http://img223.imageshack.us/my.php?image=46510107cw3.jpg) http://img223.imageshack.us/img223/428/16877515an0.th.jpg (http://img223.imageshack.us/my.php?image=16877515an0.jpg) http://img223.imageshack.us/img223/8757/92915963lo1.th.jpg (http://img223.imageshack.us/my.php?image=92915963lo1.jpg)

Lepo lepo si tole posliku.
Jst sm pa lih jutr hotu it pogledat tale krožn promet, pa mi ga zdej ne bo treba it.:)

Kot kaže se Ljubljana počasi a vztrajno na vseh vogalih spreminja v gradbišče in naj se tako nadaljuje.

Japonska all you can eat? A res? Druga japonska v Sloveniji, lol.. Sam japonska hrana je res dobra, škoda, da niso bolj pogoste v Sloveniji..

Tole je pa res treba enkrat poskusit. Kakšna je pa izbira in kvaliteta (ter če se dejansko splača)?

Pri all you can eat domnevam da je ogromno riža in malo česa drugega, in dokler ne poješ vsega kr so ti dali ne morš dobit nove porcije.. tko je delovala ex all u can eat pri postaji

Iz mojih izkušenj so all you can eat v bistvu samopostrežne.. Plačaš eno pavšalno ceno (ponavadi nekoliko več kot bi sicer) in lahko ješ karkoli, saj imajo bife in si izbereš kar hočeš, kolikor hočeš. Edino za pijačo je treba plačat.

kolikor sem jaz slišal, je do 5 popoldne cena 9€ , po tej uri pa 12€. In imaš tudi sušije in ostala jajca. Glede na to da na Wolfovi daš na osebo v povprečju najmanj 40-50 (tako slišal, tam namreč nism nikoli žrl), se mi zdi, da je ta restavracija za plebs prav imenitna.

Lepo lepo si tole posliku.
Jst sm pa lih jutr hotu it pogledat tale krožn promet, pa mi ga zdej ne bo treba it.:)

A ni bilo rečeno, da bo Letališka v prihodnosti štiripasovna? Uvozni in izvozni kraki se mi namreč ne zdijo ravno večpasovni. :dunno: Bi bilo pa smiselno vsaj rondo pripraviti na bodoči profil ceste, da ne bo potrebna rekonstrukcija. Konec koncev to kar pogosto počnejo.

kolikor sem jaz slišal, je do 5 popoldne cena 9€ , po tej uri pa 12€. In imaš tudi sušije in ostala jajca. Glede na to da na Wolfovi daš na osebo v povprečju najmanj 40-50 (tako slišal, tam namreč nism nikoli žrl), se mi zdi, da je ta restavracija za plebs prav imenitna.

40-50 je pa malo pretirano. Tam nekje 25-30 na osebo pa res, s tem da sem jaz tam jedel kako slabo leto nazaj nazadnje. Samo odsvetujem sushi tam, ker ni preveč dober (vsaj tisti, ki sem jih jaz jedel).

No jaz polagam vse upe na 10 ha velik tgovski center pod športnim parkom Stožice kjer bo površina tako velika, da bo teh že videnih trgovcov v Sloveniji premalo ,da bi jo zapolnili, no vsaj upam.


Ah ... Do takrat bo Sportina dobila zastopstvo še za kako znamko cunj in bo lahko zakupila še več prostora. ;)

Ja. Žalostno je res gledat vedno iste lokale. No, saj pride kak nov vsake toliko časa - da razbije monotonost. A večina (velikih) ponudnikov je po vseh centrih ista. Konkurenčnost pa taka. Bolj širjenje oligopolov na nove lokacije kot pa kaj drugega.

Si pa lahko vsaj izbereš lokacijo v katerem Mercator Hipermarketu, Intersparu, Humanicu, Intersportu, Hervisu, Sportina lokali itd boš pustil denar. :lol:

Toliko o teoriji, da bodo z gradnjo novih shopping centrov cene padle - zaradi večje konkurenčnosti. Ne bodo, ker so playerji isti! Kvečjemu bodo še večje, ker bodo morali trgovci pokriti naložbe v nove centre. Katedrale potrošništva. Tovarne sanj.

Saj je bilo ravno oni dan rečeno s starni enega trgovskih direktorjev: limit ni več, ker ne gre več za zadovoljevanje potreb, ampak zadovoljevanje želja in sanj. Želje in sanje pa so neskončne in brezmejno. Potrošništvo - perfekten sistem. Ničveč paradigma "shop to live", ampak "live to shop". :ohno:

:nuts::nuts::nuts::nuts:

Jaz imam največ upov, da bo kaj novega v Emoniki, iz preprostega razloga, ker je tuj investitor in upam, da bo poleg znane hotelske verige pritegnil tudi, kako nam za zdaj še neznano neznano trgovsko ime.


Sicer pa...prejšnji teden sem bil v Avstriji v Seiersbergu in sem hitro ugotovil, da je ponudba skoraj identična slovenski. V primeru Mediamarkta, mislim da ima Bigbang/Merkur boljšo ponudbo ter cene.


P.S.: GREMI, daj za vraga že mal te temne sončne špegle dol, drugače te bomo preimenovali v GRENI...:lol::lol::lol:

P.S.: GREMI, daj za vraga že mal te temne sončne špegle dol, drugače te bomo preimenovali v GRENI...:lol::lol::lol:

:tongue3:

Nekdo pa mora biti na tem svetu, da predira milne mehurčke. ;)

GREMI - the dreamkiller. :nocrook:

Lahko kar pustimo še winter thread:lol:

http://img132.imageshack.us/img132/8655/picture007vp6.jpg

http://img216.imageshack.us/img216/2060/picture014nh1.jpg

http://img205.imageshack.us/img205/362/picture016ts2.jpg

http://www.christmas-corner.com/images/christmas-smileys/santa1.gif

vreme je na drogicah

kaj je zdaj, a bo nova tema a ne bo?

poglej vn...in dobil boš odgovor ;)

saj je bla že cel januar pa februar pa do zdajle marec taka pomlad že, pa ni bilo. Zdej, ko pa malo snežink pade, ki jih bo btw čez par dni že konec, pa ni novi thread :S

hec hec no. n vem kaj očitno se nobenmu ne da narest novga threada

ne, ta thread bo ostal... za vedno ! Mwaaaaahahahahahhahahahahahaaaaaa :devil:

Ljubljana in večnost
Ljubljana, 21.03.2008

Koliščarji so veslali po Barju in po Ljubljanici mimo hriba, na katerem ni stalo še nič. Vsako evropsko mesto trpi zaradi svoje zgodovine, ni pa vsako mesto enako potrpežljiv pacient. Ljubljani so modo narekovali drugi, gradili so skopo. Rimski vojaški tabor bi kljub Hunom, ki so ga zažgali, lahko tudi danes prispeval opaznejši vtis. Verjamem, da so v srednjem veku Turki hudo težili, ampak danes preprosto ni videti, da bi Ljubljana res ubranila krščansko Evropo pred turškimi teroristi. Barok v Ljubljani je zanosen, ampak zaskrbi nas, ko se spomnimo, kaj so v istem času razbohotili drugod. Ostane Jože Plečnik; imel je dobre zveze na občini in na vse ključne točke je razpostavil stebre po rahlo čudaškem okusu. Razmišljal sem celo, da je Plečnik hotel Ljubljano predelati v razširjene Žale. Ljubljana, dostojen dodatek Žalam, bi napovedovala, kako bo trajala večno in to nespremenjena! Ko spomladi kolesarim po ljubljanskih prostranstvih, vidim, da je mesto heroj, nekoč obdano z žico, zgolj socialistično mesto: do šestdesetih let so ga povečali za sto odstotkov, do devetdesetih let še za sto odstotkov. Socialistična arhitektura delovne ljudi razporeja lepo lično po nadstropjih, med bloke z dvigali ali brez nasipava zdravstvene domove, šole, vrtce, pisarne, kapitalizem pa ustvarja ljudi po svoji podobi, zato vse tiste uspešne in spretne podi iz mesta v cvetočo okolico. Danes arhitekti ne cenijo socialističnih zamisli iz nekdanjih Jesenic, Skopja, Bratislave. Ljubljana naj bi danes bila cvet vrhunskih poslovnih rezultatov, pravi butik nebotičnikov. V resnici pa Ljubljani manjka še več in več vrtičkov. Ker je nebotičnik iz tridesetih let predolgo čakal na družbo. Če danes gledamo z gradu, socializma sploh več ne opazimo. Vendar Ljubljana je zrasla v socializmu, ker je šele socializem bil sposoben tej miniaturni prestolnici naroda brez prave države nasuti dovolj blokov. V socializmu se Ljubljančani nenadoma niso več bali večnosti, prepričani, da jih nobeno novo zgodovinsko obdobje ne more presenetiti in bodo še tisoč let zidali škatlo ob škatli. Vendar po osemnajstih letih samoupravnega socializma je moral nujno priti še eksperimentalni kapitalizem in zdaj, spet po osemnajstih letih, bo morda spet napočil čas za kaj novega, še bolj nenavadnega.

Nov NUK do leta 2011?
Ljubljana, 21.03.2008

»Za moj okus projekt NUK traja že predolgo in bi moral biti že zdavnaj pod streho,« je prejšnji teden ljubljanski župan Zoran Jankovič strnil mnenja vseh občanov.

A kakor koli se je zgodba o gradnji novega NUK-a zdela kot temni predor brez konca, bomo njegovo luč nemara vseeno ugledali že čez tri leta.
Nova Narodna univerzitetna knjižnica je že dolgo eden od tistih izjalovljenih projektov, zaradi katerega se že zdavnaj ne razburja nihče več. Na Rimski cesti 1 se namreč že dvajset let ni, razen kakšne rimske razvaline, premaknilo praktično nič. Arheološka izkopavanja, ki so bila na začetku glavni razlog proti gradnji, so kasneje postala izgovor za neaktivnost oziroma ležernost tako države kot mesta. Edino, kar se je v teh dolgih letih pravzaprav resnično porabljalo, so bila sredstva, namenjena vedno novim neuresničenim načrtovanjem, izkopavanjem in namišljenim gradnjam.
A sodelovanje nove ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojce Kucler Dolinar ter župana Zorana Jankovića je očitno obrodilo sadove , saj se je projekt NUK II končno začel premikati z mrtve točke. In kar je še bolj presenetljivo – postavljen je bil časovni okvir dokončanja prve faze izgradnje objekta.
Po županovih besedah bo gradbeno dovoljenje pridobljeno v mesecu avgustu. Gradnja objekta naj bi se, če bo šlo vse po načrtih, začela jeseni, njena prva faza pa naj bi bila končala v treh letih. »Naša želja je, da v objekt stopimo v drugi polovici leta 2011,« je bila odločna ministrica. Gradbeni odbor se bo zopet sestal jeseni, ko bo tudi znano, ali bo gradnja nove univerzitetne knjižnice končno postala realnost ali ne.

Grešni kozel
Čeprav se je v javnosti vztrajno ustvarjal vtis, da se gradnja zavlačuje predvsem zaradi izkopavanj, so nam z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sporočili, da je takšno prepričanje zmotno. Boris Vičič, vodja območne enote ZVKDS Ljubljana, je na te trditve odgovoril: »Arheološke raziskave seveda niso eden glavnih razlogov, zaradi katerega UKL še ni zgrajen. Raziskave ne trajajo 'slabih 20 let', ampak so bila poglavitna dela opravljena med letoma 1997 in 1999, leto kasneje pa so bile ostaline zaščitene, da bi se preprečil njihov dokončni propad pred odločitvijo na kakšen način bodo predstavljene v novem objektu. Sedaj je zidove potrebno odstraniti in raziskati še nekaj manjših površin, ki v preteklosti niso bile dostopne.«
Arheologom v prid pričajo številna odkritja in najdbe, ki so zaradi izgovarjanja na zastoj gradnje NUK-a zaradi arheoloških izkopavanj širši javnosti manj znana, kot bi morda morala biti. Tako malokdo ve, da je bilo na Rimski cesti 1 pred slabimi dva tisoč leti prebivališče večjega števila »antičnih« Ljubljančanov. Tam so namreč stali štirje stanovanjski bloki ali »insulae«. Če sklepamo po Vičičevih besedah, je tudi število ostalih najdb znatno ter nikakor zanemarljivo: »Na Rimski cesti ena so bili odkriti ostanki štirih stanovanjskih otokov (insul) antične Emone. Odkopani so bili številni arhitekturni elementi (freske, mozaiki) in drobne najdbe (keramika, steklo, novci ...) iz časa od 1. do 4. stoletja našega štetja. Vse te najdbe sedaj hrani Mestni muzej, ki je takrat pod dr. Plesničarjem vodil raziskave.« Sami temelji antičnega naselja pa naj bi bili vidni tudi po načrtu novega objekta.
Na ZVKDS-u so še dodali, da je rok, ki ga je ministrica postavila za konec izkopavanj, docela uresničljiv. Če ne bo dodatnih zapletov, naj bi bile raziskave končane do poletja, torej takrat, ko naj bi bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje. Časi kazanja s prstom na arheološka izkopavanja bi morali biti to poletje torej končno za nami.

Dunajska cesta naj postane reka Liffey
Ljubljana, 21.03.2008

Nekaj čez dva milijona korakov preko neba bi potrebovali za pot do Dublina, glavnega mesta Republike Irske.

Ta dva milijona korakov do žrela keltskega tigra je okoli dvajset korakov v utripu vašega srca, v času ko vas od Ljubljane do tja pelje kak nizkocenovni »aeroplan«.
Ljubljana in Dublin sta glavni mesti dveh majhnih držav Evropske unije. Irske je za več kot tri Slovenije in Ircev dvakrat več kot nas. Dublin ima skoraj štirikrat toliko prebivalcev kot Ljubljana, nekaj čez milijon. Irci so razglasili svojo republiko leta 1916 in veljajo za prvo politično tvorbo, ki se odcepila od Britanskega imperija. V Evropsko unijo je Republika Irska vstopila leta 1973, trideset let pred nami.

Osmo najdražje
Med letoma 1995 in 2000 je Republika Irska beležila več kot 10-odstotno letno gospodarsko rast, ki se do lanskega leta postopoma spuščala na še vedno zelo solidnih več kot 4 odstotke letno. Od poznih osemdesetih do danes se je Irska z dna prebila v sam vrh najrazvitejših držav Evrope. Kot je za današnje hitro razvijajoče se nacionalne ekonomije značilno, je od teh gospodarskih dosežkov dobršen del smetane pobral tudi Dublin. Mesto se lahko pohvali kot 8. najdražje mesto v Evropi (izvzeta so ruska mesta, op. a.), ki zaposlenim daje 4. najvišje plače na svetu in se ponosno postavlja celo pred London. Svoje evropske izpostave imajo v Dublinu podjetja, kot so Microsoft, Google, Yahoo, Pfizer. Sredi mesta na trgovski cesti O'Connell Street stoji 120 metrov visok »Spike« oziroma »Spire of Dublin«. Nadvse potentna šila s patino vzorca tigrove kože žarči ponos ob divjem prodoru Irske na globalni gospodarski oder.
Od leta 2004 v Sloveniji in od začetka volilne kampanje leta 2006 tudi v Ljubljani smo se tudi mi začeli pustiti »crkljati« s sladkimi besedami oblastnikov, ki nam obljubljajo silovit prodor med prvake Evrope. Vsakdan naših korakov do »svetilnika« Evrope je posejan z obljubami o razvojnih projektih, med katerimi jih bo mnogo svoje mesto iskalo tudi v Ljubljani. Kakšno zgodbo o uspehu bi lahko Ljubljani povedal Dublin?

Ob glavni osi
Dublin leži ob ustju reke Liffey, ki še vedno predstavlja glavno os mesta. Reka teče skozi center mesta in slikovito ter ležerno povezuje ambiente starega mesta, »Georgian« Dublina in nekdanjih dokov, ki se iz zapuščin industrijske dobe levijo v pester kolaž sodobnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Reka deli mesto na severni del, ki je nekoč pripadal proletariatu, in južni, kjer se še danes šopirijo soseske tistih z višjim standardom. Dublin je postal tudi glavna tarča imigracijskega vala. V mesto prihaja dosti mladih s podeželja, širšo evropsko identiteto v metropolitanskem mestu pa se trudijo utrjevati prišleki s Poljske, Latvije in Rusije. Poljske okrepčevalnice in kombiji »poljskih« pekarnic niso več nikakršna redkost. Več kot 10 odstotkov prebivalcev Irske je tuje nacionalnosti.
Ožji center mesta oblikujejo Temple Bar, park St. Stephen Green, Trinity college in nekdanja skladišča pivovarne Guinness. Temple Bar ohranja največ vzdušja starega Dublina. Področje je v osemdesetih čakala usoda, da bi postalo potniški terminal. A nizke cene najemnin so privabile mnoge umetnike, ki so v prej opustel del mesta prinesli mladost in veselje. Po protestih zoper rušenje v začetku devetdesetih, je državno transportno podjetje gradnjo preklicalo. Stephen Green velja za največjo zaplato zelenja v ožjem središču, a po velikosti med vsemi kraljuje Phoenix Park v zahodnem delu severnega dela. Trinity college je ena najstarejših univerz v Evropi. Je prostor, ki nas zlahka popelje v prvo polovico prejšnjega tisočletja.
Po drugi strani pa se zdi, da je hiter razvoj le ustvaril nekaj zamaškov. Po ozkih ulicah se med gostim prometom valijo veliki modri dvonadstropni avtobusi. Mesto ni zmoglo absorbirati povečanega števila avtomobilov na cestah. Skoraj edinstveni se zdita dve progi mestne železnice. Ti nista povezani, a končni postaji v centru sta vendarle tako blizu, da se lahko od ene k drugi zlahka odpravite kar peš. Pred dvema letoma je bil končno dokončan avtocestni obroč. Zadnji in najzahtevnejši del obroča je predstavljal tunel na vzhodnem delu obroča pod stihijskem načrtovanju prve trase podzemne železnice med centrom in letališčem. Javni promet v Dublinu si ne zasluži velike ocene.

In Ljubljana?
Po vlogi, ki jo ima v Dublinu reka Liffey, se zdi, da bi tudi Ljubljana potrebovala eno nekoliko bolj poudarjeno os, morda Dunajsko cesto, na katero bi se naslanjale najpomembnejše mestne funkcije. Preobrazba Temple Bara lahko služi za zgled, da je tudi drugačne centre kulture, v Ljubljani Rog in Metelkovo, mogoče zliti z mestom. Trinity college, zgoščen prostor različnih delov univerze, potrjuje mnenje, da je smotrno dajati občutek povezanosti med študenti. To lahko v prostoru omogočimo tako, da jim zagotavljamo stike, ne pa da jih ločujemo. Dublin uči, da je lahko metropolitanstvo ključen motiv za uveljavljanje lastne identitete. Takšni prostori prej ali slej začnejo kričati za svoj kulturni izraz. Ali se še vedno počutimo tako same, da se nam splača ostajati tiho?

www.dobrojutro.net

jao ta iz dobro jutro pa usak tedn pride s kakšno debilno....prvokot prvo pozabu je oment secesijo kar že kaže na njegovo "znanje"
pol kako si drzne tko govort o plečniku?!
debil stari nej ga zakurjo na grmadi

A ni bilo rečeno, da bo Letališka v prihodnosti štiripasovna? Uvozni in izvozni kraki se mi namreč ne zdijo ravno večpasovni. :dunno: Bi bilo pa smiselno vsaj rondo pripraviti na bodoči profil ceste, da ne bo potrebna rekonstrukcija. Konec koncev to kar pogosto počnejo.

Ne vem če bo štiri pasovna, če pa bo so pa res kraki preozki za dva pasova, na ta prvi sliki se vidi da je izvozen krak samo za en pas.

sliko nism jez sliku, sm jo najdu na netu; sm mi je ful ušeč tko da jo bom prpopu sm.mogoče bo nekdo še narisu kako bo lj zgledala ko bo imela nove nebotičnike
http://lea.hamradio.si/~s53mv/gallery/slikicel/Ljubljana.jpg

O hudo.Dej jo še na Ljubljana photo thread.:cheers:

huda fotka skapre, sej mislim da je bla že objavljena nekje.. čeprav ne vem kolk bi pršli novi projekti do izraza pri tej velikosti:dunno:

jej, že spet na veliko sneži:D:nuts:

v Ljubljani vsaj ni tistih bednih nizkih blokov namesto stanovanjskih hiš.

Zdravo.

Hm, morda je tole kar pišem malce neumesno za v to temo.
Se pa lahko po drugi strani šteje med projekte.

Na Radiu Kaos sem ob predstavitvi Ljubljane na sejmu v Cannesu slišal novico, da je v pripravi še projekt izdelave celotne Ljubljane v 3d varianti za na googleEarth.

Ne vem, verjetno je to bolj tako kot ostala mesta ko je pol 3 četrt hiš samo belih pa je 3d le konstrukcija narjena. Morda pa vseeno dobimo tudi kakšen podoben fenomen kot Hamburg, Nemčija ki je celo središče v 3d vključno z vsemi fasadami ipd.

Bomo videli..upam da bo fajn narjeno, tuki mesta v okolici nimajo neke velike resolucije in pa 3-dimenzionalne slike na Google Earthu.

Sicer pa zraven bi vam postavil še 2 vprašanji, ki za vas gotovo nista trd oreh.

1. Se lahko nadejamo kdaj tudi novih slik ki bodo Ljubljano prikazovale kot mesto z vsemi temi gradbišči ali pa še bolje, dokončanimi objekti, ne pa tako, kot je na Google Earthu zdaj, ko je vse dokaj "zastarelo" pa čeprav so minila le kakšna 3 leta odkar so bile sedanje satelitske slike slikane? Kdaj pa bodo te slike updejtane oz. na vsake kolko časa se spremenijo?

2. Slovenija sploh nima nobene atrakcije označene (npr. gostiln, trgovin, bencinskih servisov ipd.) Že ko pridemo v program zagledamo blizu veliko teh ikonc npr. košaric ki predstavljajo trgovino, če pa približaš pa vidš da je to le v Trstu in Celovcu. Zakaj pa v Ljubljani in drugod v Sloveniji ni teh ikon ki bi turistom, včasih pa tudi nam, pomagale pri iskanju? A lahko to mi not vrinemo kašne landmarke za trgovine ipd. in jih potem vidijo tudi drugi al kdaj bo Slovenija to "aktivirala"?

Hvala, upam da mi znate odgovorit :)

sm neki glede te 3D variante za google aerth. to us i k grete na 3d warehouse opazte da ma pač večina mest svoje 3d zgradbe. vendar to jih noben ne organizira ampak delajo sami.
jez pa lokey mava pač željo ustvart 3d ljubljano na GE, hočeva pa narest večino zgradb v samem centru in ob dunajski.neki projektov je klele:
http://sketchup.google.com/3dwarehouse/details?mid=c9c1babcfd5b30cea8e93a0052c22b7&prevstart=0
jez k mam čas skos delam, lokey pa je pač trenutno bolj zaseden in upam da bomo poleti nardila kj več.ob tej priložnosti pa use k ste kle na forumu zainteresirani glede programa in ljubljane če bi kj mel ''prste'' umes in bi narisal 3D ljubljano

Dejko, glede 1 in 2, to ni odvisno od nas, ampak od Googla. Oziroma še od njih ne, ampak od podatkovne baze satelitskih slik, ki jo uporabljajo ter od različnih podjetij, ki se ukvarjajo z navigacijo (to je povezano tudi s pokritostjo Slovenije z GPS kartami). Tako da ja, 3d lahko ustvarimo sami pa uploadamo, ampak ostalo je bolj odvisno od sreče kot česarkoli drugega. Se bo pa stanje zagotovo izboljšalo, pokritost Slovenije je bila še leta 2004 (razen Garminovega AdriaRoute, ki pa v bistvu ustvarja neko hrvaško podjetje) dobesedno nična. Danes imajo pa mnogi svetovni proizvajalci že vsaj delno pokrito Slovenijo, tako da se lahko nadejamo, da bo v roku nekaj let tudi Slovenija fajn pokrita.

Btw, za katera podjetja gre lahko pogledaš na dnu okna od Google Eartha, kjer so tisti copyrighti..

Zdravo.

Hm, morda je tole kar pišem malce neumesno za v to temo.
Se pa lahko po drugi strani šteje med projekte.

Na Radiu Kaos sem ob predstavitvi Ljubljane na sejmu v Cannesu slišal novico, da je v pripravi še projekt izdelave celotne Ljubljane v 3d varianti za na googleEarth.

Ne vem, verjetno je to bolj tako kot ostala mesta ko je pol 3 četrt hiš samo belih pa je 3d le konstrukcija narjena. Morda pa vseeno dobimo tudi kakšen podoben fenomen kot Hamburg, Nemčija ki je celo središče v 3d vključno z vsemi fasadami ipd.

Bomo videli..upam da bo fajn narjeno, tuki mesta v okolici nimajo neke velike resolucije in pa 3-dimenzionalne slike na Google Earthu.

Sicer pa zraven bi vam postavil še 2 vprašanji, ki za vas gotovo nista trd oreh.

1. Se lahko nadejamo kdaj tudi novih slik ki bodo Ljubljano prikazovale kot mesto z vsemi temi gradbišči ali pa še bolje, dokončanimi objekti, ne pa tako, kot je na Google Earthu zdaj, ko je vse dokaj "zastarelo" pa čeprav so minila le kakšna 3 leta odkar so bile sedanje satelitske slike slikane? Kdaj pa bodo te slike updejtane oz. na vsake kolko časa se spremenijo?

2. Slovenija sploh nima nobene atrakcije označene (npr. gostiln, trgovin, bencinskih servisov ipd.) Že ko pridemo v program zagledamo blizu veliko teh ikonc npr. košaric ki predstavljajo trgovino, če pa približaš pa vidš da je to le v Trstu in Celovcu. Zakaj pa v Ljubljani in drugod v Sloveniji ni teh ikon ki bi turistom, včasih pa tudi nam, pomagale pri iskanju? A lahko to mi not vrinemo kašne landmarke za trgovine ipd. in jih potem vidijo tudi drugi al kdaj bo Slovenija to "aktivirala"?

Hvala, upam da mi znate odgovorit :)

Google Earth ma slike iz leta 2003 se prav 5 let stare.
Maš pa tuki slike iz 2006 http://www.geopedia.si/

Izbrana arhitekturna rešitev za ljubljansko tržnico

jupi!!!



http://www.finance.si/208300/Izbrana_arhitekturna_re%B9itev_za_ljubljansko_tr%BEnico

Super, končno so našli rešitev.
Vsaka možnost, ki bi bila lahko, ima slabe in dobre stvari, če pa mene prašaš, je garažna hiša pod tržnico najboljša resolucija.

PS: Hvala vsem za odgovore na prejšnji strani! :)

Izbrana arhitekturna rešitev za ljubljansko tržnico
komi čakam da vidim renderje...:)

Kratek del članka iz Delo.si (http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,281735):

Rog v prenovo še letos

Zoran Janković je napovedal, da bodo kompleks Roga začeli urejati konec tega ali na začetku prihodnjega leta. Razpis za arhitekte bodo objavili že prihodnji mesec. Janković pravi, da bo urejanje potekalo v obliki javno-zasebnega partnerstvo, podobno kot za stadion v Stožicah. Zasebni investitor bo v zameno za obnovo zaščitene stare tovarne Rog, kjer bo po prenovi center sodobnih umetnosti, dobil pravico do gradnje nove stolpnice in manjšega hotela za umetnike.

"Da se ne bo več dogajalo to, kar se dogaja zdaj, ko nekateri začasni uporabniki prostorov zlorabljajo dogovor z MOL,“ je dejal Janković. "Ne želim, da imajo legitimno pravico do življenja tam,“ je dodal. Razprave o tem, kdo ima pravico bivanja v kompleksu Roga, so po Jankovićevem mnenju iz trte izvite, saj razmere sploh niso primerne za to.

Nov Rog bo sicer del širitve središča mesta proti vzhodu. V to širitev spada na novo urejena tržnica, Petkovškovo nabrežje in prenovljena oziroma nadomeščena Cukrarna. Ljubljanski urbanisti so si namreč zamislili podrtje dela Cukrarne in gradnjo štiri pasovnega mostu od Roške do Njegoševe, del Cukrarne pa bi prenovili in uredili prostore za mestno upravo.

---
Odebeljen del se mi zdi še posebej privlačen.
Lep pozdrav.

Se pravi tisti plani o oživitvi Cukrarne kot upravne stavbe za MOL še živi. Kul. Kdaj pa začnejo gradit most, prostorski plan pa to je že sprejet ane?

Pa js tut čakam na tele renderje, ker me res zanima, kaj so izbrali.

Kdaj pa začnejo gradit most, prostorski plan pa to je že sprejet ane?



Mislim da letos...:cheers:

Zasebni investitor bo v zameno za obnovo zaščitene stare tovarne Rog, kjer bo po prenovi center sodobnih umetnosti, dobil pravico do gradnje nove stolpnice in manjšega hotela za umetnike.

Se nam mar obeta še ena stolpnica? :banana:

V garaži pod Vodnikovim trgom 700 avtomobilov

sreda, 26.03.2008

Tekst: Peter Pahor, Dnevnik

LJUBLJANA - Znani so rezultati arhitekturnega natečaja za ureditev širšega območja osrednje ljubljanske tržnice, predvidoma v začetku aprila pa naj bi sledila razstava nagrajenih elaboratov. Urejanje območja bi se po napovedi načelnika oddelka za urejanje prostora Mirana Gajška moralo začeti maja z gradnjo Mesarskega mostu, ki bo tržnico povezal s Petkovškovim nabrežjem, saj bo treba urediti vročevod in plinovod še pred začetkom ogrevalne sezone.

Za oba sklopa natečaja, Petkovškovo nabrežje in Mesarski most, je prvo nagrado prejela ista skupina arhitektov, v kateri med drugimi sodeluje tudi Jurij Kobe, projektant načrtovanega dvonadstropnega mostu skozi Cukrarno. Most je v njihovem elaboratu zasnovan kot večnamenska površina, hkrati bo povezal tržnico s sosednjim nabrežjem, na njem pa bodo dodatni prostori za tržnico. Izdelan bo iz lupinaste jeklene konstrukcije.

Dodatni javni prostor se odpira tudi na Petkovškovem nabrežju, s katerega se bodo po izgradnji garažne hiše pod Vodnikovim trgom avtomobili umaknili, saj so predvideni peš cona, stopnišča do roba rečnega korita ter ureditev brega z razglednima ložama s sedišči, vzdolž reke speljane sprehajalne poti in nove tržne površine.

Garaže samo pod Vodnikovim trgom

Po zmagovalnem elaboratu studia Kombinat bo pod sosednjim Vodnikovim trgom, osrednjo površino tržnice, garažna hiša v treh etažah s 692 parkirnimi mesti, kar je po besedah Jankovića dovolj, tako da se za garaže ne bodo odločili še pod Pogačarjevim in Krekovim trgom. Garažna hiša pod tržnico bo po besedah Gajška še enkrat cenejša od tiste v grajskem griču. "Prostorsko gledano morda zgleda boljša rešitev ta, ki se prilagaja obliki grajskega griča, a to je tudi tisti teren, ki je geološko gledano najzahtevnejši in zahteva tudi statično sanacijo hiš," poudarja prvi ljubljanski urbanist.

Uvoz in izvoz v garažno hišo je predviden s križišča Poljanske in Kopitarjeve ceste pri južnem delu novega prizidka Mahrove hiše. Vanj se iz semenišča seli pokriti del tržnice, v zgornjih nadstropjih pa so predvideni poslovni prostori in manjši hotel s tremi zvezdicami.

Več neznank je pri ureditvi Krekovega trga, saj natečajna komisija ni podelila prve nagrade. Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića bodo odkupili tri elaborate, odločiti pa se še morajo, ali bodo pod zemljo povezali garažno hišo in Krekov trg oziroma postajo vzpenjače na grad.
Letos tudi Rog in Kongresni trg

Po Gajšku in Jankoviću se v središču mesta začenjata še dva pomembna projekta. Prvi je obnova Roga, za katerega naj bi gradbeno dovoljenje pridobili proti koncu leta in ki ga bo mesto uredilo najverjetneje z zasebnim partnerjem. V njem bo center sodobnih umetnosti, hotel za umetnike in prostori za delavnice, ob tem pa še poslovno-stanovanjska stolpnica. Drugi je še ena garaža, tokrat pod Kongresnim trgu, ki jo bodo po napovedih začeli graditi jeseni.


*********

Mesarski most bo jeklena lupinasta konstrukcija.
Komaj čakam april, da si grem to maketo in render pogledat.
Upam, da ne bodo naredili neko ultramoderno "rostfrei" skropucalo.

Spodbudno: gradnja Mesarskega mostu in prenova Petkovškovega nabrežja se bo začela že maja letos (predvidoma). Do konca leta se začne obnavljati še kompleks Rog in graditi parkirna garaža pod Kongresnim trgom. :banana:

V naslednjih letih bo center LJ res eno samo veliko gradbišče:

preureditev Petkovškovega nabrežja, prenova Tržnice in Mahrove hiše + garaža pod Vodnikovim trgom, totalna prenova Urbančeve hiše (Centromerkur), dozidava Opere, obnova Moderne Galerije (v teku), Pravoslavni pastoralni dom, nova Cukrarna + novi most, prenova / širitev Njegoševe ceste, Masarykova (sodišče + novi Veletekstil + stavba na križišču z Resljevo), Emonika + PCL, Severna vrata, novi Kolizej, novi Šumi + garaža Kongresni trg, NUK II, Devetka (Čopova), kompleks Rog, hotel na Nazorjevi, na Dalmatinovi še zeva ena luknja za pozidat, prenova / dozidava Drame (???), obnova in prenova Trga republike (???), ... ,

Bliža se tudi totalna prenova Kresije (ki bo po preselitvi mestne uprave v Cukrarno prodana ali dana v dolgoročni najem - pred leti se je Kempinski zanimal za Kresijo, da bi jo preuredil v luksuzni hotel; zanimivo, da so bili pogoji za sklenitev posla zelo podobni ukrepom, ki jih MOL / Janković zdaj izvaja: zaprtje centra za promet, garažna hiša v bližini - s povezavo do Kresije, komunalna ureditev območja itd. Sumljivo. :D )

Verjetno sem še kaj pozabil, prištet pa je treba še gradnjo otočkov za potopne smetnjake po strogem centru, obnovo lupin / fasad po centru, obnovo komunalne infrastrukture (plinovod, kanalizacija, vodovod, vročevod, kabli, preplastitev cest itd), ...

Hej, a naredimo program za turiste: voden ogled po mestnih gradbiščih. Posel bo donosen vsaj naslednjih 5-10 let. :lol::lol::lol:

Jaz sicer župana Jankoviča neomajno podpiram, ampak z gradnjo garažne hiše pod tržnico se ne strinjam. Na konferenci civilne iniciative pred časom, so razpravljali o prednostih in slabostih gradnje garažne hiše pod tržnico, pod Kongresnim trgom in pod grajskim hribom. Na tistem sestanku je celo Koželj priznal, da je varianta gradnje pod grajskim hribom boljša. Tudi jaz podpiram to rešitev. Sicer je stvar dražja in zaradi geološke sestave zahtevnejša, ampak tu bi morala biti v ospredju kvaliteta in prostorska fleksibilnost. Menda bi lahko bilo pod gradom toliko parkirnih mest, da bi odpadla gradnja pod Kongresnim trgom. Zdaj je celo Jankovič začel razmišljati o tej možnosti in se bo izdelala nova študija. Škoda bi bilo razkopavati tržnico in tudi Kongresni trg bi lahko uredili lepše, če ne bi bilo tistih uvozno-izvoznih jam.

Pred časom sem bral, da naj bi tudi hotel Slon prenovili letos.

Jaz sicer župana Jankovièa neomajno podpiram, ampak z gradnjo garažne hiše pod tržnico se ne strinjam. Na konferenci civilne iniciative pred èasom, so razpravljali o prednostih in slabostih gradnje garažne hiše pod tržnico, pod Kongresnim trgom in pod grajskim hribom. Na tistem sestanku je celo Koželj priznal, da je varianta gradnje pod grajskim hribom boljša. Tudi jaz podpiram to rešitev. Sicer je stvar dražja in zaradi geološke sestave zahtevnejša, ampak tu bi morala biti v ospredju kvaliteta in prostorska fleksibilnost. Menda bi lahko bilo pod gradom toliko parkirnih mest, da bi odpadla gradnja pod Kongresnim trgom. Zdaj je celo Jankoviè zaèel razmišljati o tej možnosti in se bo izdelala nova študija. Škoda bi bilo razkopavati tržnico in tudi Kongresni trg bi lahko uredili lepše, èe ne bi bilo tistih uvozno-izvoznih jam.

A mi lahko prosim razložiš, v èem gradnja pod tržnico izkljuèuje gradnjo garažne hiše pod gradom? Ta se lahko zgradi kasneje in bo namenjena v prvi vrsti stanovalcem stare ljubljane, pod tržnico pa obiskovalcem.

Jaz sicer župana Jankoviča neomajno podpiram, ampak z gradnjo garažne hiše pod tržnico se ne strinjam. Na konferenci civilne iniciative pred časom, so razpravljali o prednostih in slabostih gradnje garažne hiše pod tržnico, pod Kongresnim trgom in pod grajskim hribom. Na tistem sestanku je celo Koželj priznal, da je varianta gradnje pod grajskim hribom boljša. Tudi jaz podpiram to rešitev. Sicer je stvar dražja in zaradi geološke sestave zahtevnejša, ampak tu bi morala biti v ospredju kvaliteta in prostorska fleksibilnost. Menda bi lahko bilo pod gradom toliko parkirnih mest, da bi odpadla gradnja pod Kongresnim trgom. Zdaj je celo Jankovič začel razmišljati o tej možnosti in se bo izdelala nova študija. Škoda bi bilo razkopavati tržnico in tudi Kongresni trg bi lahko uredili lepše, če ne bi bilo tistih uvozno-izvoznih jam.

Tržnica in Kongresni sta pa res tko zelo lepo tlakovana, da bi ju bilo škoda no :|
V glavnem meni je boljše da so garaže 'pri roki' ker marsikateremu se ne bo dalo niti tok nog pretegnt da bi se od grajskega griča napotil peš do tržnice oz. kamor pač ma za it... taki ljudje se običajno itaq pripeljejo z avtobusom

Se pravi tisti plani o oživitvi Cukrarne kot upravne stavbe za MOL še živi. Kul. Kdaj pa zaènejo gradit most, prostorski plan pa to je že sprejet ane?

Nazadnje je Jankoviè pogojeval prenovo Cukrarne za potrebe mesta s tem, da se dovoli podreti garažna hiša ob Cukrarni (tista dva okrogla stolpa). Osebno bi mi bilo te garažne hiše kar malo žal. Arhitekturno se mi zdi zanimiva.

Garažna hiša pod Grajskim hribom je zanimiva ideja, a gradbeno tehnično silno zahtevna. Problem je v tem da je hribina zelo preperela ter zato nestabilna. Precej podrobno sem spremljal gradnjo vzpenjače, kjer so morali za oporne stebre skopati vodnjake do 9m !!! globoko. Upoštevati je tudi treba, do bilo še pred gradnjo potrebno sanirat celotno plazovito pobočje nad hribom.

Meni osebno se mi zdi bolje razkopat nekaj 100 m2 asfalta kot prevrtati edino hribino sredi Ljubljane. Da ne govorimo o tem, kakšen bi bil pogled na Grajski hrib, ki bil bil sidran z piloti ter opornimi zidovi.:ohno:

Z gradnjo garaž pod grajskim hribom bi zadovoljili vse potrebe in ne bi bilo potrebno graditi garaž niti pod Kongresnim trgom niti pod Vodnikovim trgom (oba trga bi ohranili in lahko po potrebi nekatere stvari tudi prenovili, vendar le na površini)
* garaže v grajskem hribu bodo omogočile dovoz s Karlovške ceste in tako ne bo povečevalo promet v samem središču (predvsem predvidena preobremenitev že tako zablokirane Resljeve in Zmajskega mostu) - promet se bo torej odvijal pretežno zunaj ožjega središča mesta, kar zadovoljuje tudi evropske zahteve,
* z garažnimi prostori v grajskem hribu bo rešen problem parkiranja za prebivalce starega dela mesta (Levstikov trg, Rožna ulica, Stari trg; Gornji trg, Mestni trg, Cankarjevo in Galusovo nabrežje) kot tudi za prebivalce na drugi strani Ljubljanice ter tiste v okolici tržnice, pa tudi prodajalcev na tržnici kot kupcev ter obiskovalcev mestnega središča in gradu
* pod grajskim hribom ni tako občutljive arheologije kot na tržnici pa tudi ne lastniških problemov
* garaže pod grajskim hribom rešujejo prometno problematiko na celovit način (za vse mestno jedro), medtem ko tiste pod tržnico (le na videz) rešijo promet le parcialno (le za prostor tržnice)
* istočasno se lahko sanira problem drsenja grajskega hriba
* tržnica bo ves čas nemoteno delovala
* študije tudi nakazujejo, da je cena na parkirno mesto pod grajskim hribom cenejše kot pod tržnico

Število parkirnih mest pod grajskim hribom naj bi bilo 2100. To pa je seštevek parkirnih mest, ki so predvidena pod tržnico in Kongresnim trgom.

Takšen naj bi bil prenovljeni Kongresni trg. Ne vem, če je bila izbrana ta rešitev, ampak vsekakor bo končna rešitev zelo podobna, ker na bi sledila Plečnikovi ideji.

http://www.genius-loci.si/index.php?...019e35485d044b

Še enkrat poudarjam, da se zavedam, kako draga in zahtevna bi bila gradnja velike garaže pod grajskim hribom. Ampak, v njej bodo imeli zagotovljene prostore tako prebivalci starega jedra kot obiskovalci. Po prenovi tržnice in Kongresnega trga, brez garažnih hiš, bi bila končna podoba lepša.

http://www.genius-loci.si/index.php?id=53&lang=sl&color=FF9433&architect=21&record=80

To naj bi bilo zdaj pravo. :)

Kot gradbenik vam povem mnenje (čeprav se ne ukvarjam z geotehniko), da se občina s kopanjem v grajski grič lahko tako zakolje, da naredi **** še za naslednjih 20 let.

Vsako kopanje tunelov je izlet v neznano, četudi imaš narejenih ogromno sondaž. Tukaj pa ne bi šlo samo za tunele, šlo bi za prave podzemne dvoranice.

Tukaj lahko naletijo na milijon različnih težavic, ki bodo zakomplicirali in podražili gradnjo. Na koncu pa verjetno ugotovili, da se sploh ne da naredit podzemne garaže v zamišljenem obsegu.

Spomnite se kakšen je bil postopek v Šentivdu. Najprej raziskovalni rov, ali je možna izvedba kavern in priključnih ramp, pa jim je bilo dokončno jasno šele, ko so bili z rovom tam. In vemo kolikšna je dosedanja cena in kolikšna je bila predvidena cena na začetku.

Poleg tega si predstavljate kaj bi bilo, če bi tla pod temelji gradu malce posedla. Karikirano lahko del gradu zdrsne na Mestno hišo.

No pa poglejmo še mal z druge strani...



* garaže v grajskem hribu bodo omogočile dovoz s Karlovške ceste in tako ne bo povečevalo promet v samem središču (predvsem predvidena preobremenitev že tako zablokirane Resljeve in Zmajskega mostu) - promet se bo torej odvijal pretežno zunaj ožjega središča mesta, kar zadovoljuje tudi
evropske zahteve

Kaj pa tisti, ki pride iz severnega dela (Šiška, Bežigrad)? Tisti pa bodo fajn obremenjevali dovozne ceste nr. Roško, Njegoševo in posledično tudi Resljevo...)


* z garažnimi prostori v grajskem hribu bo rešen problem parkiranja za prebivalce starega dela mesta (Levstikov trg, Rožna ulica, Stari trg; Gornji trg, Mestni trg, Cankarjevo in Galusovo nabrežje) kot tudi za prebivalce na drugi strani Ljubljanice ter tiste v okolici tržnice, pa tudi prodajalcev na tržnici kot kupcev ter obiskovalcev mestnega središča in gradu

Garažni hiši pod tržnico ter Kongresnih trgom, bosta prav tako na voljo prebivalcem, še bolj bosta dostopni. Kje pa naj parkirajo zaposleni na tržnici ter dostava???


* pod grajskim hribom ni tako občutljive arheologije kot na tržnici pa tudi ne lastniških problemov

Človek, pa si ti že kdaj videl kako se gradi tunel? Sploh v tako nestabilni hribini kot je grajska z plitvim nadkritjem.


* garaže pod grajskim hribom rešujejo prometno problematiko na celovit način (za vse mestno jedro), medtem ko tiste pod tržnico (le na videz) rešijo promet le parcialno (le za prostor tržnice)

Skupaj z garažo na Kongresnem trgu ter dozidavo Kozolca, rešijo prav tako učinkovito problem.


* istočasno se lahko sanira problem drsenja grajskega hriba

Simpl ane:lol: Rabiš samo par lesenih kolov in je hrib rešen. :hammer:


* tržnica bo ves čas nemoteno delovala

Tudi v primeru gradnje bo na Pogačarjevem trgu.


* študije tudi nakazujejo, da je cena na parkirno mesto pod grajskim hribom cenejše kot pod tržnico

A se ti ne zdi, da bo pri tej odločitvi glavno vlogo imelo poročilo geologov in ne vedeževalke:lol:???


Število parkirnih mest pod grajskim hribom naj bi bilo 2100. To pa je seštevek parkirnih mest, ki so predvidena pod tržnico in Kongresnim trgom.

Res je. Da je 1 + 1 = 2 se popolnoma strinjam:cheers:

www.zurnal24.si Ikea v Ljubljani 2011?

Švedske pohištvene verige Ikea vsaj še tri leta ne bo v Ljubljano. Kot je potrdil Dragan Skalušević, pri Ikei zadolžen za trg Slovenije, Hrvaške in Srbije, jo lahko pri nas najprej pričakujemo spomladi leta 2011. V desetletnem obdobju, ki se bo zaključilo leta 2010, niso načrtovali širitve v Slovenijo. Po besedah Skaluševića pa v obdobju 2010-2020 spet načrtujejo vstop na nove trge, tudi na slovenskega.

Nakupi v Ljubljani 2011

Pojasnil je, da morajo pred odprtjem centra v Sloveniji narediti raziskavo trga, kupiti zemljišče za gradnjo, poskrbeti za logistiko, prevesti izdelke v slovenščino ... Kot je vidno v bazi podatkov Ajpes, pa so letos januarja registrirali novo podjetje v Sloveniji Inter Ikea Centre, d. o. o., nepremičnine, z osnovnim vložkom 50.000 evrov.

Podjetje Ikea, trgovina in storitve, d. o. o., pri nas obstaja že od leta 1994. Obe podjetji imata sedež na istem naslovu na Šmartinski cesti.Skalušević je povedal, da če bi zdaj odprli center v Ljubljani, bi bil velik okoli 30.000 kvadratnih metrov. Načrtov, da bo v Ljubljani regijski center, očitno nimajo več, saj je povedal, da bo ljubljanska trgovina namenjena slovenskemu tržišču.

Kako hitro bi se Švedom naložba povrnila, Skalušević ni povedal. Dejal je le, da je to odvisno od cene zemljišča za gradnjo, ki ga še iščejo. Ikeini predstavniki so si pred časom že ogledali več lokacij ob ljubljanski obvzonici, a takrat primernega zemljišča niso našli.

Najprej v Celovec

V Celovcu bo Ikea predvidoma že novembra odprla novo nakupovalno središče s 27.000 kvadratnimi metri in 780 parkirnimi mesti. Zastopnica za stike z javnostmi za Avstrijo Barbara Riedl je povedala, da bo nekoliko manjše od graškega centra. Koliko slovenskih kupcev pričakujejo, ni izdala. Naložba jih bo stala 54 milijonov evrov. V celovški trgovini pa bo tudi okoli 230 novih delovnih mest.

Putzmeister

Kot prvo. Jaz sem nasploh proti gradnji kakršnekoli garažne hiše v centru mesta. Ampak realnost je takšna, da jo mesto potrebuje.

Če bi bral moja posta, ki sem ju napisal v zvezi z gradnjo garažne hiše, bi zasledil, da se z idejo gradnje garažne hiše pod grajskim hribom navdušuje tudi prof. Koželj. Čeprav je tudi sam nasprotoval tej ideji, je v zadnjem času spremenil mnenje. Se zavedam in to sem tudi napisal, da bodo težave zaradi geološke sestave in da bo potrebna statična sanacija objektov na hribu. Težave lahko nastopijo tudi ob kopanju pod tržnico. Vsi opozarjajo, da lahko pride do nevarnosti poškodovanja že obstoječih objektov na tržnici. V najboljšem primeru bo gradnja trajala 2 leti. Koliko bo ob tem zapostavljena oz. poškodovana kulturna dediščina ne ve nihče. Namesto, da bi avtomobile selili stran, jih bo garaža kot magnet privabila v center.

In če bi bolj natančno bral moj post, bi zasledil, da sem med uporabnike garaže vštel tudi prodajalce na tržnici. Dostava pa je že zdaj ob jutranjih urah omogočena vsem, vsak se lahko z avtomobilom pripelje v center, nikomur ni treba v garažo.

Sploh pa, MOL bo naročil novo študijo, ki bo ugotovila ali se gradnja garaže pod grajskim hribom izplača ali ne. Mi se lahko tu kregamo in izmenjujemo mnenja, ter pišemo cele eseje na to temo, ampak MOL bo storil tisto, kar se mu zdi prav.

Je pa zanimivo, da pri nas hočejo vsi parkirat v najožjem mestnem središču. Zdaj bodo zgradili 2 garažni hiš! Veliko sem hodil po Evropi, pa nikjer nisem opazil, da bi se na tako majhnem prostoru gradilo toliko garažnih hiš in to samo 100 m od Tromostovja, neuradnega centra Ljubljane.

Veliko sem hodil po Evropi, pa nikjer nisem opazil, da bi se na tako majhnem prostoru gradilo toliko garažnih hiš in to samo 100 m od Tromostovja, neuradnega centra Ljubljane.

Haag (2x), Helsinki, Amsterdam. Lahko bi nadaljeval.

Grajski grič ima katastrofalno geološko sestavo. Gre za stare preperele kamnine, ki ne nudijo nobene upore.

Spomnite se na vzpenjačo. Zaradi slabe geološke sestave griča so morali stebre za tirnice zabijati v skalnato podlago pod gričem, zaradi česar so nekateri stebri tudi 30 metrov globoko! Vzpenjača je zaradi tega prišla mnogo dražja kot je bilo sprva mišljeno.

Z grajsko garažo bi bilo enako...

Grajska garaža je utopija, podobna poglobitvi železnice. En velikanski strošek za majhno korist, nič drugega. To, da se navdušuje nad tem tudi prof. Koželj, je ene toliko relevantno kot navdušenje Micke Novak, ki prodaja solat na tržnici.

Namreč: problemi s Šentviškim predorom so znani. Problemi z Golovškim niso bili nič manjši, le da so že malo pozabljeni (očitno so že vsi pozabili, da se je med gradnjo zrušil vhod v predor). In Grajski hrib je čisto enak šmorn.

Poleg tega grajska garaža zahteva velike kaverne v hribini, kar pa v taki svinjariji, kot je grajska hribina, stane enormne denarje. Taka garaža bi hitro koštala več sto milijonov evrov (brez kupa potrebnih sanacij, predvsem gradu samega), ki se nikoli ne bi vrnili.

Pa še to:

Pri Vili Urbani se je pokazalo kako elegantno se da zgraditi par nadstropji podzemnih garaž na tistem območju. Če tem ni bilo večjih zapletov, potem bo tudi gradnja pod tržnico predvidljiva.

Putzmeister

Če bi bral moja posta, ki sem ju napisal v zvezi z gradnjo garažne hiše, bi zasledil, da se z idejo gradnje garažne hiše pod grajskim hribom navdušuje tudi prof. Koželj. Čeprav je tudi sam nasprotoval tej ideji, je v zadnjem času spremenil mnenje. Se zavedam in to sem tudi napisal, da bodo težave zaradi geološke sestave in da bo potrebna statična sanacija objektov na hribu. Težave lahko nastopijo tudi ob kopanju pod tržnico. Vsi opozarjajo, da lahko pride do nevarnosti poškodovanja že obstoječih objektov na tržnici. V najboljšem primeru bo gradnja trajala 2 leti. Koliko bo ob tem zapostavljena oz. poškodovana kulturna dediščina ne ve nihče. Namesto, da bi avtomobile selili stran, jih bo garaža kot magnet privabila v center.


Glej Capital, med navduševati ter potem v praksi udejaniti je velika razlika. Skopati globoko gradbeno jamo tik ob objektih z današnjo tehnologijo ni noben problem. Še celo prednost je...dodatno bodo morali ojačat preperele temelje tako da bo stavba statično bolj stabilna kot sedaj. Za primer si poglej gradbišče Opere. Vse to dejansko ni primerljivo z gradnjo pod Gradom.



In če bi bolj natančno bral moj post, bi zasledil, da sem med uporabnike garaže vštel tudi prodajalce na tržnici. Dostava pa je že zdaj ob jutranjih urah omogočena vsem, vsak se lahko z avtomobilom pripelje v center, nikomur ni treba v garažo.


Ampak malo je že nehigienično se ti ne zdi...zraven štanta z bio solato npr. parkira dostavnik. Marsikdo bi nakupil precej več, pa se pojavi problem z logistiko.


Sploh pa, MOL bo naročil novo študijo, ki bo ugotovila ali se gradnja garaže pod grajskim hribom izplača ali ne. Mi se lahko tu kregamo in izmenjujemo mnenja, ter pišemo cele eseje na to temo, ampak MOL bo storil tisto, kar se mu zdi prav.


Z to študijo bi radi za vse večne čase dokazali, da je gradnja v hrib iluzija.



Je pa zanimivo, da pri nas hočejo vsi parkirat v najožjem mestnem središču. Zdaj bodo zgradili 2 garažni hiš! Veliko sem hodil po Evropi, pa nikjer nisem opazil, da bi se na tako majhnem prostoru gradilo toliko garažnih hiš in to samo 100 m od Tromostovja, neuradnega centra Ljubljane.


Poglej npr. koliko je stanovalcev...že ti bodo zasegli precej garažnih prostorov. A ni lepše, da se na Kongresnem trgu uredi park, avtomobile pa pospravi v globino?

Center živi od ljudi, ki pridejo vanj ali na sprehod ali na kosilo ali pa samo na kavico. Če bo center izoliran od okolice potem bo propadal...se spomnite 10 let nazaj kako mrtvilo je bilo v stari LJ?

Prvo nagrado za Mesarski most, 7000 evrov, so podelili elaboratu B11, prva je podpisana Nataša Blažko. Ti avtorji so zasnovali most, ki tekoèe in nevpadljivo poveže obstojeèe in nove ureditve tržnice in nabrežja, pod mostom pa so zagotovili dovolj prostora za vstopno-izstopno mesto za reèni promet. Izbrali so lupinasto jekleno konstrukcijo v rahlo napetem loku nosilcev, ograja je steklena.


Ful me zanima, kakšna naj bi bila ta lupinasta konstrukcija. Menda naj bi izvedeli jutri.

Garažo v tri podzemne etaže
Èet 27.03.2008
Ljubljana– Komisija Mestne obèine Ljubljana in Zbornice za arhitekturo in prostor je izmed 56 prispelih elaboratov konèno izbrala zmagovalce najboljših rešitev, pridobljenih na javnem nateèaju za ureditev širšega obmoèja glavne ljubljanske tržnice. Za tri ureditvene sklope je podelila po tri prve, dve drugi in eno tretjo nagrado, za ureditev Krekovega trga je ni preprièal noben izmed devetih projektov in bodo tri rešitve samo odkupili. Razstavo elaboratov bodo odprli v atrijih Magistrata 7. aprila ob 18. uri.
Med 13 prispelimi elaborati za prizidek k Mahrovi hiši, sistem podzemnih parkirnih hiš na nateèajnem obmoèju, ureditev Vodnikovega, Pogaèarjevega in Ciril-Metodovega trga, Adamiè-Lundrovega nabrežja ter Maèkove in Stritarjeve ceste so prvo nagrado (30.000 evrov) podelili elaboratu Kombinat, avtorjev Ane Èeligoj, Mateja Höflerja, Blaža Kandusa, Tomaža Èeligoja in Alenke Korenjak s sodelavci.
Nateèajna rešitev predlaga parkirno hišo v treh etažah pod Vodnikovim trgom. Uvoz in izvoz sta postavljena v južni del prizidka k Mahrovi hiši, z dovozom iz križišèa s Poljansko je razbremenjeno križišèe pri Zmajskem mostu. Predvidena je tudi gradnja v fazah, zasnova prometa pa pušèa možnosti za gradnjo dodatnih garaž pod Pogaèarjevim in Krekovim trgom. Zasnova prizidka Mahrovi hiši je po mnenju komisije dosegla želeno skladnost med obstojeèim in novim (fasada je zasnovana kot plašè tankih vertikalnih lamel).
Med 22 predlogi za Mesarski most so prvo nagrado in 7000 evrov dobili Jurij Kobe, Rok Žnidaršiè, Urša Podlipnik, Nataša Blažko, Maja Kovaèiè, Samo Mlakar, Tomaž Habiè in kipar Jakov Brdar s sodelavci. Predlagali so lupinasto jekleno konstrukcijo v rahlo napetem loku nosilcev, ki jo sestavljajo trije jekleni nosilci trikotnega prereza s spremenljivo višino, togo oprti v armirano betonske opornike. Most naj bi okrasili s široko polico ograje iz brona in drobnimi plastikami.
Za ureditev Petkovškovega nabrežja so se med 12 elaborati najbolje odrezali absolventi arhitekture Nataša Blažko, Tanja Bojc, Maja Kovaèiè in Samo Mlakar ter arhitekta Jurij Kobe in Urša Podlipnik s sodelavci (prejeli bodo 4600 evrov nagrade). Tlorisno ukrivljenost parterja naj bi zlasti poudarila izpeljava drevoreda v loku, ki upošteva tlorisni potek obodne zazidave. Na južnem delu je predvidena prodaja na stojnicah ali razstavljanje, drugod predvsem gostinstvo. Na bregu so predlagali stopnišèa, ki se spušèajo do roba reènega korita in so èlenjena v šest delov – po tri na vsaki strani mostu. Zamislili so si še razgledni loži s sedišèi in vzdolž reke speljano sprehajalna pot. Na severnem delu nabrežja predlagajo gradnjo manjšega hotela (predvideli so nekaj delnih rušitev).
Janez Petkovšek

Glede na to, da bo marec kmalu minil in da je zime že tako ali drugače konec bi morali sedaj odpret spomladanski thred oz. najt neko reštitev, saj če se gleda poste za nazaj jih je težko pogledat, če jih je več kot sto strani.

Tako, da Ljubljana City odpri nov thread.

Jutri grem z faksom na ekskurzijo kjer si bomo pogledali gradnjo celovških dvorov in verjetno še katerega izmed drugih vegradovih gradbišč v Ljubljani. Tako bom probal izkoristit ponujeno priložnost ter jih bom povprašal malce o celovških dvorih in predvsem Rotondi, Dunajskem vogalu in Študentskem kampusu ob Vojkovi. Upam ,da mi bodo podali jasne odgovore.
Tako, da se jutri zvečer vrnem s kar se ,da ažurnimi novicami okoli teh projektov.

še zadnji članek v tem threadu:
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Scan0037.jpg

Jutri grem z faksom na ekskurzijo kjer si bomo pogledali gradnjo celovških dvorov in verjetno še katerega izmed drugih vegradovih gradbišč v Ljubljani. Tako bom probal izkoristit ponujeno priložnost ter jih bom povprašal malce o celovških dvorih in predvsem Rotondi, Dunajskem vogalu in Študentskem kampusu ob Vojkovi. Upam ,da mi bodo podali jasne odgovore.
Tako, da se jutri zvečer vrnem s kar se ,da ažurnimi novicami okoli teh projektov.

Zakon :)

Boš tudi kej pofotku? Če se ti bo dalo malo daj ker mi ki nismo neposredno iz Ljubljane nestrpno čakamo vsako spremembo na keremkoli gradbišču, ker gremo mimo mogoče 1x tedensko.

Baje so na Rotondi začel oder za osteklitev postavlat?

Zakon :)

Boš tudi kej pofotku? Če se ti bo dalo malo daj ker mi ki nismo neposredno iz Ljubljane nestrpno čakamo vsako spremembo na keremkoli gradbišču, ker gremo mimo mogoče 1x tedensko.

Baje so na Rotondi začel oder za osteklitev postavlat?

Bom kolikor se bo dalo.

Na www.arhiforum.si so že objavljene makete novega mesarskega mostu.
http://www.arhiforum.si/uploads/tender/NatecajTrznica-most-geod_podlaga.dwg
http://www.arhiforum.si/uploads/tender/NatecajTrznica-most-geod_podlaga.pdf
http://www.arhiforum.si/uploads/tender/NatecajTrznica-prizidek-geod_podlaga.dwg
Za odprtje dwg formata potrebujete Auto Cad novejšo različico.

Na podlagi dogovora kršili zakon?

Ljubljana – Kot smo že poročali, se denacionalizacijski postopek Baragovega semenišča še ni končal. Stavbo zdaj upravlja Mestna občina Ljubljana (MOL), ki med Navjem in Dunajsko cesto načrtuje hotel, mladinski center in objekte za poslovne dejavnosti. Ker objekt stoji na zanimivi lokaciji med Vilhar...

www.delo.si

^lahko bi samo en to odprl k ma pa naredu screenshots, sj ni prevelik coppyright violation

Jutri grem z faksom na ekskurzijo kjer si bomo pogledali gradnjo celovških dvorov in verjetno še katerega izmed drugih vegradovih gradbišč v Ljubljani. Tako bom probal izkoristit ponujeno priložnost ter jih bom povprašal malce o celovških dvorih in predvsem Rotondi, Dunajskem vogalu in Študentskem kampusu ob Vojkovi. Upam ,da mi bodo podali jasne odgovore.
Tako, da se jutri zvečer vrnem s kar se ,da ažurnimi novicami okoli teh projektov.

:okay: to pa bo en konkreten update :D

samo če boš dobil kakšne slabe informacije jih napiši na zabaven-smešen način, da ne bo vse preveč tragično (Robin Hood - možje v pajkicah) :D

_n9ErBcNVJg

^lahko bi samo en to odprl k ma pa naredu screenshots, sj ni prevelik coppyright violation

Sej jaz bi to že naredu sam mam starejšo verzijo Auto Cad-a pa mi ne odpre, bom jutri zjutraj na faksu odprl pa naredo PrtSc.

Na www.arhiforum.si so že objavljene makete novega mesarskega mostu.
http://www.arhiforum.si/uploads/tender/NatecajTrznica-most-geod_podlaga.dwg
http://www.arhiforum.si/uploads/tender/NatecajTrznica-most-geod_podlaga.pdf
http://www.arhiforum.si/uploads/tender/NatecajTrznica-prizidek-geod_podlaga.dwg
Za odprtje dwg formata potrebujete Auto Cad novejšo različico.

To niso makete mostu, ampak natečajno gradivo... Skice prikazujejo nabrežje Ljubljanice na obeh straneh.

Na podlagi dogovora kršili zakon?

Ljubljana – Kot smo že poročali, se denacionalizacijski postopek Baragovega semenišča še ni končal. Stavbo zdaj upravlja Mestna občina Ljubljana (MOL), ki med Navjem in Dunajsko cesto načrtuje hotel, mladinski center in objekte za poslovne dejavnosti. Ker objekt stoji na zanimivi lokaciji med Vilhar...

www.delo.si

Na podlagi dogovora kršili zakon?

Zaradi večjega povpraševanja po parkirnih površinah so okolico Baragovega semenišča spremenili v plačljivo parkirišče – GR z županovim soglasjem razširilo parkirišča na parcele, ki so v denacionalizacijskem postopku

Čet 27.03.2008

Ljubljana– Kot smo že poročali, se denacionalizacijski postopek Baragovega semenišča še ni končal. Stavbo zdaj upravlja Mestna občina Ljubljana (MOL), ki med Navjem in Dunajsko cesto načrtuje hotel, mladinski center in objekte za poslovne dejavnosti. Ker objekt stoji na zanimivi lokaciji med Vilharjevo, Linhartovo in Dunajsko cesto je zanimiv tudi za Gospodarsko razstavišče (GR). To je s soglasjem župana Zorana Jankovića oziroma občine razširilo svoja parkirišča na ozemlje, ki še nima rešenega statusa. »Z javnim podjetjem, ki skrbi za parkirišča, smo se dogovorili za sodelovanje. Pred našim posredovanjem je bilo parkirišče zelo neurejeno. Ljudje so povsod parkirali svoja vozila, tako da je bil promet oviran, parkirišče pa redno zasedeno. Res je, da se del parcele, ki je še vedno v denacionalizacijskem postopku uporablja za parkiranje, toda mi smo se z upravitelji stavbe o vsem dogovorili,« je povedal Ante Madjar, direktor Gospodarskega razstavišča.

Amalija Šiftar, namestnica direktorice Pionirskega doma, je na vprašanje o parkiriščih začudeno pripomnila, da so bili vsi, ki ta parkirišča uporabljajo, o vsem seznanjeni: »Tega si ni izmislil le gospod Madjar, ampak je bila takšna odločitev. To zemljišče še vedno pripada Pionirskemu domu, kar v zemljiški knjigi jasno piše. Ničesar nismo zaračunavali, z njimi se o tem nismo pogovarjali. Imeli smo eno zapornico, ker je bilo pred časom nemogoče dobiti parkirni prostor. Ker je status objekta še vedno nerešen, se o površinah ne pogovarjamo. Če imamo kakšne prireditve oziroma če uporabljamo njihovo dvorišče, se z njim dogovorimo, bolj ne sodelujemo. Mi nič ne plačujemo, niti ne Mladinsko gledališče niti naši obiskovalci. Imamo nekakšno mirno sožitje,« je razložila Šiftarjeva.

Gospodarsko razstavišče je že pred poletjem napovedalo čiščenje večine zemljišč, ki so jih zasedale razpadajoče hiše in drugi zanemarjeni objekti. Že junija lani je direktor GR napovedal gradnjo parkirišča »zaradi čedalje večjega povpraševanja po parkirnih površinah. Pločevinasta kolesarnica, črna gradnja in podrtije, ki se raztezajo med Robbovo, Valjhunovo, Vilharjevo in Linhartovo ulico, nanj ne sodijo.« O svojih načrtih pa ni nič povedal študentskim domovom, ki imajo v stavbi nastanjenih 291 stanovalcev. Tako so 19. novembra lani z zapornicami onemogočili parkiranje študentom, ki tam živijo: »V treh mesecih nismo dosegli nobene primerne rešitve. Še vedno moramo za parkiranje na zemlji, ki je zdaj naša, kupiti mesečno parkirno dovolilnico za 50 evrov ali avto parkirati na nevarnih mestih,« je zadevo komentiral Sebastjan Žagar, namestnik predsednice Študentskega doma Akademski kolegij.
Študentom so po Madjarjevih besedah ponudili zelo dobro ponudbo, in sicer 30 evrov na mesec za parkirno dovolilnico. »S študentskimi domovi še kar dobro sodelujemo. Veseli smo, da bo okolica po dolgih letih propadanja končno urejena,« je dodal Madjar.

Direktorica študentskih domov Ksenija Preželj nad načrti GR ni navdušena: »O parkiriščih smo se z direktorjem GR pogovarjali, toda ker gre za precej zapleteno zadevo, smo za dogovarjanja pooblastili našega odvetnika. S predlogom, da bodo študentje za parkiranje plačevali 30 evrov na mesec, se nismo strinjali, zato smo jim ponudili drugačno rešitev. Zadnjo so zavrnili in ne preostane nam drugega, kot da uporabimo pravna sredstva za nadaljnji postopek,« je končala Prežljeva.

Nika Djordjevič

To niso makete mostu, ampak natečajno gradivo... Skice prikazujejo nabrežje Ljubljanice na obeh straneh.

Poleg tega pa še zelo skromno opremljeno. Še nisem videl tako skromne geodetske podlage.

Za tiste ki nimate acada, druga povezava kaže na pdf, ki je narejen iz autocad datoteke.

Poleg tega pa še zelo skromno opremljeno. Še nisem videl tako skromne geodetske podlage.

Za tiste ki nimate acada, druga povezava kaže na pdf, ki je narejen iz autocad datoteke.

Ups, sem bicnil v temo. Moram priznat ,da sem spregledal pdf format čeprav sem ga prilepil, se zgodi.

Že zadnjiè sem spraševal, èe kdo kaj ve o projektu Palaèa Celovška, pa mi ni nihèe odgovoril. Projekt je na strani
http://www.atelierarhitekti.si/si/arhitektura.php
pod letnico 2008. Oèitvo gre za nek aktualen projekt.. Ima kdo kakšne informacije?

Razstava natečajnih elaboratov za Ureditev širšega območja ljubljanskih tržnic

Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave natečajnih elaboratov javnega anonimnega enostopenjskega projektnega natečaja za pridobitev natečajnih rešitev za
Ureditev širšega območja ljubljanskih tržnic
v ponedeljek, 7. aprila 2008 ob 18.00 uri v atrijih Mestne hiše, Mestni trg 1, Ljubljana.

Ljubljani se obeta poplava novih poslovnih prostorov

Novozgrajeni prostori naj ne bi samevali, vprašanje pa je, kaj bo z zdajšnjimi

Čeprav bo v Ljubljani le v nekaj letih predvidoma zgrajenih več kot deset poslovnih stolpnic, se tega, da bi novi poslovni prostori ostali prazni, menda ni treba bati.

V prestolnici so že pripravljena številna gradbišča, na katerih bo v slabem desetletju zraslo več kot deset stolpnic. Čeprav bodo v nekaterih od njih tudi stanovanja, bodo prevladovali poslovni prostori. Je tak obseg poslovne gradnje glede na pomanjkanje stanovanj upravičen?

Investicije v poslovno gradnjo so potrebne, so prepričani na mestni občini Ljubljana (MOL). "Pobude investitorjev kažejo, da je povpraševanje po gradnji objektov s poslovno namembnostjo v Ljubljani še vedno veliko," pravita Alenka Pavlin z oddelka za urejanje prostora mestne uprave MOL in Jožka Hegler, direktorica Javnega stanovanjskega sklada (JSS) MOL. "Ob tem je treba upoštevati, da je Ljubljana glavno mesto države, ki za svoje delovanje potrebuje tudi nove pisarniške stavbe za številne ustanove državne uprave," pojasnjujeta.


Da naša prestolnica nujno potrebuje nove poslovne prostore, meni tudi Nadiža Pleško iz nepremičninske agencije Svet nepremičnine. "Ljubljana predvsem potrebuje moderne poslovne objekte z urejenimi parkirišči in dostopom," je prepričana.

Množične selitve iz starih v nove prostore

V nekaj letih bodo Ljubljano preplavile stolpnice. Kot smo pred časom v Financah že pisali, naj bi tako v manj kot desetih letih zrasle Trigranitova stolpnica v Emoniki, Imosove stolpnice v Tobačni in Litostroju, Novi Kolizej Kranjske investicijske družbe, dvojčka (Gemini) GH Holdinga, Severna vrata Immorenta in podjetja Bavarski dvor, Tridanova stolpnica na Vilharjevi, Vegradova na območju nekdanje Avtomontaže ob Celovški ter stolpnica v BTC. A strah, da bodo nove stolpnice prazne, naj bi bil odveč. "Veliko podjetij se bo selilo iz zastarelih poslovnih prostorov v nove, moderne poslovne objekte," je prepričana Nadiža Pleško. Kaj pa bo s starejšimi poslovnimi objekti? "Cena poslovnih prostorov v njih se bo znižala, pa tudi povpraševanja po teh prostorih bo manj," meni poznavalka trga nepremičnin.

Stanovanjska gradnja za investitorje manj privlačna

Ob tako obsežni gradnji poslovnih nepremičnin se marsikdo vpraša, ali ne bi bilo glede na povpraševanje v našem glavnem mestu bolj smiselno graditi stanovanj. "Povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah je še vedno veliko več kot povpraševanja po poslovnih prostorih," zagotavlja tudi Nadiža Pleško. Obseg povpraševanja je mogoče razbrati tudi iz razpisov stanovanjskega sklada za prodajo stanovanj ter JSS MOL za oddajo najemnih stanovanj. "Na zadnji, 12. javni razpis za najem neprofitnih stanovanj septembra 2007 se je v Ljubljani prijavilo 2.130 prosilcev," navajajo na MOL.

Tudi stanovanj naj ne bi primanjkovalo

Je torej obsežna gradnja poslovnih nepremičnin v prestolnici upravičena? "Med načrtovanimi velikimi novogradnjami nikakor ne prevladujejo samo poslovne zgradbe," pravijo na ljubljanski mestni občini. "V objektih, ki so navedeni kot poslovni, je predvidena tudi gradnja stanovanj - na primer v Emoniki, Šumiju, na Bavarskem dvoru." Poleg tega, poudarjajo, se gradijo stanovanja tudi v Zeleni jami, na Brdu, odprto je veliko gradbišče na Celovški cesti, na območju nekdanje tovarne Tribuna na Prulah, ob Viški cesti, na Tržaški, na Jurčkovi poti, na Njegoševi, na Poljanskem nasipu in tako naprej.

Aprila novi prostorski dokumenti

MOL trenutno pripravlja novo strategijo prostorskega načrta in izvedbeni prostorski načrt, ki bosta na osnovi strokovnih podlag oziroma ugotovljenih potreb določila nove površine za poslovne, stanovanjske in druge namembnosti. Dokumenta bosta v fazi dopolnjenega osnutka javno razkrita in obravnavana na mestnem svetu MOL predvidoma v drugi polovici aprila, napovedujejo na občini. "Prostorski akti v načelu omogočajo tako poslovno kot stanovanjsko gradnjo, stvar investitorjev je, da presodijo, kateri bodo dali prednost," pojasnjujeta Pavlinova in Heglerjeva.


V novih načrtih MOL sicer predlaga namesto toge, obvezne, bolj prožno, mešano rabo zemljišč, ki je lahko stanovanjsko-poslovna ali poslovno-stanovanjska, še pravita sogovornici. Zagotavljata, da bodo v novih prostorskih dokumentih v skladu z ugotovljenimi potrebami zagotovljene površine, na katerih bo mogoča gradnja potrebnih stanovanj.

Finance (http://www.finance.si)

Podpisana pogodba za Stožice
STA
STA
vsi članki avtorja
Ljubljanski župan Zoran Janković in predstavniki strateškega partnerja pri gradnji športnega parka v Stožicah so danes podpisali pogodbo

OGLAS

Ljubljanski župan Zoran Janković, izvršni direktor Gradisa skupina G Uroš Ogrin, član uprave Merkurja Milan Jelovčan in izvršni direktor podjetja Energoplan Simon Jan so danes v ljubljanski Mestni hiši podpisali pogodbo o gradnji športnega parka Stožice.

Izbran je bil Gradis skupina G

Do podpisa je prišlo natančno mesec dni po izbiri strateškega partnerja pri gradnji športnega parka v Stožicah, ko je bil izbran Gradis skupina G, ki je skupaj z Merkurjem in Energoplanom za 51-odstotni delež ponudila 81 milijonov evrov in rok izgradnje 30. junij 2010.

"Obljubili smo vam, da bomo pogodbo podpisali v mesecu dni in ta rok se izteka danes. Zdaj je partnerstvo tudi formalno urejeno. Od zdaj naprej ima pri gradnji stadiona vsak svojo vlogo," je ob podpisu pogodbe med drugim povedal Ogrin.

Glavno besedo bo imela MOL

"Prepričan sem, da se bomo držali zastavljenih rokov. V prihajajočem obdobju sledi ogled primernega stadiona v tujini, ki bi bil lahko vzorec za ljubljanski objekt, urejen je tudi prevzem zemljišča od podjetja SCT, kar se bo predvidoma zgodilo v maju," pa je ob podpisu pogodbe med drugim dejal Janković in večkrat poudaril, da gre za največji projekt javnega in zasebnega partnerstva v Sloveniji. "Pri vprašanjih o vsebini stadiona in športne dvorane bo imelo glavno besedo še vedno mesto Ljubljana," pa je še pristavil župan.

CONSTRUCTION UPDATE
MODRI KVADRAT
Modri kvadrat bo mel črno-belo fasado.
http://img221.imageshack.us/img221/585/slika003mf9.jpg
http://img141.imageshack.us/img141/463/slika004zq4.jpg
http://img141.imageshack.us/img141/6242/slika009zj4.jpg
http://img141.imageshack.us/img141/1347/slika010bt7.jpg

Lepo Lj-city

lepo napreduje, pa dobr poslikan edin ne vem zakaj tako nizko zidajo. komot bi lah še nadstropje al pa 2 dodal

madona, ta "modri" kvadrat zgleda ko slovenski pentagon

madona, ta "modri" kvadrat zgleda ko slovenski pentagon

Haha ampak res :D

madona, ta "modri" kvadrat zgleda ko slovenski pentagon

yep, sej nenazadnje notri bo imela sedež najbolj zloglasna, skrivnostna in najmočnejša vladna institucija... davčna uprava :lol:

V ponedeljek avtobus 6B že do Vnanjih Goric

sobota, 29.03.2008
Tekst: (pj)

LJUBLJANA - V ponedeljek se bodo že ob 5. uri zjutraj krajani Brezovice in Vnanjih Goric lahko prvič odpeljali v Ljubljano z mestnim avtobusom številka 6B. Nova linija poteka vse od Črnuč do Vnanjih Goric, ne le od Dolgega mostu do Vnanjih Goric, kot je bilo sprva predvideno.

Najprej so namreč načrtovali, da se potniki z mestnim avtobusom pripeljejo le do Dolgega mostu, kjer ima šestica končno postajo, prestopijo na drug avtobus in pot nadaljujejo v brezoviško občino. V tem primeru bi morali za vožnjo zaradi prestopanja plačati dva žetona.

Po novem bo tako progo med Črnučami in Vnanjimi Goricami pokrival avtobus 6B, ki bo vozil med delavniki vsakih 30 minut, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa linija ne bo obratovala. Zadnji avtobus bo iz Črnuč do Vnanjih Goric odpeljal 22.10, iz Vnanjih Goric do Ljubljane pa ob 23. uri. "Klasična" šestica ostaja in vozi od Črnuč do Dolgega mostu, kjer je urejeno tudi parkirišče.

Žetone in mesečne nalepke bodo lahko občani Brezovice kupovali tudi v svoji občini, in sicer v Mercatorjevih trgovinah v Vnanjih Goricah in na Brezovici, potekajo pa tudi pogovori za vzpostavitev drugih prodajnih mest, je pojasnil Marko Čuden, podžupan občine Brezovica. Obratovanje linije bo za zdaj poskusno, nato se bodo na podlagi zasedenosti avtobusov odločili, ali linijo trajno ohraniti. Vozni red avtobusa bo objavljen tudi v Barjanskem listu. Občina Brezovica si že dalj časa prizadeva za podaljšanje proge avtobusa številka 19 skozi Črno vas do Podpeči.

V ponedeljek proga Bizovik-Kodeljevo

V ponedeljek bo začel voziti tudi avtobus ljubljanskega potniškega prometa številka 24. Vozil bo le od ponedeljka do petka, konec tedna in med prazniki pa ne. Prvi jutranji odhod bo imel iz Bizovika ob 5. uri zjutraj, s Kodeljevega pa 10 minut prej. Vozil bo vsake pol ure.

www.dnevnik.si

12 aprila bo seja mestnega sveta kjer bodo obravnavali strateški prostorski načrt mestne občine Ljubljana in prostorske akte:
Dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Tobačne tovarne

Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo poslovno stanovanjske soseske Stožice s predlogom za hitri postopek.

Osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne.

Na tem naslovu se nahajajo posamezni deli strateškega prostorskega načrta mestne občine Ljubljana in prostorski akti.
http://www.ljubljana.si/si/mol/mestni_svet/seje/76162/detail.html

Dnevni red seje:

1. Potrditev zapisnika 14. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana
2. Vprašanja in pobude ter odgovori na vprašanja in pobude
3. Poročilo župana
4. Kadrovske zadeve
5. a) Predlog Sklepa o podelitvi naziva častni meščan glavnega mesta Ljubljana
b) Predlog Sklepa o podelitvi nagrad glavnega mesta Ljubljana za leto 2008
c) Predlog Sklepa o podelitvi plaket glavnega mesta Ljubljana za leto 2008
6. Dopolnjen osnutek Odloka o Strateškem prostorskem načrtu MOL
7. Dopolnjen osnutek Odloka o Izvedbenem prostorskem načrtu MOL
8. Dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Tobačne tovarne
9. Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo poslovno stanovanjske soseske Stožice s predlogom za hitri postopek
10. Osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne
11. Predlog Sklepa o spremembi Sklepa o neodplačnem prenosu premoženja Mestne občine Ljubljana v last in posest Republike Slovenije za izgradnjo stavbe Univerzitetne knjižnice v Ljubljani
12. Predlog Sklepa o soglasju k pravnemu poslu razpolaganja – prodaje poslovne stavbe v deležu do 951/1000, na naslovu Mestni trg 15, Ljubljana
13. Osnutek Odloka o uporabi grba, zastave, imena in znaka Mestne občine Ljubljana
14. Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov
15. Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi plovbnega režima
16. Informacija o programu razvoja javnega zavoda Lekarna Ljubljana
17. Predlog Sklepa o soglasju k dodelitvi dela plače za redno delovno uspešnost v.d. direktorice JZ Lekarna Ljubljana za leto 2007
18. Predlogi Sklepov o soglasju k dodelitvi dela plače za redno delovno uspešnost:
• direktorju Javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana za leto 2007,
• strokovni vodji Javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana za leto 2007,
• pomočnici direktorja za pravno področje Javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana za leto 2007 in
• pomočnici direktorja za ekonomsko področje Javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana za leto 2007

danes je članek v sobotni prilogi aleša vrhovca, kjer kritizira emoniko, nuk2 in pa stavbo onkologije...vredno prebrat in se malo nadmisliti o tem

Ljubljanske arhitekturne katastrofe

VRHOVEC Aleš,

Sob 29.03.2008

Malo stvari je bolj žalostnih od arhitekta, ki javno kritizira kolega oz. kolege arhitekte. V javnosti se tako le še utrjuje prepričanje o neenotni in klanovski stroki, ki si že zato ne zasluži nobene kredibilnosti (in res je težko verjeti cehu, ki vedno hkrati kriči ja in ne!). Znotraj stroke pa se odmev neizogibno polarizira na tabor (večinoma tihih) podpornikov in ostrih nasprotnikov, oboji pa se predvsem sprašujejo, kakšen interes stoji za pisanjem. Naj to dilemo odpravim že na začetku – z arhitekturo se ukvarjam na povsem specifičen način in noben od omenjenih projektov me ne bi (več) zanimal, pa če bi mi bil ponujen. Me pa zato toliko bolj zanimajo in zadevajo kot meščana, ki ima povsem po naključju še nekoliko strokovno izurjeno oko. Pa to ni niti potrebno, da človek opazi resno erozijo prostorskih kvalitet, ki je v zadnjem desetletju »zadela« našo majhno, fobično in samovšečno deželo kot kakšna vremenska katastrofa.

Posamezne hiše se barvajo v božjastno rumene, rdeče in modre (določene barve bi moralo ministrstvo za okolje proizvajalcem prepovedati prodajati – to je resen predlog). V vaseh ključni objekti propadajo, zraven nastajajo novokomponirane spake kot posledica debilne prostorske zakonodaje (»hiša naj se prilagaja okolici« – kateri, hiši levo s petimi prizidki, brez ometa in smetiščem namesto vrta, ali hiši desno, strahoti z desetimi »kukrli«, zeleno fasado in gozdom balustrov na balkonu?), slabega okusa graditeljev in porazne strokovne etike kolaborirajočih arhitektov (oni tega ne bi, ampak …).

Mesta, Ljubljana na primer, so jo ob vseh pomislekih vendarle odnesla nekaj bolje; predvsem zato, ker je tu v igri največ znanja in denarja, poleg tega pa imamo prav v tem trenutku opraviti s pravim razcvetom slovenske arhitekture, saj je vsaj deset arhitekturnih birojev sposobnih producirati projekte na svetovni ravni (ali bolje, na švicarsko-avstrijski ravni, saj je to poleg Koolhaasa osebno ključna globalna referenca).

In skoraj v posmeh povedanemu in kot kronski dokaz, da zagovednost ni omejena na primestna okolja, se v zadnjem času v medijih pojavljajo tri pomembne ljubljanske arhitekture, vsaka s svojo zgodovino, botri in zelo različno namembnostjo. Knjižnica, železniška postaja in bolnišnica – poleg Ljubljane jim je skupno le to, da so vse tri obupno slabe arhitekture, tako slabe, da se o tem skoraj nikomur ne zdi spodobno govoriti in tako žaliti avtorje. Ampak zadržanost ni upravičena – te tri hiše so preveč pomembne, njihov vpliv pa preveč daljnosežen za molk. In v resnici bi morali biti užaljeni mi, ki bomo ta čuda gledali in uporabljali še desetletja.

Narodna in univerzitetna knjižnica 2

Resno zastarela je bila ta hiša že na dan, ko je njen avtor zmagal na natečaju leta 1989. Rezultat (sicer takrat pogoste) postmodernistične dezorientacije, ki jo je arhitektura olajšano izpljunila že dvajset let nazaj, je sodila edinole v leto 1979, v neki drug čas brez računalnikov in s parimi stoenkami na cesti.

Danes je seveda patetična. Pa ne prvenstveno zaradi videza postmodernistične torte; pomembneje je, da se je v teh devetnajstih letih spremenilo prav vse, kar predstavlja »vhodne podatke« za tako gradnjo. Spremenila se je država in s tem vloga Ljubljane, ki je nenadoma prestolnica, univerzitetno mesto in evropsko središče obenem. Drugič, neposredno pod hišo se je prikazala cela četrt rimske Emone, zgodovinska priložnost, da se Nuk 2 utemelji skoraj tako kot nova Aleksandrijska knjižnica in zalebdi nad svojim arhaičnim izhodiščem. In, še pomembneje, zgodila se je računalniška revolucija, ki knjig seveda ni odpravila, je pa povsem spremenila način obdelave podatkov in posledično študija, kjer se veliko manj gradiva »prime v roke« in je skladiščenje materiala lahko nekaj povsem drugega kot branje. Posledično je danes povsem drugačna tudi družbena paradigma (emancipacija, mreženje, pretok), zaradi česar lahko rečemo, da sta si leto 1989 in leto 2008 veliko bolj narazen kot leto 1989 (Nuk 2) in leto 1939 (Nuk 1) – tako Plečnik kot Mušič gradita palače/utrdbe znanja, težko, anahronistično arhitekturo, ki se sprašuje za današnje pojme povsem obskurne stvari – ali naj bo okno polkrožno zaključeno, naj bo vhod monumentalen, naj bo vogal poudarjen. Današnje kvalitetne knjižnice, in teh je v literaturi ogromno (svetujem obvezne strokovne ekskurzije vseh, ki odločajo o Nuku 2, na primer v Seattle in Cottbus), so supertehnološka vozlišča v omrežju informacij, kjer so pomembne teme dostopnost, poti znotraj objekta, doživljajska pestrost, vizure, osvetljenost, ekologija. Močna prezenca in simbolna polnost pa sta doseženi s povsem drugačnimi sredstvi, kot so antični arhitekturni elementi.

S projektom sem se »insajdersko« spoznal, ko sem pred desetimi leti kot uslužbenec Ljubljanskega urbanističnega zavoda sodeloval pri pripravi lokacijske dokumentacije za gradnjo. Kot dejanje nestrinjanja in »strokovne nepokorščine« sem do neke mere pripomogel k večmesečnim zamudam pri pripravi gradiva, povedati pa je treba, da zdaleč nisem bil edini. V vsesplošni nezagretosti za neprepričljivi projekt so celo izstopali tisti, ki naj bi ga vodili, pojavljale so se nove in nove ovire, ki jih nihče ni prav dobro želel odpraviti, kapricioznost finančno »priklopljenega« arhitekta v stilu »tri mesece za premislek o 60 centimetrih nadvišanja« pa terminskemu načrtu tudi ni pomagala.

Zgodilo oz. dogaja se neizogibno, znano vsakemu načrtovalcu: slabi projekti imajo namreč lastnost, da se zalomijo na vsakem koraku.

Ampak to je vseeno Narodna univerzitetna knjižnica in zdaj je zadnji čas za soočenje z dejstvi – projekt je katastrofalen in ne glede na ogromno porabljenega denarja bo še vseeno ceneje izgubljeni čas vzeti kot (pre)drago lekcijo, vzorno, po šolsko napisati projektno nalogo z novimi parametri (eden glavnih problemov slovenskih investitorjev je prav ignoranca te faze priprave gradnje), organizirati arhitekturni natečaj, pridobiti ustrezno kulturno-menedžersko strukturo za vodenje takega projekta in v doglednem času priti do knjižnice, ki bo uporabnike nagovarjala z jezikom 21. stoletja – z istim jezikom, kot ga govorijo tudi sami.

Emonika – PCL

Sodeloval sem tudi pri tem, trenutno najbolj razvpitem projektu. Kot član projektne skupine treh samostojnih arhitektov (Klanjšček, Pavlin, Vrhovec) in v okviru podjetja Real engineering (in ne »pod vodstvom«, kot se pogosto pojavlja v medijih), ki je zmagala na javnem mednarodnem arhitekturno-urbanističnem natečaju z mednarodno žirijo. Lahko bi rekli ultra čisto, čeprav najbrž ne zlahka in ne brez logičnih pomislekov, ki se porajajo ob tako velikem projektu.

Kdo bi točno vedel, ali so bila izhodišča natečaja, ki ni predvideval poglobitve, res optimalna in kateri priseben arhitekt bi lahko o svojem predlogu trdil, da mu ne poraja določenih dvomov, ki se potencirajo z velikostjo in nekompetentnostjo sogovornikov (železnice, mesto, država – kdor ni bojkotiral, ni nič vedel: ne o strateških odločitvah, ne o tehnologiji, ne o organizaciji, ne o financah). A tudi sedaj trdim, da je zmagovalna rešitev solidno odgovorila na več dilem kot drugi projekti na natečaju in da bi tudi danes, ko je nekaj dopolnjena postala zazidalni načrt, torej prostorski zakon, lahko predstavljala dobro urbanistično podlago za premišljeno in kvalitetno arhitekturno nadgradnjo. Če se ne bi medtem nekaj stvari spremenilo in če ne bi šlo nekaj stvari zelo narobe.

Spremenil se je predvsem ekonomski prag mesta. V letih 1992–1995 smo v skupini Marjana Vrhovca na (že spet) Ljubljanskem urbanističnem zavodu izdelali presojo različnih variant železniškega vozlišča in potniške postaje. Zelo resno smo proučevali (po dolgem času obujeno) poglobitev tirov in jo arhitekturno, urbanistično in ekonomsko primerjali z nivojsko varianto. Zaključek je bil naslednji: poglobitev je za mesto brez dvoma optimalna in v idealnem svetu ne bi bilo nobenega dvoma, vendar se je v takratni ekonomski situaciji (poosamosvojitveno gospodarstvo, milijarda mark pa povsem nepredstavljiv denar za šibko mesto in gluho državo) tudi železnica v nivoju, dosledna obodna pozidava in podaljšava nekaj ulic čez območje zdela odlična rešitev, ki je tisočodstotno izboljševala situacijo.

In če je ta še vedno skoraj enaka kot takrat, so se ekonomski parametri radikalno spremenili. Investicije nekaj sto milijonov evrov so postale vsakdan, domači investitorji se pulijo za najboljše lokacije, ki jih je mesto šele sedaj začelo omogočati. V taki atmosferi pa bi bilo strokovno nekorektno ne razmišljati o poglobitvi. Še zlasti če vemo, da bi šlo poleg očitnih urbanističnih prednosti (podaljšanje blokiranih ulic, ustvarjanje novega središča mesta, pripojitev Tivolija itd.) za nepremičninsko operacijo stoletja, primerljivo s tisto po potresu 1895. Za nekaj tako velikega pa je začasno zadrževanje projekta do dokončne odločitve o poglobitvi zgolj nepomembna kolateralna škoda, pravno zlahka izvedljiva in vsem v korist, tudi investitorju, ki nikakor ne more razumeti, zakaj ga nihče ne mara.

In kaj je šlo narobe?

Nekdo je nekritično favoriziral Trigranit, ta tipični mednarodni investitorski konglomerat, ki si išče plen na manj razvitih in manj kulturnih trgih nove Evrope in posovjetske Azije (seznam držav, kjer gradijo, milo rečeno, ni najbolj v skladu z našo (včasih problematično) orientacijo proti severozahodu). Čisti prostorski neokolonializem, podprt z banalno komercialno štanc arhitekturo, ki nas v Šanghaju fascinira, v Romuniji zgrozi, na svojem dvorišču pa si tega preprosto ne bi smeli želeti. Prideš, vidiš, keširaš – in greš. Tako se še individualna hiša v Zgornjem Dupleku ne gradi, kaj šele novi center Ljubljane. Pa prosim brez omenjanja Jahna; iz priznane strokovne literature, tudi angleške, je mrknil tam nekje v osemdesetih. Zakaj, jasno pove tudi njegov ljubljanski nebotičnik.

Drugič, nekdo je iz zazidalnega načrta izbrisal že zapisano (zakonsko določeno) obvezo po arhitekturnem natečaju za vsak del postajnega območja, torej tudi območja predvidene Emonike, ki je bila iz tega izvzeta. Namesto tega se je pojavila meglena formulacija, ki je investitorju pustila povsem proste roke brez možnosti vpliva in kontrole izbranih arhitektov in nastajajoče arhitekture. Pravzaprav mesto še danes ne ve natančno, kaj ga bo doletelo iz računalnikov dokazano ne najbolj nadarjenih avtorjev. Da ne govorimo o tem, da so bili domači arhitekti ne le brez enakih možnosti za delo, temveč kar povsem brez možnosti in s tem, ne nazadnje, diskriminirani in oškodovani.

In tretjič, nekdo ne razume vloge dobrega gospodarja. Kako si sicer razlagati izstop države iz skupnega podjetja in oklevanje mesta o vstopu. O tem niti za hip ne bi smelo biti debate, že možnost izbire je škodljiva za interese tako mesta kot države. Projekt bi moral nastajati v zasebno-javnem partnerstvu, v katerem država skrbi za strateške odločitve (hitra železnica, poglobitev – železnica je njena), mesto za javno dobro (infrastruktura, postaja – mesto je njeno), oba pa gledata pod prste vlagatelju. Ta v strahospoštovanju sprejema trde pogoje in upa na končni dobiček (ta pri nepremičninah vedno pride, verjemite). Tako se to dela pri vseh primerljivih projektih v državah, s katerimi se želimo primerjati. Tako je bilo od začetka tudi mišljeno, dogovorjeno in zapisano.

Kaj je krivo za sedanjo kapitulantsko držo, lahko le slutim; vem le to, kar sem videl na lastne oči – ljudje, ki niso vodili niti gospodinjskega proračuna, so se pogajali o dvesto milijonih evrov. To pa je posel za drugačne kalibre, sedanji župan to dobro ve, in Ljubljana mora, kar zadeva denar in menedžment, že enkrat odrasti. Poleg kulturne in sociološke entitete je mesto tudi ekonomska operacija par excellence – že od prazgodovine. Pa še bolj slikovito in do detajla – kdo bo navsezadnje nadziral Trigranit, ko bo avtobusno postajo tlakoval s keramiko granitogres z Bauhausove razprodaje?

V trenutku, ko je zadeva zakomplicirana, a še ne nerešljiva, bi morale odločitve biti bliskovite in predvsem odgovorne.

Dejstvo je, da gradnja Emonike praktično onemogoči poglobitev, dejstvo je, da gradnja nadzemne postajne dvorane ni v skladu z zazidalnim načrtom (poleg tega pa je v primeru poglobitve absurden dvig za osem metrov in nato spust za najmanj šestnajst metrov), dejstvo je, da predlagana arhitekturna rešitev (s programom vred) ni na ravni, ki si jo prestolnica EU sme dovoliti, če pustimo ob strani sumljivo prenapihnjene gabarite in lažno predstavljene prostorske odnose.

In zakaj je tolikokrat omenjena poglobitev tako vitalna za Ljubljano? Zaradi, poleg že povedanega, ključnega razloga – hitre železnice. Ta drugače kot poglobljena sploh ne more biti, mesto in država pa nikakor ne smeta ostati brez nje, saj gre za promet prihodnosti in podoben prelom kot pri gradnji južne železnice, ki so jo v Ljubljano pripeljali tedanji poslovneži – ta je prinesla izjemen gospodarski in kulturni razmah.

Če torej hitra železnica mora biti (ali o tem kdo dvomi?), si zadeve sledijo presenetljivo logično. Ob poglobljeni hitri progi mora biti poglobljena tudi tovorna proga (kakšne obvoznice čez vodovarstvena območja in mimo naselij!?), logično potem tudi potniška, čeprav na različnih nivojih – železniška postaja pa je lahko zelo drugačna, npr. v podaljšku Masarykove, z veliko ploščadjo spredaj in večnivojskim prometnim vozliščem (in avtobusno nasproti?). Kar zadeve bistveno spremeni – in tukaj se dobesedno izplača napraviti predah!

Onkologija

Onkologija, edina od teh že zgrajena, je sramota na skoraj vse možne načine, a bi v tem zapisu omenil samo enega – stavba je tako vpijoče nekvalitetna, njen namen pa tako življenjsko pomemben, da ignoranca avtorjev jemlje sapo. Arhitekti, heroji poznega modernizma sedemdesetih, zvezde nekdaj cvetočega izvoza projektov v takratni svet neuvrščenosti, so se po tranziciji očitno zmedli in abudabijsko hotelsko arhitekturo pripeljali naravnost v Klinični center, na breg Ljubljanice. Poteptana so bila vsa temeljna načela dobre prakse, začenši z neracionalnostjo (fasada), nespoštovanjem konteksta (reka in bolnišnični park), slabo tlorisno zasnovo (vprašajte zdravnike) in grdo notranjostjo (vprašajte bolnike). Za kakšno skladišče urada za statistiko bi še šlo, naseliti vanjo rakave bolnike pa je cinično. V obdobju, ko imunski sistem razpada, ko je človek povsem nemočen in brez obrambe, upanje na preživetje pa vsak dan odvisno od najdrobnejših signalov telesa, bolnik potrebuje naravo, lepoto in predvsem zadovoljnega zdravnika – povem iz lastne izkušnje. Iz lastne izkušnje pa tudi trdim, da dobra arhitektura vse to zlahka omogoča, pravzaprav jo prav to najbolj zanima – kako uokviriti pogled na reko in grad iz čakalnic in sob, kako pripeljati zelenje v stavbo, kako omogočiti naravno svetlobo in prezračevanje zaposlenim, kako skrbno oblikovati vhod in hodnike, kako oplemeniti bolniške sobe s spodobno opremo.

Zadostuje že temeljit ogled Kristlovega Kliničnega centra petsto metrov stran, mojstrovine humanosti in občutljivosti, da ugotovimo, kako globoko smo ravnokar padli. In zavedati se je treba, da vse, kar ni narejeno s toliko znanja in zavzetosti, dobesedno ogroža zdravje, v zadnjem primeru pa tudi življenje. To je, patetiki navkljub, povsem realen domet arhitekture in prostorskega načrtovanja.

Aleš Vrhovec, arhitekt

Aleš Vrhovec

jao ta vrhovec se obnaša kot ranjena devica

Mah, med arhitekti je tolk fovšije, da peče čelo. Tako namreč menijo vsi arhitekti, ki jih bolj poznam. Tej so sicer mlajša generacija in niso še toliko obremenjeni s tem.

Tako, da ni za verjeti vse kar piše v tistem članku.

Mah, med arhitekti je tolk fovšije, da peèe èelo. Tako namreè menijo vsi arhitekti, ki jih bolj poznam. Tej so sicer mlajša generacija in niso še toliko obremenjeni s tem.

Tako, da ni za verjeti vse kar piše v tistem èlanku.

Neki fovšije je gotovo. A ko naredi kdo dober projekt, ga tudi pohvalijo. Osebno se mi onkologija ne zdi katastrofalna, glede nuka in emonike se pa kar strinjam z avtorjem èlanka.

no gdo je že reku da se na področju tehnologije pa knižnic u zadnih 20ih letih ni kaj velik spremenilo? ;)

Stolpnice Tobačna mesto

1A: 4K+P+15N+tehnični objekti, max. višina objekta: 55,00 m,
2A: 4K+P+13N+tehnični objekti, max. višina objekta: 49,00 m,
3B: 4K+P+15N+tehnični objekti, max. višina objekta: 55,00 m,
4C: 4K+P+17N+tehnični objekti, max. višina objekta: 61,00 m,
5C: 4K+P+19N+tehnični objekti, max. višina objekta: 67,00 m,
6D: 4K+P+18N+tehnični objekti, max. višina objekta: 64,00 m,
7E: 4K+P+20N+tehnični objekti, max. višina objekta: 70,00 m,
8E: 4K+P+16N+tehnični objekti, max. višina objekta: 58,00 m,
9F: 4K+P+20N+tehnični objekti, max. višina objekta: 70,00 m,
10G: 4K+P+18N+tehnični objekti, max. višina objekta: 64,0 m,
11K: P+MZ+15N+tehnični objekti, max. višina objekta: 57,0 m

Stolpnici severna mestna vrata

1. 4K+P+22N+tehnični objekti, max. višina objekta: 72,00 m,
2. 5K+P+22N+tehnični objekti, max. višina objekta: 72,00 m

PCL stolpnice

1. 4K+P+26N+tehnični objekti, max. višina objekta: 100,00 m,
2. 4K+P+17N+tehnični objekti, max. višina objekta: 60,00 m,
3. 4K+P+18N+tehnični objekti, max. višina objekta: 65,00 m,
4. 4K+P+16N+tehnični objekti, max. višina objekta: 65,00 m,
5. 4K+P+16N+tehnični objekti, max. višina objekta: 65,00 m

R5
1. 2K+P+MZ+15N+tehnični objekti, max. višina objekta: 59,00 m

Gemini BTC

1. 4K+P+17N+tehnični objekti, max. višina objekta: 60,00 m
2. 4K+P+17N+tehnični objekti, max. višina objekta: 60,00 m

BTC stolpnica in hotel

1. 4K+MZ+P+20N+tehnični objekti, max. višina objekta ni določena (~80-90m)
2. 4K+P+17N+tehnični objekti, max. višina objekta: 60,00 m

Stolpnica študentski kampus Vojkova

1. 2K+P+17N+tehnični objekti, max. višina objekta: 55,00 m

Poslovno hotelska stolpnica celovški dvori

1. 4K+P+12N+tehnični objekti, max. višina objekta: 50,00 m ( manjši višinski poudarek je dopusten do 60 m)

Stolpnica tehnološkega parka Litostroj

1. ?K+P+19N+tehnični objekti, max. višina objekta: 70,00 m

Stolpnica na križišču tivolske in dunajske

1. ?K+P+?N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m (~ 80-90m)

Novi Kolizej

1. ?K+P+?N+tehnični objekti, max. višina objekta: 74,00 m
2. ?K+P+?N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m (~60-65m)

Tiskarna mladinske knjige

1. ?K+P+11N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
2. ?K+P+11N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
3. ?K+P+11N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
4. ?K+P+11N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
5. ?K+P+1N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
6. ?K+P+11N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
7. ?K+P+13N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
8. ?K+P+13N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
9. ?K+P+13N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
10. ?K+P+13N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
11. ?K+P+13N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
12. ?K+P+13N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
13. ?K+P+13N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
14. ?K+P+13N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
15. ?K+P+13N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m

Stadion Bežigrad

1. ?K+P+23N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m ( ~80m)

Šparovi stolpnici

1.?K+P+?N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
2.?K+P+?N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m

Stolpnica ob bivši tovarni rog

1.?K+P+?N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m

Stolpnice Dravlje

1. ?K+P+10-14N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
2. ?K+P+12-16N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
3. ?K+P+14-18N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m

Stolpnici Ruski car

1.?K+P+?N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m
2.?K+P+?N+tehnični objekti, max. višina objekta: ? m


Palača Celovška

1.?K+P+~17N+tehnični objekti, max. višina objekta: ?

54 stolpnic je bilo dosedaj omenjenih morda sem še katero pozabil

kaj je zdj s to palačo celovško in kaj je z tiskarno mladinske knjige?

če prav razumem bo na območju pclja 5 stolpnic-2 emonika, tridana, vetekstil pa 1?- na gospodarcu

Neki fovšije je gotovo. A ko naredi kdo dober projekt, ga tudi pohvalijo. Osebno se mi onkologija ne zdi katastrofalna, glede nuka in emonike se pa kar strinjam z avtorjem èlanka.

Se strinjam z napisanim. Najbolj glede NUK-a.

54 stolpnic je bilo dosedaj omenjenih morda sem še katero pozabil


Super Blazs:cheers:

54 je kar lepa cifra :nuts:

Zadnjič sem nekje prebral, da bo zraven bodočega študentskega kampusa ob Vojkovi tudi nov objekt Gasilske brigade, parcelo na kateri pa stoji zdaj pa bo MOL prodala...verjetno bo tam zrastel kak poslovno stanovanjski objekt.:cheers:

Se strinjam z napisanim. Najbolj glede NUK-a.

No treba je vedet, da se je projekt Onkološke stavbe v 10 letih projektiranja ter gradnje precej spreminjal, zaradi vse večjega porasta raka ter tudi drugačnega zdravljenja. Meni objekt navzven deluje všečno, še posebej tisti parkec za Ljubljanico, znotraj pa ga še nisem videl in upam da ga nikoli ne bom.


NUK pa mi dejansko res izgleda kot nek nedovršen objekt brez repa in glave in bi definitivno potreboval neko prevetritev.

aja pa blaszs pozabu si na projekt šmartinka al krkol že in kaj nm bo tm prnesl...a se ni govoril o ene 20ih stolpncah?

aja pa blaszs pozabu si na projekt šmartinka al krkol že in kaj nm bo tm prnesl...a se ni govoril o ene 20ih stolpncah?

Glede šmartinke še ni točnega števila za to je nisem vključil.

Rečeno je bilo, da naj bi bilo ob Šmartinki do 30 stolpnic. Sicer bo pa še ena ob rogu, je že potrjeno, tako, da jih imamo 53 + Šmartinka.

Pa tiste višine stolpnic, blaszs, so štete brez zgornjega tehničnega dela, ne?

CONSTRUCTION UPDATE
Poslovni center Dimičeva
http://img100.imageshack.us/img100/6541/slika004nk2.jpg
Poslovno-stanovanjski objekt Dunajska cesta
http://img149.imageshack.us/img149/1449/slika011ap1.jpg
Poslovni objekt Data
http://img136.imageshack.us/img136/3663/slika014sw6.jpg

54 stolpnic je bilo dosedaj omenjenih morda sem še katero pozabil

največja tragikomedija pa je ta, da od 54 naštetih se trenutno gradi le ENA (r5).

no ampak severna vrata so tut kr delč pr pripravah

Rečeno je bilo, da naj bi bilo ob Šmartinki do 30 stolpnic. Sicer bo pa še ena ob rogu, je že potrjeno, tako, da jih imamo 53 + Šmartinka.

Pa tiste višine stolpnic, blaszs, so štete brez zgornjega tehničnega dela, ne?

Sej je omenil stolpnico ob Rogu.Drgač a ni tista stolpnica ob stadionu padla u vodo?

največja tragikomedija pa je ta, da od 54 naštetih se trenutno gradi le ENA (r5).

Za severna mestna vrata lahko komot rečemo,da je v gradnji.Kr poglej thread severna mestna vrata.

Sej je omenil stolpnico ob Rogu.Drgač a ni tista stolpnica ob stadionu padla u vodo?

Zaenkrat še ne ta ko je župan reko.

največja tragikomedija pa je ta, da od 54 naštetih se trenutno gradi le ENA (r5).

Ja je tragikomedija upam, da ne bo predolgo.
Največ je odvisno od naslednjega leta, ki bo za vse te velike projekte prelomno leto, saj letošnje leto tudi, ampak le pri lopatah.

Za severna mestna vrata lahko komot rečemo,da je v gradnji.Kr poglej thread severna mestna vrata.


mislim, da gradit v pravem pomenu besede (torej betoniranje), še ne bo tako kmalu. Se bom malo pozanimal.

Letos bo takole.Vsaj js tko mislm:)
R5- v gradnji
Severna mestna vrata-Bavarski dvor-v gradnji
Severna mestna vrata-immorent-izkop jame(verjetno bo tudi v gradnji)
Pcl-izkop jame
Tridana-napovedana je za jesen-verjetno samo izkop jame
Btc-izkop jame-če bo zelena luč na mestnem svetu(verjetno bo) se bo letos tudi gradnja začela.
Gemini-nimam pojma kaj se dogaja z njimi.Projekt je bil napovedan že za leto 2007.Verjetno bo letos izkop jame.
Celovški dvori-izkop jame-verjetno bo tudi v gradnji še letos.
Ostale stolpnice so pa zavite v meglo.Mislim,da je zihr samo pri Tobačni ostale so pa tko,tko.

optimist :)

mislim, da gradit v pravem pomenu besede (torej betoniranje), še ne bo tako kmalu. Se bom malo pozanimal.

Trenutna mestna oblast je zelo naklonjena temu projektu in mislm,da bojo zelo hitr dobil gradbeno dovoljenje.In verjem gradbena dela se bojo pričela kr kmal,ker zadnjič ko sem slikal mi je voznik kamiona rekel,da bojo jamo spucal do konca naslednjega tedna.Vse je samo še vprašanje časa kdaj bo izdano gradbeno dovoljenje.

as far as I know PZI se še sploh ni začel delat in zaenkrat projekt v tej smeri miruje. Tko da ... eno je politika drugo pa gradbena birokracija :)

optimist :)

Pesimist:baeh3::laugh:
No sej nč ne rečem.Takole bom reku, sem optimist in upam,da bo šlo v tem vrstnem redu.

Letos bo takole.Vsaj js tko mislm:)
R5- v gradnji
Severna mestna vrata-Bavarski dvor-v gradnji
Severna mestna vrata-immorent-izkop jame(verjetno bo tudi v gradnji)
Pcl-izkop jame
Tridana-napovedana je za jesen-verjetno samo izkop jame
Btc-izkop jame-če bo zelena luč na mestnem svetu(verjetno bo) se bo letos tudi gradnja začela.
Gemini-nimam pojma kaj se dogaja z njimi.Projekt je bil napovedan že za leto 2007.Verjetno bo letos izkop jame.
Celovški dvori-izkop jame-verjetno bo tudi v gradnji še letos.
Ostale stolpnice so pa zavite v meglo.Mislim,da je zihr samo pri Tobačni ostale so pa tko,tko.

Prostorski akt za BTC stolpnico, hotel BTC in Gemini BTC je eden, ki obravnava vse tri projekte sedaj potekajo pogajanja za višino teh stolpnic zato se vleče dokončno sprejetje prostorskega akta, ki pa bo sprejet pred poletnimi počitnicami.

as far as I know PZI se še sploh ni začel delat in zaenkrat projekt v tej smeri miruje. Tko da ... eno je politika drugo pa gradbena birokracija :)

Pustiti odprto gradbeno jamo je pa lahko kasneje tud velik strošek.

Prostorski akt za BTC stolpnico, hotel BTC in Gemini BTC je eden, ki obravnava vse tri projekte sedaj potekajo pogajanja za višino teh stolpnic zato se vleče dokončno sprejetje prostorskega akta, ki pa bo sprejet pred poletnimi počitnicami.

Zanima me kaj ti misliš ,kako bo potekal letos?Nevem mislm,da nism tok v temo brcnil.

Tudi glede emonike smo lahko pesimistični ampak vsa pripravljalna dela dosedaj je investitor moral sam plačat to pomeni ,da je verjetno resen in dosedaj gre še vse po planu.
Glede Emonike poznam revidenta projektne dokumentacije za področje geotehničnih del ( zemeljska dela in temeljenje ) v bistvo je moj profesor njegov sin pa sošolec, pač silno naključje.

Zanima me kaj ti misliš ,kako bo potekal letos?Nevem mislm,da nism tok v temo brcnil.

Si kar zadel

Moje mnenje pa je.:
Dejanske gradnje letos z betonom:
- R5
- Stolpnica Celovški dvori
- severna vrata prva stolpnica
- Šumi

Gradnje z bagerjem in lopato:
- Gemini BTC
- stolpnica BTC
- Emonika ( možno tudi z betonom)
- Tridana
- dunajski vogal 2
- športni park stožice

Po nujnem postopku bodo sedaj sprejeli odlok o komunalnem opremljanju novih stožic tako , da obstaja velika verjetnost pričetka priprave terena na gradnjo.

Izkopa jame za drugo stolpnico na bavarskem dvoru ni najbolj za pričakovat saj je sam investitor že na začetku projekta omenjal konec letošnjega leta oz bolj verjetno naslednje leto.

na slovenski pri Nami pa proti križišču z Gosposvetsko so na cestišču naredili prečno bele črte, za upočasnitev prometa predvidevam? zgleda ful fora:)

sem dons upazu k sm bil z bejbo v mestu...folk ne upošteva, sploh pa motoristi k jih je cel kup drvel po slovenski

Blazs, glede Tridane lahko popraviš...:)


V današnji prilogi Dela FT, je članek o Kraškem zidarju. V članku piše, da bo njihov letošnji največji projekt gradnja 80 miljonov EUR vrednega poslovno stanovanjskega objekta Situla ob Vilharjevi cesti. ( projekt se imenuje Situla, Tridana je samo naziv podjetja Kraški zidar + Metropola) Imel bo 18 nadstropij, 200 stanovanj in 8000 m2 poslovnih prostorov. Končan naj bi bil 2010.

:cheers:

juhu ... na http://www.arhiforum.si/ so objavljeni rezultati nateèaja za tržnico :banana:

I like it!! Petkovškovo nabrežje bo ful lepo. Ljubljana bo dobila novo plažo.

Atletike verjetno ne bo

Podoba športnega parka Stožice je za zdaj le idejna. Partnerji bodo odšli na ogled podobnih parkov v Evropi, atletske steze pa ob nogometnem stadionu najbrž ne bo.

"Pri vprašanjih o vsebini stadiona in športne dvorane bo imelo glavno besedo še vedno mesto Ljubljana."
Ljubljanski župan Zoran Janković

Podoba športnega parka Stožice je za zdaj le idejna, služila je za pripravo prostorskih načrtov in izbiro strateškega partnerja. Eden izmed avtorjev, arhitekt Jurij Sadar iz biroja Sadar Vuga, je dejal: "Normalno je, da se bo še razvijala." Ob petkovem podpisu pogodbe z zasebnimi partnerji je župan Zoran Janković napovedal, da se bodo odpravili na ogled podobnih stadionov in športnih dvoran po Evropi. Sadar meni, da bodo povabljeni tudi avtorji zasnove. Ogled bo namenjen pogovoru z upravitelji objektov, seznanjanju prihodnjih lastnikov s prednostmi in slabostmi, stroški upravljanja in sodobnimi trendi.

Vsebinske spremembe
Pri načrtovanju so bili po Sadarjevih besedah upoštevani mednarodni standardi športnih zvez. Kot je že znano, bo v parku stadion s 16 tisoč sedeži, večnamenska športna dvorana z 12 tisoč sedeži, trgovsko-poslovni del in parkirne površine s pet tisoč parkirnimi prostori. Zasebni partnerji si želijo, da bi se stadion zgledoval po frankfurtskem, športna dvorana pa po Porsche Areni v Stuttgartu. "Načrti sicer določajo kapacitete, a nekaj tolerance je," je dodal Sadar. Morda bo stadion pokrit, namenjen bo tudi koncertom, verjetno pa na njem ne bo atletske steze: "Tudi pri manjših nogometnih stadionih je trend, da nimajo atletske steze. Zelo pomembna je atmosfera, torej da so gledalci čim bližje igrišču. Stadion v Ljubljani je načrtovan brez nje." Športna dvorana bo namenjena košarki, rokometu in odbojki, med ogledi pa bodo preverili tudi možnost, da bi imela ledeno ploskev. "Ogledali si bomo sodobne objekte, po kapaciteti, klimatsko in pri odnosu do športa primerljive s slovenskimi razmerami. Smiselno jih je iskati na Nizozemskem, v Nemčiji in Veliki Britaniji," je še pojasnil Sadar.

http://www.zurnal24.si/Atletike-verjetno-ne-bo/sport/nogomet/40818

Glede frankfurtskega štadiona nevem, ampak porsche arena ni ravno nek hud arhitekturni dosežek. Sploh pa zanimivo, da ga bo sprojektiral nekdo, ki je skurcal Emoniko, češ tako poslopje bi lahko postavili kamorkoli po svetu.

sem si pogledu slike...prizidek pa petkovškovo nabrežje mi je všeč...most pa bolj tko-lah bi bil lepši

sem si pogledu slike...prizidek pa petkovškovo nabrežje mi je všeč...most pa bolj tko-lah bi bil lepši


A lahk prosm nalimaš link kje si najdu slike, kr jst sm gledu na arhifprumu pa jih nism najdu. Najdu sm samo neki od tržnce pa mesarskega mosta v AutoCADu. Samo tist je sam neka kao maketa prizidka pa mostu.

juhu ... na http://www.arhiforum.si/ so objavljeni rezultati nateèaja za tržnico :banana:

No pic, no party. ;)

A lahk prosm nalimaš link kje si najdu slike, kr jst sm gledu na arhifprumu pa jih nism najdu. Najdu sm samo neki od tržnce pa mesarskega mosta v AutoCADu. Samo tist je sam neka kao maketa prizidka pa mostu.

pritisni na nateèaji/izvedeni..potem pa podrobnosti

most je res precej preprost, samo na ograji bodo nekakšne plastike jakova brdarja, pa ga zn precej poživiti

glede prizidka pa.. izgleda kot bi bil iz lesa

tribuna očitno miruje


http://img135.imageshack.us/img135/5862/p1010149al1.jpg (http://imageshack.us)

vila urbana bo pa vsak èas dokonèana

http://img106.imageshack.us/img106/6014/p1010156ze2.jpg (http://imageshack.us)

http://img405.imageshack.us/img405/9146/p1010158ey1.jpg (http://imageshack.us)

A je tko težko naredit to?

-Prizidek k Mahrovi hiši
http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/A5/rend_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/A5/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/A5/rend_8_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/A5/rend_9_600.jpg


- Petkovškovo nabrežje
http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/C05/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/C05/rend_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/C05/situacija_500.gif

- Krekov trg
http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/D4/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/D4/situacija_500.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/D4/detajl_urbane_opreme_600.gif


- Mesarski most
http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/B11/rend_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/B11/rend_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/B11/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/B11/rend_4_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/B11/situacija_in_prom_shema_500.gif

bellewue še naprej žalostno propada.. izgleda, da se bo res sesul sam vase

http://img106.imageshack.us/img106/3096/p1010157ba4.jpg (http://imageshack.us)

EDIT: Lokey me je prehitel. :)

Dodajam samo še garažno hišo:
http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/A5/vodnikov_trg_tloris_600.gif
http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/A5/tlor_1_kleti_600.gif
http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/A5/tlro_2_3_kleti_600.gif
http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/A5/prer_aa_600.gif
http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/A5/prer_bb_600.gif

zato je pa veè optimizma v muzejski èetrti na metelkovi.. stavba narodnega muzeja je konèana. Na obnovo èaka še stavba za moderno galerijo.

http://img166.imageshack.us/img166/8200/p1010159pe6.jpg (http://imageshack.us)

http://img402.imageshack.us/img402/1112/p1010160sz4.jpg (http://imageshack.us)

pa še prenovljeno sodišèe iz zraka

http://img166.imageshack.us/img166/2969/p1010152sk3.jpg (http://imageshack.us)

:)

ne vem, èe je kdo poslikal dodatek, ki ga je na strehi dobila parkirna hiša na njegoševi

http://img222.imageshack.us/img222/3980/p1010155bq2.jpg (http://imageshack.us)

tribuna očitno miruje


http://img135.imageshack.us/img135/5862/p1010149al1.jpg (http://imageshack.us)

Arheologiji jo je ustavila.

tist na metelkovi hudo dobr zgleda...sem bil enkrat na notranjem dvorišču pa mi ni blo jasn zakaj je en del poglobljen???

Hvala ti andrej_99 sm zdej vidu tm /podrobnosti/ prej jih sploh nism vidu, LoKeY, ljlj vama pa za slike k sta jih dala gor

Stanovanjska soseska Vile Ilirija, Ljubljana, Šiška

Stanovanjsko naselje ob Vodnikovi cesti.

http://slike.nepremicnine.si21.com//img/novogradnje/Stanovanja_ob_Vodnikovi_cesti/800_vodnikova-katalog_pageimage_xb.jpg
http://slike.nepremicnine.si21.com//img/novogradnje/Stanovanja_ob_Vodnikovi_cesti/800_vodnikova-katalog_pageimage_0_xb.jpg

Dve luksuzni vili v Murglah
Ljubljana - Mugle

Na Vipavski ulici v Ljubljani, bomo zgradili dve luksuzni vili, zgrajeni po najvišjih standardih kakovosti in udobnosti bivanja. Vsaka meri 400 m2, ima 200 m2 terase ter 300 m2 lastnega vrta. Ponašata se tudi z lastnima bazenoma in savnama ter dvema garažama. Primerni sta tudi za veleposlaništva, predstavništva in diplomatske rezidence. Možnost prilagoditve razporeditve prostorov s pomočjo naših arhitektov. Izvedba do tretje podaljšane gradbene faze ali po dogovoru.

http://picbase.turbosist.si/slonep_ng/2/1258.jpg
http://picbase.turbosist.si/slonep_ng/2/1255.jpg
http://picbase.turbosist.si/slonep_ng/2/1257.jpg
http://picbase.turbosist.si/slonep_ng/2/1254.jpg
http://picbase.turbosist.si/slonep_ng/2/1256.jpg

http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?nep=1;projekt=132

Ob Šmartinki bo zrasla soseska Atrium
20.03.2008

Med Šmartinsko cesto in Rožičevo ulico v Ljubljani (>>) nasproti pokopališča in v neposredni bližini stanovanj, ki jih gradi Javni stanovanjski sklad MOL, je veliko zagrajeno območje, kjer bo v kratkem potekala živahna gradnja. Iprojekt bo še letos začel graditi sosesko Atrium z 289 stanovanji.

Sosesko bo sestavljalo 5 objektov. Ob Šmartinski cesti bo en daljši objekt s tremi ločenimi vhodi in 175 stanovanji. Na strani ob Šmartinski cesti bo 12 poslovnih prostorov, ki bodo zgrajeni do podaljšane III. faze. Jedro soseske bodo sestavljali štirje objekti s skupaj 114 stanovanji, ki bodo v mirnejšem okolju. Ta stanovanja bodo imela več pomožnih prostorov, uporabljeni pa bodo bolj kakovostni materiali. Parkirna mesta, skupaj jih bo 536, bodo urejena v dveh kletnih etažah pod sosesko.

Stanovanja bodo velika od 24 do 120 m2 v obliki od garsonjer do štirisobnih stanovanj. Zasnovana so tako, da bodo omogočala spreminjanje števila sob s postavljanjem predelnih sten. Najvišja stanovanja bodo imela terase.

Soseska bo predvidoma vseljiva spomladi leta 2010. Investitor trenutno pridobiva gradbeno dovoljenje, ki naj bi bilo izdano aprila letos. Gradnja se bo začela takoj, ko bo mogoče, enako velja tudi za prodajo, ki bo stekla po začetku gradnje. Cene bodo znane ob začetku prodaje.

Soseska Atrium bo zasedla še en zapuščen in neurejen del ob Šmartinski cesti, Ljubljana pa bo dobila nekaj novih stanovanj. Sama lokacija je dobra. Blizu je trgovsko središče BTC, avtocesta, soseska bo imela dobre povezave z mestnim potniškim prometom. Cena stanovanj, glede na lokacijo in gradnjo, ki jo obljublja investitor, verjetno ne bo nizka. Ker pa gre za zanimivo lokacijo in zasnovo naselja, ki bo omogočala mirnejše okolje, bodo stanovanja po vsej verjetnosti hitro prodana, če le cena ne bo previsoka.

Marko Puschner

http://picbase.turbosist.si/slonep_galerija2/novice/2008/9379-01.jpg

http://www.novogradnje.si/novice.html?area=novice&id=9379

Kot kaže se nam kmalu obeta novo veliko gradbišče ob Šmartinski cesti morda že ta mesec, komaj čakam.

lepo petkovškovo zgleda, komi čakam mesarski most.. tele vile tud zgedajo, bo vodnikova malo bolj podobna mestu pol:D

Prizidek mahrovi je kul, sam Mesarski most je pa bedn, sem prčakoval kej bolj zanimivega...

Vse kolikor toliko z urbanizmom povezane teme v današnjem Delu FT, je tudi nekaj ne-Lj tem, se mi ni dalo ravno čistiti.

Delo FT - 31.3.2008 (http://shrani.si/f/3B/q7/2zGZEDqX/ft-3132008-vsegradbenist.pdf)

Lepo izgleda Petkovškova, sedaj se bo lahko dogajanje s Tromostovja razširilo proti vzhodu. Tudi prizidek je kar lepo vklopljen v prostor. Mene pa zanima:
1. Kje točno bo vhod v garažno hišo na Tržnici?
2. Ali bo Krekov trg potem očiščen pločevine ali bo postal trg brez avtomobilov?

1. skozi nov prizidek na južni strani
2. da

Glede na to da ste u Gradnje in razvoj dal ne vem kok še nezačetih projektov, enega glavnih ljubljanskih pa ne,zato bom kr sm dou.:P
mislim da tole še ni bilo objavljeno

Ljubljanski župan Zoran Janković je mesec dni po izbiri partnerja z Gradisom podpisal pogodbo za gradnjo novega športnega parka v Stožicah.

Pri poslu ima Gradis 51-odstotni delež, MOL pa 49-odstotnega. Za delež v partnerstvu je Gradis odštel 81 milijonov evrov. "Zdaj imamo vsak svojo nalogo, vsak svoje delo," je ob tem povedal izvršni direktor Gradisa skupina G Uroš Ogrin. Kot je zagotovil župan Zoran Janković, bo delo zgrajeno v roku, torej do konca junija 2010, in tudi kakovostno.

Kot je še povedal župan Janković, sledi ogled primernega stadiona v tujini, ki bi ljubljanskemu projektu lahko služil kot vzorec. V maju je načtovan prevzem gradbišča, ki ga trenutno čisti SCT.

V Ljubljani en ali dva prvoligaša?
Novi stadion bo namenjen slovenski nogometni reprezentanci pa tudi enemu ali dvema prvoligašema. Zoran Janković je opozoril, da je želel, da bi se oba najmočnejša ljubljanska nogometna kluba združila v en kolektiv, a se to ni zgodilo. Dvorana bo namenjena košarki, odbojki in rokometu, odločitev glede hokeja pa še poteka.

Poskrbljeno tudi za nakupovanja željne
Stadion bo imel 16.000 sedežev, športna dvorana pa 12.000, v bližini pa bo tudi nakupovalni center, ki bo umeščen med dvoano in stadionom. Poskrbljeno bo za 5.000 parkirišč.

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/stadion1_1_show.jpg

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/stadion4_show.jpg

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/stadionplan_show.jpg

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/stadion2_1_show.jpg

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/stadion3_1_show.jpg

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/center_4_show.jpg

Delovni utrip na nabrežjih Ljubljanice
torek, 01.04.2008
Tekst: Milena Ule

LJUBLJANA - Za bolj živahen utrip na premalo izkoriščeni mestni reki bo treba še marsikaj postoriti. Načrti za (p)oživitev dogajanja na Ljubljanici, predvsem za končno ureditev krožne plovbe po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, zorijo že dolgo, na praktično izvedbo pa čaka več projektov za ureditev posameznih območij rečnega nabrežja in postavitev več brvi ter mostov čez Ljubljanico.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/8cc558664bc281616e33fd2df8f68c19.jpeg
(Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Prva postavljena brv bo zagotovo na Špici, ki bo povezovala predvideni rečni pristan z Ižanko na drugem bregu Gruberjevega prekopa. Z mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet so sporočili, da poteka postopek za izbiro izvajalca za postavitev te brvi. Izdelani so že idejni projekti za ureditev rečnega pristana, ki zajemajo območje od Špice do Karlovškega mostu z vso potrebno pristaniško infrastrukturo, ter tudi za ureditev Špice na brežinah Ljubljanice vse do Prulskega mostu ter za park na Špici. Na pristojnem oddelku mestne uprave zatrjujejo, da bodo izvedbeni projekti po pogodbi dokončani v dveh mesecih, potem pa naj bi takoj izvedli postopek za izbiro izvajalca in jeseni začeli urejati območje Špice.

Že v poletnih mesecih naj bi MOL nadaljevala s prenovitvenimi deli na vsem Hribarjevem nabrežju, in sicer z urejanjem Brega od Čevljarskega do Šentjakobskega mostu. Na Bregu bodo uredili tlake, cesto (postala bo enosmerna), pločnik, kolesarsko stezo, komunalno opremo in zelenje.

Počasi napredujejo tudi priprave za prestavitev litoželeznega Mrtvaškega mostu na novo lokacijo, na sotočje Gradaščice in Ljubljanice, kjer bo povezoval Krakovski nasip in Žabjek. Za odstranitev mostu z dosedanje lokacije na območju bolnišnic so v mestni upravi že pridobili vso dokumentacijo, zaradi prestavitve toplovoda in drugih komunalnih vodov pod njim jo nameravajo izvesti po koncu kurilne sezone. Mostovno konstrukcijo bodo lahko postavili na novo lokacijo šele po tem, ko jo bodo za to usposobljeni strokovnjaki povsem sanirali.

Na robu Tivolija: Pravoslavno središče čez dve leti
Sredstva za gradnjo bodo zbirali tudi z donacijami, doslej so dobili že 200.000 evrov
torek, 01.04.2008
Tekst: Anja Hreščak

LJUBLJANA - Predstavniki pravoslavne cerkve bodo lahko kmalu začeli s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo kulturno-pastoralno središče. Ljubljanski mestni svetniki so namreč na včerajšnji seji sprejeli občinski prostorski načrt za območje urejanja pravoslavne cerkve, kar je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/9a6ebabe7ddc944d8b2c6c5d54ee51a4.jpeg
Za gradnjo središča bo pravoslavna cerkev odštela dobre tri milijone evrov. Ker sredstev sami ne bodo mogli zagotoviti, jih bodo poskušali zbrati z donacijami. Doslej so zbrali 200.000 evrov. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Na dvorišču cerkve svetega Cirila in Metoda ob vhodu v park Tivoli bo tako po najbolj optimističnih napovedih že do božiča leta 2009 oziroma do leta 2010 zraslo večnamensko središče, v katerem bo župnijski dom, garaža za štirinajst avtomobilov uporabnikov središča, dvorana, učilnice in pisarne ter sejna soba, skupaj skoraj 1770 kvadratnih metrov prostorov.

Središče bo večinoma zgrajeno pod zemljo, imelo bo namreč dve kleti, nad njim pa bo le nekaj manj kot tri metre visok pritlični del ter okoli šest metrov visok nadzidek. Na zgradbi bo zelena travnata streha, saj se bo tako zgradba bolje vklopila v park. Tudi okolica bo predvsem zelena, središče bo obdano z živo mejo, med gradnjo pa bodo zaščitili tudi že obstoječa drevesa. Tako podžupan Janez Koželj kot mestni svetnik Miha Jazbinšek namreč menita, da je sedanja parkovna ureditev "zelo kakovostna, tudi z biološkega stališča".

V središču naj bi izvajali pastoralno dejavnost, izobraževanja pa tudi razne proslave ob kulturnih dogodkih, je že pred časom povedal paroh pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković.

Pravoslavci že nestrpno pričakujejo novo središče, saj so nekdanji načrti za njegovo gradnjo propadli pred dvajsetimi leti in tako trenutno nimajo nikakršnega spremljevalnega objekta s sanitarijami ter prostori, kjer bi lahko imeli verouk in druge prireditve, meni Bošković. Za gradnjo središča bo pravoslavna cerkev odštela dobre tri milijone evrov. Ker sredstev sami ne bodo mogli zagotoviti, jih bodo poskušali zbrati z donacijami. Doslej so zbrali 200.000 evrov.

www.dnevnik.si

danes piše v žurnalu, da naj bi poleg nogometnega stadiona zgradili še atletski stadion

zihr je 1. aprilska šala

Pisalo je, da naj bi imel 50.000 sedežev. :lol:

wooooooow...praukar sem dobil zaupno informacijo od enega uslužbenca na MOLu,da naj bi blizu športnega parka stožic, na zunanji strani ac obroča, dobili zabaviščni park, namenjen predusem elitnemu turizmu, s kazinoji,wellness centrom,barčki,diskotekami,klubi ter 3 hotele -enega s 4 zvezdicami,drugega s 5-imi, tretji pa naj bi celo PRESEGEL 5 zvezdic (podobno kot palace):nuts::nuts::nuts:, zraven pa poslovno stolpnico, visoko približno 370m :nuts:...če zvem kaj več bom napisu :)

men je pa božičk reku da bo poskrbeu da bojo nasledn božič stala u ljubljani stanovanja okol 5 € za kvadratn metr ;)

wooooooow...praukar sem dobil zaupno informacijo od enega uslužbenca na MOLu,da naj bi blizu športnega parka stožic, na zunanji strani ac obroča, dobili zabaviščni park, namenjen predusem elitnemu turizmu, s kazinoji,wellness centrom,barčki,diskotekami,klubi ter 3 hotele -enega s 4 zvezdicami,drugega s 5-imi, tretji pa naj bi celo PRESEGEL 5 zvezdic (podobno kot palace):nuts::nuts::nuts:, zraven pa poslovno stolpnico, visoko približno 370m :nuts:...če zvem kaj več bom napisu :)
Nadaljevanje sledi 1.4.2009?:)

lol stoparg, kera fora :D

@skoko:hehe neki tazga ja :lol:

zdj pa ena resna...kinodvor je začasno zrd problemov zapru vrata!!! :( :( men se zdi to grozn :ohno:

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Scan00381-1.jpg
^kr 50.000 sedežev + stolpnica:nuts:...

1.aprilska šala je ta stadion.
Upam,da ni bla prenova Hribarjeve hiše tud aprilska šala,ker zaenkrat še ni nobenih gradbenih odrov.:ohno:

Že pred tremi tedni so govorili, da se začenja prenova hiš ob Slovenski, pa še vedno nič. Zakaj se pri nas nikoli noben projet ne more začeti takrat kot je dogovorjeno??!!! Slovenija, na sončni strani Balkana!

^kr 50.000 sedežev + stolpnica:nuts:...

Dobro, a morate res na vsak 1. april nasesti?:lol:

kdaj se bo začel ljubljana-spring 08?

1.aprilska šala je ta stadion.
Upam,da ni bla prenova Hribarjeve hiše tud aprilska šala,ker zaenkrat še ni nobenih gradbenih odrov.:ohno:

Meni gre tudi to na jetra.. Èakamo, pa niè... Samo, èe sem prav videl, so na Slovenski 50 (hiša med kozolcom in evropo) z zadnje strani že postavili gradbeni oder. Bom danes malo bolje pogledal.

kdaj se bo začel ljubljana-spring 08?

Takrat, ko se bo nekomu zljubilo narediti nov thread :lol:

naslednje leto? ;)

a bom zadnji

a bom zadnji

Upam. Naj nekdo zaklene to, prosim.

Ostalo pa, seveda sem (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=602284).

ok.. končno

haha zadnji

haha zadnji

haha ne:lol:

cjooo.. zj bo treba pa it klicat OC-ja, da pride zaklent thread :p

:lock:

pa še da dajo spring 08 pod sticky teme.. pa bo

Ljubljana: Ob Šmartinski kot na Manhattnu
Arhitekti so si območje zamislili kot mestno središče z novim bulvarjem in parkom, podobnim newyorškemu

Slovenija - četrtek, 08.05.2008 Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - Prvonagrajena natečajna rešitev (Hosoya Schäfer Architects iz Züricha) skoraj 230 hektarjev veliko območje med Šmartinsko, Savsko in Bratislavsko cesto ter železnico spreminja v pravi mali Manhattan. Manjkal ne bo niti park, ki se spogleduje z znanim Centralnim parkom, ob njem pa bodo po newyorškem vzoru stolpnice, visoke vsaj sto metrov.




Danes napol opuščene proizvodne hale ob Šmartinski cesti bodo zamenjali stometrske stolpnice in velik centralni park ob novem bulvarju. Projekt Šmartinka je vreden okoli milijardo evrov in mu blizu seže le projekt poglobitve železniških tirov skozi mestno središče. Investitorji bodo območje najverjetneje najprej začeli urejati pri križišču s Topniško cesto, kjer danes stoji Kolinska.

Projekt, ki ga bodo po besedah Janeza Koželja, podžupana za urbanizem, v več fazah in več let uresničevali Mestna občina Ljubljana, BTC, Droga Kolinska, Gradis IPGI, Kolosej kinematografi, MNP, Euromarkt, Velana in Žito, bo največja naložba v Ljubljani, primerljiva le s poglobitvijo železniških tirov skozi mesto.

Samo stanovanj bi lahko po nekaterih ocenah bilo okoli 5000, Koželj in Miran Gajšek, načelnik oddelka za urejanje prostora, poleg tega obljubljata strnjeno zidavo z nekaj višinskimi poudarki, nov bulvar, vzporeden s Šmartinsko, širitev Kajuhove, povezavo Bratislavske z Zaloško in že omenjeni park z jezerom.

Velik naj bi bil le nekaj manj kot Tivoli. Na vprašanje, ali bodo lastniki zemljišč pristali na tako velik park namesto pozidanih površin, je Koželj odgovoril: "Zato smo naredili kombinacijo velikega parka, ki prinaša okoljski učinek, in višje pozidave ob njem."

Višje stolpnice so po njegovem mnenju tudi ekološko bolj sprejemljive. "Če je več dejavnosti v visokih stavbah, se zmanjšujejo vožnje. S tem zmanjšujemo onesnaževanje in prihranimo energijo. Zato so tudi drugod po svetu nove stolpnice sestavljene tretjinsko. V enem delu so stanovanja, v drugem javni servisi, ki sodijo k stanovanjem, kot so kakšni wellness centri in prostori za preživljanje prostega časa, v tretjem pa poslovni prostori, trgovine in javne površine. Danes je v mestih prijetneje stanovati v višjih nadstropjih z lepšim razgledom in boljšim zrakom," je dejal Koželj.

Kot je dodal podžupan, se bo najverjetneje najprej začelo urejati območje Droge Kolinske, nato pa centralni park. Že danes pa bo od 18. ure naprej razstava na ogled v zgodovinskem atriju mestne hiše. Nagrajene rešitve bodo po Gajškovih besedah uporabili pri pripravi predloga izvedbenega prostorskega načrta občine, katerega osnutek je že v javni obravnavi, ter izdelavi prostorskega akta za celotno natečajno območje.

Dnevnik (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/317912)

I think we should have questions from people (like me!!!) who have questions about Czech Republic. Any question is welcomed...in or off topic :)


Lets start

Why did u guys form an alliance with Slovakia? :?
What is close to you guys and the Slovaks? :?

I have my questios,

Is the movie Closely Watching Trains forgotten in your country?

Why did u guys form an alliance with Slovakia? :?


Cos these backward Slavs desperately needed the light of civilization and we were the only one enthusiastic/naive enough to bring it to them for free. These ungrateful bastards should rot in hell. :)

Cos these backward Slavs desperately needed the light of civilization and we were the only one enthusiastic/naive enough to bring it to them for free. These ungrateful bastards should rot in hell. :)

:dunno: hmmmm, well i was wondering cause like..... Yugoslavia was formed out of the resemblance that Serbia, Croatia, and Bosnia had + Slovenia and Macedonia.

I was guessing there might be a common religion or a common language...

Is the movie Closely Watching Trains forgotten in your country?
Of course not...almost everyone knows the movie (from my opinion). But it's not very often broadcasted in TV stations...they rather get there average American thrillers or some south-american telenovels:toilet: than quality czech film:bash:

Cos these backward Slavs desperately needed the light of civilization and we were the only one enthusiastic/naive enough to bring it to them for free. These ungrateful bastards should rot in hell. :)

for free huh? :D

then from 'enthusiastic/naive' choice (b) is right

guys you lost your smarter brother and for example now you'll have to wait for euro years

and years

and years

:)

on the other side...now we have to play hockey with Slovenia :D

so answer to question 'Why did u guys form an alliance with Slovakia?' is:

Czechs had better beer and hockey...Slovakia had better...mmm...almost everything except beer and hockey :) [girls included]

so it was good for both sides, but one day some people realized that it'll be better to split (same like here in skyscrapercity :))

ps: it was you who started with jokes! :)

Why did u guys form an alliance with Slovakia? :?
What is close to you guys and the Slovaks? :?

What about using Google before asking questions? http://en.wikipedia.org/wiki/Origins_of_Czechoslovakia

Beowulf, what do you smoke?:lol::nuts:

Cos these backward Slavs desperately needed the light of civilization and we were the only one enthusiastic/naive enough to bring it to them for free. These ungrateful bastards should rot in hell. :)
Czech humour?

Didn't Vaclav Klaus also apply some push from the Czech side?

for free huh? :D

then from 'enthusiastic/naive' choice (b) is right

guys you lost your smarter brother and for example now you'll have to wait for euro years

and years

and years

:)

on the other side...now we have to play hockey with Slovenia :D

so answer to question 'Why did u guys form an alliance with Slovakia?' is:

Czechs had better beer and hockey...Slovakia had better...mmm...almost everything except beer and hockey :) [girls included]

so it was good for both sides, but one day some people realized that it'll be better to split (same like here in skyscrapercity :))

ps: it was you who started with jokes! :)

Its quite obvious you have suck out of us almost all of our great powers we've gathered for centuries (and mercifully shared with you) to become the greatest nation in CE leaving poor us behind with hockey and beer. :D

Nevertheless, the Czech-Slovak brotherly love will prevail. :lovethem:

Of course not...almost everyone knows the movie (from my opinion). But it's not very often broadcasted in TV stations...they rather get there average American thrillers or some south-american telenovels:toilet: than quality czech film:bash:

Don't tell me you have South American soap operas too. EEEEWWWWWWWWWWWWW. That means the pest is everywhere.:bash::bash:

Are those aired in spanish or dubbed in Czech?

Unfortunatelly dubbed...the worst low-cost dubbing I've heard...heh...pensioners (main group of telenovels watchers) wouldn't be able to see subtitles;)

Do you guys have any close connections with any other groups of peoples? The estonians in particular? :?

or just slavs in general?

Do you guys have any close connections with any other groups of peoples? The estonians in particular? :?

or just slavs in general?

Estonians? Don't know a single one...wait, Erki Nool striped our great Roman Šebrle of the gold medal in decathlon in Sydney Olympics. :bash:

Otherwise, we have really close connections with Austrians, we used to live in the same country for centuries, half of Vienna is of Czech descent and the neverending Czech-Austrian bashing over Beneš decrees and Temelín indicates that we are really close relatives. :lol:

^^ hehehe
but none the less, except the small number of people in Sudentland, most of Czechs are slavs?

^^ hehehe
but none the less, except the small number of people in Sudentland, most of Czechs are slavs?

I am not a geneticist, but given the turbulent history of Central Europe I would be suspicious over the racial purity of this mighty nation. AFAIK our Polish brothers blame as for being Germans dressed as Slavs. :lol:

I think the number of Austrians who are Czech or Czech descent is the Good Soldier Svejk's last joke on the Austro-Hungarian empire. Half my wife's family is in Vienna pretending to be Austrian! :lol:

Then when I went to Northern Italy I was surprised so many looked English - until I remember the Romans were tourists in Britain a couple of thousand years ago :bash:

^^ Hey man! Post some pictures of your wife. She must be a hottie :)
Wa Wa Weeee!:tongue2::jk:

OK! OK!

Question -

Do you guys have some sort of online Yellow pages.
Im looking for a Coin & Stamp store in Prague.
Can you direct me to some.

I like stamps...do you? :)
If you do, please tell me a good place to go!!! :)

I know this is off topic, but let me tell you what happened to me once here in Miami. One day my family and I were heading to El Doral, a well known neighborhood in Dade, and suddenly we couldn't get back home after a while. My father told me to go to Dennis and ask the lady at the counter to lend me the yellow pages. Well, I did what I was told to do. The saddest thing came when no one at the counter new what the Yellow Pages were.

OK! OK!

Question -

Do you guys have some sort of online Yellow pages.
Im looking for a Coin & Stamp store in Prague.
Can you direct me to some.

I like stamps...do you? :)
If you do, please tell me a good place to go!!! :)

http://www.tripadvisor.com/ShowTopic-g274707-i96-k1808628-Coin_shops_in_Prague-Prague_Bohemia.html
:

Why did u guys form an alliance with Slovakia? :?
What is close to you guys and the Slovaks? :?

A serious attempt :D:

1

During the 1526 - 1918 period, when Czechs were ruled by Austrian Empire (since 1867 Austro-Hungarian empire), Czech historical lands of Bohemia, Moravia and Silesia kept their administrative position as regions of the Empire.

During this period, and since even sooner when Czech kingdom was an independent country, Czech lands have defended a strong germanisation of themselves. Germany surrounded Czech lands in the north and the west. Austria itself in the south. German speaking population had outnumbered Czech one 1/8 - 1/10. And only eastern border was germanless (Hungary with non-organized slavic groups later known as Slovaks) and very short 30 km (20 miles) traditional border with Poland in the north-east.

When Austro-Hungaria got broken after WWI in 1918, in large part of Czech border lands known as Sudety (Sudeten in German) Germans were a majority and even deeper in Czech land they were creating a minority.

Consequently, this fact could cause a problem. In 1918, Czechs wanted to renew their independence in their historical country limits. International committee, dealing with the broke of A-H empire and founds of new countries would probably ask Czechs to postpone Sudeten to Germans. This act would cause even more over-germance and very frangible new independence.

2

Slovaks have never had their independent country until 1993. There was so called Great Moravia Empire in 9th and 10th century where current Slovak City of Nitra was one of two capitals (Moravian Olomouc the other one). This is actually a famous history of the most organized country in Central Europe, but hardly considerable as Slovak state.

Slovaks lived in northern Hungary and never had even any administrative region. The name of the nation actually is only a derivate of "Slavs" to stake out of Hungarians. As Czechs headed all-time germanization, Slovaks headed all-time hungarization. They never gave up their Slovak patriotism - also thanks to a very mountainous lanscape difficult to be ruled in comperhansive by Hungarians.

In current Slovakia, especially in southern districts there still exist Hungarian minority, which even is a majority in some little towns and villages.

3

The leader of czech diplomacy and later first president of Czechoslovakia, Tomas Masaryk, born in Hodonin, Moravia, right at current czech/slovak border decided to make an alliance with Slovaks.

This process meant creating so called "Czechoslovak" nation. Masaryk diplomacy included argues into existence of such nation. According to him, Slovaks were a branch of Czech nation, living next to Czechs in hungarian part of the empire, using a dialect of Czech as an official language.

Intermezzo: Czech and Slovak languages are connected fluently. Dialects of Eastern Moravia (Moravske Slovacko) are influenced by "slovakizms", dialects in Western Slovakia (Zahorie) by "bohemizms". Masaryk himself was speaking something between :D.

The idea of "Czechoslovak" nation had four goals:
a) creating a country where one nation (Czechoslovaks) had a clear majority
b) enfeebling german and hungarian eventual separate tendencies
c) make this new country more sensefull and certifiable by international committee
d) and creating quite a big country of reasonable size

4

Due to the fact Czechoslovakia, unlike Hungary Poland and the USSR, became a democratic country in 1918, as a bonus we got also Carpathian Ruthenia, currently western Ukraine. The shape of Czechoslovakia got extremly relonged with 1200 km (750 miles) west-east distance. Czechoslovakia also got some mostly Hungarian areas which became southern Slovakia. First, as Slovaks never had their country, there wasn't any HU/SK border line appeal to. Second, there was a bolshevik revolution in Hungary after WWI. International comittee tried to create as big democratic Czechoslovakia as possible. Therefore, in southern districts there still exist Hungarian minority, which even is a majority in some little towns and villages.

After WWII, in 1945, Carpathian Ruthenia was postponed to soviet Ukraine. As an allied (winning) country we got a compensation area: nothing :ohno:. This actually was Stalin's act. Getting this area he got a common border with Czechoslovakia and Hungary, something interwar USSR didn't have.

^^ Hey man! Post some pictures of your wife. She must be a hottie :)
Wa Wa Weeee!:tongue2::jk:

http://www.historyworks.com.au/Portret%2008.jpg

I can only say she is more beautiful than this :lovethem:

Typical Czech girl




But the beer is better :lol:

During the 1526 - 1918 period, when Czechs were ruled by Austrian Empire

True germanization began in 1620, in 1526 Bohemian estates voted voluntarily Habsburg as their ruler of Bohemia - bad decision how it later turned out.

A serious attempt :D:

Serious attempt?:rofl: Although I agree in many things, there are also lies. I will only react on thing I don't agree with.

And only eastern border was germanless (Hungary with non-organized slavic groups later known as Slovaks)

We were "organized" actually sooner then Czechs - from 9th century. And we were known as Slovaks from very old times. Word "Slovák" appeared in 15th century. Before 15th century we were know as "Slovens." This older form still survives in feminine "Slovenka" and also in name of our country "Slovensko."

2

Slovaks have never had their independent country until 1993. There was so called Great Moravia Empire in 9th and 10th century where current Slovak City of Nitra was one of two capitals (Moravian Olomouc the other one). This is actually a famous history of the most organized country in Central Europe, but hardly considerable as Slovak state.

And what about WW2 Slovak state between 1939 and 1945?

And about that Great Moravia: Present day Slovaks and present day Moravians were the same nation in times of Great Moravia as well as inhabitants of Northern Pannonia and big parts present day Lower Austria, so you can easily consider it Slovak state since Moravians are almost completely assimilated by Czechs and the others outside Slovak teritory are nonexistent anymore so Slovaks are the only who survived.

Slovaks lived in northern Hungary and never had even any administrative region. The name of the nation actually is only a derivate of "Slavs" to stake out of Hungarians. As Czechs headed all-time germanization, Slovaks headed all-time hungarization. They never gave up their Slovak patriotism - also thanks to a very mountainous lanscape difficult to be ruled in comperhansive by Hungarians.

Nitra "appanage" principality within Hungarian kingdom between years 924 and 1106 wasn't administrative region?

Our name is derived from "Slav," in Slovak: "Slovan," but it was used before Hungarians came to Europe (in form Sloven) and it wasn't supposed to distinguish us from Hungarians.

Intermezzo: Czech and Slovak languages are connected fluently. Dialects of Eastern Moravia (Moravske Slovacko) are influenced by "slovakizms", dialects in Western Slovakia (Zahorie) by "bohemizms". Masaryk himself was speaking something between :D.

Yes, but the same applies also for Slovak and Polish languages.

4

Due to the fact Czechoslovakia, unlike Hungary Poland and the USSR, became a democratic country in 1918, as a bonus we got also Carpathian Ruthenia, currently western Ukraine. The shape of Czechoslovakia got extremly relonged with 1200 km (750 miles) west-east distance. Czechoslovakia also got some mostly Hungarian areas which became southern Slovakia. First, as Slovaks never had their country, there wasn't any border line appeal to. Second, there was a bolshevik revolution in Hungary after WWI. International comittee tried to create as big democratic Czechoslovakia as possible. Therefore, in southern districts there still exist Hungarian minority, which even is a majority in some little towns and villages.

Those mostly Hungarian areas were connected to Czechoslovakia to make the existence of this country economically and also military possible as it was with mostly German areas in Czech republic. It wasn't possible to set borders only on ethnic principle, because then whole Central Europe would be full of enclaves. For example even some parts of Budapest had majority of Non-Hungarian population.

As an allied (winning) country we got a compensation area: nothing :ohno:.

Some villages from Hungary was given...to make it possible to you to build the Gabčíkovo dam(right bank of the Danube),its the so-called Bratislava-bridgehead.

"The so-called Bratislava bridgehead on the right bank of the Danube was enlarged in 1947 with the hitherto Hungarian villages of Jarovce, Rusovce and Čunovo according to the Paris Peace Conference, which transferred these villages to Czechoslovakia."
http://en.wikipedia.org/wiki/History_of_Bratislava#20th_century

Ajéje. Stalo se nejhorší, co se mohlo stát :ohno:. Narozdíl od ostatních threadů, jež je nezajímají (a mohli by) se Slováci objevili zde, urazili se a teď se tu budou rojit, jen aby si se mnou zahráli Národní Házenou čtyři na jednoho :ohno:.

Tak, teď hážu sedmičku já :D, tak chytejte:

Reagoval jsem na otázku zdejšího, o Česko se zajímajícího, Kanaďana: Proč se Češi spojili se Slováky ku vytvoření Československa? Post si nekladl za cíl podat vyčerpávající dějinný přehled Česka a Slovenska. Hlavním bodem tedy bylo stručné a přehledné vysvětlení situace roku 1918 ve střední Evropě a objasnění ideje Čechoslovakismu jako východiska ke svobodné společnosti obou národů. Snižování významu Slováků nemám zapotřebí, pravda je taková, že nebýt Masaryka, z popela by nepovstaly a hlavní město Nitra bychom našli jen v etnologických slovnících vedle hlavního města Dolní Lužice Chośiebuz.

We were "organized" actually sooner then Czechs - from 9th century
First: This is impugnable as "organization of Slovak nation", but let s say o.k.
Second: You have never had a state meaning as a national area, area covering a nation, one nation in its borders. That is what I meant. I meant, in 1918, you didn t have any national borders link to, when A-H was broken. Or did you want to create a Slovak state after WWI in borders from 9th century - completely different than area covered by Slovaks in 1918 :D???

And we were known as Slovaks from very old times. Word "Slovák" appeared in 15th century.
1. 15th? Really? So who were the "first organized Slovaks" in 9th century then?
2. Yes, it is a derivate of a Slav.
3. None of what you say has to do with 1918 when western elites had no idea about existence of Slovak nation which means you would follow more hungarization without Masaryk and his idea of Czechoslovakia - as this is what I made a post about.

And what about WW2 Slovak state between 1939 and 1945?
I have been writing about 1918 all the time, as you probably did not realise. Slovaks have not had an independent state till 1918. Read the article again and carefully please. Btw. "Independence", hm, 1939-45 Slovak State was as "independent" as the Protectorate Bohemia and Moravia, 1/10.

And about that Great Moravia: Present day Slovaks and present day Moravians were the same nation in times of Great Moravia as well as inhabitants of Northern Pannonia and big parts present day Lower Austria, so you can easily consider it Slovak state since Moravians are almost completely assimilated by Czechs and the others outside Slovak teritory are nonexistent anymore so Slovaks are the only who survived.
Survived as a disorganised nation who was unknown out of A-H, and not taken seriously in Austro-Hungarian Empire itself. So what do you mean? Would you find independence in 1918 telling Woodrow Wilson this national story of the only survived?

Nitra "appanage" principality within Hungarian kingdom between years 924 and 1106 wasn't administrative region?
O.k. I was not precise and am sorry. But first, it has nothing to do with 1918 when Slovaks were barely known nation. Second, am interested what Hungarians would say about Slovak character of "Nyitra" 924 - 1106.

Those mostly Hungarian areas were connected to Czechoslovakia to make the existence of this country economically and also military possible as it was with mostly German areas in Czech republic. It wasn't possible to set borders only on ethnic principle, because then whole Central Europe would be full of enclaves. For example even some parts of Budapest had majority of Non-Hungarian population.
Fine. This is a supplement of what I said. Thanks :).

Please, read the context next time and try to understand what I write, why, to who.

Map of Austro-Hungarian Empire in 1910.
Question: HOW Slovakia will find its independence without Masaryk and idea of Czechoslovakism?
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/22/Rakousko-Uhersko_1910.PNG

True germanization began in 1620, in 1526 Bohemian estates voted voluntarily Habsburg as their ruler of Bohemia - bad decision how it later turned out.

That isn't true I think.. 1620 was the year we lost our domestic elites and protestant religion, but it wasn't real start of germanization. This come with centralizing reforms of Maria Theresia and Josef I..


..as for the Czechs and Slovaks.. there were short wars in 1918/1919 between Czechoslovakia and Hungary and between Czechoslovak legions and Sudeten Germans..

Languages are nearly the same, because slovak intelligence (like Kollár) in 19th C. searched inspiration in Bohemia.. they thought that czech is good opposite to hungarianization.. :)

As an allied (winning) country we got a compensation area: nothing :ohno:. This actually was Stalin's act. Getting this area he got a common border with Czechoslovakia and Hungary, something interwar USSR didn't have.

I agree, but the biggest mistake was expulsion of 3,3M german inhabitants and qualified workforce. And Benes didn't wanted another german areas as an compensation (Lusatia). The worst of all is we lost Silesia and Kladsko for good :ohno:

"The so-called Bratislava bridgehead on the right bank of the Danube was enlarged in 1947 with the hitherto Hungarian villages of Jarovce, Rusovce and Čunovo according to the Paris Peace Conference, which transferred these villages to Czechoslovakia.

My wrong. You are right. There where also few villages given from Austria to Czech lands (České Velenice, Valtice). I meant "almost nothing" as we lost more than 12,000 sq km in the east.

True germanization began in 1620, in 1526 Bohemian estates voted voluntarily Habsburg as their ruler of Bohemia - bad decision how it later turned out.

Yes, o.k., I simplified not the post to be too long. We had Germans in Czech Kingdom even before 1526. Yes, after 1620 "things became faster" :).

I agree, but the biggest mistake was expulsion of 3,3M german inhabitants and qualified workforce. And Benes didn't wanted another german areas as an compensation (Lusatia). The worst of all is we lost Silesia and Kladsko for good :ohno:

Expulsion was not a mistake, it was actually the only positive result of this war. Yes, we lost qualified workforce, but only to survive in this thoroughly German district of Europe. The only threat that comes from our former compatriots now is nausea caused by watching this pig talking:

http://www.europarl.europa.eu/mepphoto/2229.jpg

I will forever miss this qualified workforce:
http://cache.viewimages.com/xc/2636497.jpg?v=1&c=ViewImages&k=2&d=B43C13524355E9284F879439D02844E2A55A1E4F32AD3138

http://histclo.com/imagef/country/ger/reg/sude/sudets.jpg

Ajéje. Stalo se nejhorší, co se mohlo stát :ohno:. Narozdíl od ostatních threadů, jež je nezajímají (a mohli by) se Slováci objevili zde, urazili se a teď se tu budou rojit, jen aby si se mnou zahráli Národní Házenou čtyři na jednoho :ohno:.

Stačilo napísať pravdu a mohol si byť bez toho.:)

Tak, teď hážu sedmičku já :D, tak chytejte:

Reagoval jsem na otázku zdejšího, o Česko se zajímajícího, Kanaďana: Proč se Češi spojili se Slováky ku vytvoření Československa? Post si nekladl za cíl podat vyčerpávající dějinný přehled Česka a Slovenska. Hlavním bodem tedy bylo stručné a přehledné vysvětlení situace roku 1918 ve střední Evropě a objasnění ideje Čechoslovakismu jako východiska ke svobodné společnosti obou národů. Snižování významu Slováků nemám zapotřebí, pravda je taková, že nebýt Masaryka, z popela by nepovstaly a hlavní město Nitra bychom našli jen v etnologických slovnících vedle hlavního města Dolní Lužice Chośiebuz.

Reagovať sa dá stručne aj bez toho, aby si tu skresľoval alebo si vymýšľal fakty.;) A s tým prežitím Slovákov bez Masaryka, Slováci prežili aj horšie veci než 60 rokov maďarizácie. Kde by asi tak boli Česi ako prakticky menšina vo vlastnom štáte bez Slovákov? Asi presne tam kde tí Lužickí Srbi, Prag by bolo pekné nemecké mesto.

First: This is impugnable as "organization of Slovak nation", but let s say o.k.
Second: You have never had a state meaning as a national area, area covering a nation, one nation in its borders. That is what I meant. I meant, in 1918, you didn t have any national borders link to, when A-H was broken.

If it wasn't organisation of Slovak nation, then it was organisation of which nation? BTW, you must realise there is of course difference between understanding of what is nation in 9th century and in 21th century.

Or did you want to create a Slovak state after WWI in borders from 9th century - completely different than area covered by Slovaks in 1918 :D???

This is what Czechs did. They created their state based on historical borders, no matter majority of its teritory had German majority and last Czechs were seen there in 17th century. Slovaks are more tolerant to other nations, we have only that much teritory as we need for existence of our country.:D Reestablishement of Great Moravia would mean annexion of whole Czech Republic, large parts of Austria, half of Poland and Hungary and little bit of Ukraine and Germany. What would we do with so much territory?:lol:

1. 15th? Really? So who were the "first organized Slovaks" in 9th century then?
2. Yes, it is a derivate of a Slav.
3. None of what you say has to do with 1918 when western elites had no idea about existence of Slovak nation which means you would follow more hungarization without Masaryk and his idea of Czechoslovakia - as this is what I made a post about.

1. It was Slovaks, called Slovens, only the name in masculine changed. That's not hard to understand I guess.
2. Yes.
3. Are you sure? Without Slovak M. R. Štefánik western elites would barely know about your beloved Masaryk.;) And Slovaks got quite big propagation in the West mainly after Černová massacre so there was no need to worry about lack of information about Slovaks in the West. BTW, idea of Czechoslovakia (or at least Czecho - Slovak cooperation) appeared sooner then Masaryk.

I have been writing about 1918 all the time, as you probably did not realise. Slovaks have not had an independent state till 1918. Read the article again and carefully please. Btw. "Independence", hm, 1939-45 Slovak State was as "independent" as the Protectorate Bohemia and Moravia, 1/10.

You've been writing: "Slovaks have never had their independent country until 1993. There was so called Great Moravia Empire in 9th and 10th century where current Slovak City of Nitra was one of two capitals (Moravian Olomouc the other one)." Maybe I'm wrong but year 1993 was after year 1918 as well as year 1939. My reading skills are quite OK.:cheers:

BTW, Slovak state was much much more independent than the Protectorate.

Survived as a disorganised nation who was unknown out of A-H, and not taken seriously in Austro-Hungarian Empire itself. So what do you mean? Would you find independence in 1918 telling Woodrow Wilson this national story of the only survived?

Yes, that's almost right, but we were as a nation still in much better situation then Moravians who think they are Czechs that means they almost don't exist anymore. Not to mention the others in Austria and Hungary.

O.k. I was not precise and am sorry. But first, it has nothing to do with 1918 when Slovaks were barely known nation. Second, am interested what Hungarians would say about Slovak character of "Nyitra" 924 - 1106.

Most of Hungarian people moved to present day Slovak territory during Ottoman wars after 1526 when whole Hungarian kingdom was reduced on almost only present day Slovakia. Before this year there were barely some in Slovakia, maybe except some soldiers and few nobiles. So Nitra was almost purely Slovak town in that times. Before 1526 there was actually more Germans and Jews then Hungarians in Slovakia (not considering some very southern part of the country - stripe along Danube).

Fine. This is a supplement of what I said. Thanks :).

Please, read the context next time and try to understand what I write, why, to who.

Map of Austro-Hungarian Empire in 1910.
Question: HOW Slovakia will find its independence without Masaryk and idea of Czechoslovakism?

No matter what are you writing and to who you are writing you should write true.;)
Czechoslovakism wasn't Masaryk's idea. He didn't invented it.
BTW, both Czechs and Slovaks wouldn't find independence without each other. It's only sad some Czech wanted to creat Great Bohemia with Slovaks as a part of Czech nation.