[SLOVENIJA/SLOVENIA] - Gospodarstvo & razvoj ARHIV/Economy & Development ARCHIVE [Archive] - Page 2

edolen1

January 3rd, 2007, 06:30 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Smoking to be banned in all closed public places
Working environments to be smoke-free as well

V razpravi protikadilska novela, poudarek na pasivnem kajenju
Ljubljana - Ministrstvo za zdravje je leto 2007 začelo delovno, saj je že prvi delovni dan v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, na katerega do 20. januarja sprejemajo pripombe. Največja novost novele je že dolgo napovedovana razširitev prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih. Novela pa ne vključuje več izjem, ki jih dopušča sedaj veljavni zakon glede kajenja v za ta namen ločenih prostorih.

http://www.delo.si/images/iman/kajenje01_delo_foto.jpg

S tem želijo predlagatelji novele odpraviti nedoslednost sedanje ureditve, ki po eni strani daje zaposlenim pravico, da se jim omogoči delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen, istočasno pa dovoljuje kajenje v javnih prostorih, kjer so zaposleni, če delajo na takšnem delovnem mestu v javnem prostoru, proti svoji volji izpostavljeni škodljivim vplivom tobačnega dima.

Prostori bodo morali ustrezati določenim tehničnim pogojem

Zato predlagani zakon dopušča kajenje le v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni s tobačnim dimom onesnaženemu zraku. Kot izjemo popolni prepovedi kajenja predlog novele navaja odprte javne in delovne prostore, posebej za kadilce določene hotelske sobe, bivalne prostore v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih in zaporih, kadar v njih živijo samo kadilci, ter kadilnice. V slednjih se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi.

Ti prostori pa bodo morali ustrezati tudi določenim tehničnim pogojem. Tako je kadilnica po definiciji iz novele prostor, ki ga lahko lastnik, najemnik ali upravitelj javnih in delovnih prostorov določi in posebej uredi izključno za kajenje. Novela pa ohranja že uveljavljeno popolno prepoved kajenja v vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah ter slaščičarnah in mlečnih restavracijah. Zato v teh prostorih tudi kadilnice ne bodo dovoljene.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207010316134468-2.jpg

Novela zvišuje starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov

Prostor, namenjen kadilnici, bo moral biti skladno z novelo urejen tako, da iz njega ni možen pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor, ne bo smel biti namenjen prehodu v druge prostore in ne bo smel presegati več kot 10 odstotkov skupne površine javnega oz. delovnega prostora, poleg tega pa bo moral biti tudi posebej označen.

Novela zvišuje tudi starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov, in sicer z dosedanjih 15 na 18 let, ter uvaja starostno mejo 18 let tudi za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. Navedena sprememba se predlaga zato, da bi zmanjšali dostopnost tobačnih izdelkov mladoletnikom, in zato, ker k sprejemu takšne določbe Slovenijo zavezuje okvirna konvencija za nadzor nad tobakom, ki jo je Slovenija že ratificirala.

Novela še predvideva, da bo lahko prodajalec od kupca zahteval, da z osebnim dokumentom dokaže, da je dejansko star 18 let in da torej lahko kupi tobačne izdelke, torej tako, kot je že uveljavljeno pri prodaji alkoholnih pijač.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207010316134468-3.jpg

Globe ostajajo nespremenjene

Nespremenjene ostajajo predvidene globe za kršenje določb zakona. Tako je za pravne osebe še naprej predvidena globa v višini od približno 2083 evrov (500.000 tolarjev) do dobrih 33.000 evrov (osem milijonov tolarjev), za fizične osebe pa 125 evrov (30.000 tolarjev).

Kajenje predstavlja enega največjih javnozdravstvenih problemov, tudi v Sloveniji. Za posledicami rabe tobaka letno umre skoraj 3000 ljudi, znaten del tega števila pa gre pripisati posledicam pasivnega kajenja. Na podlagi ocen, ki so jih opravili v Evropski uniji, je davek pasivnega kajenja vsako leto smrt nekaj deset tisoč prebivalcev EU, ki so sicer nekadilci. Po teh izračunih v Sloveniji zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu letno umre približno 15 ljudi, zaradi pasivnega kajenja doma pa skoraj 300.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207010316134468-4.jpg

V EU vsako leto več kot 79.000 žrtev pasivnega kajenja

V EU vsako leto za posledicami pasivnega kajenja umre več kot 79.000 ljudi, je razkrilo marca lani objavljeno poročilo združenja Partnerstvo za življenje brez dima (Smoke free partnership) o škodljivih vplivih pasivnega kajenja. Podatki za Slovenijo kažejo, da so leta 2002 zaradi pasivnega kajenja umrli 303 ljudje. Zaradi posledic kajenja pa je v Evropi leta 2000 umrlo 656.000 ljudi, kar predstavlja 14,6 odstotka vseh smrti.

Poročilo tudi navaja, da so pasivnemu kajenju in tveganju, ki je s tem povezano, najbolj izpostavljeni delavci v restavracijah, barih, pivnicah in nočnih klubih, v gostinskem sektorju na splošno pa naj bi zaradi posledic pasivnega kajenja vsako leto umrlo 325 ljudi. (STA/Foto JupiterImages/Roman Šipič/Delo)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1207010316134468&cid=100&pgn=1

edolen1

January 3rd, 2007, 06:33 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Allianz entering Slovenian market

Allianz vstopa na slovenski zavarovalniški trg

Nataša Mršnik
finance@finance-on.net

Skupina Allianz, ena največjih zavarovalnic na svetu, bo z letošnjim letom ponujala svoje produkte življenskih zavarovanj tudi slovenskim kupcem.

Avstrijska podružnica skupine Allianz, s sedežem na Dunaju, bo v okviru svobodnega opravljanja zavarovalnih poslov znotraj Evropske skupnosti slovenskim kupcem ponujala preventivne in varčevalne zavarovalniške produkte s področja življenjskih zavarovanj, so sporočili z Allianz. Prodajo omenjenih zavarovalniških produktov bo v Sloveniji vršila neodvisna družba za zavarovalniško posredništvo Styria West, ki ima sedež v Mariboru.

Prodaja življenjskih zavarovanj se bo vršila neposredno v Sloveniji

Styria West bo z današnjim dnem ponujala klasična in naložbena življenjska zavarovanja avstrijske družbe Allianz Elementar, ki je del mednarodne skupine Allianz. Prodaja se bo vršila neposredno v Sloveniji, obdelava podatkov in pogodb pa na sedežu Allianz Elementar na Dunaju, kjer so prav iz tega razloga dodatno zaposlili in izobrazili slovenske državljane, so sporočili za javnost.

Produkti zavarovalnice Allianz predstavljajo veliko pridobitev, menijo na Styria West

Odvetnik Gorazd Šifrer, solastnik družbe Styria West, je izrazil zadovoljstvo glede širitve palete zavarovalniških produktov, ki jih ponujajo: "Za naše stranke in slovenski trg predstavljajo produkti zavarovalnice Allianz veliko pridobitev in to v dvojem pomenu. Ob tem, da je Allianz ena največjih svetovnih zavarovalniških skupin ter tako predstavlja zaupanje, stabilnost in izkušnje, bodo naši kupci imeli tudi večjo izbiro klasičnih in naložbenih življenjskih zavarovanj."

Slovenija kot pomemben trg za Allianz

Član uprave Allianz Elementar Manfred Baumgartl je poudaril, da je Slovenija, kot mlada članica Evropske unije z rastočim gospodarstvom, pomemben trg z veliko priložnostmi za skupino Allianz, so še zapisali.

http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=171777

antenor

January 3rd, 2007, 07:42 PM

OettingerCroat

January 3rd, 2007, 08:28 PM

awesome news about the smoking ban guys :dance:

Verso

January 3rd, 2007, 10:51 PM

^^ I like that too!!!

Btw, Dubrovnik (I don't mean the town:D), about the Euro, I partly understand you, but I think it's ok, because, as already cave_canem's said, every Euro-state has at least its own coins, at least one side of them, and now it's actually even more interesting, because you can use Austrian, Italian, Irish, ... Euros in SLOVENIA, before it wasn't possible to use 'foreign' currencies in a country. But there's still sth that bothers me a little - no other expressions on the banknotes but "EURO" and "EYPΩ" (I mean, for now "only" "EVRO" (Slovenian) and "EORÓ" (Irish) should also be there). If "the EU is united in diversity", it shouldn't be actually "oppressing" it, it shouldn't become uniform. There's more than enough space for other languages (especially if you erase all those translations of the European Central Bank from it;) and if you don't write numbers with words), besides, small letters would suffice for me. I already wrote about how the Dinar banknotes (of the so called retarded, undemocratic and nationalistic SFR Yugoslavia) had all 4 official languages on them (Serbo-Croatian or Serbian (Cyrillic) and Croatian (Latin), Slovenian and Macedonian), but yesterday I was really stunned when I found out that even the Austro-Hungarian Krone had beside the German expression for let's say 20 Krones (ZWANZIG KRONEN), written with bigger fonts than in other languages, also all the other expressions, also Slovenian:runaway: (DVAJSET KRON), and even "20" written with words! I mean, it's not like we call the Euro "evro" for no reason, it derives from "Evropa", and we've been saying like that from always or at least for a long, long time. And what would the word "Euro" mean to some nation, in whose language Europe was called "Čurimuri", lol? :D

edolen1

January 3rd, 2007, 10:54 PM

New euro banknotes will be issued in 2008. I would expect some changes towards this multilinguality.

OettingerCroat

January 4th, 2007, 01:41 AM

^^ that will be cool, but you'll need it in cyrillic then (BG entered of course) too. thats all right, im all for it, i think its awesome all this multilingualism, as any of u who've spoken to me directly for a while would know

MBM

January 4th, 2007, 02:01 AM

hehe Alianz is playing it safe:lol:, the moment smoking is banned it comes to the market:D.. but seriously..FINALLY smoking is banned yaaaaaay, no more coughing stupid cigarette smoke, and hopefully less cancer, suffering and last but not least smaller health care expenses!:banana:

awesome news about the smoking ban guys :dance:

I smoke:ohno: :ohno: But I agree with smoking ban. Perhaps I`ll quit, since smoking will not be allowed in discotheques/ cafés /etc...

Smoking is really one of THE baddest habits (40 cigarettes/day, and a lot of coughing in my case :ohno: :ohno: :ohno: :ohno: )

Verso

January 4th, 2007, 03:22 AM

^^ that will be cool, but you'll need it in cyrillic then (BG entered of course) too.

Not until Bulgaria adopts the Euro; being in the EU is not enough. Besides, it's guaranteed for the Cyrillic alphabet to be on the Euro banknotes. The "only" problem is that EU is trying to put the Cyrillic alphabet on them, but not in Bulgarian language!:crazy: They are trying to put "EURO" in Cyrillic (so "EYPO") instead of the Bulgarian expression for it ("EVRO" in Latin or "EBPO" in Cyrillic). However, I don't know what will come out of this...

LoKeY

January 4th, 2007, 04:03 AM

Oh, no more smokey for me then hehe :D I do not intend to loose 10 minutes of my break at work for going outside for a stupid cigarette. Great law :D the sooner the better! A free-of-charge nicotine patch

OettingerCroat

January 4th, 2007, 05:53 AM

@verson: hmm thats interesting... i would think that, if they are adding bulgarian as an official language, in which language the currency is called the ЕВРО (not еуро) then it should be ЕВРО. no language written in the cyrillic alphabet says ЕУРО so there is really no logic behind it, i would think.

renco

January 4th, 2007, 10:21 AM

I smoke:ohno: :ohno: But I agree with smoking ban. Perhaps I`ll quit, since smoking will not be allowed in discotheques/ cafés /etc...

Smoking is really one of THE baddest habits (40 cigarettes/day, and a lot of coughing in my case :ohno: :ohno: :ohno: :ohno: )

I wouldn't be so cool about that if goverment ban smoking in Croatia.I'd probably have to move abroad to some smoke free country.:bash: :D

LoKeY

January 4th, 2007, 02:50 PM

(40 cigarettes/day)

40? :eek2: oh man...when do u find the time to smoke 40 cigarettes in a day?
I smoke a pack in 1, maybe 2 weeks. It'll be a good thing, this smoking ban, for u, I'm sure of it :cheers: :lol:

antenor

January 4th, 2007, 05:09 PM

yea, that's some serious nicotine addiction rekec!! and some serious other shit intake too.. u have to give it up! I hear those nicotine patches are quite effective..:cheers:

MBM

January 4th, 2007, 05:45 PM

yea, that's some serious nicotine addiction rekec!! and some serious other shit intake too.. u have to give it up! I hear those nicotine patches are quite effective..:cheers:

It`s quite hard to quit after 4 years of smoking. And all my friends are smoking:bash: :bash: :bash:

I`m not physical addicted but psychological addicted :ohno: :ohno: :ohno:

edolen1

January 4th, 2007, 06:12 PM

Physical addiction IS psychological.. ;)

antenor

January 4th, 2007, 06:21 PM

^^ you may think you're not physically addicted, but there's no way your body isn't hooked with that much smoking going on, cause the addiction starts even at much lower doses.. there can be some nasty withdrawal crisies with cigarettes, and those nicotine patches are great, because u get the nicotine without all the other garbage and then you can lower the dose gradually until you find you have no craving anymore..:) I'm not speaking from experience, but I believe that's pretty much how u do it.. but the most Important thing ofcourse is willpower.. :cheers:

btw, when does this law take effect?

edolen1

January 4th, 2007, 06:46 PM

It's only a draft amendment. Parliament is expected to approve it by summer, so anytime in the autumn, with January 1, 2008 as the latest date probably..

antenor

January 4th, 2007, 07:43 PM

yeah I figured.. so everyone's got a year to quit smoking:D

edolen1

January 5th, 2007, 07:07 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Nova Gorica getting new neighbourhood
600 new apartments and a new shopping center on former railyard

Nova Gorica z novim trgovskim središčem in sosesko

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2007/01/05/SLIKE/ONLINE_134819-300.jpg
Foto: Sašo Bizjak
Nova Gorica bo dobila s trgovskim centrom in naseljem novo jedro.

Najkasneje v šestih letih bo Nova Gorica dobila novo trgovsko središče in stanovanjsko sosesko s 600 stanovanji.

Družba Primorje je namreč danes s Holdingom Slovenske železnice podpisala 23,3 milijona evrov vredno pogodbo o nakupu 106.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča na območju železniške postaje, kjer namerava ajdovsko podjetje z gradnjo prvih objektov začeti še letos. Novogoriški župan je poudaril, da bo Nova Gorica tako tik ob meji z Italijo dobila nov center mesta.

Projekt, katerega ga v Primorju ocenjujejo na približno dvesto milijonov evrov, omogoča širitev in razvoj mesta, ki je sicer omejeno z geografskimi pregradami, je ob današnjem podpisu pogodbe v Novi Gorici izpostavil Brulc in omenil, da bo moral mestni svet pred letom dni sprejeti lokacijski načrt ob železniški postaji v Novi Gorici nekoliko spremeniti. Primorje bo namreč tik ob državni meji zgradilo 60.000 kvadratnih metrov veliko trgovsko središče, za katero v ajdovski družbi še iščejo sovlagatelje, in stanovanjsko sosesko, ki se bo raztezala na 45.000 kvadratnih metrih.

http://www.vecer.si/clanek2007010505152888

Malo pretiravajo z nekim novim jedrom, je pa to definitivno nujno potrebna poživitev okolice meje. Komaj čakam, da bo zgrajeno! :D

The whole project has a cost of € 140 million! :runaway:

Ljubljana City

January 5th, 2007, 07:12 PM

^^

Great news! Congrats, Nova Gorica :)

antenor

January 5th, 2007, 08:18 PM

^^ yea great!!! I heard it on the news..

edolen1

January 5th, 2007, 09:39 PM

Okay, I'll take the opportunity and present some projects from Nova Gorica:

Approved/Proposed
Villa Bartolomei museum complex (renovation, construction)
http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16x.htm

http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/rend_5_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/rend_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/rend_4_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/rend_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/situac_500.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/tlor_pritl_klet_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/fas_s_v_vile_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/fas_v_upr_stav_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/prer_ee_600.gif

Connection to future university campus:
http://www.arhiforum.si/natecaji/solkan/16/ur_sit_nav_univ_600.gif

Approved
Streliška apartment building
http://www.arhiforum.si/natecaji/streliska/98341x.htm

http://www.arhiforum.si/natecaji/streliska/98341/situacija_500.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/streliska/98341/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/streliska/98341/rend_10_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/streliska/98341/rend_7_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/streliska/98341/rend_8_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/streliska/98341/situac_sirse_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/streliska/98341/skupna_fasada_s_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/streliska/98341/fasada_z_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/streliska/98341/b_fasada_z_600.gif

Under Construction
House Zvezda
Sadar Vuga arhitekti

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/3/big/339%20fotomontage_site.jpg

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/3/big/340%20rejceva%20iz%20zahoda.jpg

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/3/big/341%20WITHOUT.jpg

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/3/big/345%20render_svacopyright.jpg

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/3/big/343%20render_svacopyright.jpg

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/4/big/047%20DSC03756.jpg

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/4/big/045%20DSC03749.jpg

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/4/big/058%20DSC04190.jpg

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/4/big/063%20panoramic%20-garden%20view.jpg

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/4/big/064%20panoramic%20-street%20view.jpg

http://www.sadarvuga.com/images/129%20hisa%20zvezda/4/big/074%20entrance.jpg

UNDER CONSTRUCTION
Primorje office building
Sadar Vuga arhitekti

Next to House Zvezda, no pictures.

UNDER CONSTRUCTION
Mixed-use office/retail/apartment building
Ofis arhitekti

Next to the Primorje office building and public swimming pool, no pictures.

APPROVED
By the Railway Station, apartments and retail
http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/85724.htm

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/stolpici_ob_prvomajski_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/stanovanjski_bloki_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/stanovanje_s_teraso_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/znotraj_naselja_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/z_jugovzhoda_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/vhod_v_trg_center_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/tloris_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/aksonometrija_vse_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/s_severa_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/s_severovzhoda_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/z_jugozahoda_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/zeleznica/ravnikar/s_parkirisca_600.jpg

COMPLETED
Renče bypass bridge

http://www.primorje.si/mma_bin.php?src=mid&id=2005071813512528

http://www.rence.si/images/Novi-most-julij05.jpg

http://www.rence.si/images/Novi-most-julij05a.jpg

http://www.rence.si/images/Novi-most-julij05b.jpg

http://www.rence.si/images/Novi-most-ponoci-julij05.jpg

http://www.rence.si/images/Novi-most-jun05e.jpg

It's waiting for the bypass to be finished though.. :D

The Solkan bypass is under construction as well, to be completed by October 2007. :)

Verso

January 5th, 2007, 09:59 PM

The oval building is nice (although a bit strange IMO), and a nice bridge!

antenor

January 5th, 2007, 11:44 PM

yea, the bridge is nice, and that house zvezda..but those windows are bugging me, I'm sure i've seen that style of windows somewhere before, and not so long ago:??: :cheers:

edolen1

January 6th, 2007, 12:07 AM

Well, it's by Sadar Vuga, so probably at another Sadar Vuga place.. ;)

Trnovski pristan, maybe? :tongue2:

http://www.sadarvuga.com/images/068%20condominium%20trnovski%20pristan/4/big/082%20Image19.jpg

antenor

January 6th, 2007, 12:42 AM

a that one is by them also, I didn't know that:).. but no, the windows were very very similar in size end overall effect to the ones on the zvezda house building.. dunno.. don't bother looking for it, I think it wasn't by SV..

edolen1

January 6th, 2007, 12:48 AM

Yup, they have a couple of good projects.. :)

Se samo meni zdi, ali je kar dosti dobrih arhitekturnih firm v Sloveniji? Bevk Perović, Dekleva Greogrič, Ofis, Sadar Vuga, etc. etc. Sploh pa zgleda, da jih tudi tujina začenja odkrivati.. Pravkar sem opazil na spletni strani arhitektov Dekleva Greogrič (še v izdelavi stran), da projektirajo rezidenco na Mauiju na Havajih (http://www.dekleva-gregoric.com/), Ofis projektira razširitev neoklasicistične vile v Nici, apartmaje v Dubrovniku, etc.

antenor

January 6th, 2007, 12:53 AM

do you know that that one is in Trnovo:)

edolen1

January 6th, 2007, 12:58 AM

No, I have absolutely no idea that TRNOVSKI pristan is in Trnovo.. ;)

antenor

January 6th, 2007, 01:41 AM

^^ :lol: :lol: :lol: lol sorry i didn't remember it being written:D

antenor

January 6th, 2007, 01:45 AM

MBM

January 6th, 2007, 02:34 PM

Prebivalstvo po mestih

Kaj so to lahko pravi podatki??? Da ma Ljubljana še samo 246.000, Maribor pa SAMO 90.000 prebivalcev (sicer mi ni jasno, zakaj so iz skupnega števila prebivalcev izvzeli dele mesta)?????

edit: Ko sem vse dele Maribora seštel, sem dobil 108.000, tak da zgleda da je približno OK, kaj pa Ljubljana??? Prišteješ lahko samo one Gameljne???

Kaj nima LJ okoli 275.000 ljudi?

http://shrani.si/files/prebivalstqk5h.jpg

antenor

January 6th, 2007, 02:46 PM

hmm malo čudno.. po zadnjem popisu naj bi blo okoli 260.000 znotraj mesta, ne verjamem da se je več kot 10000 ljudi v tako kratkem obdobju izselilo..

MBM

January 6th, 2007, 02:54 PM

hmm malo čudno.. po zadnjem popisu naj bi blo okoli 260.000 znotraj mesta, ne verjamem da se je več kot 10000 ljudi v tako kratkem obdobju izselilo..

Popis 2002 : 258.873 ljudi

Ni mi jasno , če pa v LJ nonstop nekaj gradijo, kak se lahko zmanjša prebivalstvo??

Zaj sem šele prav videl, da pri Mariboru vseeno nekaj ne štima, iz mesta so odklopli Pekre, Limbuš, Kamnico, Razvanje, Meljski hrib (okoli 6000 ljudi) potemtakem ma Maribor 96.000 ljudi, kar je vseeno nekam malo.

Ljubljana City

January 6th, 2007, 02:57 PM

Hehe, Mestna občina Ljubljana je imela 30.6.2006 267.369 prebivalcev ;) Tukaj so očitno odšteti deli Ljubljane, kar je malo nelogično, ker bi lahko enostavno Ljubljani prišteli tudi nekaj krajev, ki niso v občini... Zanimivo, da je to več, kot ob popisu 2002 (za 1.500)... Čeprav se ljudje veliko preseljujejo v okolico.

Mestna občina Maribor pa je ob tem datumu imela 110.904 prebivalcev. Število prebivalcev je od popisa padlo za 5.000.

Podatki so že pravi, ampak ne govorijo o občinah. Medtem, ko je ljubljanska občina bolj enotna v smislu enega naselja, je mariborska bolj razdeljena na več, ki se tudi drugače štejejo. Aja, pa tvoji podatki štejejo državljane in ne prebivalce.

MBM

January 6th, 2007, 03:12 PM

ups, napaka

opažam ja :bash: :bash: :bash: sicer kolker vem ni upadlo v MBju za 5000 ampak okoli 2500.

LJ- 266.941 (občina)
MB- 111.073(občina)

Vrjetno mata mesti še precej več, ker je dosti jugovine prišlo v zadnjih letih

Ljubljana City

January 6th, 2007, 03:22 PM

opažam ja :bash: :bash: :bash: sicer kolker vem ni upadlo v MBju za 5000 ampak okoli 2500.

LJ- 266.941 (občina)
MB- 111.073(občina)

Vrjetno mata mesti še precej več, ker je dosti jugovine prišlo v zadnjih letih

Napaka je v tem, da sem napisal dvojni post :D

Popis 2002:

- Ljubljana: 265.881
- Maribor: 110.668

Zadnji podatki (30.6.2006):

- Ljubljana: 267.369 (+ 1.488)
- Maribor: 110.904 (+ 236)

Am ja... Malo sem se zmotil v podatkih... Na Wikipedii so tudi napačni podatki za Maribor... Zadnje številke so prave :) Seveda govorimo o občinah, ne urbanih regijah ali posameznih naseljih.

GeroMaister

January 6th, 2007, 04:16 PM

Že dvajset let čakam, da se številka v Ljubljani zaokroži na 300k, pa neče in neče...:ohno: :bash:

MBM

January 6th, 2007, 04:18 PM

Napaka je v tem, da sem napisal dvojni post :D

Popis 2002:

- Ljubljana: 265.881
- Maribor: 110.668

Zadnji podatki (30.6.2006):

- Ljubljana: 267.369 (+ 1.488)
- Maribor: 110.904 (+ 236)

Am ja... Malo sem se zmotil v podatkih... Na Wikipedii so tudi napačni podatki za Maribor... Zadnje številke so prave :) Seveda govorimo o občinah, ne urbanih regijah ali posameznih naseljih.

To je super, da je pozitivna rast:) :) :) Kaj so mogoče metodologijo spremenili, ker meni kaže negativno rast za LJ in MB: (vir: stat.si)

http://shrani.si/files/prebivalstqkfr.jpg

MBM

January 6th, 2007, 04:20 PM

Že dvajset let čakam, da se številka v Ljubljani zaokroži na 300k, pa neče in neče...:ohno: :bash:

V eni stari Jugo knjigi (1975) piše" Če se bo trend rasti prebiv. nadaljeval, bo leta 2000 imela Ljubljana 350.000 prebivalcev, Maribor pa 270.000 prebivlacev"

:bash: :bash: :bash: :lol: :lol: :lol:

Škoda ne:ohno: :ohno: :ohno:

GeroMaister

January 6th, 2007, 04:33 PM

MBM

January 6th, 2007, 05:04 PM

LoL, 350k v LJ in 270k v MB. Mogoče so pri tem izračunu računal na priseljevanje iz Juge, v času industrijskega razcveta. L.75 je v slovenijo prihajalo ogromno južnakov, fužine, štepanjsko naselje sta nastala izključno zarad potrebe po stanovanjih, za južnake.

Ja :) :) :) V Maribor še zaj prihaja ogromno juge (mam insajderske informacije od kolegice bosanke:)

V najboljših letih se je v MB in LJ priseljevalo po 10.000 ljudi na leto

GeroMaister

January 6th, 2007, 05:13 PM

Jest sem nekje slišal, da je zamejskih slovencev okoli miljon(!) Če bi vsi ti slovenci prišli domov, bi imeli celo šanso da dobimo miljonsko mesto...nekoč

edolen1

January 6th, 2007, 05:42 PM

Pri prvih podatkih je finta, da štejejo državljane in ne vse prebivalce.

Za drugi set podatkov pa ne vem, kje bi lahko bila finta..

edolen1

January 6th, 2007, 06:17 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Telekom successfully tests VDSL2 at Golden Fox

Telekom preizkusil tehnologijo VDSL2
Ljubljana - Telekom Slovenije je v petek uspešno preizkusil delovanje širokopasovne tehnologije druge generacije VDSL2, in sicer v okviru novinarskega središča ob tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju za Zlato lisico. Na razdalji okrog 300 metrov od vozlišča do novinarskega središča so zagotovili internetno povezavo s skupno hitrostjo 94 Mbit/s (60 Mbit/s k uporabniku, 34 Mbit/s od uporabnika), so sporočili iz Telekoma.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/153070106091925113-1.jpg

Telekom je s tem najavil skorajšnjo komercialno uvedbo nove širokopasovne tehnologije, ki bo nadgradila in dopolnila dosedanjo ponudbo tehnologij iz nabora xDSL. Kot je znano, tehnologija VDSL2 omogoča teoretične hitrosti do 100 Mbit/s v obeh smereh po klasičnih bakrenih vodnikih.

Strokovnjaki: VDSL2 v povezavi s tehnologijo FTTH pomeni sinergijo prihodnosti

Polno izkoriščena je na krajših razdaljah do dvesto metrov od vozlišča. Kot taka je še zlasti primerna za večja urbana naselja z veliko gostoto telefonskih central oziroma vozlišč ali kot "podaljšek" optičnih vlaken. VDSL2 v povezavi s tehnologijo FTTH po mnenju strokovnjakov pomeni sinergijo prihodnosti.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/153070106091925113-2.jpg

Ob tem v Telekomu še dodajajo, da se pospešeno pripravljajo na gradnjo optičnih dostopovnih omrežij. Z njo bodo začeli še ta mesec.

S pomočjo obeh tehnologij bodo lažje zadostili vse večjim potrebam

Z obema tehnologijama bodo laže zadostili vse večjim potrebam po obstoječih storitvah t. i. trojčka (internet, VoIP in televizija) oziroma četvorčka (ki poleg prvih treh vključuje še mobilne komunikacije) ter tudi novih multimedijskih storitvah, ki zahtevajo večje podatkovne hitrosti. (STA/Foto BOBO, JupiterImages)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=53&article_id=153070106091925113&cid=112

MBM

January 6th, 2007, 06:57 PM

Pri prvih podatkih je finta, da štejejo državljane in ne vse prebivalce.

Za drugi set podatkov pa ne vem, kje bi lahko bila finta..

Podatki v tem postu
(link spodaj) zajemajo državljane in nedržavljane, torej so verodostojni, vsaj po mojem:) :)
http://www.skyscrapercity.com/showpost.php?p=11175959&postcount=311

archy_

January 6th, 2007, 07:59 PM

na ljubljanskem območju prebivalstvo nenehno narašča...tej podatki so bolj tko.. tu niso šteti študentje, tuji državljani ecc... dosti se jih tudi seli v predmestja ala Medvode, Dol.. ki tvorijo druge občine...dobro bi bilo dobiti podatke koliko jih živi v aglomeraciji...

edolen1

January 6th, 2007, 08:56 PM

^^V urbani regiji jih živi okoli pol milijona ljudi, po mojem..

Verso

January 6th, 2007, 10:26 PM

edolen1

January 6th, 2007, 10:29 PM

Trzin pa Brezovica sta lastni občini, btw.. ;)

Verso

January 6th, 2007, 10:30 PM

^^ Noben ne pravi, da nista, sta pa del ljubljanskega predmestja, zato sm ju napisal.

edolen1

January 6th, 2007, 10:53 PM

Ja ker si primerju mestno občino pa samo mesto si jih tako vključu noter, da mi je delovalo, kot da jih omenjaš kot del mestne občine..

Verso

January 6th, 2007, 10:58 PM

^^ Ne, ampak če nekdo misli, da tisti podatki temeljijo na mestu kot strnjenem pozidanem območju, bi spadalo še to zraven, ampak ne, zato ker so samostojna naselja. Ne vem, če je zdej še kje v Sloveniji tko, ampak včasih je blo (vsaj kar se LJ tiče) ravno obratno - mesto LJ se je raztezalo čez več občin, ampak to seveda ne pomeni, da me zanima samo, kok ma npr. občina LJ-Bežigrad prebivalcev, ampak celo mesto LJ.

edolen1

January 6th, 2007, 11:22 PM

Ne, tega ni več nikjer v Sloveniji. Mislim, da so to ukinili prav z ustanovitvijo mestnih občin. By the way, nista pa Ljubljana ali Maribor edina, kjer je območje samega mesta večje od mestne občine. Južna polovica urbanega območja Nove Gorice ni v mestni občini Nova Gorica, vendar istočasno se pa proti severu občina Nova Gorica razteza čez velika neposeljena območja daleč od samega mesta.. Koper bi lahko nekak tudi šteli v to, če gledamo na Obalo kot eno veliko urbano konglomeracijo, najverjetneje bi se še našli kakšni primeri po Sloveniji, vendar jih osebno ne poznam..

edolen1

January 7th, 2007, 12:44 AM

Nekaj podatkov Eurostata glih tolko, za gušt: ;)

Indeks BDP (PPP) na prebivalca; EU25 = 100
http://img206.imageshack.us/img206/6782/eugdpfb6.jpg

Rast BDP
http://img153.imageshack.us/img153/7205/eugrowthgdphh2.jpg

Pa še nekaj prognoze za prihodnost: Leta 2012 naj bi Slovenija bila na 94% evropskega povprečja (EU25!), 2015 pa naj bi že prebila 100% kot prva "nova" članica. To so neodvisne prognoze nekega nemškega inštituta, če se ne motim, ne pa kake vlade naše ali kej takega. ;)

MBM

January 7th, 2007, 03:58 AM

Ljudje, vi zamenjujete Mesto Ljubljana pa Mestna občina Ljubljana oz. Mesto Maribor pa Mestna občina Maribor itd. Mesto ma seveda manj kot cela občina, pa btw, Gameljne, Črna vas, Trzin, Medno, Brezovica itd. niso del mesta LJ, tko kot tud ne Kamnica, Razvanje, Počehova (Dolnja, Gornja) itd. niso del mesta MB. Zato takšni podatki; se pa v aglomeracijah prebivalstvo povečuje, ampak na obrobjih; ne vem zdej za MB, kjer občina sega precej čez mesto samo, ampak MOL ni bistveno večja od samega mesta LJ (razen proti vzhodu, ampak tam itak ne živi velik ljudi), tko da pol tud ni za pričakovat (bistvenga) povečanja prebivalstva v njej.

Pa milijon zamejskih Slovencev je absolutno pretiravanje; kokr vem, jih je sam ene 250.000.

Maribor na jugu sega preko občine (Miklavž), Na Zahodu sega preko Radvanja, Peker Limbuša do Laznice, Bistrice ob Dravi, Ruš, Na Vzhodu sega preko Melja do Dupleka, na severu pa preko Melja in Košakov do Pesnice in Šentilja.
Vmes so v resnici manjše vasi, in pa posamezne hiše- je pa teoretično vse poseljeno :)) V bistvu se pa Ptuj in Maribor držita, ker je res vse vmes poseljeno :)

Aja zdaj sem seštel, še kraje, ki se dejansko držijo Maribora, skupaj znese številka na 151.316. Kolko, pa ma Lj , če sešteješ vse skup (tud Domžale, Vrhniko,...)

Ljubljana City

January 7th, 2007, 10:33 AM

Maribor na jugu sega preko občine (Miklavž), Na Zahodu sega preko Radvanja, Peker Limbuša do Laznice, Bistrice ob Dravi, Ruš, Na Vzhodu sega preko Melja do Dupleka, na severu pa preko Melja in Košakov do Pesnice in Šentilja.
Vmes so v resnici manjše vasi, in pa posamezne hiše- je pa teoretično vse poseljeno :)) V bistvu se pa Ptuj in Maribor držita, ker je res vse vmes poseljeno :)

Aja zdaj sem seštel, še kraje, ki se dejansko držijo Maribora, skupaj znese številka na 151.316. Kolko, pa ma Lj , če sešteješ vse skup (tud Domžale, Vrhniko,...)

Nekako se šteje ljubljansko urbano regijo, da ima okoli 501.000 prebivalcev... Urbana regija se mi zdi, da je skoraj enaka statistični, je pa znana zato, ker so se te občine povezale, da bi skupaj urejale prometno, gospodarsko in okoljsko politiko. Za zdaj je pravzaprav eden redkih projektov, o katerem so aktivno razpravljali, lahka železnica oz. tramvaj.
Bi pa rekel na hitro, da bi Ljubljana z lahkoto imela 330.000 prebivalcev. Brez Vrhnike recimo. Po stari ureditvi je imela nekako toliko, tudi recimo na vladnih spletnih straneh dajejo število prebivalcev na 330.000.

archy_

January 7th, 2007, 11:31 AM

sicer pa če LJ primerjamo z bližnjim Zagrebom, ki ima že 1,1 milijona prebivalcev vidimo da v LJ prebivalstvo zelo zelo počasi narašča...

E.L. SLOVENIA

January 7th, 2007, 12:13 PM

Center mesta se prazni, obrobja se polnijo, ker je ceneje, predeli ob centru pa nekako stagnirajo.

MBM

January 7th, 2007, 02:42 PM

sicer pa če LJ primerjamo z bližnjim Zagrebom, ki ima že 1,1 milijona prebivalcev vidimo da v LJ prebivalstvo zelo zelo počasi narašča...

Zagreb ma 700.000:lol:

archy_

January 7th, 2007, 06:08 PM

Zagreb ma 700.000:lol:

njet:)

http://en.wikipedia.org/wiki/Zagreb

edolen1

January 7th, 2007, 06:22 PM

Noh ja, nič posebnega, sej Ljubljana je 15 let več ali manj stagnirala.. Bo zdaj zelo težko stvari nazaj zagnat..

MBM

January 7th, 2007, 06:55 PM

njet:)

http://en.wikipedia.org/wiki/Zagreb

:lol: :lol: ok Zagreb ma 779 145 (2001.) prebivalcev. Kar se pa tiče "metro area" je to ista finta, ko eni pišejo da ma Ljubljana 501.000 ljudi, kar je logično, da jih nima, zato, ker jih celotna osrednjeslovenska regija nima 500.000, ampak jih ima 498.378 (stat.si 30.6.2005), isto za Maribor, ko eni pišejo (večer in podobno), da jih ma 280.000, ko pa jih ma cela Podravska regija komaj 319.282 (stat.si, 30.6.2005).

Eni pač poskušate/poskušamo/poskušajo prikazat "POMEMBNOST" mesta z velikim številom prebivalstva:lol:

Meni pa je lepo, ko so naša mesteca tak mala pa simpatična, LJ obkrožiš v 30 min (RING), Maribor traja malo dlje, ker nimamo ringa:lol: :nuts: .

Poleg tega lahko rečemo, da majo LJ CE MB KP MS KR NM NG SG skoraj vse kar ma Dunaj, München, Pariz.
:) :) :)

Verso

January 7th, 2007, 08:31 PM

:lol: :lol: ok Zagreb ma 779 145 (2001.) prebivalcev. Kar se pa tiče "metro area" je to ista finta, ko eni pišejo da ma Ljubljana 501.000 ljudi, kar je logično, da jih nima, zato, ker jih celotna osrednjeslovenska regija nima 500.000, ampak jih ima 498.378 (stat.si 30.6.2005), isto za Maribor, ko eni pišejo (večer in podobno), da jih ma 280.000, ko pa jih ma cela Podravska regija komaj 319.282 (stat.si, 30.6.2005).Se strinjam; sem za podatek 330.000 al kolk že, kar se LJ tiče, za MB ne vem (110.000?).

[COLOR="Red"]Meni pa je lepo, ko so naša mesteca tak mala pa simpatična, LJ obkrožiš v 30 min (RING), Maribor traja malo dlje, ker nimamo ringa:lol: :nuts: .Kar pomeni, da po LJ ringu voziš 60 km/h.:lol: :lol: :lol: :lol: :lol:

Poleg tega lahko rečemo, da majo LJ CE MB KP MS KR NM NG SG skoraj vse kar ma Dunaj, München, Pariz.
:) :) :)OK...:lol:

MBM

January 7th, 2007, 09:47 PM

Se strinjam; sem za podatek 330.000 al kolk že, kar se LJ tiče, za MB ne vem (110.000?).

Kar pomeni, da po LJ ringu voziš 60 km/h.:lol: :lol: :lol: :lol: :lol:

OK...:lol:

Ja LJ ma 267.000 MB pa 110.900, če pa gledamo malo širše pa ma LJ 320.000 MB pa 146.000. Podatki da ma LJ 500.000, MB pa preko 250.000 so pa naravnost smešni :)

ja ne vem, ko sn bil v tujini nisn ničesar tak pomebnega vido, česar mi nebi imeli.
Pač večja mesta so, več smrada, gneče na cestah, več različnih ras. Meni je bolše v naši mali lepi Slovneniji:)

edolen1

January 7th, 2007, 10:07 PM

Ja LJ ma 267.000 MB pa 110.900, če pa gledamo malo širše pa ma LJ 320.000 MB pa 146.000. Podatki da ma LJ 500.000, MB pa preko 250.000 so pa naravnost smešni :)

ja ne vem, ko sn bil v tujini nisn ničesar tak pomebnega vido, česar mi nebi imeli.
Pač večja mesta so, več smrada, gneče na cestah, več različnih ras. Meni je bolše v naši mali lepi Slovneniji:)

Lol, Novo mesto ma Louvre, jap.. :lol:

MBM

January 7th, 2007, 10:14 PM

Lol, Novo mesto ma Louvre, jap.. :lol:

joj:) burek:bash: govorim o stvareh, kot so službe, nakupovanje, narava, ...

Saj mamo tud mi stvari, ki jih oni nimajo:) :) :)

Pač pravim, da je selitev na zahod brezvzena. razen za nezaposlene in neizobražene, ker lahko grejo na komunalo v Avstrijo al pa Nemčijo:)

edolen1

January 7th, 2007, 10:17 PM

No, za slovenski standard se strinjam, vendar vseeno bi bilo lepo živet v kakem Freiburgu v eni stari hiši v centru mesta po možnosti v mansardi, lepo prenovljeni, da bi bila vsa moderna.. :drool:

One can only dream, hehe.. :D

Verso

January 8th, 2007, 12:07 AM

Ja LJ ma 267.000 MB pa 110.900, če pa gledamo malo širše pa ma LJ 320.000 MB pa 146.000. Podatki da ma LJ 500.000, MB pa preko 250.000 so pa naravnost smešni :)

Misliš LJ 254.000, MB pa 85.000 (oboje približno).

MBM

January 8th, 2007, 12:24 AM

edolen1

January 8th, 2007, 12:40 AM

Eh jaz pa nebi šel k Nemcem hlapca špilat:bash: Majo preveč "hoch" odnos do nas:nuts: :nuts:

WTF? Kaki hlapec? Reku sem, da bi mel lepo u mansardi ene stare hiše lepo moderno stanovanje.. That doesn't make me a hlapec, that makes me a client on their real estate market.. ;)

MBM

January 8th, 2007, 01:58 AM

WTF? Kaki hlapec? Reku sem, da bi mel lepo u mansardi ene stare hiše lepo moderno stanovanje.. That doesn't make me a hlapec, that makes me a client on their real estate market.. ;)

:lol: :lol: :lol: Formally yes:lol: But we are still "Kommunistische Banditen":lol: :lol:

Dubrovnik

January 8th, 2007, 02:01 AM

A consumer watchdog body in Slovenia says the country's transition to the euro is going smoothly but many people have complained of price rises.

"We've had a lot more complaints since 1 January," said Breda Kutin, head of the Slovenian Consumers' Association.

http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6234847.stm

Verso

January 8th, 2007, 02:06 AM

Zdej vem, zakaj je edolenu Freiburg tok všeč; kr ma tok moderno koncertno dvorano:tongue2: (joj, še zdej ne vem, zakaj sem se sam mim nje pelu:wallbash:), al ti je katedrala tok všeč?:D

edolen1

January 8th, 2007, 02:09 AM

Yeah, the services sector did rise prices, but nowhere near the rises Italy and other countries saw in 2002..

edolen1

January 8th, 2007, 02:11 AM

Zdej vem, zakaj je edolenu Freiburg tok ve; kr ma tok moderno koncertno dvorano:tongue2: (joj, e zdej ne vem, zakaj sem se sam mim nje pelu:wallbash:), al ti je katedrala tok ve?:D

V bistvu sem samo dal primer enega mesta. Lah bi tut reku Dunaj, Mulhouse, Strasbourg, Karlsruhe, etc.

MBM

January 8th, 2007, 05:08 AM

Misliš LJ 254.000, MB pa 85.000 (oboje približno).

No zdaj kolko ma LJ ne vem točno. Vem pa da ma Maribor 40.000 prebivalcev, če pa južne prijatelje štejemo poleg pa malo prek 100.000:lol: :lol: :lol: :lol:

Resno mišljeno, pa Maribor definitivno nima samo 85.000 prebivalcev, ker je bilo v zadnjih letih toliko zgrajenega na novo, da dvomim, da je prebivalstvo samega mesta od leta 1991 upadlo za 21.000 (kar pomeni 20% upad). Poleg tega se v zadnjem času dosti ljudi priseljuje v Mb (predvsem Slovaki in Bosanci), nastajajo pa tudi močne soseske v bližini mesta.

Mislim, da sta številki 267.000 in 110.900 za LJ in MB kar realni. Tudi dvomim, da se je sami Ljubljani v zadnjih 15.letih tako zmanjšalo prebivalstvo (tudi za 21.000), ko pa se nonstop gradijo nove soseske v LJ.

matc

January 8th, 2007, 03:43 PM

Oba zgornja podatka o številu prebivalcev v LJ in MB sta točna...LJ je imela na predzadnjem popisu prebivalstva l.1991(?) okoli 278.000 prebivalcev...z okolico pa 350.000...no, zaradi selitve ljudi v primestna naselja(Kamnik, Domžale, Grosuplje...itd) pa se je zmanjšalo na 267.000:ohno: ...No, čez 50 let, ko bom častitljivih 79 let star pa bomo imeli že cele kitajske in črnske četrti in bo LJ imela z okolico vred 500.000 prebivalcev in bodo Domžale, Kamnik, Mengeš že zdavnaj del LJ...:nuts:

MBM

January 8th, 2007, 04:54 PM

Verso

January 8th, 2007, 05:09 PM

Ko bom pa jaz čez 55 let star častitljivih 79...:D :D :D

V bistvu sem samo dal primer enega mesta. Lah bi tut reku Dunaj, Mulhouse, Strasbourg, Karlsruhe, etc.

Mulhouse:ohno: :D

Btw, uno s popisom iz leta 1991... jao, kje je že to (vmes pa še jugoslovanske vojne); pa takrat je Mesto Ljubljana imelo 267.008 prebivalcev, Mesto Maribor pa 103.961. Po popisu iz leta 2002 je Mesto LJ imelo 258.873 prebivalcev, Mesto MB pa 93.847. Je pa res, da so se spremenile metode merjenja.

http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=061
http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=070
(z velikimi črkami (odebeljeno) je občina, za mesto je treba gledat navadne črke spodaj)

MBM

January 8th, 2007, 05:44 PM

Ko bom pa jaz čez 55 let star častitljivih 79...:D :D :D

Mulhouse:ohno: :D

Btw, uno s popisom iz leta 1991... jao, kje je že to (vmes pa še jugoslovanske vojne); pa takrat je Mesto Ljubljana imelo 267.008 prebivalcev, Mesto Maribor pa 103.961. Po popisu iz leta 2002 je Mesto LJ imelo 258.873 prebivalcev, Mesto MB pa 93.847. Je pa res, da so se spremenile metode merjenja.

http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=061
http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=070
(z velikimi črkami (odebeljeno) je občina, za mesto je treba gledat navadne črke spodaj)

Mi je pa smešno ker so Limbuš, Razvanje, Kamnico , Košake, Pekre včasih šteli v Mesto MB (stara metodologija), po tej metodologiji ma MB 101.163. Mi pa res ni logično zakaj so ta naselja izključili iz mesta (vsa naselja so povezana z mestom)

Ljubljana City

January 8th, 2007, 07:45 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Night shift production in Revoz successful

Uspešna proizvodnja vozil nočne izmene v Revozu

Novo mesto - V novomeškem proizvajalcu vozil Revoz zaenkrat nimajo težav s proizvodnjo vozil v nočni izmeni, ki so jo ob koncu novembra lani uvedli zaradi velikega povpraševanja na trgu po modelu clio.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407010812593840-1.jpg

Za potrebe nočne izmene so zaposlili 400 novih delavcev, ki so začeli s proizvodnjo 120 avtomobilov na noč, v treh tednih pa so izdelali že 150 avtomobilov, kolikor so v družbi tudi načrtovali. Dnevna proizvodnja tako znaša 750 vozil modela clio II, skupaj z nočno izmeno pa je sedaj v Revozu 2800 zaposlenih.

Kot navajajo v Revozu, so pri sedanji nočni izmeni s pridom izkoristili izkušnje s preteklimi nočnimi izmenami, ki so jih ukinili aprila lani, zato tudi večjih težav na tem področju nimajo.

Brez večjega osipa

Delavce, ki opravljajo bolj zahtevne poklice, kot so brizgalci, avtoličarji in kleparji, so zaposlili že tri ali štiri mesece pred uvedbo nočne izmene. Usposabljanje v podjetju je potekalo najprej izven delovnega mesta, nato pa še na sami proizvodni liniji. Skoraj četrtina delavcev pa je že delala v prejšnji nočni izmeni, tako da večjega osipa niso zabeležili.

Morda proizvodnja dveh modelov hkrati

Clio II bodo v Revozu izdelovali še toliko časa, dokler bo na evropskem trgu zanimanje za ta model. O konkretnih količinah in trajanju proizvodnje je po informacijah iz družbe težko govoriti, ker so odvisni od povpraševanja na tržišču.

Po načrtih potekajo tudi priprave na serijsko proizvodnjo novega modela twingo in dokler bo povpraševanje po modelu clio II tako veliko, bodo na sedanji proizvodni liniji v novomeškem proizvajalcu vozil izdelovali dva modela hkrati, so še navedli v Revozu. (STA/Foto Reuters)

LoKeY

January 8th, 2007, 08:09 PM

waw delajo še stare modele se pravi hehe. No meni je lepši ta Clio II kot zj ta nov model, no spredi mi je nov ful lep sam zadi pa sploh ne. Sm pa slišu za te twingote pa tko. Še dobro gre ta Revoz, glede na to da se vse seli nekam na vzhod. - Pa plz. pipl... ka je to zj nek matematični forum o starosti posameznikov, da ne govorimo o nestrpnosti, sicer v zelo blagih oblikah, sam... :nuts: chill

antenor

January 8th, 2007, 08:10 PM

fajn da smo še konkurenčni..btw, kako 120 avtomobilov na noč, v treh tednih pa so jih proizvedli samo 150:) ??

Ljubljana City

January 8th, 2007, 08:34 PM

fajn da smo še konkurenčni..btw, kako 120 avtomobilov na noč, v treh tednih pa so jih proizvedli samo 150:) ??

Hehe, lapsus :)

antenor

January 8th, 2007, 08:46 PM

Hehe, lapsus :)

hehe katero 120 al 150:D ?? no v vsakem primeru se mi zdi ql:cheers:

Ljubljana City

January 8th, 2007, 09:07 PM

hehe katero 120 al 150:D ?? no v vsakem primeru se mi zdi ql:cheers:

Lapsus, da niso napisali, da se je po treh tednih povečala proizvodnja na 150/dan ;)

antenor

January 8th, 2007, 09:11 PM

aha 150 a day, that clears it up thanks:)!

Verso

January 8th, 2007, 09:46 PM

Mi je pa smešno ker so Limbuš, Razvanje, Kamnico , Košake, Pekre včasih šteli v Mesto MB (stara metodologija), po tej metodologiji ma MB 101.163. Mi pa res ni logično zakaj so ta naselja izključili iz mesta (vsa naselja so povezana z mestom)

Še mal matematke, hehe.:D Od kod ti podatek, da so leta 1991 omenjena naselja šteli v Mesto MB; ker kot jaz razumem, se je spremenila definicija, kdo je zdaj prebivalec, državljan, začasno tukaj, ...:nuts: Kamnica, Razvanje itd. skupaj z Mariborom res tvorijo strnjeno pozidano mesto, ampak so (še vedno) samostojna naselja (ob vstopu tabla npr.), zato se jih obravnava ločeno. V Ljubljano so npr. pred nekaj leti vključili Šentjakob, tako da ni več samostojno naselje, samo del LJ. Pa btw, ne vem, kje se lahko dobi podatek, kok je blo leta 91 prebivalcev Mesta LJ (MB itd.) po novi metodologiji, ker jaz sem našel podatek samo za občino.

MBM

January 9th, 2007, 12:03 AM

Še mal matematke, hehe.:D Od kod ti podatek, da so leta 1991 omenjena naselja šteli v Mesto MB; ker kot jaz razumem, se je spremenila definicija, kdo je zdaj prebivalec, državljan, začasno tukaj, ...:nuts: Kamnica, Razvanje itd. skupaj z Mariborom res tvorijo strnjeno pozidano mesto, ampak so (še vedno) samostojna naselja (ob vstopu tabla npr.), zato se jih obravnava ločeno. V Ljubljano so npr. pred nekaj leti vključili Šentjakob, tako da ni več samostojno naselje, samo del LJ. Pa btw, ne vem, kje se lahko dobi podatek, kok je blo leta 91 prebivalcev Mesta LJ (MB itd.) po novi metodologiji, ker jaz sem našel podatek samo za občino.

Eh saj to ni nič uradno:lol: :lol: Pač kolker sem slišal, so bla ta naselja včasih uradno del Maribora. Za Limbuš vem 100%, ker sem tja hodo na osnovno šolo.
Pač oni so se hoteli izključit iz mesta, niti niso sprejeli, da bi bli Mestna četrt Limbuš- Pekre, ampak so raje krajevna skupnost.
Maribor, je mel leta 1989 preko 170.000 prebivalcev, ker je bla občina večja, zdaj pa so se določeni kraji (pa čeprav zgledajo, kot del mesta) odcepili.
Tak, kot sem slišal, da je LJ mela leta 1989 preko 360.000 prebivalcev, samo je pač občina razpadla na manjše dele:ohno: :ohno: :ohno:

GeroMaister

January 10th, 2007, 05:19 PM

nemogoče. Ljublana ni nikoli imela 360k, ne predstavljam si katere dele bi lahko vključili v mesto, da dobimo to število. Medvode, Trzin, Mengeš, Kamnik? Pojma nimam kje bi dobili dodatnih 100k.

Ljubljana City

January 10th, 2007, 09:47 PM

Joj, ljudje... Leta 1995 je prišlo do velike prenove lokalne samouprave. Iz takratne občine so nastale MOL in 9 primestnih občin. Zaradi spremembe metodologije se je spremenilo tudi število prebivalcev.

Verso

January 10th, 2007, 10:50 PM

^^ Misliš iz takratnih občin.;) Več jih je blo (Center, Bežigrad, Šiška, Vič-Rudnik pa Moste-Polje). Mele so površino 903 km2, medtem ko je mesto sámo melo 154 km2 (zdej ma pa mal več). Leta 1991 je mesto melo 267.008 preb., občine pa skp 321.607. To je kle iz ene knjige.:)

edolen1

January 16th, 2007, 10:12 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Simobil increases amount of users by 17%
Company says Mobitel's market share still too big

Drugi največji operater je povečal tržni delež
torek, 16.01.2007 16:18
Tekst: (sta), (ub)

LJUBLJANA - Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil je imel ob koncu lanskega leta 420.900 uporabnikov, kar je 17 odstotkov več kot ob koncu leta 2005. Svoj tržni delež je tako povečal na 24,9 odstotka.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/9c467fa44092ac1f2dcb4e379a000a26.jpeg

Število predplačnikov se je v primerjalnem obdobju znižalo za 2,3 odstotka na 178.800, število naročnikov pa je družba povečala za 37 odstotkov na 242.100. Simobilu je tako ob koncu minulega leta pripadal 24,9-odstotni tržni delež, medtem ko je ta leto prej znašal 22,7 odstotkov.

V zadnjem četrtletju 15.000 novih uporabnikov
Simobil je v zadnjem lanskem četrtletju pridobil 15.000 novih uporabnikov. Delež naročnikov je v primerjavi z 49,1 odstotka leto poprej ob koncu leta 2006 znašal 57,5 odstotka. Predsednik uprave Simobila Andreas Maierhofer je povedal, da je družba z lanskim poslovanjem zadovoljna, "še posebej z razvojem skupnosti naših naročnikov".

Simobil: Mobitel ima še vedno (pre)velik delež
"Rast temelji na našem močnem nastopu, veliko pa smo tudi investirali v trg," je pojasnil Maierhofer ter dodal, da "še vedno obstajajo možnosti za razvoj, predvsem v smislu regulacije trga, saj dominantni operater kljub številnim aktivnostim še vedno obvladuje izjemno velik tržni delež, edinstven celo v evropskem merilu". Simobil bo sicer popolne rezultate poslovanja minulega leta objavil v začetku marca 2007.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/223287/

edolen1

January 17th, 2007, 06:58 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

DARS successfully following set programme

DARS sledil nacionalnemu programu
Ljubljana - Na Družbi za avtoceste v RS (DARS) so z ugodnimi vremenskimi razmerami zadovoljni, saj so te poleg končanih nekaterih postopkov javnega naročanja izvajalcem del omogočile nadoknaditi zamude pri realizaciji gradnje avtocest.

V okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest je DARS lani zgradil za 114,5 milijarde tolarjev avtocest in drugih cest, kar predstavlja 99-odstotno realizacijo, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik uprave DARS Rajko Siročič. Siročič je pojasnil, da se je DARS lani poleg zapletov pri pridobitvi izvajalcev v okviru postopkov javnega naročanja soočal tudi z nekaterimi težavami in zamudami zaradi nepravočasno izdanih gradbenih dovoljenj ter dolge zime 2005/2006, ki je bila neprimerna za dela. Zaradi tega v letu 2006 po besedah člana uprave DARS Aleša Hojsa prihrankov ne bo. "Če letos ne bo hude zime, pa lahko pričakujemo prihranke pri stroških materiala in dela," je pojasnil Hojs.

V letu 2007 gradnje v vrednosti 550 milijonov evrov

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407011714404520-2.jpg

Načrt razvoja in obnov za leto 2007, ki so ga na DARS pripravili že oktobra lani, je po Siročičevih besedah trenutno v medresorskem usklajevanju. "V zadnjem tednu smo dobili zahtevo po znižanju predvidenega obsega za približno 50 milijonov evrov. Letošnji obseg na gradnjah bo tako znašal približno 550 milijonov evrov," je povedal prvi mož DARS.

DARS za letos med drugim predvideva izgradnjo avtocestnega odseka Maribor - Lenart, morda celo avtocestnega odseka pomurske avtoceste Lendava - Pince, odseka Hajdina - Ptuj, navezave na Luko Koper in morda tudi predora Tabor - Barnice v Vipavski dolini. Zelo pa si na DARS želijo končati tudi avtocestni odsek Šentvid - Koseze, je zatrdil član uprave Abdon Peklaj.

Avtocestni odsek Šentvid - Koseze je po ocenah uprave DARS najzahtevnejši nedokončan avtocestni odsek v Sloveniji, saj ga med drugim sestavlja nekaj čez 1000 metrov dolg predor Šentvid, grajen v zahtevnih geološko-geomehanskih razmerah. Predor Šentvid bo zgrajen kot dvocevni tripasovni predor s polnim priključkom (tj. priključevanjem Celovške ceste prek priključnih predorskih cevi) ter kavernama na mestu, kjer se bosta ti priključili na avtocesto.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407011714404520-3.jpg

Rekonstrukcija Celovške ceste

Ocenjena investicijska vrednost odseka, ki vključuje tudi rekonstrukcijo Celovške ceste, pri kateri bosta predvidoma finančno soudeležena tudi Mestna občina Ljubljana in Direkcija RS za ceste, znaša 263 milijonov evrov, od tega ocenjena vrednost izgradnje predora Šentvid (s polnim priključkom) 108,5 milijona evrov.

Prvoten projekt avtocestnega odseka Šentvid - Koseze je bil po Peklajevih besedah drugačen, saj je predvideval rekonstrukcijo Celovške ceste zgolj od priključka na avtocesto do prvega križišča. "Nova dopolnitev državnega lokacijskega načrta - ta sicer še ni sprejet - pa predvideva podaljšanje Celovške do Stanežič," je kot razlog za zadnjo podražitev projekta navedel Peklaj. Siročič je dodal, da je časovna dinamika del na tem projektu v skladu s terminskim načrtom.

Celoten avtocestni odsek Šentvid - Koseze bo sicer v okviru rekonstrukcije Celovške ceste terjal tudi rušenje nekateri objektov. "Upoštevajoč samo priključek v ožjem smislu, bo treba rušiti samo eno kmetijo, bo pa treba prilagoditi komunalno infrastrukturo. Od križišča pri Jelenu do Stanežič pa bo treba porušiti celotno prvo vrsto objektov," je dejal Peklaj.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407011714404520-4.jpg

Enega večjih problemov predstavlja obalna cesta Izola - Koper

Kot enega izmed večjih problemov na DARS izpostavljajo obalno hitro cesto Izola - Koper. Kot je dejal Siročič, je za gradnjo same ceste izvajalec izbran, že lani avgusta je bila podpisana tudi pogodba, ima pa DARS nekaj težav pri pridobivanju zemljišč na izolski strani. Gre za zemljišča v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter zavarovane kmetije Božič, ki skupaj predstavljajo 90 odstotkov vseh potrebnih zemljišč. "Nekaj pogodb s skladom je sicer že v podpisu. Takoj ko bomo pridobili dovolj zemljišč, bomo šli v postopek pridobitve gradbenega dovoljenja," napoveduje Siročič. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407011714404520&cid=103&pgn=1

Verso

January 18th, 2007, 12:00 AM

^^ 99%-na realizacija??:sly: Zakaj pa potem niso odprli AC-odseka Lendava - Pince konec leta? Zdej pravijo, da ga bodo mogoče celo letos odprli!? Kaka je zdej to logika? No ja, je pa vsaj od mene najbolj oddaljen odsek.:tongue2: Pa nisem si mislu, da bo odsek Šentvid - Koseze tok obupno drag (263 mio €)!:(

edolen1

January 18th, 2007, 07:42 PM

Sej to ni samo odprtje avtocestnih odsekov, ampak vsa dela. ;)

Verso

January 18th, 2007, 09:14 PM

^^ V okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest je DARS lani zgradil za 114,5 milijarde tolarjev avtocest in drugih cest, kar predstavlja 99-odstotno realizacijo

Torej bi 100% blo 115,65 mrd SIT, kar pomeni, da niso realiziral samo 1,16 mrd SIT oz. 4,8 mio €. Ne more bit 9,1 km AC tok poceni. :s

*Cole*

January 18th, 2007, 11:06 PM

^^ A kad misle zavrsiti autocestu od Maribora do Ptuja i dalje do HR granice? prije par tjedana dok sam prolazil kroz Ptuj sam videl da novi most preko Drave dobro napreduje...i produzetak autoceste iz smjera Sentilja pa juzno oko Maribora...

Verso

January 19th, 2007, 01:12 AM

^ Maribor - Ptuj (Slivnica - Draženci) in 2009, Ptuj - HR (Draženci - Gruškovje) after 2010, but probably by 2013. Here (http://www.radio-tednik.si/si/radio_ptuj/novica.php?id=544) is the source.

*Cole*

January 19th, 2007, 02:57 AM

Thanx dude :D why do we have to talk english?! :colgate: pa se razmemo susedi, ne? :D

OettingerCroat

January 19th, 2007, 03:05 AM

i dont understand slovenian for shit, lol. well ok, sometimes i do, but most of the time it sounds like drunk croatian with bananas and mashed potatoes in the mouth, lol. i still like it though.

*Cole*

January 19th, 2007, 03:16 AM

^^ Oh, okey OC...no problem dude :D

OettingerCroat

January 19th, 2007, 04:43 AM

it would be cool if verso or someone who is proficient in both languages could open a little thread or something, telling us what the main differences between croatian/bosnian and slovenian are, and how to change the general things we see in slovenian to the things we see in croatian. that would be awfully kind :)

Verso

January 19th, 2007, 06:57 PM

Thanx dude :D why do we have to talk english?! :colgate: pa se razmemo susedi, ne? :D

C'est pour Schwaba, die wollen on hrvatski obala gehen.:D

Verso

January 19th, 2007, 07:01 PM

antenor

January 19th, 2007, 07:12 PM

^^ + it would be cool if verso or someone who is proficient in both languages could open a little thread or something, telling us what the main differences between croatian/bosnian and slovenian are, and how to change the general things we see in slovenian to the things we see in croatian. that would be awfully kind :)

i'd be willing, just tell me exactly what u had in mind.. in the gostilna thread pls:)

edolen1

January 21st, 2007, 08:55 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Standard of living in Slovenia substantially lower than in the Eurozone
The difference is shrinking; Slovenia to be more developed than Italy in 5 years

Življenjska raven v Sloveniji precej nižja od povprečja območja evra
Ljubljana - Slovenija je v območja evra vstopila kot članica z nižjo življenjsko ravnjo, merjeno z bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca po kupni moči. Medtem ko je ta kazalec med letoma 2001 in 2005 na ravni članic območja evra znašal 107 odstotkov povprečja takratnih 25 članic EU, pa je v Sloveniji znašal 77 odstotkov evropskega povprečja. Na življenjski standard uvedba evra ne bo imela večjega vpliva, bistvena bo rast, trdijo ekonomisti. Evro, ki je letos postal slovenska nacionalna valuta, je poleg ugodnosti vstopa v evrsko območje prinesel tudi nekatere podražitve. Višjim cenam izdelkov in storitev pa niso sledile plače, opozarjajo sindikati.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407012015122167-1.jpg

Slovenija se razvojno postopoma približuje povprečju EU, nekoliko večje razlike pa so razvidne, če jo primerjamo s članicami območja evra. V Nemčiji, denimo, je bil BDP na prebivalca po kupni moči, ki je posredni indikator življenjske ravni, med letoma 2001 in 2005 za devet odstotkov višji od povprečja takratnih 25 držav članic EU (EU25), v Franciji za 11 odstotkov, v Italiji za osem odstotkov, v Avstriji pa za 22 odstotkov.

Dvanajsterica držav iz območja evra je imela v povprečju za slabo tretjino višji BDP na prebivalca po kupni moči od Slovenije. Izrazita razlika se pokaže na primeru Luksemburga, kjer je ta kazalec za več kot dvakrat višji od povprečja EU25, v primerjavi s Slovenijo pa je tamkajšnji BDP, merjen s kupno močjo, skoraj trikrat višji in znaša 230 odstotkov povprečja EU25.

Slovenija razvojno že dohiteva Portugalsko in Grčijo

Navkljub večjim odstopanjem je zanimivo, da je bil slovenski BDP po kupni moči v tem obdobju za dva odstotka višji od portugalskega, ki znaša 75 odstotkov povprečja EU25, in le za dva odstotka nižji od grškega z 79 odstotki povprečja EU25. To pomeni, da je življenjski standard med omenjenima državama relativno primerljiv in da ju Slovenija razvojno že dohiteva.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407012015122167-2.jpg

Slovenska življenjska raven se približuje evropskemu povprečju

Slovenska življenjska raven se tako počasi, a vztrajno približuje evropskemu povprečju. Slovenski BDP na prebivalca po kupni moči je ob vstopu v evropsko povezavo leta 2004 znašal 79,9 odstotka, predlani pa 81,9 odstotka povprečja EU25. Po napovedih Eurostata naj bi v minulem letu znašal 83,6 odstotka, letos pa že 85 odstotkov evropskega povprečja.

Razvojno dohitevanje pa se po mnenju strokovnjakov odvija prepočasi. "Kljub močnemu položaju EU trenutna smer rasti in obstoječe oblikovanje politike nista dovolj, da bi se spopadli z razlikami v življenjski ravni," ugotavlja Ekonomski inštitut pravne fakultete.

Znotraj EU se odražajo velike razvojne razlike

Ugotovitev potrjujejo tudi najnovejši podatki Eurostata, saj se je BDP na prebivalca po kupni moči leta 2005 gibal med 48 (v Latviji) in 251 odstotki (v Luksemburgu) povprečja takratnih 25 držav članic EU, kar odraža velike razvojne razlike znotraj EU, pri čemer se Slovenija počasi približuje starim članicam EU in s tem tudi članicam območja evra.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407012015122167-3.jpg

Uvedba evra brez bistvenega vpliva na standard Slovenca

Ob tem ekonomisti poudarjajo, da uvedba evra ne bo imela bistvenega vpliva na življenjsko raven povprečnega Slovenca. "Seveda pa na življenjsko raven," tako meni ekonomist Jože Mencinger, "vplivajo tudi relativne cene dobrin in storitev, saj veliko dobrin ali storitev ni predmet mednarodne menjave (na primer stanarine, gostinske storitve). Te dobrine pa so praviloma v manj razvitih gospodarstvih cenejše kot v bolj razvitih. Zato en evro tudi v vseh deželah območja evra nima enake kupne moči."

Enaka valuta povečuje preglednost cen

Res pa je, ugotavlja Mencinger, da enaka valuta povečuje preglednost cen, kar bo lahko vplivalo na dvige nekaterih cen, ki so na meji med dobrinami, ki so predmet mednarodne menjave, in tistimi, ki niso. "Zaradi tega bi se z uvedbo evra življenjska raven lahko nekoliko znižala," je sklenil.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407012015122167-4.jpg

Slovenci bomo v primerjavi z Avstrijci živeli nekoliko slabše

Da uvedba evra ni temeljni določevalec stopnje razvitosti in z njo povezanimi stroški, je ocenil tudi ekonomist Sašo Polanec. "Ključna determinanta je verjetno dosežena raven izobraženosti Slovencev in posledično hitrost uvajanja novih proizvodov in storitev, torej s tehnološkim napredkom. Slovenci bomo v primerjavi z Avstrijci res živeli nekoliko slabše, vendar pa imamo vse možnosti, da razlike postopoma nadoknadimo," je pojasnil.

"Zaenkrat naše stopnje rasti BDP na prebivalca vlivajo optimizem," je dodal in nadaljeval, da bo v prihodnje to odvisno od novih reformnih prizadevanj na področju trga dela, pogojev financiranja podjetij, pokojninskega sistema, šolstva. "Italija je idealen primer države, ki je zaradi neustreznega šolskega sistema, togega trga dela nazadovala. Če naredimo ekstrapolacijo nedavne dinamike, lahko pričakujem, da jo bomo v roku petih let dohiteli," je sklenil.

Evro podražil izdelke in storitve, plače ostale enake

Evro pa je poleg ugodnosti vstopa v evrsko območje prinesel tudi nekatere podražitve. Višjim cenam izdelkov in storitev pa niso sledile plače, zato se je kupna moč delavcev in delavk zmanjšala, opozarjajo sindikati. "Žal je bilo nerealno pričakovati, da bi tisti, ki so dvigovali cene izdelkom in storitvam, zvišali tudi plače. Takih primerov ni," je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407012015122167-5.jpg

Preračun plač - večina podjetij in ustanov je neto zneske plač na plačilnih listah v evre preračunavala že od oktobra lani - sindikatom ni povzročal skrbi. Ključne težave so drugje, v psihološkem trenutku, je dejal Semolič. "Zneski so nižji in dosti ljudi, zlasti tistih z nizkimi, podpovprečnimi plačami, bodo mesec ali dva živeli v negotovosti ali bodo prišli iz meseca v mesec," je opozoril predsednik ZSSS.

Plače v evrih kljub temu, da ostajajo enake, povzročajo šok pri zaposlenih, saj so zdaj bolj primerljive s plačami v razvitih evropskih državah in kažejo na nizko raven plač socialno najbolj ogroženih, je pojasnil predsednik konfederacije sindikatov Pergam Dušan Rebolj.

Cene so navzgor zaokrožili tudi za 20 odstotkov

V Pergamu opozarjajo, da uvedba evra in neobičajni dvigi cen, še posebej v storitvenih dejavnostih, terjajo presojo celotne plačne politike. Nekatere cene bile so navzgor zaokrožene tudi za 20 odstotkov in kupna moč zaposlenih se je posledično zmanjšala. "Zato je Pergam sprožil pogajanja za dvig plač, ki naj bi upošteval 100-odstotno inflacijo in rast produktivnosti, ki je v Sloveniji lani znašala 3,5 odstotka," je poudaril Rebolj.

Povprečna neto plača je novembra 2006 znašala slabih 870 evrov

Po najnovejših podatkih državnega statističnega urada je povprečna bruto plača v Sloveniji novembra 2006 znašala slabih 1400 evrov, kar je nekaj čez 330.000 tolarjev. To je za 6,3 odstotka več kot predlani. Povprečna neto plača je znašala slabih 870 evrov oz. slabih 210.000 tolarjev, kar je za 6,2 odstotka več kot predlani.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407012015122167-6.jpg

Za celotno leto 2006 podatki še niso znani. V prvih 11 mesecih minulega leta pa je povprečna mesečna bruto plača znašala slabih 1210 evrov oz. slabih 290.000 tolarjev, povprečna neto plača pa slabih 770 evrov oz. nekaj manj kot 185.000 tolarjev.

Največ zaslužijo v osredjeslovenski regiji, najmanj v pomurski

Če pogledamo povprečne bruto in neto plače po panogah v prvih enajstih mesecih 2006, ugotovimo, da so v povprečju najvišje plače prejemali v finančnem posredništvu (1835 oz. 1090 evrov), najnižje pa v gostinstvu (880 oz. 585 evrov). Po regijah sta bili povprečna bruto in neto plača najvišji v osrednjeslovenski regiji (1360 oz. 840 evrov), najnižji pa v pomurski regiji (1005 oz. 665 evrov).

Minimalna plača od avgusta lani znaša natanko 521,83 evra oz. 125.052 tolarjev, zajamčena plača pa 237,73 evra oz. 56.970 tolarjev. (STA/Foto Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407012015122167&cid=103&pgn=1

edolen1

January 22nd, 2007, 10:33 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Rimske Toplice being restored to former glory

V Rimskih toplicah začeli z obnovo Sofijinega dvora

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2007/01/22/SLIKE/ONLINE_134058-300.jpg
Foto: Sherpa
Vrednost obnove Sofijinega dvora znaša 2,5 milijona evrov.

V Rimskih termah, ki ne obratujejo že od 90. letih prejšnjega stoletja, se je začela obnova Sofijinega dvora, vrednost del pa znaša 2,5 milijona evrov, je povedal direktor term Maks Brečko.

Kmalu bo stekla še obnova tamkajšnjega zdraviliškega doma, Brečko pa pričakuje tudi skorajšnjo pridobitev gradbenega dovoljenja za obnovo celotnega kompleksa term. Po pridobitvi dovoljenja bodo objavili javni razpis za izvajalca del, obnovitvena dela naj bi se po Brečkovih napovedih končala v predvidenem roku, kar pomeni sredi leta 2008. Vrednost celotnih obnovitvenih del znaša 23 milijonov evrov. V projektu sodeluje tudi država, ki je vanj vložila nepremičnine term v vrednosti okrog 75.000 evrov.

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2007/01/22/SLIKE/ONLINE_134033-300.jpg
Foto: www.arhiveda.com
Računalniška animacija

Po prenovi bodo Rimske terme imele 130 sob, wellness center, zunanji in notranji bazen, medicinski center ter konferenčni center, ki bo lahko sprejel do 180 oseb. V prenovljenih termah naj bi zaposlitev dobilo 120 delavcev.

sta

http://www.vecer.si/clanek2007012205159825

bremsy

January 25th, 2007, 10:01 AM

my cousine lives on the other side of the river :) guess were gonna go swimming soon:banana:

and BTW yes i am new Hi all:cheers: round on me

LoKeY

January 25th, 2007, 02:40 PM

Wellcome :)

:cheers2:

Verso

January 25th, 2007, 03:42 PM

Hi, bremsy!:hi:

A ti si pa iz €vrope?:D Pa hvala za drink, I'll have 3 litres of 40% vodka (only 20 €:D).

Btw, Loki: [Mrs. Grammar voice]It's "welcome".[/Mrs. Grammar voice]:D

LoKeY

January 25th, 2007, 05:43 PM

Oh shutup Verso. :bash: I know

Verso

January 25th, 2007, 07:15 PM

^^ I just "catched" you, ok?:D :poke:

*Cole*

January 25th, 2007, 07:36 PM

^^ Hehehe...you two guys are funny...pinky, pinky, pinky and the brain, brain, brain... :colgate:

Verso

January 25th, 2007, 08:00 PM

^^ :sleepy:

:D

LoKeY

January 25th, 2007, 09:40 PM

U said it, Pinky alrite :lol: well jokes aside, this thread is called [Slovenia] - Projects, economy and other news II :)

antenor

January 26th, 2007, 12:31 AM

my cousine lives on the other side of the river :) guess were gonna go swimming soon:banana:

and BTW yes i am new Hi all:cheers: round on me

Pozdravljen bremsy!:cheers:, gostilna thread (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=424512) za chit-chat;)

hercegovac1990

January 26th, 2007, 06:50 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
i like this one:cheers:

Ljubljana City

January 27th, 2007, 03:10 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Gorenje's new production in Serbia

Gorenje Tiki bo zagnalo proizvodnjo v Stari Pazovi

Gorenje v Srbiji status lokalnega proizvajalca

http://www.delo.si/images/iman/pb_gorenje_tovarna.jpg

Velenje - Gorenje Tiki bo v začetku februarja v Stari Pazovi v Srbiji zagnalo proizvodnjo električnih emajliranih grelnikov za vodo s prostornino do 500 litrov. Za širjenje proizvodnih zmogljivosti so se odločili, ker imajo na lokaciji Gorenje Tiki v Ljubljani premalo prostora, v Srbiji pa že status lokalnega proizvajalca. Vzpostavitev proizvodnje na lokaciji v Stari Pazovi je dobra naložba za ohranitev položaja družbe na jugovzhodnih evropskih trgih, so povedali v Gorenju.

Gorenje Tiki je avgusta lani v Stari Pazovi kupilo že zgrajen objekt, po načrtu naj bi podjetje na tej lokaciji letno izdelalo pol milijona grelnikov za vodo. V prvi fazi bodo zaposlili 155 delavcev, v prihodnjih dveh letih pa bo število delavcev raslo skladno z rastjo obsega proizvodnje. Od Srbske agencije za pospeševanje tujih investicij Gorenje pričakuje tudi investicijske vzpodbude za zaposlene v višini 310.000 evrov.

Gorenje pa je že oktobra lani v Valjevu odprlo tovarno hladilno-zamrzovalnih aparatov, celotna naložba pa je bila vredna 20 milijonov evrov. V njej dnevno izdelajo 840 hladilno-zamrzovalnih aparatov, ciljna zmogljivost do leta 2010 pa je milijon aparatov letno.

edolen1

January 27th, 2007, 03:22 PM

Opa, nej slabo! :D

OettingerCroat

January 28th, 2007, 05:20 AM

^^ :lol: i like the way that sounds, and you're right, nej slabo! :D

edolen1

January 28th, 2007, 04:00 PM

"Slabo" must be pronounced slabó for the real effect tho! :D

OettingerCroat

January 28th, 2007, 11:20 PM

^^ NEJ SLABÓ!!! :lol:

edolen1

January 28th, 2007, 11:23 PM

And now just add "Kar je dobro", like this:

"Kar je dobro, nej slabó!" :rofl:

OettingerCroat

January 29th, 2007, 12:28 AM

^^ um DUH!!! :lol:

"KAR JE DOBRO NEJ SLABÓ!!!
KAR JE DOBRO NEJ SLABÓ!!!"

LoKeY

January 29th, 2007, 03:46 AM

^^ I liked those cookies tho they were a bit plastic :D

Anyway it is pronounced more as "K'r jej dobru nej slabú" (as in ooh) :)

Slovenian dialects hehehe, I can understand my grandma when she speaks like that but most people wouldn't

Ljubljana City

February 23rd, 2007, 10:53 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Survey: Innovation co-operation highest in Lithuania, Slovenia and Finland

Fourth Community Innovation Survey states that more than 40% of EU27 enterprises are active in innovation. Co-operation with customers and suppliers is more frequent than with universities and public research institutes.

Innovation co-operation4 stood at 26% of all innovative enterprises in the EU27 in 2002-2004. The highest levels of innovation co-operation were found in Finland (44% of all innovative enterprises), Lithuania (56%) and Slovenia (47%), and the lowest levels in Italy (13%) and Germany (16%).

This information, which comes from the fourth Community Innovation Survey, covering the EU27 Member States, Norway and Iceland, is released by Eurostat, the Statistical Office of the European Communities on the occasion of the launch by the European Commission of the European Innovation Scoreboard 2006 (EIS). The EIS evaluates and compares the innovation performance of the EU Member States. It was first devised in the year 2000, as a result of the adoption of the Lisbon strategy. The EIS 2006 is mainly based on data from Eurostat, including those coming from the fourth Community Innovation Survey.

http://www.learningbusiness.fi/portal/news/news_from_learning_business_cluster/research_news/?id=17041

archy_

February 24th, 2007, 01:23 PM

LJcity -> težko verjeti zgornjemu članku...

Slovenija inovativno podpovprečna

Kako uspešne so bile članice Unije na področju inovacij?

Evropska unija, 22. februar 2007 18:09
Luxembourg - RTV SLO/STA

Precej novih članic EU-ja vztrajno zmanjšuje razkorak s povprečjem Unije na področju inovacij, je sporočila Evropska komisija.

Slovenija je pri inovacijah nekoliko pod povprečjem povezave, večina preostalih kazalcev se giblje okoli povprečja 25-erice, najslabši indikatorji pa so v skupini intelektualne lastnine. Slovenija je po ugotovitvah komisije najboljše rezultate dosegla pri udeležbi pri vseživljenjskem učenju in pri zaposlovanju.

Izdatki podjetij za raziskave in razvoj v Sloveniji se po podatkih komisije počasi povečujejo, investicije v informacijske in komunikacijske tehnologije so se rahlo povečale.

Letni podatki o inovacijah kažejo, kako se država bliža spremenjeni lizbonski strategiji. Lani je pregled pokazal velike razlike na področju inovacij med starimi članicami Unije in novinkami, letos pa ugotavlja, da se ta razkorak že zmanjšuje.

Najboljše po inovacijah so Švica, Finska, Švedska, Danska, Nemčija in Japonska, v drugo skupino pa sodijo ZDA, Velika Britanija, Francija, Irska, Nizozemska, Avstrija in Islandija. Sloveniji družbo v tretji skupini delajo Portugalska, Grčija in večina novink. V najslabši skupini so Estonija, Španija, Italija, Malta, Madžarska, Hrvaška in Slovaška. Luksemburga, Norveške in Turčije pa ni bilo moč umestiti v nobeno izmed kategorij, so sporočili v Bruslju.

Letni pregled dosežkov članic Unije in sosed na področju inovacij za leto 2006 kaže, da EU že četrto leto zapored dohiteva ZDA, zmanjšuje pa se tudi zaostanek za Japonsko.

by: MMC rtvslo

Verso

February 24th, 2007, 02:02 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Green light for wind turbines

Zelena luč za gradnjo vetrnic

Na Volovji rebri se obeta 29 vetrnih turbin

Slovenija, 23. februar 2007 14:06, zadnji poseg ob 16:22
Ilirska Bistrica - RTV SLO

Ministrstvo za okolje in prostor je družbi Elektro Primorska izdalo delno gradbeno dovoljenje za postavitev vetrnih turbin na Volovji rebri.

Postavitev 29 vetrnic bo spremljala gradnja 20 kilovoltne kabelske povezave in 110 kilovoltnega povezovalnega daljnovoda RTP Ilirska Bistrica - RTP Volovja reber, so sporočili z ministrstva.

Vlagatelj je zaprosil za gradbeno dovoljenje za 33 vetrnih turbin, vendar za 4 parcele ni predložil ustreznih spremljevalnih listin. Ministrstvo je tako izdalo le delno dovoljenje za gradnjo tistih vetrnic, za katere je vlagatelj predložil potrebno dokumentacijo.

Različen odziv na odločitev ministrstva
V Elektru Primorska so zadovoljni s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Po njihovem mnenju bo prva vetrna elektrarna po začetku obratovanja sama pokazala, da so bili pomisleki skeptikov odveč. Na območju bodo zagotovili dva prehoda za prostoživeče sesalce in za prelete ptic, površina ogroženih travišč pa bo po posegu enaka ali celo večja kot pred posegom, so še zagotovili.

Koalicija za Volovjo reber je odločitev pričakovala, "saj so bile ključne nepravilnosti v postopkih narejene že v prejšnjih fazah postopka". Po njihovih besedah se sicer gradnja ne bo začela pred julijem.

Nevladniki v preteklosti ostri do načrtovanih gradenj
Koalicija za Volovjo reber je v preteklosti že večkrat nastopila proti gradnji vetrnic. Od nekdanjega ministra za okolje in prostor Janeza Kopača so večkrat zahtevali pojasnila, zakaj je območje izvzeto iz posebnih varstvenih območij, ki jih ščiti evropski projekt Natura 2000. Ta jim je pojasnjeval, da se za zaščito območja niso odločili, ker ni bilo "nevarnosti za ogrožanje ugodnega ohranitvenega stanja".

Odločitev je bila sporna tudi za Bruselj, saj je Evropska komisija Slovenijo pozvala, naj pojasni razloge, zakaj je bila Volovja reber izključena iz območja Nature 2000.

Koalicija za Volovjo reber je zaradi sumov nepravilnosti pri sprejetju občinskega prostorskega akta, ki je umestil vetrno elektrarno na Volovji rebri, dokumentacijo predala komisiji za preprečevanje korupcije. Poleg neuspešne pritožbe na ustavnem sodišču je nevladno združenje ministrstvo večkrat pozvalo, naj izda akt o začasnem zavarovanju območja, saj je za "območje upravičeno domnevati, da ima lastnosti, zaradi katerih bo določeno za naravno vrednoto".

Koalicija se je pritožila tudi na odločbo Agencije RS za okolje, ker je kljub vrsti postopkovih in vsebinskih napak Elektru Primorska dala soglasje za gradnjo vetrnic, vlado pa je večkrat pozvala, naj primerja argumente z njihovimi in dokaže svoj prav v javni razpravi.

http://img341.imageshack.us/img341/3569/windmilltf2.jpg (http://imageshack.us)http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=134708

So, we are getting 29 wind turbines in Volovja reber. :cheers:

antenor

February 25th, 2007, 10:28 AM

^^ I guess it's more good than bad..:cheers:

edolen1

February 26th, 2007, 06:46 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways moving HQ to Brnik
New office building to be constructed at the airport

Adria se seli na Brnik in prodaja stavbo
ponedeljek, 26.02.2007 08:09
Tekst: Denis Oštir

LJUBLJANA - Predvidoma prihodnje leto bo Adria Airways iz Ljubljane na brniško letališče preselila celotno poslovanje, so nam potrdili na Adrii. "Prednost selitve je v zniževanju stroškov in boljšem medsebojnem delu ter komuniciranju.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/198ff9d47a93b5c1a83bd7bc8738aa99.jpeg
Povsem neformalno ponudbo za odkup poslovne stavbe Adrie ob Dunajski ulici v Ljubljani je upravi že posredoval vsaj en ponudnik.

Za podjetja velikosti Adrie Airways je enotna lokacija ključna," pojasnjuje predsednik uprave Adrie Tadej Tufek. Pravi, da bodo poslovno stavbo v Ljubljani prodali, računajo, da bodo to storili kmalu, saj dokumentacijo za novo poslovno stavbo, ki jo bodo gradili na Brniku, že pridobivajo.

Povsem neformalno ponudbo za odkup poslovne stavbe Adrie ob Dunajski ulici v Ljubljani je upravi že posredoval vsaj en ponudnik. Igor Pogačar, lastnik družbe Ipoga, ki je nedavno kupila podjetje Pinus TKI iz Rač, nam je včeraj potrdil, da je Adrii ponudbo za odkup poslovne stavbe že dal, saj ima podjetje v neposredni bližini že svoje prostore. "Natančne številke ne vem, ker je končno ponudbo pripravljala kolegica, lahko vam povem, da je vrednost takšnih nepremičnin od 1300 do 1400 evrov za kvadratni meter," pravi Pogačar. To bi pomenilo dober milijon evrov. Naši viri trdijo, da Adria za poslovno stavbo pričakuje nekoliko več, okoli 2,5 milijona evrov, zato Pogačarjeve ponudbe uprava najverjetneje ne bo sprejela. "Cilj uprave je, da s selitvijo ne obremenjuje poslovnega rezultata podjetja, in pričakuje, da bodo stroški gradnje nove stavbe v celoti pokriti s kupnino od prodaje obstoječe zgradbe," pravi Tufek.

V Adrii so nam potrdili, da so tik pred prodajo svojih poslovnih prostorov v Mariboru, kjer bodo storitve odslej prodajali prek posrednika. "Naši poslovni prostori v Mariboru še niso prodani, smo pa že prejeli ponudbe za odkup po tržni ceni, ki ustreza knjigovodski, tako da ob prodaji ne bo vpliva na rezultat podjetja. Poslovni prostori v Mariboru za družbo s prodajnega vidika nimajo več funkcionalne vrednosti," pravi Tufek.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/230783/

Good news, I hope the building will look good. :)

edolen1

February 26th, 2007, 06:50 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Petrol looking to expand in Croatia
Currently in take-over talks with three companies

Petrol se na Hrvaškem pogovarja s tremi podjetji
Ljubljana - Slovenska naftna družba Petrol se za širitev svoje mreže na hrvaškem trgu trenutno pogovarja s tremi potencialnimi podjetji, ki ustrezajo vsem zahtevam družbe in standardom poslovanja, je pojasnil vodja službe za odnose z javnostmi Petrola Aleksander Salkič.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407022614272820-1.jpg

Imen podjetij ne razkrivajo, pojasnjujejo le, da je širitev na trge jugovzhodne Evrope, tudi na Hrvaško, kjer Petrol že ima 21 bencinskih servisov, skladna s strategijo razvoja družbe do leta 2010.

Na Hrvaškem bi se lahko širili preko prevzema primernih, že obstoječih podjetij, je dejal Salkič, ali je med njimi tudi družba Tifon, pa ni povedal. Je pa informacije, da se Petrol zanima za Tifonove črpalke, za časnik Finance minuli teden potrdil predsednik nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga.

Nakup rafinerije IES v italijanski Mantovi?

V zvezi z morebitnim nakupom rafinerije IES v Mantovi v Italiji je Salkič pojasnil, da je Petrol že večkrat izrazil interes za nakup rafinerije na širšem območju regije, in omenjena rafinerija je ena od možnosti, saj so lastniki že večkrat povedali, da so pripravljeni ta objekt prodati. Po Petrolovih podatkih naj bi v kratkem objavili mednarodni javni razpis za prodajo rafinerije. V tem primeru bo Petrol dvignil razpisno dokumentacijo in se po preučitvi odločil za nadaljnje korake, je pojasnil Salkič. Po pisanju Financ naj bi se cena rafinerije gibala okoli 500 milijonov evrov.

Petrol Lukoil do konca letošnje pomladi

Projekt ustanovitve skupnega podjetja Petrol Lukoil nameravajo še vedno izpeljati do konca letošnje pomladi. Pogovori z Lukoilom tečejo redno, pogajanja pa niso preprosta, je povedal. (STA/Foto STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407022614272820&cid=103&pgn=1

Verso

February 26th, 2007, 08:41 PM

^ Opazu sem, da je Petrol tud na bosanski avtocesti med Sarajevom pa Visokim.

edolen1

February 26th, 2007, 08:54 PM

Jaz sem ga enkrat opazil na Hrvaškem, to je pa tudi vse..

Verso

February 26th, 2007, 09:01 PM

^ Kaj še nisi bil v Sloveniji? :D

LoKeY

February 26th, 2007, 09:08 PM

Na POP je blo zj na 24ur da se prodaja ljubljanski nebotičnik... dejmo rečt da bo končno poštiman kot je treba pol :)

edolen1

February 26th, 2007, 09:11 PM

Cave Canem: KAD prodaja zgornja nadstropja, vendar ni rečeno, da bo kaj iz tega. Je že bilo par neuspešnih poskusov prodaje.

Verso: Ja, v SLO sm jih pa itak že vidu. :D

antenor

February 26th, 2007, 10:02 PM

zakaj so bli pa neuspešni, a ni blo interesa?? upam da bomo končno dobili nazaj to našo znamenito razgledno točko in da bi zgradba spet zaživela..

edolen1

February 27th, 2007, 05:34 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways records profit in 2006
Over a million passengers served for the first time

Adria Airways optimistično v novo poslovno leto
Ljubljana - Adria Airways je minulo leto zahvaljujoč uspešnemu uresničevanju programa prestrukturiranja končala pozitivno. Ustvarila je 70.000 evrov čistega dobička, medtem ko je leto prej beležila več kot devet milijonov evrov izgube.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407022713450720-1.jpg

Prihodki družbe so narasli za 17 odstotkov na slabih 160 milijonov evrov. Vodstvo družbe pa optimistično zre tudi v prihodnost. Letos naj bi prihodke zvišali za devet odstotkov in znova beležili dobiček, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik uprave Tadej Tufek.

Dobre poslovne rezultate v vodstvu družbe pripisujejo sprejetim ukrepom sanacije družbe in uspešnemu zadrževanju rasti stroškov, predvsem zniževanju stroškov dela in prodajne mreže, sklenitvi novih, ugodnejših dogovorov z dobavitelji, ter refinanciranju dolgoročnih posojil, je pojasnil podpredsednik uprave Marjan Ravnikar.

Večje število potnikov in zaposlenih

Število potnikov so povečali za 10 odstotkov na dober milijon, kar predstavlja 77 odstotkov vseh potnikov Aerodroma Ljubljana. Izkoristek kabine je dosegel 64 odstotkov, kar je za šest odstotkov več kot leto prej. Na novo so zaposlili 49 ljudi, predvsem letalskega osebja. Zdaj imajo 592 zaposlenih, do leta 2012 pa naj bi zaposlili še 108 ljudi.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407022713450720-2.jpg

Uresničevanje lani zastavljenih ukrepov

Letos bo Adria nadaljevala z uresničevanjem ukrepov, ki si jih je zastavila že lani. Tako se bo v okviru optimizacije flote (zdaj je v floti 13 letal) z majem okrepila z dvema novima Canadairovima letaloma CRJ900 s 86 sedeži, s čimer bodo zapolnili vrzel v floti, je pojasnil Tufek. Eno letalo bodo kupili, drugo pa najeli. Lizinško pogodbo bodo sklenili z eno večjih tujih lizinških hiš, s katero, pa do podpisa pogodbe ne nameravajo razkriti, je povedal Tufek.

Veliko pozornosti namenjeno vzdrževanju letal

"Adria postaja vodilni vzdrževalec letal Canadair v Evropi," je dejal Ravnikar in povedal, da bodo letos začeli graditi že tretji hangar za vzdrževanje letal. Uspešno poslovanje načrtujejo tudi v prevozu tovora, ki lani zaradi visokih zagonskih stroškov ni beležil dobička, naj pa bi ga letos. Krepitev poslovanja načrtujejo predvsem na Balkanu.

Več prometa v času predsedovanja EU

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407022713450720-3.jpg

Adria se intenzivno pripravlja tudi na predsedovanje Slovenije EU v prvi polovici leta 2008. Pogosteje bodo leteli v Bruselj, Zuerich, Skopje, Amsterdam in Kijev. V zvezi s podpisom pogodbe z vlado o najemu letal za potrebe predsedovanja je Tufek pojasnil, da pri tem sodelujejo s podjetjem Gio, ki bo nudilo letala z do 10 sedeži, ostala pa Adria.

Pogajanja so v zaključni fazi, pogodbo pa naj bi podpisali v naslednjih tednih. Na novinarsko vprašanje, ali je vlada zahtevala nižjo ceno, je Tufek odgovoril, da se cena oblikuje tržno, da vedo, kaj so ponudili drugi, in da bo dogovor tak, da bosta zadovoljni obe strani.

Zadolženost

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407022713450720-4.jpg

V zvezi z odplačevanji kreditov je Tufek pojasnil, da so lani šli v podaljšanje moratorija na odplačevanje glavnic kreditov za med 18 in 24 meseci, odplačevanje pa so s petih podaljšali na deset let. Zadolženost se je sicer lani povečal za pet odstotkov na 65 milijonov evrov, stroški obresti pa so se kljub temu zmanjšali za 22 odstotkov, je dejal Tufek.

Na novinarsko vprašanje, ali bo Adria sposobna po preteku moratorija v desetih letih odplačati kredite, je Tufek odvrnil: "Letno bo Adria odplačevala okoli šest, sedem milijonov evrov, samo povečanje prometa bo letos znašalo 14 milijonov evrov, lani pa je znašalo 24 milijonov evrov. Adria bo ob tem prometu in taki likvidnosti zmožna vračati kredite." (STA/Foto BOBO/STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407022713450720&cid=103&pgn=1

edolen1

February 27th, 2007, 05:37 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Aerodrom Ljubljana increases profits and passengers
Year ended with 1,334,355 passengers and 15,309 tonnes of cargo

Aerodrom Ljubljana v letu 2006 spet rekordno
Nerevidirani poslovni rezultati delničarjem družbe Aerodrom Ljubljana dajejo razloge za zadovoljstvo. V primerjavi s prejšnjimi leti so se ponovno povečali tako prihodki kot promet.

Promet na letališču je rasel tudi leta 2006. Leto smo zaključili z 1.334.355 potniki, kar je 10 odstotkov več kot leto prej. Premikov letal je bilo več za 9 odstotkov, največji skok v primerjavi z letom 2005 pa je bil dosežen pri tovornem prometu, ki ga je bilo za 32 odstotkov več oziroma skupaj 15.309 ton. Rast obsega prepeljanega tovora je posledica aktivnega trženja, največji vpliv nanjo pa je imela vzpostavitev UPS-ovega centra za letalski tovor za JV Evropo.

Rasti prometa so sledili tudi poslovni prihodki. Leta 2006 je bilo realizirano za 28,7 mio EUR poslovnih prihodkov, kar je 9 odstotkov več kot leta 2005 in 4 odstotke nad načrtom. Poslovni odhodki so znašali 18,8 mio EUR. Znesek je za 3 odstotke večji kot preteklo leto in 2 odstotka pod načrtom. Poslovni izid iz poslovanja v višini 9,9 mio EUR je 23 odstotkov nad lanskoletnim in 17 odstotkov nad načrtovanim. Družba je ustvarila 11,7 mio EUR celotnega dobička pred obdavčitvijo, kar je za 15,6 odstotka bolje, kot je bilo predvideno v načrtu in 16 odstotkov več kot leta 2005. Čisti dobiček družbe je dosegel 8,8 mio EUR, to je 10 odstotkov več kot leto pred tem in 11,3 odstotke več glede na poslovni načrt.

Med dogodki minulega leta velja izpostaviti začetek gradnje novega potniškega terminala. Dokončanje njegove prve faze in adaptacija obstoječega terminala v skupni izmeri 6.000 kvadratnih metrov bo najpomembnejša in najobsežnejša naloga družbe za leto 2007. Za leto 2007 je načrtovana tudi nadaljnja rast prometa. Število potnikov naj bi se povečalo za 9, število premikov za 12, količina prepeljanega tovora pa za 10 odstotkov v primerjavi z letom 2006. Rasti prometa bodo sledili tudi poslovni prihodki in stroški iz poslovanja. Družba načrtuje čisti dobiček v višini 9,6 mio EUR, kar je za 9 odstotkov več kot v letu 2006.

Brnik, 27. februar 2007

http://www.lju-airport.si/novica.asp?IDn=937&IDM=1

Some plans for 2007:
Načrti v letu 2007

V letošnjem letu načrtujejo v Aerodromu Ljubljana glede na leto 2006 devetodstotno rast števila potnikov, tako da bi letališče sprejelo in odpravilo skupaj nekaj manj kot 1,45 milijona potnikov. Tovorni promet naj bi se povečal za deset odstotkov na 16.830 ton, pri številu premikov pa načrtujejo 12-odstotno rast, predvsem na račun premikov v tovornem prometu, ki ga prinaša projekt vzpostavitve baze za prevoznike UPS.

Rasti fizičnega obsega prometa bodo sledili tudi poslovni prihodki in stroški poslovanja, zaradi obsežne investicijske dejavnosti - letos načrtujejo za 28,4 milijona evrov investicij - pa bodo neto prihodki iz financiranja nižji kot v preteklem letu. V letu 2007 načrtujejo čisti dobiček v višini 9,6 milijona evrov (2,3 milijarde tolarjev), kar je za devet odstotkov več kot lani.

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407022710464820&cid=103&pgn=1

Ljubljana City

February 27th, 2007, 09:31 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Ryanair to Maribor

Rast: Ryanair prihaja v Maribor

Datum prvega pristanka Ryanaira na mariborskem letališču bo objavljen po končani berlinski turistični borzi v začetku marca.

Po besedah direktorice interesnega združenja Rast, ki skrbi za promocijski del posla, Sonje Sibila Lebe, je treba z irskim nizkocenovnim ponudnikom uskladiti le še dan novinarske konference, na kateri bodo sporočili datum prvega poleta.

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/ryanair_copy_show.jpg

Tudi direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc je pred kratkim potrdil, da so pogajanja pri koncu, pogodbi pa usklajeni.

Med mesti, kamor naj bi Ryanair letel 3-krat na teden, se najpogosteje pojavljajo London, Stockholm, Madrid in Dublin.

Prav tako se po Sončevih besedah letališče dogovarja za morebitno sodelovanje z nizkocenovnim prevoznikom Wizzair, ki je pred dnevi odpovedalo svoje polete z Brnika v London, kamor so leteli od lanskega maja.

V slovenski bližini pristaja največji evropski nizkocenovni letalski prevoznik tudi v hrvaškem Pulju, od koder trikrat na teden leti na londonski Stansted, pred kratkim pa je bila uvedena tudi povezava do Dublina na Irskem. Od aprila letos bo z Londonom trikrat na teden povezan tudi Zadar.

Ryanair, ki je bil ustanovljen leta 1985, je največji evropski nizkocenovni prevoznik in eden največjih na svetu. S svojimi 120 letali v 22 državah leti na več kot 360 progah, o vzponu pa priča tudi naročilo dodatnih 161 letal v prihodnjih letih.

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/let-mb1_show.jpg

K naglemu vzponu družbe je pripomogla predvsem deregulacija evropske zakonodaje v letalski industriji. Medtem ko je prevoznik pri mnogih priljubljen zaradi nizkih cen, pa nekateri opozarjajo tudi na njegove napake. Neka raziskava iz leta 2006 je Ryanair postavila na čelo lestvice najmanj priljubljenih letalskih prevoznikov.

edolen1

February 27th, 2007, 09:34 PM

W00t! Finally!

Ljubljana City

February 27th, 2007, 09:35 PM

W00t! Finally!

Yup :cheers:

edolen1

February 28th, 2007, 10:22 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria will get two new CRJ-900s in May
Boeing 737s to be leased this year as well

Adria dobi novi letali že maja
sreda, 28.02.2007 07:32
Tekst: Denis Oštir

LJUBLJANA - Adria Airways bo predvidoma v začetku maja v floto vključila dve novi 86-sedežni letali Canadair 900. Eno bodo kupili z denarjem od dokapitalizacije, drugega pa bodo kupili na operativni lizing.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/3ddce6b0fe8cc37f13d1c13672b57b63.jpeg
Predsednik Adriine uprave je potrdil, da si je uprava v letu 2006 med reprogramiranjem kratkoročnih v srednjeročne kredite izpogajala 18- do 24-mesečni moratorij na izplačevanje glavnic kreditov, ki bi sicer povečini zapadli v prihodnjih petih letih.

Predsednik uprave Tadej Tufek za zdaj še ni želel razkriti imena podjetij, saj pogodba še ni podpisana, pojasnil pa je, da so ponudbo izbrali med več kot desetimi ponudbami, ki so jih dobili od vseh največjih svetovnih podjetij, ki se ukvarjajo z lizingom v letalskem poslu. Še naprej bosta v Libiji za družbo Afriqiyah leteli dve Adriini 162-sedežni letali Airbus 320, prav tako pa bo prevoznik slabo sestavo flote še naprej krpal z najemom dveh 130-sedežnih letal iz Ukrajine.

Adria je leto 2006 sicer ob nekaj manj kot 160 milijonih evrov prihodkov končala z minimalnim dobičkom 70.000 evrov, kar je v primerjavi s skoraj 10-milijonsko izgubo leta 2005 precejšnje izboljšanje. Tufek in član uprave Marjan Ravnikar pravita, da je rezultat predvsem posledica več prihodkov iz oglaševanja in zniževanja stroškov. Stroške oskrbe ter stroške provizije pri prodaji letalskih vozovnic na potnika so znižali za petino, letališki stroški pa so ob 16 odstotkih več letov zrasli le za 8 odstotkov.

Za letos Adria načrtuje okoli 14 milijonov evrov več prihodkov, 700.000 dodatnih evrov naj bi prišlo iz oglaševanja, saj imajo pri Hitu dogovorjeno barvanje še štirih dodatnih trupov letal. Bolj kot potniški naj bi rasel tovorni promet, kjer Tufek napoveduje za kar 60 odstotkov več prihodkov, sploh z vzpostavitvijo novih linij v Podgorico, Sofijo in Istanbul. Predsednik Adriine uprave je potrdil, da si je uprava v letu 2006 med reprogramiranjem kratkoročnih v srednjeročne kredite izpogajala 18- do 24-mesečni moratorij na izplačevanje glavnic kreditov, ki bi sicer povečini zapadli v prihodnjih petih letih. Tufek ob tem poudarja, da ta odločitev na poslovni izid podjetja ne vpliva, poudarja pa, da so z reprogramiranjem kreditov uspeli znižati stroške obresti. Na letni ravni je tako obresti zaradi novih pogojev manj za skoraj milijon evrov.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/231264/

Ljubljana City

February 28th, 2007, 10:38 PM

Ne moreš verjeti, da je lahko ena uprava toliko sposobnejša kot druga. Lanski rezultati so izjemen dosežek, posebej zato, ker se nacionalne letalske družbe ponavadi na veliko spopadajo z izgubami.

edolen1

February 28th, 2007, 10:45 PM

Jap!

In še en easter egg za vse nas :D:

http://www.bombardier.com/en/3_0/ml/6495/2_Adria_LR.jpg

Ljubljana City

February 28th, 2007, 11:07 PM

Jap!

In še en easter egg za vse nas :D:

http://www.bombardier.com/en/3_0/ml/6495/2_Adria_LR.jpg

Wow! :eek: A Bombardier je že naredil montažo? :)

edolen1

February 28th, 2007, 11:26 PM

Jap, tudi press release. Sej zato je pa že montaža. :)

edolen1

March 2nd, 2007, 07:00 PM

Še nekaj glede Adrie. V trenutni številki njihovega (vsaj meni) ful lepega in-flight magazina piše, da v bodočnosti načrtujejo linije v Atene, Berlin, Lizbono, Madrid, Milano, Sofijo in Stockholm.

Link: http://www.adria-airways.com/bin?bin.svc=obj&bin.id=3F1DAC33-CBDF-D73F-11FD-7B46C6A475B7

Stran 4 PDF dokumenta, 13 magazina. :)

Ljubljana City

March 6th, 2007, 10:11 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New Twingo already in exclusive production in Novo mesto

V Revozu že delajo novega twinga

Do maja naj bi dnevna proizvodnja narasla na 400 vozil

Novo mesto/Ženeva - Novomeški Revoz je v začetku prejšnjega meseca pridobil soglasje za proizvodnjo novega avtomobila X44, za katerega so dolgo skrivali, da bo novi twingo. V tovarni je že stekla njegova serijska proizvodnja, načrtovano dnevno proizvodnjo 400 vozil pa predvidevajo doseči do maja. Hkrati naj bi vsak dan naredili še približno enako število vozil clio storia. Za polno nočno izmeno zaradi večje proizvodnje bo Revoz do sredine aprila poleg 400 delavcev, ki že delajo, zaposlil še 300 delavcev. Išče jih po vsej Sloveniji, pomagati pa si bo moral tudi z Bolgari in Slovaki ter z delavci iz držav na območju nekdanje Jugoslavije.

http://www.delo.si/images/iman/twingo_renault_novi_epa.jpg

Pridobitev ekskluzivne proizvodnje novega Renaultovega avtomobila, kar se je v novomeški tovarni zgodilo prvič, je veliko priznanje za Revoz. Podjetje si je v skupini Renault prislužilo prvo mesto v organizaciji proizvodnje (proizvodni čas in uvrščanje vozil na montažne trakove), v Novem mestu izdelani clio II se je v svojem razredu uvrstil med tri najboljše avtomobile, število težavnih delovnih mest je Revoz v zadnjem času zmanjšal za petino, od vseh Renaultovih tovarn pa tudi najmanj obremenjuje okolje. Poleg tega je v desetih letih prepolovil porabo vode, porabo energije pa je zmanjšal za 40 odstotkov. Ti rezultati, dokaj obsežna vlaganja v proizvodnjo novega vozila (znašala so 400 milijonov evrov, od katerih je desetino prispevala slovenska država) in hkratna proizvodnja vozila clio II storia, ki se še vedno dobro prodaja, so tudi dober porok za prihodnost novomeške tovarne avtomobilov, njenih že več kot 2700 zaposlenih in za dobavitelje. Stopnja lokalne integracije, kot v Renaultu in Revozu rečejo odstotku dobav delov, ki prihajajo iz okolice tovarne, se je pri novem twingu v primerjavi s cliom II podvojila in znaša blizu 60 odstotkov.

http://www.delo.si/images/iman/twingo_razkritje.eps.jpeg

Novomeški twingo predstavljen trgu

Renault je danes na avtomobilski razstavi v Ženevi prvič prikazal dokončno izvedbo modela renault twingo, katerega proizvodnja bo v novomeškem Revozu stekla letos junija. Novi twingo s 3,6 metra dolžine ostaja najmanjši Renaultov model, v njegovi družbi pa je bil včeraj na razstavišču v Palexpo razkritih še skoraj 80 drugih avtomobilskih novosti. Med temi je več bolj varčnih bencinskih in dizelskih motorjev ter tudi napovedi izboljšanih hibridnih pogonov.

Novi twingo je tako kot predhodnik pripravljen le v trivratni izvedbi, v motorni paleti so štirje motorji. Proizvodnja v Novem mestu že teče, v popolnosti naj bi stekla junija, ko se že začne tudi evropska prodaja. O natančnih prodajnih načrtih v Renaultu ne govorijo. Kot je za Delo povedal član uprave in direktor prodaje Patrick Blain, so proizvodne zmogljivosti v Novem mestu nastavljene na 210 tisoč vozil na leto, vendar pa bodo ob novem twingu hkrati še vsaj naslednje leto proizvajali tudi clio storio, ki so ga v Revozu izdelovali že v zadnjih letih. Novi twingo naj bi bil še naprej najmanjši Renault in v osnovni izvedbi tudi cenejši od clia storie.

New Twingo will be produced only in Revoz factory in Novo mesto, Slovenia, together with Clio Storia which is still selling well. About 60 % of all parts of new Twingo will come from local (Slovenian) suppliers.

:banana: :banana: :banana:

edolen1

March 6th, 2007, 10:17 PM

Yaaay! Super!

By the way, some more about the magnificent new control tower at Brnik Airport:
http://www.rtvslo.si/media.php?id=2652623&mt=wm&mq=hi&wm=true&rm=true

It's right at the end of the clip. :)

Completion date: December 2008! :banana:

antenor

March 6th, 2007, 11:53 PM

dbest!! zelo obetajoče zgleda:banana:, komaj čakam da se na veliko začne gradit po ljubljani, bomo že spet meli polno žerjavov po mestu:) :cheers:

Putzmeister

March 7th, 2007, 12:02 AM

Več informacij o novem potniškem terminalu si lahko ogledate v biltenu:

http://www.lju-airport.si/ASPDatoteka.asp?ID=189

MBM

March 9th, 2007, 02:04 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
5,2% economic growth in 2006

Mislim, da bomo po preračunu v gdp/ppp/capita presegli 25.000 $/prebivalca :nuts: :nuts: :nuts: :nuts:

Source: stat.si, 9.3.07

Gospodarska rast v letu 2006 po prvi oceni 5,2‑odstotna
Po prvi oceni se je bruto domači proizvod (BDP) v stalnih cenah v letu 2006 povečal za 5,2 odstotka, v zadnjem četrtletju 2006 pa za 5,5 odstotka.
BDP v tekočih cenah je v letu 2006 znašal 7.126.012 milijonov SIT, kar je za 7,6 odstotka več od njegove vrednosti v letu 2005. Vrednost BDP, preračunana po tekočih tečajih, pa je v letu 2006 znašala 29.741 milijonov evrov oziroma 14.811 evrov na prebivalca.

Visoka rast izvoza in uvoza
Podobno kot v letu 2005 je tudi v letu 2006 izvoz dosegel visoko rast (10,0 odstotka). Najvišja je bila v začetku leta, nato pa se je ustalila na približno 9‑odstotni letni ravni. V celem letu je izvoz h gospodarski rasti prispeval 6,5 odstotne točke. Rast uvoza (10,4 odstotka) je bila nekoliko višja od rasti izvoza, zato je saldo menjave blaga in storitev s tujino na gospodarsko rast vplival negativno v višini 0,3 odstotne točke (vpliv salda na realno rast BDP je bil v prvi polovici leta pozitiven, v drugi pa negativen).

Rast bruto investicij v osnovna sredstva skoraj 12‑odstotna
Bruto investicije v osnovna sredstva so se v primerjavi z letom 2005 realno povečale za 11,9 odstotka, kar je bistveno več od povečanja v letu 2005 (1,5 odstotka). Rast je bila visoka predvsem v zadnjih dveh četrtletjih, ko so bile investicije v osnovna sredstva za približno 15 odstotkov višje kot v drugi polovici leta 2005.
Visoka rast investicij je bila dosežena v obeh glavnih skupinah, pri gradbenih objektih ter pri strojih in opremi. Investicije v gradbene objekte so se predvsem zaradi visoke rasti investicij v nestanovanjsko gradnjo močno povečale ob koncu leta (v tretjem četrtletju za 16,4 odstotka, v četrtem za 20,2 odstotka), investicije v stroje in opremo pa ob začetku leta. V celem letu je bila rast obeh investicijskih komponent zelo podobna (11,8 in 12,5 odstotka).

Rast končnega trošenja podobna kot v letu 2005
Izdatki za končno potrošnjo so se realno povečali za 3,4 odstotka (v letu 2005 za 3,1 odstotka), tako da že tretje leto zapored zaostajajo za rastjo BDP. Med kategorijami končne potrošnje so se najbolj povečali izdatki države, in to za 3,8 odstotka, izdatki gospodinjstev so bili višji za 3,3 odstotka, izdatki nepridobitnih institucij pa za 2,3 odstotka.

Skupna domača potrošnja višja za 5,5 odstotka
Skupna domača potrošnja (končna potrošnja in bruto investicije) se je v primerjavi z letom 2005 realno povečala za 5,5 odstotka, kar je predvsem zaradi visoke rasti bruto investicij več kot v letu 2005 (2,0‑odstotna rast). V prvih dveh četrtletjih leta se je domače trošenje povečalo za dobre 4 odstotke, v drugi polovici leta pa zaradi pospešene rasti investicij približno za 6,5 odstotka. V celoti je domača potrošnja k rasti obsega BDP v letu 2006 prispevala 5,5 odstotne točke.

Dodana vrednost najbolj porasla v gradbeništvu
Dodana vrednost je realno najbolj porasla v gradbeništvu (za 11,8 odstotka). V prvi polovici leta je bila rast v gradbeništvu podobna kot v letu 2005, v drugi polovici leta pa se je močno povečala in v tretjem četrtletju dosegla 15,3‑odstotno, v četrtem četrtletju pa 23,5‑odstotno povečanje na letni ravni.
Visoka rast dodane vrednosti je bila dosežena tudi v predelovalnih dejavnostih (7,4 odstotka), kar je znatno več kot v letu 2005 (2,8 odstotka). Rast je bila podobna v vseh četrtletjih, razen v drugem, v katerem je prišlo do manjše umiritve. Predelovalne dejavnosti so v 2006 k 5,2‑odstotni gospodarski rasti prispevale 1,6 odstotne točke.
Višja od rasti BDP je bila tudi rast dodane vrednosti v finančnem posredništvu (8,9‑odstotna), prometu (6,3‑odstotna) ter v trgovini in gostinstvu (5,6‑odstotna).
Dodana vrednost v osnovnih dejavnostih (od A do F) se je realno povečala za 6,7 odstotka, v tržnih storitvah za 5,5 odstotka, v netržnih storitvah (predvsem država) pa za 1,9 odstotka.

Skupna zaposlenost višja za 1,2 odstotka
Po ocenah nacionalnih računov je skupna zaposlenost v letu 2006 znašala 927 tisoč oseb in je bila za 1,2 odstotka višja kot pred letom. Po dejavnostih se je najbolj povečala v gradbeništvu (za 7,5 odstotka) in v poslovnih storitvah (za 5,4 odstotka). V predelovalnih dejavnostih se je zaposlenost kljub visoki rasti dodane vrednosti še naprej zmanjševala (za 1,7 odstotka). V nefinančnih in finančnih družbah je bilo v letu 2006 zaposlenih za 1,4 odstotka več oseb, v sektorju država pa za 1,2 odstotka več kot v letu 2005.

Verso

March 9th, 2007, 04:30 PM

^^ Very good news! Looks like our economic growth boosted! :cheers:

edolen1

March 9th, 2007, 05:39 PM

ZELO obetavno! Evropsko povprečje se približuje, mam feeling da čez deset let bomo že krepko čez! :D

Ljubljana City

March 9th, 2007, 06:08 PM

ZELO obetavno! Evropsko povprečje se približuje, mam feeling da čez deset let bomo že krepko čez! :D

Seveda, posebej sedaj, ko sta se pridružili Romunija in Bolgarija, kmalu pa še Hrvaška. Vsaj statistično bo dobro zgledalo :D

edolen1

March 9th, 2007, 06:16 PM

V mislih sem sicer imel povprečje EU25, ampak prav imaš, v bistvu bo dobro zgledalo že prej! :cheers:

E.L. SLOVENIA

March 9th, 2007, 09:13 PM

^^ :lol: Seveda, zunaj vsekakor lepa fasada, kaj je pa notri?

Avstrija, naša velika vzornica je še vedno 50 % pred nami (po lestvici povprečne razvitosti)

edolen1

March 9th, 2007, 10:46 PM

Ce bi bli Slovenjceljni malo bolj pozitivni, bi bilo pol manj problemov.

Verso

March 10th, 2007, 12:27 AM

^^ Sej komentar ni bil negativen, ampak to, kar sem že jst hotu napisat, da je samo fasada. Sej ne, da nam gre slabo, ampak kaj če bi se primerjali s kom drugim kot z Romunijo pa Bolgarijo? ;)

Btw, da te ne bomo bannali zaradi besede Slovenjceljni! :D ;)

edolen1

March 10th, 2007, 01:23 AM

Mah, sem hotel malo našo drago Svetlano oponašat.. :D

Sploh pa nas nisem primerjal z Bolgarijo in Romunijo ampak z evropskim povprečjem. Je pa res, da bi lahko mi Slovenci bolj pozitivno gledali na življenje.. Samo poglejte koliko samomorov imamo!

E.L. SLOVENIA

March 10th, 2007, 10:02 AM

Kaj so že rekli? Slovenija bo Italijo dohitela do leta 2015. Če bo šlo tako naprej zagotovo, saj s tako rastjo proti starim članicam vsako leto pridobimo od 2-4%

archy_

March 10th, 2007, 01:18 PM

mah recite kr hočte sam jaz osebno te rasti nič ne občutim...kaj pa vi?!

E.L. SLOVENIA

March 10th, 2007, 02:39 PM

Malo se pa le občuti. Saj se kar veliko stvari gradi. Drugače se pa živi tako kot se je v zadnjih nekaj letih. Nobenih večjih sprememb.

MBM

March 10th, 2007, 02:41 PM

mah recite kr hočte sam jaz osebno te rasti nič ne občutim...kaj pa vi?!

Če boljše razmisliš se kr da opazit:) Recimo ogromno nakupovalnih centrov, ki so polno zasedeni s kupci (višja kupna moč)

Predvsem pa to opzaim v Mariboru, ko vidim kolko brezposelnih ljudi naenkrat ima službo, koliko je novih podjetij.

Pri nas doma osebno opažam, da je mel foter pred 6imi leti 3,5x nižjo plačo, mama pa 2x nižjo.

No v glavnem se pa to bol pozna na dolgi rok.

archy_

March 10th, 2007, 05:52 PM

veste kdaj se bo občutilo...ko bo od plač kaj ostalo in si bomo s tem lahko kaj privoščili, ne pa da se sprazniš še pred koncem meseca :nuts: .... to je standard ^^
sicer pa sedaj z evri so šle večinoma sam cene gor.

Verso

March 10th, 2007, 06:51 PM

^^ Ma ka ti je? Evro mamo, se prav smo bogati! :D

edolen1

March 10th, 2007, 07:45 PM

Haha, to je samo predstava večine potrošnikov. Dejansko so šle gor samo cene storitev, ostale cene so na isti ravni, če ne celo nižje!

Je pa res, da to, da imaš na koncu meseca prazno denarnico je tudi zelo odvisno od tvojega življenjskega stila, ne samo standarda.

E.L. SLOVENIA

March 11th, 2007, 01:41 PM

Lani je bil v Emporiumu oglas trgovine MayaMaya, ki se je glasil: SLOVENIJA PRERAČUNAVA 1 EUR je 180 SIT. Sedaj si pa predstavljajte kakšne bi bile take cene. Za 30 % višje!

edolen1

March 12th, 2007, 06:46 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Exports increased 15% in January
Imports increased 20.9%, 6.6% trade deficit

Slovenija januarja izvozila za 15 odstotkov več blaga
Maja Gaspari

Slovenija je v januarju 2007 izvozila za 15 odstotkov več blaga kot v istem obdobju lani, uvozila pa za 20,9 odstotkov več blaga. Blagovna menjava z EU je znašala 76,9 odstotka celotne menjave

Slovenija je v januarju 2007 izvozila za 1,4 milijarde evrov blaga, kar je za 15 odstotkov več kot je izvozila januarja 2006, kažejo začasni podatki Sursa. Uvozila pa je za 1,5 milijarde evrov blaga, kar je za 20,9 odstotka več od istega obdobja lani. Pokritost uvoza z izvozom je bila 93,4-odstotna.

Slovenija je imela z EU 76,9 odstotka celotne blagovne menjave

Slovenija je v januarju 2007 z EU opravila 76,9 odstotka blagovne menjave, vredne 2,3 milijarde evrov. Tja je izvozila za dobro milijardo evrov blaga, kar predstavlja 74,2 odstotka izvoza vsega blaga. Uvozila je za 1,2 milijarde evrov blaga, kar predstavlja 79,4 odstotka vsega uvoženega blaga.

http://beta.finance-on.net/pics/cache_In/Indeksi%20izvoza%20in%20uvoza.1173699714.png
Indeksi izvoza in uvoza, februar 2005 - januar 2007, izračunani iz podatkov v evrih

Vir: Surs

http://www.finance.si/?MOD=show&id=177047

edolen1

March 12th, 2007, 07:08 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria increases number of passengers by almost 20%
In January and February the company transported 119,783 passengers

Adria Airways v prvih dveh mesecih povečala število poletov

Ljubljana - Adria Airways je v prvih dveh mesecih letošnjega leta v rednem prometu povečala število poletov za pet odstotkov in na 3076 poletih prepeljala 113.405 potnikov. Zasedenost kabine je bila v tem času za sedem odstotkov večja kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz Adrie.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407031216101662-0.jpg

Na čarterskih letih je z Adrio Airways januarja in februarja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem potovalo za 18 odstotkov več potnikov. Samo v februarju je Adria na čarterskih letih zabeležila 51-odstotno povečanje števila potnikov.

V prvih dveh mesecih letos je tako z Adrio skupno letelo 119.783 potnikov. Slovenski letalski prevoznik je v tem obdobju prepeljal tudi 650 ton tovora. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407031216101662&cid=103&pgn=1

:banana: :cheers:

edolen1

March 13th, 2007, 08:42 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenia to be divided into 14 regions
Some areas unclear which region should they belong to

Slovenija naj bi se delila na 14 pokrajin

STA
finance@finance-on.net

Predloge zakonov o pokrajinah je včeraj poslanskim skupinam poslala služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko

Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je včeraj popoldne vsem poslanskim skupinam poslala paket predlogov zakonov o pokrajinah s prošnjo, da ji pripombe posredujejo do 23. marca. Gradivo so poslali še Združenju občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije ter ga danes objavili na svojih spletnih straneh. V gradivo je vključen tudi delovni osnutek zakona, ki predvideva členitev Slovenije na 14 pokrajin. Predlogom štirih zakonov (o pokrajinah, o volitvah v pokrajinah, o financiranju pokrajin ter o postopku za ustanovitev pokrajin), v katere so vnesene spremembe v skladu z dosedanjim medresorskim usklajevanjem in z usklajevanjem s poslanskimi skupinam, je namreč priložen še delovni osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin.

Predlog pokrajinske členitve Slovenije predvideva 14 pokrajin:

Zasavsko (sedež Trbovlje)
Notranjsko (Postojna)
Savinjsko - Šaleško (Velenje)
Spodnje Podravsko (Ptuj)
Posavsko (Krško)
Koroško (Slovenj Gradec)
Primorsko (Koper)
Dolenjsko (Novo mesto)
Goriško (Nova Gorica)
Pomursko (Murska Sobota)
Gorenjsko (Kranj)
Podravsko (Maribor)
Savinjsko (Celje)
Osrednjeslovensko (Ljubljana)

Po številu prebivalcev je največja Osrednjeslovenska pokrajina

Po številu prebivalcev se predlagane pokrajine precej razlikujejo, od najmanjše Zasavske pokrajine s 46 tisoč prebivalci do največje Osrednjeslovenske pokrajine s 498 tisoč prebivalci. Kot je zapisano v spremnemu dopisu, ki je bil poslan poslanskim skupinam in združenjema občin, se pri predlogu regionalizacije na 14 pokrajin, še posebej v povezavi z regijami, v katerih se izvajajo regionalni razvojni programi (statistične regije), pojavljajo območja, za katera je potrebno ponovno pretehtati njihovo vključitev v eno ali drugo pokrajino.

http://www.finance.si/177135

E.L. SLOVENIA

March 15th, 2007, 06:04 PM

Čisti nesmisel. Le kdo bo to plačeval? Sicer se mi pa zdi čudno, ker so se najprej menili za 2 pokrajni (LDS je zahtevala 3), zaradi določenih omejitv glede minimalnega št. prebivalcev, sedaj pa so je ustvarili kar 14! In še bolj trapasto je, da so npr. Primorsko razdelili kar na 3 pokrajne!

edolen1

March 15th, 2007, 08:33 PM

Lol, ti pa malo mešaš tukaj. Eno so evropske NUTS-II regije, kjer bo Slovenija razdeljena na 2 kosa. To je samo za razdeljevanje strukturnih pomoči ter statistiko na evropski ravni.

Te pokrajine bodo pa nadomestile statistične regije (NUTS-III) in bodo administrativne narave. Edina razlika (po teritoriju) od statističnih regij je ta, da je Podravska razdeljena na dve in Savinjska tudi.

Primorska je pa v dveh pokrajinah, kot je vedno bila do zdaj. Ta tretja je Notranjska, ki pa ni del Primorske.

E.L. SLOVENIA

March 15th, 2007, 10:53 PM

A tako potem. Štajerska je bila nekoč do Save :)

edolen1

March 18th, 2007, 03:54 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Portorož to be connected with Ravenna
Catamaran to transport 280 passengers from Ravenna to Portorož in three hours

Kmalu ladijska povezava med Ravenno in Portorožem
Ravenna - Italijansko podjetje Emilia Romagna Lines bo aprila vzpostavilo ladijsko povezavo med Ravenno in Portorožem. Med 13. aprilom in 23. septembrom bo hitri katamaran Thomas Edison v Portorož pripeljal približno 4000 gostov, so za STA povedali na sedežu podjetja Emilia Romagna Lines.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407031813273568-1.jpg

V omenjenem obdobju bodo v pomladnih in jesenskih dneh za turiste v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo organizirali štiri tridnevne izlete po Sloveniji, od začetka maja do začetka septembra pa bodo vsakih 14 dni z redno linijo povezali Ravenno in Portorož. Cena povratne vozovnice bo 110 oz. 130 evrov med viškom poletne sezone.

Za razdaljo manj kot tri ure

Isto podjetje bo z rednimi linijami in linijami, ki so povezane s turističnimi aranžmaji, povezalo vzhodno obalo Severnega Jadrana z Rovinjem, Zadrom, Lošinjem in Hvarom. Lani so na te destinacije v 65 plovnih dneh pripeljali 12.000 obiskovalcev.

Za povezavo Ravenne s Portorožem so se po besedah predstavnika italijanskega ladjarja odločili zaradi naraščajočega zanimanja italijanskih gostov za zahodno obalo Jadrana. Za plovbo med krajema bo katamaran, ki premore 280 mest, porabil nekaj manj kot tri ure. (STA/Foto Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407031813273568&cid=103

Ljubljana City

March 18th, 2007, 03:56 PM

^^

Wow, this is the 1st time I hear about it. Great!

LoKeY

March 18th, 2007, 04:41 PM

Coolio :) Sam Portorož pa ni glih da ma nevem kako fajn pristanišče za take reči kokr js vem. Tam pri skladišču soli je absolutno bljack, na Bernardinu je skrito zad za hotelom.. itd.. Najboljš bi še zgledalo če bi se ustavljal pri najstarejšem portoroškem pomolu od starega Palace-a, če ne bi bil tok natrpan z barkami

edolen1

March 20th, 2007, 08:23 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

€5m German investment in Odranci
Carthago, luxury caravan maker, to start production

Nemci bodo v Prekmurju izdelovali avtodome
Lendava - Nemško podjetje Carthago bo v Odrancih v Prekmurju do konca marca 2008 zgradilo tovarno za izdelavo avtodomov višjega cenovnega razreda, v katerem bo dobilo zaposlitev 150 ljudi. Skupna vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je nekaj čez milijon za zaposlitev delavcev prispevala država.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407032013145967-1.jpg

Kot je ob današnji predstavitvi projekta povedal lastnik podjetja Carthago Karl-Heinz Schuler, so pri odločitvi za širitev proizvodnje iskali državo s pozitivno podobo, prijaznimi ljudmi, dobrimi delavci in dobro infrastrukturo, pomemben pa je bil tudi strošek dela. Tako so se odločili za Slovenijo oziroma po zaslugi župana Ivana Markoje za Odrance.

Skupni promet podjetja je bil 69 milijonov evrov

Schuler, ki ima s Slovenijo pozitivne izkušnje in tudi drugim nemškim podjetjem svetuje vlaganja pri nas, dobro pozna slovenskega izdelovalca avtodomov Adrio Mobil. Kot je povedal, izdelujejo kakovostne avtodome in jih ceni, prepričan pa je, da si ne bodo konkurirali, pač pa kvečjemu dopolnjevali, saj Carthago izdelujejo avtodome višjega in visokega cenovnega razreda.

Njihova cena je od 75.000 do 200.000 evrov, lanski skupni promet podjetja, v katerem je zaposlenih 260 delavcev, ki so izdelali približno 1000 vozil, pa je bil 69 milijonov evrov.

Zaposlitev bo našlo 150 ljudi

Tovarna v Odrancih bo stala na 6500 kvadratnih metrih površin, celotno zemljišče pa obsega pet hektarjev. Proizvodnjo bodo začeli s 35 delavci, do konca leta 2008 jih bo med 80 in 100, leta 2009 pa bo zaposlenih 150 ljudi. Prvo leto naj bi izdelali 250 vozil, leta 2009 pa 500. (STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407032013145967&cid=103&pgn=1

antenor

March 20th, 2007, 08:39 PM

^^ that's great :cheers:

Ljubljana City

March 20th, 2007, 10:30 PM

Things on wheels from Slovenia :) :

http://www.renault.cz/www_vozy/clio/design/_auto_1.gif

http://www.avtomobilizem.com/forum/files/thumbs/t_renault_twingo_2_7_152.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/motorhome/vision/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/motorhome/izola/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/motorhome/coral/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/motorhome/coralsport/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/caravan/action/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/caravan/altea/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/caravan/classica/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/caravan/adiva/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/van/adriaclub/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/van/adriamaxivan/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/van/adriatwin/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/van/adriatwinm/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/van/3way/motiv.jpg

http://www.adria-mobil.si/media/si/products/caravan/adora/motiv.jpg

http://www.netzproduktionen.de/carthago/sitedata/content/images/chic-front-neu.jpg

http://www.netzproduktionen.de/carthago/sitedata/content/images/new_Mondial_ausschnit.jpg

http://www.netzproduktionen.de/carthago/sitedata/content/images/m-liner-front-neu.jpg

http://www.carthago.com/sitedata/content/images/opus_front_neu1.jpg

http://www.carthago.com/images/kopf_megaliner.jpg

http://www.coachplan.co.za/Neoplan/airport-bus/neoplan-airport-bus-lauda-a.jpg

http://img230.imageshack.us/img230/9648/tvmzk1.jpg

http://img230.imageshack.us/img230/9328/tam1oa4.jpg

E.L. SLOVENIA

March 20th, 2007, 11:02 PM

^^ Še kakega TAMa si pozabil, v LPPju bodo bili vsaj še enih 10 let.

E.L. SLOVENIA

March 20th, 2007, 11:08 PM

IRANSKE ŽELEZNICE:

http://img507.imageshack.us/img507/9467/raidh41bandarabbas1jn6.jpg

Te vlaki, ki sedaj vozijo po Iranu so bili narejeni v TVT Maribor (Simens)!

Verso

March 20th, 2007, 11:25 PM

^^ Kolk pa tole gre? Pa kaka nenavadna oblika...

Ljubljana City

March 21st, 2007, 06:18 PM

^^ Še kakega TAMa si pozabil, v LPPju bodo bili vsaj še enih 10 let.

Pozabil? Zadnji štirje so TAM oz. Marbus (kakor se zdaj imenujejo avtobusi). Letališki avtobus pa je Neoplan. Seveda sem dal gor slike tistih, ki se izdelujejo, ne nameravam pa nekih starih od LPP-ja.

Putzmeister

March 21st, 2007, 06:34 PM

Some of the loudest Slowenian knowledge products:

Akrapovič exhaust systems

http://www4.slikomat.com/07/0321/040317b82.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/1005719.htm)

http://www4.slikomat.com/07/0321/0303175ksf.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/1005733.htm)

http://www4.slikomat.com/07/0321/010317wmhn.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/1005745.htm)

edolen1

March 21st, 2007, 10:42 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New border crossing opened at Dragonja
The promised bypass to be completed by summer 2008

Odprli novi mejni prehod Dragonja
Poslopje s spremljajočimi objekti je veljalo približno pet milijonov evrov
Ma.K./STA, Sre 21.03.2007, 14:53

Piran - V Dragonji so danes slovesno odprli novi mednarodni mejni prehod Dragonja. Notranji minister Dragutin Mate je ob odprtju prehoda, ki je potekalo v okviru obiska vlade v slovenski Istri in na Krasu, poudaril, da slovenska policija in carina na meji s Hrvaško že izvajata nadzor v skladu s schengenskimi standardi, čeprav Slovenija še ni članica schengenskega območja. Zatrdil je še, da uveljavljanje schengenskih standardov ne bo prineslo podaljšanja čakalnih dob pri prehajanju meje.

Novi mejni prehod bo po Matejevih besedah pripomogel h kakovostnejšemu delu mejnih služb ter bo vsaj delno razbremenil lokalno okolje, ki pogosto trpi za posledicami bližine mejnega prehoda.

Finančni minister Andrej Bajuk pa je poudaril, da bo prehod pripomogel k izboljšanju varnosti, ki je ena od vrednot evropskih državljanov. Pojasnil je še, da bo Slovenija projektu vzpostavitve schengenske meje letos namenila 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda.

Minister za javno upravo Gregor Virant, čigar ministrstvo je izvedlo projekt, pa je danes v Dragonji zatrdil, da bo Slovenija, ki naj bi konec leta postala članica schengenskega območja, pravočasno storila vse potrebno za popoln prevzem schengenskih standardov na kopenski meji.

Virant je še povedal, da so začetek gradnje prehoda spremljala nesoglasja s krajani, vendar so ta vzorno zgladili. V kratkem naj bi tudi sprejeli lokacijski načrt za obvozno cesto, ki bo krajanom Dragonje omogočila lažje življenje v bližini mejnega prehoda.
Novi mednarodni mejni prehod Dragonja so zgradili v obdobju od 26. septembra lani do 9. februarja letos. Nekaj manj kot 2000 kvadratnih metrov veliko poslopje s spremljajočimi objekti je veljalo približno pet milijonov evrov, od tega je Slovenija nekaj več kot milijon evrov pridobila iz programa Phare.

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,199393

http://www.delo.si/images/iman/dragonja_mejni_prehod_01_delo_foto.jpg

http://www.delo.si/images/iman/dragonja_mejni_prehod02_delo_foto.jpg

http://www.delo.si/images/iman/dragonja_mejni_prehod001_delo_foto.jpg

http://www.delo.si/images/iman/dragonja_mejni_prehod002_delo_foto.jpg

http://www.delo.si/images/iman/dragonja_mejni_prehod003_delo_fotojpg

http://www.delo.si/images/iman/dragonja_mejni_prehod004_delo_fotojpg

antenor

March 21st, 2007, 10:53 PM

^^ wow finally, looks good, the old one was really lame.. is it also bigger or just nicer:)?

edolen1

March 21st, 2007, 11:18 PM

Yup, bigger as well. :)

edolen1

March 26th, 2007, 07:25 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Rimske Toplice finished by 2009
321 beds at reopened luxury spa resort

Konec dolgoletnega samevanja
Zdravilišče bodo zaradi zaradi zapletov pri dokumentaciji odprli v začetku leta 2009

STA/T.L., 26.03.2007, 14:35

http://www.delo.si/images/iman/zdravilisce_rimske_toplice_sherpa.jpg
Zdravilišče naj bi končno odprli leta 2009 | foto: Sherpa/Delo

Rimske Toplice - Direktor Rimskih term Maks Brečko je v Rimskih Toplicah predstavil potek revitalizacije zdravilišča, ki sameva že od 90. let prejšnjega stoletja. Povedal je, da bodo v četrtek začeli z rušenjem starih objektov nekdanjega vojaškega zdravilišča, ki mora biti dokončano v 45 dneh. Do sredine septembra Brečko pričakuje, da jim bo uspelo obnoviti Sofijin dvor in Zdraviliški dom.

Več postelj, višji stroški gradnje in 165 novih delovnih mest

Brečko je pojasnil, da so odprtje term načrtovali že v začetku prihodnjega leta, vendar jih bodo zaradi zapletov pri pripravi dokumentacije in družabniške pogodbe predvidoma odprli šele v začetku leta 2009. Stroški gradnje term bodo po njegovih besedah višji od predvidenih, saj so število postelj z 280 povečali na 321, povečali so tudi vodne površine in dodali wellness program. Zato se je vrednost del s predvidenih 24 milijonov evrov povzpela na 30 milijonov evrov. Doslej so Rimske terme za gradnjo objektov pridobile dva milijona evrov iz evropskih skladov.

Nove terme se bodo razprostirale na 23.000 kvadratnih metrih, odprli bodo tudi 165 novih delovnih mest, za katere je že precej zanimanja.

Maja bodo Rimske terme izvedle tudi dokapitalizacijo, tako da bo največji lastnik z vložkom 2,4 milijona evrov postal zreški Unior, v okviru katerega poslujejo terme, Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor bosta prispevali po 920.000 evrov, Mobitel, Zavarovalnica Triglav in Kapitalska družba po 2,1 milijona evrov, SCT kot izbrani izvajalec del 1,9 milijona evrov, država pa je prispevala nepremičnine v vrednosti 747.000 evrov.

Predstavitve se je udeležil tudi častni konzul Finske v Sloveniji Nikolaj Tičar, ki je predstavil možnosti sodelovanje Rimskih term s svojo državo. Dejal je, da se je lani na dopust izven Finske odpravilo tri milijone Fincev, ki pri tem v povprečju porabijo 900 evrov.

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,200726

Ljubljana City

March 26th, 2007, 07:31 PM

Projects for our EU Presidency

Zaradi predsedovanja EU dodatno delo za gradbenike

Prihodnje leto bo Slovenija imela v rokah vajeti Unije. Priprave na to obdobje so že v polnem razmahu.

http://beta.finance-on.net/pics/cache_F5/F58PP_brdo_pri_kranju_brxn.1174835338.jpg
Na Brdu pri Kranju gradijo kongresni objekt, zgradili bodo kabelsko infrastrukturo, bazen preuredili v novinarsko središče, vrtnarijo v prostor za varnostne službe in akreditacijo, oranžerija pa bo namenjena televizijskim hišam s posebnimi potrebami.

Slovenija pospešeno gradi in obnavlja. Med predsedovanjem EU se želi namreč širši javnosti pokazati v najlepši podobi, kar našim gradbenim podjetjem zagotavlja nove posle.

Leti 2007 in 2008 bosta, kot kaže, v Sloveniji obarvani zelo gradbeno. Čas, ko bo naša država prevzela predsedovanje EU, se namreč hitro bliža, zato so tudi priprave na to pomembno obdobje vse bolj intenzivne. Popraviti je treba ceste, zgraditi nove odseke avtocest, obnoviti fasade nekaterih pomembnejših stavb, prenoviti hotele, povečati zmogljivosti letališča in podobno.

Najbolj dejavni na Brdu pri Kranju

Na Brdu pri Kranju za potrebe predsedovanja že gradijo kongresni objekt, obnovili bodo nekaj pomožnih objektov, zgradili kabelsko infrastrukturo, bazen pri gradu Brdo preuredili v novinarsko središče, vrtnarijo v prostor za varnostne službe in akreditacijo (treba je še prenoviti rastlinjak in izdelati nadstrešek za pregled vozil). Oranžerija, v kateri je treba obnoviti streho, instalacije in medetažne konstrukcije ter zamenjati okna, pa bo na voljo televizijskim hišam s posebnimi potrebami. Vsi objekti morajo biti narejeni do predsedovanja. "Za pomožne objekte je v sklepni fazi priprava projektne dokumentacije," pravi Iztok Purič, direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo. Dodaja, da je bila obnova načrtovana že dalj časa in da jo je predsedovanje zgolj pospešilo. Trenutna ocenjena vrednost naložb in investicijskega vzdrževanja na posestvu Brdo je 13,5 milijona evrov.

Predstavimo se Evropi

Vladimir Gumilar, direktor slovenskega gradbenega grozda in sekretar slovenske tehnološke gradbene platforme, je prepričan, da bodo naši gradbeniki predsedovanje EU znali dobro izkoristiti. "Predsedovanje je odlična priložnost, da se Evropi in svetu pokažemo kot dobri in sposobni izvajalci, saj bo naše delo na ogled številnim pomembnim ljudem, ki se bodo takrat vozili po teh krajih," meni Gumilar. "V tem obdobju bomo poskušali vzpostaviti nove stike, organizirali bomo razna srečanja in skušali predsedovanje izkoristiti za ustvarjanje novih razvojnih in poslovnih povezav," zatrjuje. To je tudi priložnost, da se gradbeništvo intenzivneje vključi v razne razvojne projekte in se tako promovira.

Več dela predvsem za velike

France Križanič, direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, ki že več let strokovno spremlja gradbeništvo, ne verjame, da bo predsedovanje Slovenije EU gradbenikom prineslo kakšne pomembnejše posle. "Večinoma gre za obnovo hotelov in podobnih objektov, ki so že zajeti v državni razvojni politiki," pravi. Strinja se, da je dela za gradbenike res veliko. Vladimir Guzina je prepričan, da se bo slovenskim gradbenikom obseg del zaradi predsedovanja gotovo še povečal. "Za koliko, je težko napovedati, prav gotovo pa ne več kot za 10 odstotkov," pravi. Verjame, da bo dela več predvsem za velika podjetja, možen pa je tudi večji zaslužek. "Če nekdo želi, da je nekaj hitro narejeno, je za to običajno pripravljen tudi več plačati," razmišlja Gumilar.

Priložnost za male in srednje

Med gradbeniki je veliko malih in srednjih podjetij, za katera je lahko predsedovanje odlična priložnost za sklepanje novih poslov. "Manjše obnove hotelov in drugih objektov običajno najraje zaupajo prav takim podjetjem, zato bi lahko, zlasti tista, ki nimajo svojih zmogljivosti povsem zasedenih, tu našla delo," pravi Gumilar. Na ministrstvu za okolje in prostor smo povprašali, kaj in kje natančno se bo gradilo oziroma obnavljalo za potrebe slovenskega predsedovanja EU in koliko bomo v to vložili, a zbranih podatkov o tem nimajo. Kljub temu pa je znano, da bo naložb kar precej, in to še letos. Kar nekaj pa jih že teče. Podatki statističnega urada kažejo, da se je vrednost opravljenih gradbenih del januarja 2007 v primerjavi z januarjem 2006 realno povečala za skoraj 47 odstotkov.

Zaradi hitrosti lahko trpi kakovost

Ker se z gradnjo in obnovo že zelo mudi, se številni sprašujejo, ali se to ne bo poznalo pri kakovosti objektov. "Vsak projekt zahteva svoj čas, in če se posamezne faze prehitro izvajajo, se lahko pojavijo težave," opozarja Gumilar. Dodaja, da velikokrat preveč časa pobere tudi priprava investicijske in projektne dokumentacije, včasih pa tudi nespretna izbira izvajalcev.

Intervju: Arhitekta Matija Bevk in Vasa Perović o novem protokolarnem objektu

Skrbijo naju kratki roki

http://beta.finance-on.net/pics/cache_F5/F58PP_perovic_bevk_akrxn.1174835198.jpg
Na to opozarjata arhitekta novega kongresnega centra na Brdu Vasa Perović (levo) in Matija Bevk: "Bližamo se najpomembnejšemu in najzahtevnejšemu delu gradnje - končevanju objekta."

Novo konferenčno središče na Brdu pri Kranju nastaja po arhitekturnih načrtih biroja Bevk Perović arhitteki. Z Matijo Bevkom in Vaso Perovićem smo se med drugim pogovarjali o posebnostih protokolarnih objektov in o tem, kje se pri gradnji lahko zaplete.

Biro Bevk Perović se je v preteklosti ukvarjal z zelo različnimi projekti. Kakšnimi?

Naš biro deluje od leta 1997. V preteklih letih smo se res ukvarjali z zelo različnimi projekti, ki segajo od individualne gradnje in stanovanjskih objektov do poslovnih in javnih objektov, za kar smo prejeli tudi več arhitekturnih in kulturnih nagrad. Morda nam največ pomenita nagrada Förderungspreis Baukunst berlinske akademije za umetnost, ki smo jo prejeli leta 2006, in nagrada Prešernovega sklada iz leta 2005.

Katera glavna načela ste upoštevali pri pripravi arhitekturne zasnove novega protokolarnega objekta?

Pri zasnovi projekta smo poskušali, poleg zagotavljanja potrebnih zmogljivosti in funkcij, predvsem vzpostaviti primeren arhitekturni odnos do naravne in kulturne dediščine parka Brdo, v katerem leži objekt. Večjih težav pri zasnovi projekta ni bilo.

Kakšne so glavne značilnosti omenjenega objekta?

Novi objekt Kongresnega centra Brdo je zasnovan kot nizek steklen paviljon, ki stoji v parku za objektom Zoisove pristave. Zasnovan je zelo enostavno, z osnovnim programom, potrebnim za organizacijo zasedanj med predsedovanjem EU. V njem je večja dvorana za zasedanje, nekaj manjših seminarskih sob, sprejemna avla, prostor za tiskovne konference in delovne sekretariate za delegate EU in gostiteljico. Objekt je zasnovan tako, da ga bo mogoče po koncu predsedovanj uporabljati za najrazličnejše protokolarne in druge namene.

Kakšne so vaše izkušnje s slovenskimi gradbenimi podjetji?

Slovenska gradbena podjetja lahko proizvedejo dobre in kakovostne objekte. Poleg tega, da morajo biti projekti natančno obdelani, pa je po naših izkušnjah pomembno predvsem, kako je gradnja vodena in nadzorovana.

Ali nadzorujeta potek gradnje? Se kje posebej zapleta?

Gradnja novega objekta je ta hip nekje na sredini predvidenega terminskega načrta. Določene težave seveda so, vendar v mejah pričakovanega za objekt takšne velikosti. Lahko rečemo, da kot arhitekti nadzorujemo gradnjo, no, vsaj doslej smo jo, vendar je v resnici najpomembnejši in tudi najbolj zahteven del gradnje končevanje objekta. To se začenja zdaj in tu se lahko pojavijo težave. Nas gotovo najbolj skrbijo kratki časovni okvirji, ki so na voljo za gradnjo tega objekta. Sicer pa upamo, da se vsi vpleteni in odgovorni za gradnjo zavedajo pomembnosti projekta.

Se naši protokolarni objekti zelo razlikujejo od evropskih?

Vsaka država rešuje te stvari po svoje, skladno s svojimi možnostmi. Nekatere imajo že zaradi svoje zgodovine primerne objekte. Avstrija je srečanja prirejala v Hoffburgu, ki je dovolj velik za nekaj vzporednih predsedovanj. Finska je imela dejavnosti razporejene po vsej državi, z glavnimi dogodki v osrednjem kongresnem središču, ki pa je bilo večje od našega. Mislim, da je v primeru Slovenije odločitev za gradnjo manjšega kongresnega centra pravilna, saj ustreznega objekta v Sloveniji zdaj res ni. Novi kongresni center je za Slovenijo zelo pomemben, saj jo bo v prihodnje kot njen protokolarni objekt - in to ne samo med predsedovanjem EU - predstavljal svetu.

http://beta.finance-on.net/pics/cache_F5/F58PP_brdo_gradnja_ihxn.1174835042.jpg
Nov protokolarni objekt, ki ga Slovenija gradi predvsem za potrebe predsedovanja EU, je zdaj v tretji gradbeni fazi, pravi Iztok Purić, direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo. Njegova vrednost je 10 milijonov evrov, zgrajen pa mora biti do konca letošnjega septembra.

Za fasade bodo morali dati tudi lastniki

Ljubljana bo za obnovo fasad v središču mesta namenila 1,5 milijona evrov, svoj delež pa bodo morali prispevati tudi lastniki. Višina deleža se v povprečju giblje med 50 in 75 odstotki.

http://beta.finance-on.net/pics/cache_F5/F58PP_neboticnik_mnz_br.1174835248.jpg
Mestna občina Ljubljana bo v okviru akcije Ljubljana moje mesto za izdatne obnove fasad v mestnem jedru namenila 1,5 milijona evrov. Zaradi predsedovanja EU imajo prednost stavbe ob Slovenski cesti.

Zbranih podatkov o tem, kaj vse se bo v Sloveniji gradilo ali obnavljalo zaradi našega predsedovanja EU, ni. Znano pa je, da bo poleg Brda pri Kranju, ki bo središče večine dogajanja, največjo prenovo doživela Ljubljana.

Na ljubljanski mestni občini (MOL#mol) smo povprašali, kaj vse se bo v našem glavnem mestu prenovilo, dogradilo, zgradilo ali kako drugače polepšalo. Tudi MOL, podobno kot ministrstvo za okolje, nima natančnega seznama lokacij, saj še niso povsem usklajene z državo. Pravijo pa, da se zavedajo večjega obiska Ljubljane, ki je povezan s predsedovanjem, in da bodo zato v okviru akcije Ljubljana moje mesto za izdatne obnove fasad v središču mesta - obnovili jih bodo najbrž 28 - namenili skoraj 1,5 milijona evrov. Prednost bodo imele stavbe ob Slovenski cesti, kot so Nebotičnik, Kozolec in Hribarjeva hiša. "Omenjena obnova po sedanji zakonodaji ni odvisna samo od proračunskih sredstev, temveč tudi od sredstev lastnikov stavb, zato iščemo načine priprave odloka, ki bi lastnike stavb zavezal k obnovi svojih fasad," pravijo v službi MOL za odnose z javnostmi. Tako bi MOL financiral obnovo, delež, ki pade na ramena lastnikov, pa bi od njih pridobil naknadno. Ta se giblje od 50 do 75 odstotkov, odvisno od kategorizacije stavb.

Prostor za nove potnike

Gradi pa se tudi drugje po Sloveniji. V hotelu Palace bodo med drugim usposobili predsedniško etažo in luksuzne apartmaje. Junija bo končana prva faza gradnje novega potniškega terminala na Brniku (njena pogodbena vrednost je 12 milijonov evrov), ki bo prinesel več kot pet tisoč novih kvadratnih metrov površin. Zaradi predsedovanja EU pričakujejo namreč dodatnih 20 tisoč potnikov. Aerodrom bo še razširil ploščad splošnega letalstva, glavno letališko ploščad in zgradil helidrom. Nekoliko slabše kaže glavni cesti med Brnikom in Ljubljano, saj bodo do predsedovanja obnovili le posamezne odseke.

Info: Nekaj projektov, ki naj bi v Ljubljani zaživeli do predsedovanja Slovenije EU

* celostna oblikovna preureditev Slovenske ceste (investitorja: država in MOL);

* priključitev Barjanske ceste na notranji mestni obroč z mostom čez Gradaščico v letu 2007;

* MOL predlaga, da se ploščad Trga republike za reprezentativne namene uredi že letos, in podpira idejo, da se trg čim prej z zakonom razglasi za kulturni spomenik državnega pomena (obnova ploščadi je naložba države);

* Center sodobnih scenskih in glasbenih umetnosti (nekdanji kino Šiška) v letu 2007 (investitor: MOL);

* navezava regijskega odlagališča odpadkov in južnega dela Ljubljane na južno AC prek preurejenega počivališča Barje;

* ureditev Peruzzijeve ceste od križišča z Dolenjsko cesto do Ižanske ceste; rekonstrukcija Celovške ceste: Šentvid-križišče z AC-Stanežiče na šest pasov v letu 2007;

* obnova Karlovškega mostu.

* Op.: Projekti bodo uresničeni, če bosta prestolnica in država našli skupni jezik in se dogovorili o načinih financiranja. Za večino projektov je predvidena kombinacija različnih načinov financiranja (MOL, država, evropska sredstva, zasebni kapital ...), ki pa še ni natančno določena. Prav tako še ni določena njihova vrednost.

* Vir: izhodišča MOL za pogajanja o sklenitvi dogovora o glavnem mestu (17. januar 2007)

edolen1

March 26th, 2007, 07:37 PM

Niceeeee! :D

Putzmeister

March 26th, 2007, 09:57 PM

Nekoliko slabše kaže glavni cesti med Brnikom in Ljubljano, saj bodo do predsedovanja obnovili le posamezne odseke.
[/SIZE]

Verjetno bodo malo zakrpali le cesto med letališčem Brnik ter izvozom na Gorenjsko avtocesto.

Če pa bodo katerega VIP gosta slučajno peljali do Ljubljane preko Komende ter Mengša po neobnovljeni cesti, potem bo marsikatera proteza spektakularno zapustila toplo domovanje ob obisku nizkopresečne pnevmatike z udarno jamo :hilarious

antenor

March 27th, 2007, 04:36 PM

Projects for our EU Presidency

ql ql:)

edolen1

March 27th, 2007, 08:49 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

SŽ to buy 20 new EMUs and 30 new passenger carriages
Acquisitions to be delivered in 2009

Železnice kupujejo nove potniške vlake
http://www-tools.siol.net/common/pic/news/siol/predvajaj2.gif (mms://wmedia.siol.net/SiOL/info/20070327_45_026391_Bodo_kupili_MinuetGospodarstvo.wmv)
Ljubljana - Slovenske železnice se pripravljajo na nakup novih vlakov in potniških vagonov, s katerimi bi nadomestili dotrajane. Prvi se je danes s predstavitveno vožnjo od Ljubljane do Celja na slovenskih progah predstavil vlak minuetto podjetja Alstom. Slovenske železnice bodo do objave razpisa preizkusile še vlake podjetij Bombardier, Siemens in Stadler.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070327150935106-1.jpg

Investicijski program obsega 20 enosistemskih elektromotornih garnitur in 30 potniških vagonov. Kot je poudaril namestnik generalnega direktorja Slovenskih železnic Branko Omerzu, želijo s to investicijo posodobiti in razširiti obstoječi vozni park, doseči večjo konkurenčnost nacionalnega operaterja na prihodnjem liberaliziranem trgu in ponuditi boljšo kakovost potniških storitev v notranjem in mednarodnem prometu.

Razpis, vreden 160,64 milijona evrov, bo pripravljen še letos

Razpis za nakup novih vlakov bo, po besedah izvršnega direktorja za vleko in TVD pri železnicah Valterja Oblaka, objavljen še letos, podpis pogodbe za nabavo novih voznih sredstev pa je predviden v prvi polovici leta 2008. Prve dobave na Slovenskih železnicah načrtujejo za leto 2009.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070327150935106-2.jpg

Predvidena skupna vrednost investicije znaša 160,64 milijona evrov, financirana pa bo s krediti domačih poslovnih bank (45 odstotkov) in EUROFIME (50 odstotkov) in z lastnimi sredstvi (pet odstotkov). Če bo Holdingu Slovenske železnice uspelo uvrstiti obravnavani dokument o nabavi novih vlakov in potniških vagonov v nacionalne razvojne programe, bo mogoče pridobiti tudi sredstva EU, načrtovana za obdobje 2007-2013.

Potniki se še vedno prevažajo v gomoljkah, starih 40 let

Po slovenskih progah trenutno vozi 42 elektromotornih garnitur, med njimi je še šest gomolk, starih med 30 in 40 let. Z uvedbo novih hitrih vlakov z nagibno tehniko se je stanje na področju železniškega potniškega prometa na glavnih progah po letu 2000 precej izboljšalo, poudarjajo na železnicah.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070327150935106-3.jpg

Vlak minuetto je dolg 52 metrov in sprejme 284 potnikov. Njegova največja hitrost je 160 kilometrov na uro. Vlak je klimatiziran in opremljen z električnimi stikali. Ta tipologija vlaka je sicer prisotna na italijanski železniški mreži. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14070327150935106&cid=103&pgn=1

IS IT POSSIBLE?! :banana: :banana:

New trains and new carriages! :happy:

LoKeY

March 27th, 2007, 09:38 PM

Damn good news these last couple of posts... :cheers:

Btw, vlaki z elektromotorji pa to... ka pa stari dizli.. bi blo fajn če bi tut mi dobili neke normalne vlake. Je pa tut res da so zdj tut na nekaterih naših taka vrata ko na siemensih, k se odpirajo na dotik no :D

E.L. SLOVENIA

March 28th, 2007, 12:48 AM

^^ :lol: Res je, nekateri Kanarčki so dobil izboljšana vrata.

Verso

March 28th, 2007, 12:54 AM

Verjetno bodo malo zakrpali le cesto med letališčem Brnik ter izvozom na Gorenjsko avtocesto.

Če pa bodo katerega VIP gosta slučajno peljali do Ljubljane preko Komende ter Mengša po neobnovljeni cesti, potem bo marsikatera proteza spektakularno zapustila toplo domovanje ob obisku nizkopresečne pnevmatike z udarno jamo :hilarious

LOL! :lol: Če bi vidl šele, kaka je cesta (ki sicer ni glavna, je pa krajša in hitrejša) med Bernom pa njegovim letališčem; asfalt sicer čist fajn, ampak je cesta tok valovita, da se več kot 30 km/h ne da peljat! :hilarious

Putzmeister

March 28th, 2007, 08:04 PM

LOL! :lol: Če bi vidl šele, kaka je cesta (ki sicer ni glavna, je pa krajša in hitrejša) med Bernom pa njegovim letališčem; asfalt sicer čist fajn, ampak je cesta tok valovita, da se več kot 30 km/h ne da peljat! :hilarious

Mogoče so pa to švicarske hitrostne ovire...:lol:

edolen1

April 1st, 2007, 07:13 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New tender for Slovenia's new tourist logo
Logo will accompany new slogan "I feel Slovenia"

Objavljen razpis za blagovno znamko Slovenije
Ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so odprli tri prireditve, katerih rdeča nit je turizem. Slovenija potrebuje blagovno znamko, se strinjajo vsi, še posebej tisti, ki dejalo v turizmu. Videti je, da bo ta v kratkem tudi oblikovana, gospodarsko ministrstvo je namreč na spletnih straneh danes objavilo razpis za njeno vzpostavitev in upravljanje.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407032909310420-1.jpg

Kot je povedal generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu Marjan Hribar, mora biti znamka notranje močna, usklajena in domišljena.

Javno naročilo že objavljeno na spletnih straneh EU

Javno naročilo vzpostavitev in upravljanje blagovne znamke Slovenije je že objavljeno na spletnih straneh Evropske unije, v Uradnem listu RS pa bo objavljeno v petek, je pojasnil Hribar. Vrednost razpisa znaša 200.000 evrov, rok za oddajo ponudb pa je 7. maj, naročilo pa mora biti izvedeno do 30. oktobra. Na ministrstvu bodo 11. aprila pripravili tudi posebej informativni dan za vse zainteresirane, je dejal Hribar, ki poudarja, da je ključni cilj znamke povečati prepoznavnost Slovenije.

Poudaril je, da mora biti odgovornost glede tržne znamke porazdeljena med vse, ki bodo znamko uporabljali, prav gotovo pa bo doseganje ravnotežja med gospodarstvom, kulturo, športom, turizmom in ostalimi dimenzijami velik izziv.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407032909310420-2.jpg

"Gre za pomemben projekt, ki bo slovenski turizem postavil v okvire"

Izgradnja in upravljanje tržne znamke je pomemben projekt, ki bo slovenski turizem postavil v okvire, je povedal direktor Slovenske turistične organizacije (STO) Dimitrij Piciga.

STO se predstavlja s projektom Na lepše - Stranske poti so zapeljivejše od glavnih

STO se na letošnji prireditvi Turizem in prosti čas, poleg Salona plovil ter borze ponudbe in povpraševanja poslovnega turizma Simex na eni od treh prireditev, predstavlja s projektom Na lepše - Stranske poti so zapeljivejše od glavnih.

Slovenija šest poti - Jantarjevo, Sončevo, Vetrovno, Krošnjarsko, Zlatorogovo in Smaragdno - predstavlja po novem v treh zloženkah, ne le eni, s čimer so se želeli približati tako ponudnikom kot gostom, je pojasnila vodja stikov za odnose z javnostmi na STO Livija Kovač Kostantinovič. Na eni poti je od 80 do 100 ponudnikov in sedaj je omogočen natančnejši vris, hkrati pa so tudi turisti izražali željo po čim bolj podrobno določeni poti. Vse ponudnike v okviru ene poti sicer povezuje tako imenovan skrbnik, ki skrbi za stik med ponudniki in STO.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407032909310420-3.jpg

Znani že prvi rezultati delovanja Banke turističnih priložnosti Slovenije

Na današnji novinarski konferenci so predstavili tudi prve rezultate po 100 dneh delovanja Banke turističnih priložnosti Slovenije. Namen banke je pospešiti nadzorovan pretok informacij o perspektivnih turističnih idejah z namenom, da se srečajo pravi ljudje in prava sredstva za uresničitev teh idej, je povedal Dejan Podgoršek s STO.

Do zdaj je banka prejela okoli 50 idejnih pologov, dva energijska pologa in vzpostavila sedem povezav med idejami in gospodarstvom. Med energijskimi pologi je izpostavil ponudbo Mestne občine Ljubljana za strokovno in finančno pomoč petim bodočim podjetjem na področju turizma, dogovori pa potekajo tudi s koprsko občino. Podgoršek je ob tem pojasnil, da namen banke ni, da kupuje ali financira ideje, ampak da gospodarstvo povezuje z idejami.

Na prireditvi Turizem in čas bo vse do 1. aprila 117 razstavljalcev predstavlja svojo turistično ponudbo, na Salonu plovil se bo predstavljalo 58 manjših plovil. Hkrati bo potekala dvodnevna kongresna borza, namenjena ponudbi in povpraševanju poslovnega turizma. Na tej strokovni, bolj specializirani prireditvi, se predstavlja 57 razstavljalcev, pričakujejo pa okoli 100 predstavnikov organizatorjev kongresov, konferenc, seminarjev ter drugih vrst srečanj. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407032909310420&cid=103&pgn=1

edolen1

April 1st, 2007, 07:16 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Lidl enters Slovenian market
15 supermarkets open, 10 more to follow soon

Lidl vstopil tudi na slovenski trg
Ljubljana - Na slovenski trg je z današnjim odprtjem 15 prodajaln vstopil nov diskontni trgovec, nemški Lidl. Ob dveh tujih diskontnih verigah in treh domačih je to že šesti diskontni trgovec na slovenskem trgu.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407032714302920-1.jpg

Tem bo po raziskavah družbe GfK Gral Iteo v roku treh let pripadel desetodstotni tržni delež, pri čemer pa v Gral Iteo dodajajo, da so prihajajoči diskontni trgovci zelo ambiciozni z vidika števila lokacij in oglaševanja, zato lahko ta delež tudi presežejo in dosežejo 15 odstotkov in več.

Že v kratkem naj bi odprli še 10 prodajaln

Lidl se je na trgu diskontnih trgovcev danes pridružil tujima Hoferju in Eurospinu, ter domačim Hardiju, Plusu in Mercatorjevem Hura. Lidl je napovedal intenzivno širjenje prodajne mreže, tako naj bi že v kratkem po besedah direktorja prodaje Gregorja Kosija odprli še deset prodajaln. Kako bodo odpirali prodajalne, je odvisno od pridobivanja dovoljenj, so pa nekatere že v gradnji, je na torkovi novinarski konferenci povedal Kosi.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407032714302920-2.jpg

Lidl obljublja le tisto, kar bi kupili tudi njihovi prodajalci

Vodstvo Lidla pričakovanega tržnega deleža na slovenskem trgu zaenkrat še ni želelo napovedati. "Slovenskega kupca je treba še prepričati," pravijo, ob tem pa dodajajo, da stavijo predvsem na ponudbo svežega sadja in zelenjave. Obljubljajo, da bodo na policah ponujali le tisto, kar bi prodajalci tudi sami kupili.

Diskonti slovenskega kupca še niso osvojili

Iz raziskave Gral Iteo iz novembra 2006, v kateri so se osredotočili na diskonte, je razvidno, da je pri slovenskih potrošnikih pogostost nakupovanja v diskontih zaenkrat še dokaj nizka. "Kljub temu, da diskonti še niso osvojili slovenskega kupca, da bi bil to njihov glavni tip nakupnega mesta, so pri njem vsekakor vzbudili zanimanje, saj je v diskontih že kupovalo 78 odstotkov odgovornih za nakupe izdelkov vsakdanje rabe," so pojasnili v družbi.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407032714302920-3.jpg

Kupci pričakujejo ugodne cene, zadovoljivo kakovost izdelkov in raven storitev

Ugotavljajo, da so diskonti v svoje trgovine privabili tako tiste, ki jim je cena osnovno vodilo nakupa, kot tudi tiste, ki za izdelke vsakdanje rabe niso pripravljeni porabiti veliko denarja, čeprav bi si, glede na dohodke, to lahko privoščili. Slednji kupci pa poleg ugodne cene pričakujejo tudi zadovoljivo kakovost izdelkov in raven storitev.

Ob tem dodajajo, da tako ne moremo govoriti o tem, katerim tipom prodajnih mest so slovenski kupci bolj oz. manj naklonjeni. Dejstvo je, da gre razvoj diskontov v skladu z segmentacijo tipov prodajnih mest na splošno, kar pa je odraz spremenjenih nakupnih navad slovenskih potrošnikov, pojasnjujejo v Gral Iteo. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407032714302920&cid=103&pgn=1

Ljubljana City

April 1st, 2007, 10:42 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

EU's biggest fall of unemployment in Slovenia

V Evropi najbolj upadla brezposelnost v Sloveniji

Največji upad brezposelnosti v EU-27 je po podatkih Eurostata zaznala prav Slovenija - s 6,5 odstotka februarja lani na 4,7 odstotka februarja letos. Stopnja brezposelnosti v evrskih državah je bila 7,3-odstotna. Eurostat uporablja svoj model za preračun brezposelnosti na mesečno raven, ki upošteva anketne podatke po metodi ILO ter podatke o registrirani brezposelnosti. Pri preračunu na mesečno raven Eurostat uporablja surove podatke in trende, zato gre za oceno. Največjo brezposelnost je sicer imela Poljska (11,8 odstotka), najmanjšo pa Danska (3,4 odstotka).

renco

April 1st, 2007, 10:45 PM

Bravo slovenci.Really impressive.:okay:

Europa.

April 2nd, 2007, 12:07 AM

wow Slovenia you are progressing at a really fast rate.. you should be an example for the rest of us :) i'm happy that you are making all of this progress.. keep it up.. all the best to our neighbors

Verso

April 2nd, 2007, 04:02 PM

^^ Thanks! Samo 4,7%! :eek2:

MBM

April 2nd, 2007, 05:28 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

EU's biggest fall of unemployment in Slovenia- Additional info

Source: Eurostat

http://shrani.si/files/brezposelnx8d8.jpg

http://shrani.si/files/brezposelnx8d9.jpg

edolen1

April 2nd, 2007, 08:25 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

IKEA to enter Slovenian market soon
Chain already popular with Slovenians

Ikea kmalu tudi pri nas

Ljubljana/Zagreb | 2.4.2007 | STA
Švedski pohištveni koncern Ikea kmalu prihaja tudi na slovenski, hrvaški in srbski trg.

Hrvaški časnik Večernji list je na svojih spletnih straneh povzel izjavo izvršnega direktorja Ikee Andersa Dahlviga. Ikea po njegovih besedah načrtuje odprtje nekaj nakupovalnih središč v naštetih državah v naslednjih dveh do štirih letih, prav tako pa tudi na Japonskem, kjer že ima dve trgovini.

http://24ur.com/media/images///extra/Apr2007//16177961.jpg
V Ikei naj bi poleg pohištva začeli prodajati tudi televizorje z ravnimi zasloni in DVD predvajalnike (Foto: Reuters)

V Ikei načrtujejo tudi širitev ponudbe v svojih prodajalnah. Poleg pohištva naj bi namreč začeli prodajati tudi televizorje z ravnimi zasloni in DVD predvajalnike, so še povzeli na spletnih straneh Večernjega lista.

Kot največji letošnji projekt so v Ikei napovedali odprtje dveh ogromnih centrov na Kitajskem v velikosti 40.000 kvadratnih metrov. Kot dodaja Večernji list, bo Ikea tako kot vsako leto tudi letos odprla 20 novih nakupovalnih centrov v različnih državah.

http://24ur.com/media/images///extra/Apr2007//16177964.jpg
Med Slovenci je Ikea zelo priljubljena, predvsem zaradi ugodnih cen in preproste dobave (Foto: Reuters)

V Ikei načrtujejo, da bodo v 237 prodajalnah v 35 državah letos ustvarili prihodke v višini 20 milijard evrov.

http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20070402_3093896.php

Great news!

And great news about unemployment as well! :cheers:

Verso

April 2nd, 2007, 08:44 PM

^^ Končno IKEA v Sloveniji! :nuts: Btw, tale thread bo tudi kmalu treba zapret. :D

edolen1

April 2nd, 2007, 09:11 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New tourist information signs on motorways and expressways

Do prepoznavnosti z obvestilnimi tablami
ponedeljek, 02.04.2007
Tekst: Anja Hreščak

LJUBLJANA - Slovenska turistična organizacija (STO) je objavila javni razpis za sofinanciranje in izdelavo obvestilnih tabel ob izvozih z avtocest in hitrih cest v Sloveniji. Na omenjenih izvozih bodo postavljene table namenjene obveščanju voznikov o kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave (naravne vrednote, zavarovana območja narave in območja Nature 2000) ter o pomembnejših turističnih znamenitostih (naravna zdravilišča in smučišča). Območje, znamenitost, spomenik, objekt ali naprava morajo biti razglašeni za varovan objekt narave ali kulturni spomenik državnega pomena in kot take jih lahko posamezni subjekti ali organizacije predlagajo za dodatno promocijo na opozorilnih tablah ob avtocestah in table tudi financirajo.

Trenutno je v Sloveniji ob izvozih z avtocest postavljenih osem kompletov opozorilnih tabel - po en par na vsaki strani ceste.

STO, ki je pobudnik in sofinancer projekta, želi spodbuditi predvsem posamezne lokalne turistične organizacije, občine, upravljalce spomenikov ali posamezne gospodarske subjekte, predvsem pa tista podjetja, ki so takšne table že postavljala, da se prijavijo na razpis in tudi financirajo postavitev ter izdelavo novih tabel ob izvozu z avtoceste za določen kraj. "Table bi bile v pomoč predvsem turistom, da bi bili o posamezni znamenitosti obveščeni in da bi jo tudi laže našli," nam je povedal Janez Jager iz STO.

STO ima letos na voljo 12.000 evrov za sofinanciranje signalizacijskih tabel, sredstva pa bodo enakovredno razdeljena med vlagatelje. Na razpisu za izdelavo in postavitev tabel lahko sodelujejo podjetja oziroma vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje, natančneje navedene na Darsovi spletni strani, vsa razpisna dokumentacija pa je dostopna na spletni strani STO. Zainteresirani vlagatelji, torej lokalne turistične organizacije, upravljalci spomenikov, naravnih zdravilišč, smučišč ter občine in gospodarski subjekti, se morajo na razpis prijaviti najpozneje do 8. maja 2007.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/237616/

Ljubljana City

April 2nd, 2007, 09:17 PM

^^

To so tiste rjave, a ne?

edolen1

April 2nd, 2007, 09:51 PM

Jap. :)

LoKeY

April 2nd, 2007, 10:12 PM

Aja, te table za prepoznavnost so lahko tle ob cestah itd... medtem ko so morali gostinci tiste modro-bele table umakniti, oz. premakniti enih 50 metrov stran od ceste... go figure. Kdo ti bo pol tako malo tablco sploh vidu med kravami na pašniku tam nekje na sredini :nuts:

SinCity

April 3rd, 2007, 01:19 AM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

EU's biggest fall of unemployment in Slovenia

Thats excellent news. Well done Slovenia! :okay:

edolen1

April 3rd, 2007, 08:14 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Spar Slovenija increases sales by 12%
New investments on the horizon

Spar lani za 12 odstotkov povečal promet
STA
finance@finance.si

Promet druge največje trgovske družbe na slovenskem trgu, Spara, se je lani povečal za 12 odstotkov. Rast prometa načrtujejo tudi letos in prihodnje leto

Trgovska družba Spar je lani ustvarila 553 milijonov evrov prometa, kar je za 12 odstotkov več kot leta 2005. Lani je Spar za investicije namenil 45 milijonov evrov, letošnje investicije pa naj bi presegle 100 milijonov evrov. "Pomembno je, da rastemo. Dokler rastemo bomo uspešni," je na današnji novinarski konferenci dejal generalni direktor Spar Slovenije Igor Mervič, ki je rast druge največje trgovske družbe na slovenskem trgu napovedal še za letošnje in prihodnje leto. Konec leta je celotna prodajna površina znašala dobrih 103 tisoč kvadratnih metrov, kar je za 16,9 odstotka več kot leto poprej. Obisk kupcev se je lani v primerjavi z 2005 povečal za 12,3 odstotka. Spar je odprl šest trgovin (v Brežicah, Dravogradu, Vojniku, Černelavcih, Ormožu, Rogaški Slatini) in dva megamarketa Interspar, s prodajno površino nad štiri tisoč kvadratnih metrov (v Mariboru in na Ptuju). Spar bo tudi letos širil svojo prodajno mrežo. V okviru centrov, ki jih v Novi gorici in Kranju gradi skupina Hypo, bodo odprli dva nova megamarketa, s čimer se bo število Sparovih megamarketov zvišalo na 11. V Novi Gorici center že gradijo, v Kranju bodo temeljni kamen položili v sredo. Maja in julija bodo velika Sparova marketa odprli na Vrhniki in v Litiji.

Evro je povzročil umiritev potrošnje

Sicer pa se kolač trgovcev manjša, pravi Mervič. Promet z živili se je decembra lani znižal za 11 odstotkov, januarja za dva odstotka v primerjavi z januarjem 2005. "Evro je povzročil tudi umiritev potrošnje," je dejal. Po njegovih besedah se je promet v Sparu sicer povečal. Sicer je uvedba evra močno zaznamovala trgovinski sektor v letošnjem letu. Po Mervičevih besedah je bil prehod v tehničnem smislu brezhiben, tudi sicer si Slovenija zasluži vse pohvale. Zvišanja cen v trgovini zaradi uvedbe ni bilo, pravi. A po štirih mesecih zniževanja cen je počasi pričakovati povišanja, dodaja. Kot je poudaril, je treba ločiti med spremembami cen zaradi evra in normalnim povišanjem cen. "V Sparu so cene znižane že štiri mesece, po uradnih podatki pa imamo že dva meseca deflacijo," je povedal Mervič, ki ga marčno zvišanje cen preseneča. "Dosti umetno zadržujemo cene proizvajalcev, izdelkov," je pojasnil in dodal, da se bodo cene enkrat morale sprostiti.

Ljubljanski Citypark bo pridobil pet tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin

Mervič je spregovoril še o načrtovanih širitvah nakupovalnih centrov v Ljubljani, Mariboru in Celju. Konec letošnjega poletja bodo predvidoma odprli pet tisoč kvadratnih metrov novih prodajnih površin v ljubljanskem centru Citypark. Odprlo se bo 18 novih trgovin, katerih, Mervič ni želel razkriti, ker pogodbe še niso dokončno podpisane. Je pa povedal, da je načrtovana širitev trgovine H&M. V mariborskem Europarku so zgradili garažno hišo, marca so odprli 20 novih trgovin, a nakupovalni center po Mervičevih besedah še ni končan. "Svojo končno podobo bo dobil avgusta z odprtjem celotnega novega kompleksa," je povedal.

http://www.finance.si/?MOD=show&id=178917

MBM

April 5th, 2007, 12:45 AM

Populacije v slovenskih mestih :

http://www.citypopulation.de/Slovenia.html

Spodnji podatki so za leto 2005, in prikazujejo aglomeracije.

jasno mi je, da ma MB 91.000 folka če se šteje po stari ureditvi (brez Peker, limbuša, Miklavža, Razvanja, Slivnice, Brezja, Kamnice), ni mi pa jasno kak lahko ma lj brez aglomeracij 247.000 folka.

Vir je naveden kot statistični urad Slovenije

Ljubljana 249,442
Maribor 106,258
Kranj 38,661
Celje 36,576
Nova Gorica 16,024

Verso

April 5th, 2007, 01:04 AM

MBM

April 5th, 2007, 01:41 AM

^^ A Celje ima samo za 207 prebivalcev predmestij? :lol: Eh, jaz temu ne verjamem preveč, o Kranju se nikoli (niti s predmestji) ni govorilo kot o tretjem največjem slovenskem mestu. Ljubljana s predmestji pa tudi ne more imeti bistveno manj od 300.000 prebivalcev (mogoče 290.000). Sploh pa mi ni jasno, kako imajo to napisano: tukaj (http://www.citypopulation.de/Slovenia.html) so eni podatki, ko klikneš "Run", pa drugi! :S

Sploh pa ne vem, kaj se smejim Celju; po njihovih podatkih naj bi Ljubljana imela za samo 1.670 prebivalcev predmestij. :) Vem, da Ljubljana nima veliko predmestij, ampak to je pa popolnoma neverjetno!

Ko greš pod run so stari podatki , morš gleat na prvotni strani, kjer so novi podatki. Lahko pa trdim, da so vsaj kar se Maribora tiče pravilni, ker so prav šteli naselja ki se držijo mesta.

Pa kolker je meni znano je Kranj večji od Celja, in da je mišljenje o Celju kot o 3. največjem mestu napačno.

Aja pa če pogleaš nov epodatke boš vido, da ma osrednjeslovenska regija že preko 500.000 prebivalcev :) OsrednjaSLO se je povečala za 13.300, mi "podravci" pa smo dobli 9000 folka :banana:

MBM

April 5th, 2007, 02:10 AM

za štos sem primerjal velikosti slovenskih mest (iz iste nadmorske višine, z istim merilom)

Seštel sem prebivalstvo vseh teh mest in dobil : 540982 (da mi nebi kdo kaj očital sem vzel številke iz popisa 2002)

http://shrani.si/files/mestaxeqj.jpg

Verso

April 5th, 2007, 02:44 AM

^^ Wow! Pa precej točno obrobljeno!

Ljubljana City

April 5th, 2007, 06:49 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Flights between Portorož and Belgrade
And charters to Rome

Spet poleti iz Portoroža v Beograd

Letalo naj bi opravilo še čarterski polet v Rim in nazaj

Portorož – Prihodnji teden bi se morali dokončno odločiti in takoj zatem podpisati pogodbo med Aerodromom Portorož in srbskim letalskim prevoznikom Jat, po kateri bi junija poskusno (sprva za tri mesece) uvedli redno letalsko progo med Beogradom in Portorožem. Hkrati naj bi bi letalo opravilo še čarterski polet v Rim in nazaj. »Zamisel smo dolgo pripravljali. Res bi bila škoda, če je ne bi uresničili,« je včeraj za Delo povedal Zmago Skobir iz Aerodroma Ljubljana, večinskega lastnika portoroškega letališča.

Zamisel je podprla tudi Slovenska turistična organizacija (STO), to nam je potrdil direktor Dimitrij Piciga. V petek bodo na občinskem strateškem svetu za turizem o tem razpravljali tudi portoroški turistični delavci; načelno soglasje so sicer že dali.

Portoroško letališče je že imelo redno letalsko progo z Beogradom. Vzpostavili so jo konec osemdesetih let in kmalu ugotovili precejšnje zanimanje predvsem srbskih potnikov, ki so radi prihajali v Portorož, Istro in Trst. Letala so bila 70-odstotno zasedena.

Pred začetkom osamosvojitvenih procesov v nekdanji Jugoslaviji je proga propadla. Zdajšnje razmere spet kažejo povečano zanimanje srbskih gostov za Istro in Slovenijo, veliko bolj so naklonjeni letalskemu potniškemu prometu, še zlasti ker naj bi povratna vozovnica med Beogradom in Portorožem stala samo od 150 do 170 evrov.

Jat je pripravljen enkrat na teden z lastnim poslovnim tveganjem poskusno leteti v Portorož, in sicer ob sobotah popoldne z letalom ATR 72, ki lahko pripelje 66 potnikov. S toliko ljudmi lahko v Portorožu pristane, zaradi prekratke steze pa lahko vzleti samo s 40.

http://www.delo.si/images/iman/aerodrom_portoroz221.jpg
Prihodnji teden bi se morali dokončno odločiti podpisati pogodbo med Aerodromom Portorož in srbskim letalskim prevoznikom Jat, po kateri bi uvedli redno letalsko progo med Beogradom in Portorožem

Ljubljana City

April 5th, 2007, 07:25 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Ljubljanska Banka enters the banking market of Kosovo

Today, the Nova Ljubljanska Banka (NLB) signed the contract on the acquisition of a 50.14% stake in Kasabank sh.a., Prishtina, Kosovo. This brought it to the market of Kosovo, where it was not present before, which is in accordance with the strategic goals of expansion and growth in operations of the NLB Group on the SEE markets.

Prishtinë, 5 April 2007 - The purchase of the majority capital stake in Kasabank opens the door to an even closer co-operation and strengthening of good economic relationships between Slovenia and Kosovo, where several Slovene companies are already present. The goal of the NLB Group on this market is to offer a complete banking and financial service and quality client monitoring. The NLB Group has adequate knowledge in different financial areas and rich experience to stimulate the potential of the developing market of Kosovo. Kasabank is the third largest bank on the banking market of Kosovo. It started operating in 2002. During this time it has developed into a bank with the most wide-spread retail branch network in Kosova with more than 60 branches. Its total assets as at 31 December 2006 stood at 128.6 million euros and its market share was 12.3%.

The NLB Group today

The NLB is the parent bank of the NLB Group. The NLB Group has 58 members in 18 markets, 15 of which are banks, 11 leasing companies, 11 factoring and forfeiting companies, 4 insurance companies, 1 asset-management company and 16 companies engaged in other activities. The NLB Group is a trust-worthy partner to more than three million clients. With 1,500 correspondence relations in 140 countries, the NLB Group is the leading Slovenian international financial group. The NLB group has 8,200 employees.

International credit ratings that allow the NLB Group access to international financing sources on favourable terms are: Moody's A2, Fitch A- and Capital Intelligence A.

In 2006 the renowned magazine The Banker declared the NLB the best bank in Slovenia, and NLB Tutunska banka the best bank in Macedonia. In terms of Tier 1 capital and in terms of its total assets, the NLB ranks 8th and 9th, respectively, among all banks in Central and Eastern Europe (The Banker, July 2006). In 2006 the NLB was named country winner bank in Slovenia by the financial magazines Global Finance and Euromoney for the ninth time in a row. (Source: NLB Public Relations)

Source: ECIKS

edolen1

April 5th, 2007, 08:06 PM

Rekec, sem presenečen, da si priključil Šempeter pri Gorici Italiji..

Link do karte obeh mest z jasno označeno mejo: http://www.nova-gorica.si/karta_mesta/index.html

:)

edolen1

April 5th, 2007, 08:22 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

UMAR: 2007 GDP growth 4.7%, inflation 2.2%
Polled unemployment to reach 5.7% this year, salaries to rise by 2.9%

UMAR: Gospodarska rast bo višja, inflacija nižja
Ljubljana - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2007, s katero se je danes seznanila vlada, izboljšal svoje napovedi iz lanske jeseni.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070405161042101-1.jpg

Medtem ko je še pred šestimi meseci za letos Sloveniji napovedoval 4,3-odstotno gospodarsko rast, je zdaj to oceno zvišal na 4,7 odstotka. Za pol odstotne točke na 2,2 odstotka pa je znižal napoved o letošnji povprečni inflaciji, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal direktor UMAR Janez Šušteršič.

Rast izvoza naj bi ostala med devetimi in desetimi odstotki

Eden od generatorjev lanske gospodarske rasti, izmerjene v višini 5,2 odstotka, je bilo izvozno povpraševanje. Za letos na UMAR pričakujejo, da se bo rast izvoza v naslednjih letih ohranila na podobni ravni kot lani, torej med devetimi in desetimi odstotki. "Deloma zato, ker se konjunktura v svetovnem gospodarstvu ne umirja, poleg tega se iz leta v leto povečuje delež Slovenije na teh trgih, kar omogoča ohranjanje visoke rasti izvoza," je pojasnil Šušteršič.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070405161042101-2.jpg

Nižja inflacija je pripeljala do 12 odstotne rasti investicij

Najpomembnejši dejavnik lanske visoke gospodarske rasti so bile po Šušteršičevih besedah investicije, katerih obseg se je realno povečal za 12 odstotkov. Visoko rast investicij je mogoče pojasniti z nižjo inflacijo in posledično nižjimi obrestnimi merami, visokimi investicijami v cestno infrastrukturo ter stanovanja, deloma pa tudi z zelo toplim vremenom ob koncu leta. V naslednjih dveh letih naj bi se rast investicij gibala med šestimi in sedmimi odstotki. Visoko investicijsko dejavnost med drugim dokazujejo podatki o izkoriščenosti zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih, ki je že skoraj dosegla 90 odstotkov. Poleg tega o visoki stopnji investicijske dejavnosti priča tudi visoka rast števila izdanih gradbenih dovoljenj v zadnjih nekaj letih, je še povedal Šušteršič.

Ugodna dohodninska napoved bo povečala potrošnjo gospodinjstev

Gospodinjstva bodo letos po napovedih UMAR trošila več kot lani. Njihova poraba naj bi se letos povečala za 3,8 odstotka, v naslednjih letih pa naj bi se umirila na ravni 3,5 odstotka. Glavni razlogi za tako visoko napoved so davčna razbremenitev pri dohodnini in tudi pričakovani višji rasti zaposlenosti ter plač, je povedal Šušteršič.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070405161042101-3.jpg

Stopnja nezaposlenosti naj bi še naprej upadala

Na trgu dela se še naprej pričakuje solidna rast zaposlovanja - po lanskih 1,2 odstotka naj bi letos ob nekoliko nižji gospodarski rasti dosegla 0,9 odstotka. Realna rast plač se pričakuje na ravni 2,9 odstotka, kar je po oceni UMAR še dovolj zmerno, da bo še omogočilo ohranjanje makroekonomskih ravnovesij. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi se letos znižala na 5,7 odstotka. Najvišjo rast zaposlovanja je opaziti v gradbeništvu in poslovnih storitvah.

Svetla napoved tudi za prihodnje leto

UMAR je izboljšal tudi napovedi za prihodnje leto. Gospodarska rast bo tako namesto jeseni napovedanih 4,2 odstotka v letu 2008 dosegla 4,4 odstotka, medtem ko bi se v letih potem lahko gibala med štirimi in 4,5 odstotka. Na srednji rok je gospodarstvo po oceni UMAR sposobno rasti hitreje, je komentiral Šušteršič. Inflacija naj bi se v letu 2008 zvišala na 2,5 odstotka, na tej ravni pa ostala tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070405161042101-4.jpg

Za rast nad petimi odstotki bo treba še več vlagati v raziskave in razvoj

V prihodnjih letih bo gospodarska rast v veliki meri odvisna od nadaljnjega izvajanja reformnih ukrepov in predvidenih infrastrukturnih projektov. Za skok gospodarske rasti na raven prek pet odstotkov v prihodnjih letih, ki je predvidena v vladnih strateških dokumentih, pa bi se moral po ocenah urada tempo sprememb v primerjavi s preteklimi leti še pospešiti, predvsem na področju reform trga dela, vlaganj v raziskave in razvoj ter krepitve inovacijskih dejavnosti.

Bajuk: Dejansko se lahko zgodi, da bo gospodarska rast še nekoliko višja

Pomladanska napoved UMAR služi finančnemu ministrstvu kot ena izmed podlag za pripravo državnega proračuna. S tega vidika je finančni minister Andrej Bajuk dokument po seji vlade ocenil kot dobro podlago za nadaljnje delo. Izrazil je zadovoljstvo, da UMAR spreminja pričakovanja za leto 2007. Zvišanje napovedi o gospodarski rasti za 0,4 odstotne točke se mu zdi razmeroma ugodno in še kar realno. "Mislim, da se nam dejansko lahko zgodi, da bo rast še nekoliko višja, saj ni znakov, da bi se gospodarska rast zniževala - niti v Sloveniji niti drugod po Evropi," je dejal. (STA/Foto STA, BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14070405161042101&cid=103

:banana: