[SLOVENIJA/SLOVENIA] - Gospodarstvo & razvoj ARHIV/Economy & Development ARCHIVE

[Ljubljana City]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

SLOVENIAN PROJECTS, ECONOMY AND OTHER NEWS III

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Flag_of_Slovenia.svg/600px-Flag_of_Slovenia.svg.png

http://www.earthstation9.com/Maps/slovenia-map.jpg

http://www.debelak.biz/vip/fotos/slovenija_mala3.gif

The Anthem - Zdravljica (http://www.uvi.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/zdravljica-instr.mp3)

Some general information:

Area: 20,273 km2
Population: 2,013,597 (Jul. 2007), 99.3 inh. per km2
Capital city: Ljubljana
Language: Slovene; also Italian and Hungarian in nationally mixed areas
Currency: Euro (EUR)
GDP per capita (2006): $23,250
GDP growth rate (2006): 5.2 % (Q1 2007: 7.2 %)
HDI (2004): 0.910

Independence: 25.06.1991
Member of EU: 01.05.2004
Member of NATO: 29.03.2004

President of the Republic: Dr. Janez Drnovšek
Prime Minister: Janez Janša
Government: Prime Minister, 15 Ministers, 2 Ministers without Portfolio
National Assembly: 90 deputies (88 elected representatives of the parliamentary parties and one representative each from the Italian and Hungarian national communities).
National Council: 40 elected representatives of employers, employees, farmers, tradesmen and the self-employed, as well as from the non-economic sector and local interest groups.
Conventional long/short form: Republic of Slovenia, Slovenia
Local long/short form: Republika Slovenija, Slovenija


LINKS TO OLDER THREADS

SLOVENIA NEWS - Slovenian projects, economy and other news I (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?p=7769414#post7769414)
SLOVENIA NEWS - Slovenian projects, economy and other news II (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=397206)

[edolen1]

W00t! Best of luck to number three! :D

[edolen1]

And we're starting off with news about Adria Airways. :cheers:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways completes capital increase
Airline now able to buy two new CRJ-900s

Dokapitalizacija za nakup letal

Ljubljana | 6.4.2007 | STA/D.L.
Končana je dokapitalizacija Adrie Airways. Z vplačanimi sredstvi bo naš letalski prevoznik kupil dve letali.

http://24ur.com/media/images///extra/Mar2007//16169299.jpg
Adria bo kupila dve stosedežni letali (Foto: Adria Airways)

Potem ko so lastniki Adrie Airways na februarski skupščini potrdili predlagano dokapitalizacijo družbe je bilo v četrtek uspešno zaključeno tretje, zadnje vplačilo delnic za dokapitalizacijo Adrie.

Podpora razvoja flote slovenskega letalskega prevoznika je v času pred začetkom predsedovanja Slovenije Evropski uniji bistvenega pomena. Z uspešnim konkuriranjem ostalim prevoznikom na letih znotraj Evropske unije bo Adria Airways pridobila na prepoznavnosti, kar ji bo omogočalo razvoj in rast tudi v prihodnje.

Kapitalska družba (Kad) je v procesu dokapitalizacije vplačala 406.218 delnic v skupni vrednosti 10,97 milijona evrov in tako svoj lastniški delež povečala na 77,19 odstotka, so sporočili iz Kad. Slovenski odškodninski družbi glede na delež pred dokapitalizacijo po povečanju osnovnega kapitala družbe pripada 20 odstotkov Adrie.

Vplačana sredstva delničarjev bodo Adrii Airways zagotovila nakup dveh 100-sedežnih letal. Nakup dodatnih dveh letal srednje velikosti je ena od bistvenih priprav slovenskega letalskega prevoznika na povečanje prometa v času predsedovanja Slovenije EU. V tem času je namreč pričakovati povečano frekvenco letov na obstoječih linijah, odprtje novih linij in prilagodljivost povpraševanju na trgu, ocenjujejo v Kad.

http://24ur.com/media/images///extra/Jul2005//6052936.jpg
Slovensko predsedovanje EU lahko izkoristi tudi Adria in poveča svojo prepoznavnost na evropskih trgih (Foto: POP TV)

Adria Airways je lani kljub težkim tržnim razmeram izboljšala svoje poslovanje predvsem s pomočjo optimiziranja stroškov, kar je eden od ključnih elementov razvoja tudi v prihodnje. V primerjavi z letom poprej je Adria povečala tako število prepeljanih potnikov kot zasedenost kabine in posledično tudi prihodke.
Kot je znano, bo Adria floto, v kateri je trenutno sedem manjših Canadairovih letal regional jet 200, trije airbusi A320, eno letalo boeing 737-500 in dve Saabovi letali, predvidoma maja razširila z dvema 90-sedežnima Canadairovima letaloma.

http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20070406_3094274.php

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Perutnina Ptuj to build new facility near Sarajevo
Facility meant for Bosnian market and exports as well

Perutnina Ptuj bo gradila v bližini Sarajeva
Ptuj - Perutnina Ptuj bo letos največje investicije namenila v Bosno in Hercegovino. Tako bo v Brezi v bližini Sarajeva zgradila sodobno tovarno perutninskih izdelkov. Izdelki ne bodo na voljo le na bosansko-hercegovskem trgu, temveč se bodo izvažali tudi na druga tržišča širše v regiji, so po današnjem obisku predstavnika islamske skupnosti v Sloveniji muftija Nedžada Grabusa v Perutnini Ptuj sporočili iz tega ptujskega podjetja.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407040613065739-1.jpg

S tem bo družba okrepila svojo prisotnost v Republiki srbski in Federaciji BiH, kjer je večinska zastopanost islamskega prebivalstva, katerih prehrambene navade narekujejo tudi specifičnosti v tehnološki obdelavi perutninskega mesa. Te Perutnina Ptuj v celoti izvaja, zagotavljajo v družbi.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407040613065739-2.jpg

Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser je ob tem poudaril, da vsi postopki v Perutnini Ptuj potekajo po mednarodnih živilskopredelovalnih standardih in certifikatih, ter izpostavil standarde tehnološke obdelave perutninskega mesa in izdelkov za kulture in religiozne vrednote islamskega prebivalstva. Za potrošnike islamske veroizpovedi je namreč tako v Sloveniji kot v Bosni in Hercegovini dodatna prednost njihovih blagovnih znamk certifikat Halal. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407040613065739&cid=103&pgn=1

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

After warm winter, Upper Carniola tourism expects better summer
Bled almost completely full, Kranjska Gora and Bohinj have more vacancies for Easter

Turizmu na Gorenjskem se po slabši zimi obeta boljše poletje
Bled - Medtem ko je zelena zima zmanjšala obisk v gorenjskih turističnih krajih, pa si turistični delavci obetajo precej boljše vreme in večji obisk spomladi in poleti.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070408104204107-1.jpg

Napoved glavne sezone so že velikonočni prazniki, ki bodo glede na dosedanje rezervacije za Bled uspešni in boljši kot lanski. V Kranjski Gori bo obisk ostal približno na ravni lanskega. Prav tako pa bo tudi v Bohinju, kjer velikonočni prazniki še niso napoved poletne sezone, temveč kombinacija zimske in pomladanske ponudbe.

Pomembno je vreme

Na Bledu je skoraj polovica hotelov v času velikonočnih praznikov glede na rezervacije zasedena kar stoodstotno. Ostali hoteli pa bodo zasedeni vsaj 70-odstotno. Ob tem velja omeniti, da pri teh praznikih veliko vlogo odigra tudi vreme, saj se še zlasti Italijani ob lepem vremenu odpeljejo tudi na nenapovedane krajše počitnice, je pojasnila v. d. direktorice zavoda za pospeševanje turizma Turizem Bled Eva Štravs Podlogar. Ob tem je dodala, da bo k dobremu obisku prispevalo tudi to, da je svoja vrata že odprlo igrišče za golf, s 1. aprilom pa tudi kamp, kjer v primeru lepega vremena pričakujejo 300 gostov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070408104204107-2.jpg

Od poletne sezone veliko pričakujejo

Ob dobrih obetih za velikonočne praznike Štravs Podlogarjeva pričakuje tudi dobro poletno sezono, saj so veliko vlagali v turistično ponudbo in njeno promocijo. "Lani smo beležili odstotek manj prihodkov kot leto pred tem, v letošnjem letu pa zopet pričakujemo dobro in uspešno sezono," je poudarila Štravs Podlogarjeva.

V Lokalni turistični organizaciji Bohinj so pojasnili, da je zasedenost turističnih nočitvenih zmogljivosti od 40 do 50 odstotna, nekoliko slabše zasedene pa so zasebne sobe in apartmaji. V celoti se sicer za velikonočne praznike v Bohinju obeta približno enako število nočitev kot lani.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070408104204107-3.jpg

V Bohinju smučarska sezona še traja

V Bohinju, kjer bo za praznike le približno 30 odstotkov domačih gostov, imajo zaenkrat še smučarsko ponudbo, ki jo kombinirajo s spomladansko. Še zlasti v dopoldanskem času se ljudje pogosto odločijo za smuko na Voglu, kjer je meter in pol snega. Ob tem so letos v Bohinju pripravili tudi posebno velikonočno paketno ponudbo, v kateri so prvič združili celotno turistično ponudbo destinacije.

Ker velika noč še precej diši po zimi, so ti prazniki v Bohinju le težko pokazatelj poletne sezone. Si pa glede na zadovoljivo zanimanje za poletje v Bohinju obetajo dobro poletje. Veliko vlogo pa bo znova odigralo vreme.

V Kranjski Gori je napovedana zasedenosti hotelskih zmogljivosti v času velikonočnih praznikov približno 60-odstotna, ker je približno enako kot v preteklem letu. Bistveno slabše je v zasebnih sobah in apartmajih, ki v tem času, tako kot v istem obdobju v preteklih letih, ne beležijo večje zasedenosti. Po podatkih Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora sicer največ gostovo prihaja iz Italije ter iz Velike Britanije, Madžarske in Belgije.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070408104204107-4.jpg

V zdraviliščih dober obisk med velikonočnimi prazniki

Med velikonočnimi prazniki dober obisk pričakujejo tudi v zdraviliščih, zasedenost naj bi dosegla okrog 65 odstotkov, je povedal sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Rudi Rumbak. Po mnogih slovenskih zdraviliščih so pripravili dvodnevne ali tridnevne velikonočne pakete, s katerimi privabljajo goste.

Po Rumbakovi oceni na dobro zasedenost vpliva tudi ugodna vremenska napoved in dejstvo, da je letos velika noč v začetku aprila. Med gosti v zdraviliščih bo med velikonočnimi prazniki tudi velik delež tujih gostov, predvsem iz Italije in Avstrije. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14070408104204107&cid=103

[Ljubljana City]

^^

Ljubljana is completely packed these days :)

[edolen1]

I noticed on Friday.. Waay too many tourists.. :D

[Ljubljana City]

I noticed on Friday.. Waay too many tourists.. :D

Good thing you made a reservation in Sushimama :D Did you like it?

[edolen1]

Yup, was very good! Though I didn't like the sushi very much, I liked the other stuff though.. :)

It was pretty expensive though! €43 for two soups, two main courses, a plate of sushi and some drinks.. Oh well, it's some nice stuff to eat every once in a while. :)

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Post of Slovenia to cooperate with Macedonian postal service
Entry into ownership structure not excluded

Pošta Slovenije bo sodelovala z makedonsko pošto
Maribor - Vodstvo Pošte Slovenije je danes v Mariboru z makedonskimi partnerji podpisalo pismo o nameri o skupnem poslovnem sodelovanju med slovensko pošto in Pošto Makedonije. Kot je ob podpisu dejal generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc, si od sodelovanja obetajo predvsem izboljšanje pogojev za medsebojno izmenjavo poštnih pošiljk, kar bi obema stranema omogočilo pripravo konkurenčnih rešitev za svoje stranke, pri čemer slovenska stran računa predvsem na slovenska podjetja v Makedoniji.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407040613014339-1.jpg

Hauc je ob tem še dodal, da bodo v naslednjem obdobju opravili tudi skrbni pregled makedonske pošte in tako preučili njihove zmogljivosti in nadaljnje možnosti sodelovanja, pri čemer ni izključil niti možnosti lastniškega povezovanja, o čemer pa bosta zadnjo besedo imeli obe državi kot stoodstotni lastnici obeh pošt. Odločitev o nadaljnjih korakih bodo sprejeli predvidoma do konca avgusta, torej šele potem ko bodo natančno opravili pregled razmer v omenjeni pošti, je še dodal generalni direktor Pošte Slovenije.

V Makedoniji si obetajo izmenjavo slovenskih izkušenj

Podpis pisma o nameri je po besedah generalnega direktorja makedonske pošte Sadule Izairija pomemben tudi za njih, saj si od tega dogodka obetajo tudi izmenjavo slovenskih izkušenj na področju investicij v poštno omrežje ter na področju integracije v Evropsko unijo. Makedonska pošta je sicer pred dobrima dvema mesecema postala delniška družba, zaposluje 2400 ljudi in ima 351 poštnih uradov po vsej državi. Kot je dejal Izairi, imajo velike možnosti za nadaljnji razvoj, za kar pa bo najbolj pomembno dobro upravljanje in dodatne investicije.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407040613014339-2.jpg

Sporazume sklenili že s poštami na Hrvaškem, v Črni gori in Albaniji

Sicer pa je tokratni podpis že četrti v zadnjem času, potem ko so pred tem enake sporazume sklenili že s poštami na Hrvaškem, v Črni gori in Albaniji. "Naš cilj je poenostaviti sodelovanje poštnih uprav na tem območju, ki bo nekoč tako ali tako del Evropske unije. Zato v prihodnosti načrtujemo, da bi se poštne uprave nekdanje skupne države dogovorile za posebne pogoje medsebojnega poslovanja, ki pa morajo biti v skladu z evropskimi in svetovnimi sporazumi," je dejal prvi mož Pošte Slovenije in dodal, da za zdaj nimajo v načrtu nobenega novega podpisa pisma o nameri.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407040613014339-3.jpg

Kot je dejal Hauc, gre pri namerah Pošte Slovenije na prostorih nekdanje skupne države tudi za to, da si tam čim prej zagotovijo ugoden položaj. "Nekdo pač mora prvi vzpostaviti stike s poštami v teh državah, zato bi bilo nesmiselno, da bi na omenjenih zelo perspektivnih območjih čakali še deset ali 15 let, namesto da bi si ustvarili prednost pred konkurenco," je še povedal generalni direktor Pošte Slovenije. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407040613014339&cid=103&pgn=1

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Triglav with 22% increase in profits
Next targets in region Krajina Kopaonik in RS and Vardar in Macedonia; interested in entering NLB's ownership structure

Vodstvo Triglava z lanskim poslovanjem zelo zadovoljno
Ljubljana - Zavarovalnica Triglav je lani ustvarila 7,1 milijarde tolarjev (29,8 milijona evrov) čistega dobička, kar je 22 odstotkov več kot predlani.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407040616523085-1.jpg

Dobiček pred davki je znašal 10,5 milijarde tolarjev (43,9 milijona evrov), kar je za 23 odstotkov več kot leto prej in 14 odstotkov več od načrtov. "To je bilo najuspešnejše leto v zgodovini zavarovalnice," je ocenil predsednik uprave Andrej Kocič. Med cilji je izpostavil širitev v regiji.

Tržni delež skorajda 45-odstoten

"Zavarovalnica Triglav je lani poslovala zelo uspešno," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Kocič. Lani je obračunala 158,1 milijarde tolarjev (661,7 milijona evrov) bruto premij, kar je sedem odstotkov več kot leto prej. Obračunani bruto zneski škod so se povečali za šest odstotkov in znašali 82,2 milijarde tolarjev (343,5 milijona evrov). Lani je Triglav skupaj z zdravstveno zavarovalnico povečal skupni tržni delež za 0,6-odstotne točke na 43,5 odstotka.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407040616523085-2.jpg

Razmere doma so zelo konkurenčne

Vodstvo si je po Kocičevih besedah za cilj na domačem trgu postavilo ohranitev tržnega položaja. "Razmere doma so zelo konkurenčne, vendar je Triglav v zelo dobrem položaju," je dejal, a izpostavil, da je za njih ključna širitev v regiji. "Naš cilj je biti največja in najmočnejša zavarovalniška skupina v jugovzhodni Evropi," je poudaril. Lani je Triglav kupil Lovčen v Črni gori in Kopaonik v Srbiji. "Z lanskimi rezultati slednjega sicer nismo zadovoljni, vendar bodo za nas bolj ključni letošnji," je povedal Kocič.

Triglav načrtuje vsaj en prevzem v tujini

Triglav po njegovih besedah letos načrtuje vsaj en prevzem v tujini. Po skrbnem pregledu in vrednotenju zavarovalnice Krajina Kopaonik iz Banja Luke nadaljuje pogajanja o nakupu. Skrbni pregled in vrednotenje zavarovalnice Vardar iz Makedonije še poteka. "Ko bo to končano, se bomo odločili, ali nadaljujemo pogajanja ali ne," je zatrdil Kocič. Triglav se je že odločil za sodelovanje v dokapitalizaciji Metals Banke iz Novega Sada v višini, da bo ohranil šestodstotni delež. "Zanimajo pa nas tudi ukrajinski, romunski, bolgarski in albanski trg," je dodal Kocič.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407040616523085-3.jpg

Triglav bi si želel povezovanja z veliko banko

Vodstvo Triglava je po njegovih navedbah zadovoljno tudi z lanskim bančnim delom poslovanja. Abanka, Triglav je njen največji lastnik, je za zavarovalnico po njegovih besedah zelo pomembna. "Tudi v prihodnosti nanjo zelo računamo," je dejal Kocič in dodal, da strateško partnerstvo s to banko ocenjujejo kot dobro.

"Glede na našo dimenzijo bi si želeli povezovanja z veliko banko, pri čemer je za nas zelo pomembna njena razvojna strategija. Želimo banko, ki se želi širiti na podobno področje kot mi," je pojasnil Kocič. Izstop iz lastništva Abanke in povezovanje z NLB so po njegovih navedbah "možnosti". "O tem se bomo odločali, ko bodo ti predlogi prešli v zaključno fazo," je dejal. Glede morebitne bodoče lastniške strukture Abanke pa je dodal, da si v njej želijo podjetij, ki Triglavu ne bi bila konkurenčna.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407040616523085-4.jpg

Kljub tožbi Triglav še zmeraj sodeluje s Klemenčičevo

Kocič je priznal, da z lanskim poslovanjem finančne družbe Triglav Naložbe niso zadovoljni. "Kot nadzorni svet nismo bili zadovoljni, zato smo upravi naložili, naj predlaga ukrepe za hitro izboljšanje stanja," je dejal. Razmišljanje, ali bodo upravo družbe zato zamenjali, je po njegovih besedah še preuranjeno.

Triglav po Kocičevih besedah proti nekdanji predsednici uprave Nadi Klemenčič nadaljuje začete postopke, novih pa proti njej ni sprejel. Potrdil pa je tudi sodelovanje z njenim podjetjem. "Triglav posluje z 42 družbami za zavarovalno posredovanje, tudi s tistim, ki je v lasti Klemenčičeve. Vendar gre za odločitev, ki je nismo sprejeli mi, ampak komitent" je poudaril. Kot je navedel, za njih sodelovanje ni sporno; pomembno je, da ta podjetja delo opravljajo korektno in uspešno. (STA/Foto STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407040616523085&cid=103&pgn=1

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Smoking ban to be sent to Parliament this week

Vlada predvidoma že ta teden o protikadilski noveli
ponedeljek, 09.04.2007 13:48
Tekst: (sta)

LJUBLANA - Vlada bo predvidoma ta teden obravnavala novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki jo je na prvi delovni dan letošnjega leta v javno razpravo poslalo ministrstvo za zdravje.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/35d51fd1688aeb361914b4918dd297ad.jpeg
Kadilnica bo po definiciji iz novele prostor, ki ga lahko lastnik, najemnik ali upravitelj javnih in delovnih prostorov določi in posebej uredi izključno za kajenje. Novela pa ohranja že uveljavljeno popolno prepoved kajenja v vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah ter slaščičarnah in mlečnih restavracijah. Zato v teh prostorih tudi kadilnice ne bodo dovoljene.

Glavna usmeritev novele, ki jo je javnost večinoma naklonjeno sprejela, je že dolgo napovedovana razširitev prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih. V noveli ni več izjem, ki jih dopušča sedaj veljavni zakon glede kajenja v za ta namen ločenih prostorih.

Novela naj bi dopustila kajenje le še v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni s tobačnim dimom onesnaženemu zraku. Kot izjemo popolni prepovedi kajenja novela navaja odprte javne in delovne prostore, posebej za kadilce določene hotelske sobe, bivalne prostore v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih in zaporih, kadar v njih živijo samo kadilci, ter kadilnice. V teh se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi.

Zvišana starostna meja za nakup tobačnih izdelkov

Z novelo naj bi zvišali starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov, in sicer z dosedanjih 15 na 18 let, ter uvedli starostno mejo 18 let za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. Prodajalec bo po predlogu novele od kupca lahko zahteval, da z osebnim dokumentom dokaže, da je dejansko star 18 let in torej lahko kupi tobačne izdelke - torej tako, kot je že uveljavljeno pri prodaji alkoholnih pijač.

Združenje ponudnikov gostinskih storitev opozorilo na upad dohodkov

Na vsebino sicer v javnosti dobro sprejete novele so imeli nekaj pripomb predvsem gostinci. Iniciativa Združenja ponudnikov gostinskih storitev je izrazila bojazen, da bo novela pomembneje prizadela gostinsko dejavnost v Sloveniji. Zato so zahtevali določene izjeme v primeru gostinske dejavnosti, še posebej kar se tiče kadilnic, in opozorili na možen upad dohodkov v gostinstvu.

Zato so predlagali uvedbo nekadilskih in kadilskih lokalov, odločitev za to pa bi se po njihovem predlogu prepustila lastnikom samim. Prav tako so predlagali, da v lokalih, katerih površina ne presega 100 kvadratnih metrov, ne velja prepoved kajenja.

Številne nevladne organizacije predlagale še strožje ukrepe

Številne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s promocijo zdravja, pa so ministrstvu za zdravje predlagale nekatere še strožje ukrepe, ki naj jih vključijo v novelo. V Cindi Slovenija so tako menili, da bi morali v novelo vključiti tudi poudarek na pomoči pri opuščanju kajenja, poleg tega pa so predlagali, da bi v novelo vključili še prepoved kajenja v osebnih vozilih, kadar je sopotnik v avtomobilu oseba, mlajša od 18 let.

Predlagali so tudi, da bi se v novelo zapisalo obvezo, da morajo proizvajalci tobačnih izdelkov na embalaže tobačnih izdelkov zapisovati številko svetovalnega telefona za pomoč pri opuščanju kajenja, poleg tega pa so predlagali tudi prepoved kajenja na območju odprtih javnih športno rekreativnih površin, tudi na otroških igriščih in v 50-metrskem pasu okoli vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, ter prepoved proizvodnje in prodaje sladkarij, prigrizkov, igrač ali drugih predmetov v obliki tobačnih izdelkov.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/238997/

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Nova Gorica: Eda Center finally going under construction?
58-metre tower modified; completed by 2009?

»Zaplankani« Eda Center
Nova Gorica, 09.04.2007

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/eda.jpg

Novogoričanom ni jasno, zakaj je dragocen zeleni travnik sredi mesta že poldrugo leto zanje »prepovedano mesto«. Podjetje Euroinvest je zelenico ogradilo, obljubljalo gradnjo prestižnega, skoraj 60 metrov visokega stanovanjsko-poslov*nega »nebotičnika«, ki naj bi ga prav zaradi ambiciozne gradnje poimenovali po letalu slovenskega Ikarusa Edvarda Rusjana – EDA center – vendar je od velikih napovedi ostal le »zaplankan« travnik. EDA nikakor ne vznikne, ne »poleti« … Zelenica sameva, Novogoričanom je že leto in pol onemogočen dostop do zelenega otoka sredi mesta, podjetja pa gradbeno ograjo uspešno uporabljajo za reklamne panoje. Zakaj se gradnja ni začela, zakaj je travnik ograjen in nedotaknjen, smo vprašali direktorja podjetja Euroinvest Radoša Pavloviča, podjetja, ki je lastnik parcele: »Zapletlo se je pri zbiranju dokumentacije. Še vedno nimamo zelene luči pri požarnem inšpektorju. Upam, da bomo v roku 14 dni tudi tu zadeve rešili in končno oddali popolno ter usklajeno vlogo za gradbeno dovoljenje.«

Med čakanjem spremenili EDO

»Čakanje je za nas mučno, toda ta čas smo koristno uporabili. Pri nas je malo tako visokih in tako zahtevnih gradenj, zato smo v pričakovanju soglasij vse projekte še enkrat preverili in EDO malce spremenili oziroma še bolje – jo dopolnili,« pravi Radoš Pavlovič. Zadnja različica predvideva manj stanovanjskih površin, šlo bo torej predvsem za poslovni objekt na elitni lokaciji v središču mesta. EDA center bo 16-nadstropni nebotičnik, visok 58 metrov in z 20.000 m2 površin. V višjih nadstropjih bo le 35 stanovanj, bodo pa ena najbolj prestižnih na Goriškem. Pod zemljo bo petetažna garažna hiša s 450 parkirnimi mesti, ki bodo služila tudi zunanjim uporabnikom. Med zbiranjem vseh soglasij so na zemljišču, kjer bo stala EDA, opravili tudi raziskave terena z več kot 30 metrov globokimi vrtinami. Ko bodo gradbeni stroji zaorali na tej zelenici, bo zagotovo precej dela tudi za druge. Prav na tem travniku, ki je zdaj ograjen in kjer bo stala EDA, je bilo namreč pred stoletjem goriško pokopališče. Okrog same stolpnice bodo uredili središče Nove Gorice – spodnji del poslopja se bo kot mestni trg položno spuščal do parka s spomenikom Edvardu Rusjanu. Na platoju pod EDO bodo uredili avditorij, otroška igrišča, lokale … V spomin na Edvarda Rusjana bodo v stolpnici odprli tudi muzejsko sobo o našem prvem letalcu, v foajeju pa obesili repliko Rusjanove EDE 5.

Kdo služi z ograjami?

Euroinvest, ki je travnik, kjer bo stala EDA, kupil od novogoriške mestne občine, zagotavlja, da bo stolpnica zgrajena v dveh letih. Skoraj toliko časa pa zelenica – gre za 4000 m2 – sameva za ograjo. Seveda je na desetine kvadratnih metrov ograje sredi mesta najboljša lokacija za reklamne panoje. Na Euroinvest smo vprašali, koliko so v vsem tem času zaslužili z oddajo ograje za plakatiranje, vendar pa nam je investitor povedal, da je ograjo – seveda s soglasjem Euroinvesta – postavilo podjetje Metropolis in da to podjetje trži plakatna mesta. V Euroinvestu so obdržali le majhen košček ograje, pa še tega so brezplačno ponudili za oglaševanje mladinskim društvom oziroma organizacijam. Zagotovo pa bi bilo dobrodošlo, da bi na koščku ograje vendarle predstavili, kaj bo za njo nastalo. Marsikateremu Novogoričanu namreč ni jasno, zakaj je ta ograja sredi mesta in predvsem zakaj zeleni otok sredi Nove Gorice sameva. Če bi vedeli, kaj bo sredi mesta »zraslo«, bi zagotovo lažje čakali in predvsem bolj potrpežljivo prenašali dejstvo, da travnik je, na njem pa se ne more igrati nihče. EDA center bo vendarle tako reprezentančni objekt, da bi ga lahko občudovali tudi na panojih gradbene ograje. Upamo pa, da čim prej tudi »v živo« …

http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=25&id=7834

[Ljubljana City]

^^

Finally something...

[LoKeY]

No super, sj je že čas da se začne kaj premikat. Škoda placa drgač. Zj sam še čakam da bodo vlekli kake krste vn kot pred 60 leti :D

Sj tam na tistem mestu, ko so postavljali to ograjo so dobili še en nagrobnik not, k je bil tam še neki časa pol.

Drgač pa, k ni itak kam napisat, stavbo od Primorja zraven hiše zvezde končujejo, pa je lepo oblečena v steklo :)

[edolen1]

Aja, sem vidu, ja! Pa tista stavba od Ofisa je še vedno samo gradbena jama.. Joooj, ne vem zakaj ne začnejo gradit navzgor že enkrat.. Sicer sem vidu samo od daleč to. Si bil ti kaj tam zravn, Loki?

In ko že govorimo o Primorju, v Ajdovščini rase nov sedež njihov. Sicer je tudi ta še vedno samo luknja, ampak na renderjih zgleda fajn. Če se ne motim, je avtor Boris Podrecca. :)

http://www.primorje.si/mma_bin.php?src=mid&id=2007030208454656

[edolen1]

By the way, I wrote about this a while ago, but I finally found some pics of the new MP Starod:

http://www.primorje.si/mma_bin.php?src=mid&id=2007032007470069

http://www.primorje.si/mma_bin.php?src=mid&id=2007032007501739

[LoKeY]

Mhm mhm sm bil tam. Sj bom posliku lahko tut jutri že. Garažo delajo pod zemljo, sam zj so podporni stebri že nekje na nivoju ceste, tko da bo kmalu... sam a render je keri od tega, k mene zanima. No pa tut na železniški postaji so vse tire pa asvalt prekopali tam kjer je pač blo treba, pa neki so rušli se mi zdi, kr je ful prostorno videt, pa še skladišče gradijo zraven... aja pa stadion s pokritimi tribunami po novem :) bi mogli narest en thread od gorice ala Nova Gorica sights, news and construction al pa kej. Sj vsake par mescev bi pa ja blo kaj novga :P

[LoKeY]

waw sam un od primorja je pa zakon... tlev gorici je pač sam ena škatla steklena več al manj, sam je tako kul steklo...skor temno-plavo

[edolen1]

Se troštam, da bo od Ofisa kej lepega pršlo.. :)

[lkm370]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Perutnina Ptuj to build new facility near Sarajevo
Facility meant for Bosnian market and exports as well

hey thanks, we could use some jobs :banana: :lol:

[E.L. SLOVENIA]

Še nekaj novic iz spletnega Dela:

Washington- Mednarodni denarni sklad (IMF) je danes objavil poročilo o svetovnem gospodarstvu, v katerem Slovenijo prvič uvršča med razvita gospodarstva. IMF ocenjuje, da bo slovenska gospodarska rast letos znašala 4,5 odstotka, leta 2008 pa štiri odstotke, medtem ko je leta 2006 znašala 5,2 odstotka.

Nespremenjena stopnja brezposelnosti

IMF Sloveniji napoveduje nespremenjeno stopnjo brezposelnosti pri 6,4 odstotka iz leta 2006 tudi v letih 2007 in 2008. Inflacija naj bi letos prav tako ostala nespremenjena pri 2,7 odstotka, v letu 2008 pa se malce umirila na 2,4 odstotka.

Strokovnjaki IMF so sicer Slovenijo nazadnje obiskali letos marca, ko so sklenili zadnji krog posvetovanj po 4. členu. Pozornost je bila usmerjena na nadaljevanje dobre makroekonomske predstave Slovenije po uvedbi evra, ki prinaša nove izzive.

IMF: plače je treba nadzorovati, da ne bodo rasle hitreje od produktivnosti

IMF je opozoril, da je treba držati pod nadzorom plače, ki ne smejo rasti hitreje od produktivnosti, da država ne pade v zanko počasne rasti. Strokovnjaki IMF so med drugim opozorili na potrebo po nižanju davčnih obremenitev, reformo pokojninskega sistema, nadaljevanju privatizacije bančnega sistema, ki je sicer stabilen, vendar prinaša premajhne dobičke.

IMF sicer v poročilu o svetovnem gospodarstvu ugotavlja, da je svetovna gospodarska rast leta 2005 znašala 4,9 odstotka, lani se je pospešila na 5,4 odstotka, za letos in prihodnje leto pa sklad napoveduje 4,9-odstotno rast. Območju evra IMF za letos napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast.

[edolen1]

Uuu.. Čez noč smo postali razviti.. :D

[Ljubljana City]

Another news about it :)

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenia for the first time among the developed economies
IMF puts Slovenia in its lastest report among the developed world economies for the 1st time. GDP growth last year 5.2 %, this year around 4.5 %

Slovenija v poročilu IMF prvič med razvitimi državami

Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) je danes objavil poročilo o svetovnem gospodarstvu, v katerem Slovenijo prvič uvršča med razvita gospodarstva. IMF ocenjuje, da bo slovenska gospodarska rast letos znašala 4,5 odstotka, leta 2008 pa štiri odstotke, medtem ko je leta 2006 znašala 5,2 odstotka.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070411183024104-1.jpg

IMF Sloveniji napoveduje nespremenjeno stopnjo brezposelnosti pri 6,4 odstotka iz leta 2006 tudi v letih 2007 in 2008. Inflacija naj bi letos prav tako ostala nespremenjena pri 2,7 odstotka, v letu 2008 pa se malce umirila na 2,4 odstotka.

Strokovnjaki IMF so sicer Slovenijo nazadnje obiskali letos marca, ko so sklenili zadnji krog posvetovanj po 4. členu. Pozornost je bila usmerjena na nadaljevanje dobre makroekonomske predstave Slovenije po uvedbi evra, ki prinaša nove izzive.

Davčne obremenitve je treba znižati

IMF je opozoril, da je treba držati pod nadzorom plače, ki ne smejo rasti hitreje od produktivnosti, da država ne pade v zanko počasne rasti. Strokovnjaki IMF so med drugim opozorili na potrebo po nižanju davčnih obremenitev, reformo pokojninskega sistema, nadaljevanju privatizacije bančnega sistema, ki je sicer stabilen, vendar prinaša premajhne dobičke.

IMF sicer v poročilu o svetovnem gospodarstvu ugotavlja, da je svetovna gospodarska rast leta 2005 znašala 4,9 odstotka, lani se je pospešila na 5,4 odstotka, za letos in prihodnje leto pa sklad napoveduje 4,9-odstotno rast. Območju evra IMF za letos napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast. (STA/Foto Reuters)

:banana: :banana:

[edolen1]

Lepo, lepo! :D

[edolen1]

Luka Koper Spacial Plan

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/situacija_500.gif

Dodelana in premišljena natečajna rešitev z zelo racionalno in funkcionalno jasno artikulacijo programov. Pristop je analitičen, rešitve posameznih segmentov so utemeljene, poseben urbanistični in arhitekturni napor je namenjen zasnovi stičnega območja urbanega jedra in Luke na katerem predlaga kot prioriteto javne mestne programe. Zahodne in južne fasade pomolov so načrtno členjene z namenom vzpostavljanja vizualno sprejemljivega robu tehnološkega kompleksa Luke, kateri ima izrazit vizualni vpliv v širšem prostoru.

Povečava I, II in III pomola z bazeni na čelu pomolov ni agresivna. Stanje na II pomolu se ohranja in izboljšuje, I in III pomol sta namenjena kontejnerjem. Večnamenskost in prilagodljivost III pomola sta ustrezni. Obstoječo lokacijo razsutih tovorov pokriva, tekoče tovore pa koncentrira na II pomolu. Stik z Ankaranom z ohranjanjem dela školjčne sipine in ureditvijo športno rekreacijske cone je subtilen in ohranja odprtost proti zalivu Sv Nikolaja. Rešitev potniškega terminala in stika z mestnim jedrom je mestotvorna in programsko čista. Postavitev vetrnic na vhodu v Luko in novih vinogradov na strehi garaž je izvirna in inovativna. Dobra rešitev tudi pri Škocjanskem zatoku. Rižana je speljana mimo zaliva Sv. Jerneja in ne vpliva na slanost in na zamuljenje kar je dobra rešitev, manj ugodna pa je s stališča delovanja čistilne naprave, ko je potrebno ohraniti vsaj del vodnega toka. Niso povsem jasna križanja ceste in železnice, manj cest je racionalno.

Zaradi jasne, tehnološko neoporečne in racionalne razmestitve programov, zaradi domišljenega reševanja stikov med kontaktnim območjem Ankarana in mestnega jedra, zaradi premišljene faznosti in uravnoteženega odnosa do okoljske problematike, natečajni elaborat zasluži najvišjo oceno. Zato mu je dodeljena prva nagrada.

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/rend1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/rend2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/rend3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/rend4_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/rend5_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/rend6_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/rend7_600.jpg

Situacija poti:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/sit_poti_600.gif

Situacija Ankarana:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/ankaran_600.gif

Nivo vhoda v objekte s spremljajočo dejavnostjo:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/ured_sit_niv_vh_v_obj_s_spr_dej_600.gif

Nivo vhoda v pristanišče:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/ured_sit_niv_vh_v_pr_600.gif

Ceste in infrastrukture:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/skic_cest_infrast_600.gif

Energijski viri:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/skic_energ_viri_600.gif

Povezave poti:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/skic_povez_poti_600.gif

Terminali:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/skic_terminali_600.gif

Zelene površine:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/skic_zel_povr_600.gif

Železnica:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/skic_zeleznica_600.gif

Faza 1:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/skic_faz_1_600.gif

Faza 2:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/skic_faz_2_600.gif

Faza 3:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/skic_faz_3_600.gif

Prerez Ankarana:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/ankaran_prer_600.gif

Prerezi:
http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/ankaran_prer2_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/ankaran_prer3_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/prer_2_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/prer_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/prer_3_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/lukakoper/160207/prer_4_600.gif

[antenor]

^^ BAD ASS:banana:! :cheers:

[edolen1]

Yup, that Wind turbine alley kicks ass! :D

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

From Planinsko polje to Rakov Škocjan?
The European Karst Museum keeps changing locations

S Planinskega polja v Rakov Škocjan?
sobota, 14.04.2007
Tekst: Sergeja Širca

CERKNICA - Pobudniki za postavitev Evropskega muzeja krasa niso vrgli puške v koruzo, čeprav so morali zaradi številnih nasprotovanj opustiti načrte za ureditev muzeja na robu Planinskega polja.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/a91b2a5c73a0b4bb8eada94cc8b70efa.jpeg
Če bi osrednja stavba Evropskega muzeja krasa stala samo nekaj deset metrov od predlaganega mesta nad Farovko, iz nje ne bi bilo videti Velikega naravnega mostu, opozarja Urban Švegl, pomočnik vodje projekta.

Zdaj predlagajo gradnjo muzejske stavbe v Rakovem Škocjanu v občini Cerknica, saj je za muzej naravnih pojavov nujna postavitev natanko tam, kjer je takih pojavov največ. "S svojo izredno pestrostjo sedemnajstih kraških pojavov na sorazmerno majhnem območju predstavlja Rakov Škocjan izjemne naravne vrednote," menijo v medresorski delovni skupini, ki pripravlja gradivo projekta za obravnavo v vladi. Urban Švegl, asistent vodje projekta prof. dr. Tomáša Valene, poudarja, da bi ureditev muzeja v Rakovem Škocjanu zagotovila boljše varovanje narave, saj zdaj v njem ni pravega nadzora.

V vodstvu občine Cerknica so sklenili, da predloga za postavitev muzejske stavbe nad Farovko ne bodo kategorično zavrnili, čeprav je Rakov Škocjan del zaščitenega Notranjskega regijskega parka. Občinski svetniki so gradnji Evropskega muzeja krasa izrekli podporo, vendar pod pogojem, da bo muzejska stavba zunaj območja, ki je zavarovano že od leta 1949. Tak sklep so sprejeli na predlog svetniškega kolega Valentina Scheina, sicer direktorja Notranjskega regijskega parka, ki se zaveda, da predlog za pobudnike muzeja morda ne bo sprejemljiv. Urban Švegl pravi, da se mu bodo skušali prilagoditi, vendar postavitev muzejske stavbe v prostoru, ki ni zanimiv, ni upravičena. Četudi bi bili prisiljeni muzejsko stavbo zgraditi samo nekaj deset metrov stran od predlaganega mesta, iz nje namreč ne bi bilo videti največje zanimivosti Rakovega Škocjana, Velikega naravnega mostu.

Joško Štajer, direktor Notranjsko-kraškega regionalnega zavoda za turizem, pa predlaga umestitev Evropskega muzeja krasa v občino Postojna, kjer je po njegovem mnenju več pripravljenosti na nove turistične projekte. Ena od 26 lokacij, ki so jih zbrali pobudniki, je namreč tudi Otoška gmajna ob poti med Postojno in Predjamskim gradom.

Prednosti muzeja v Rakovem Škocjanu:
priložnost za ureditev neurejenih razmer na tem območju

infrastruktura (ceste, hotel...) je delno že urejena

Rakov Škocjan je že uveljavljena turistična destinacija

nastala bi tretja točka kraške turistične ponudbe (ob Postojnski in Škocjanskih jamah)

Vir: Občina Cerknica

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/240093/

[Majevčan]

GDP growth last year 5.2 %
That's awesome when you consider that the slovenian economy is pretty high developed.

[edolen1]

Yeah, but in the eurozone, the Finnish, Irish and Luxembourg economies all had higher growth last year..

[Majevčan]

Well at least you are competing with them which is :okay:

[Astralis]

Slovenia for the first time among the developed economies
IMF puts Slovenia in its lastest report among the developed world economies for the 1st time. GDP growth last year 5.2 %, this year around 4.5 %



:banana: :banana:

Wow. :okay: Way to go neighbors! :cheers:

[keber]

Luka Koper Spacial Plan


Kje si dobil tole? Ker tole je fantastična predstavitev, če bo vse tole uresničeno, potem :cheers:

[Ljubljana City]

Kje si dobil tole? Ker tole je fantastična predstavitev, če bo vse tole uresničeno, potem :cheers:

http://www.arhiforum.si/ :)

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New border crossing opened in Središče ob Dravi

Odprt novi mednarodni mejni prehod v Središču ob Dravi
Ormož - V Središču ob Dravi so danes slovesno odprli nov mednarodni mejni prehod, ki bo odslej zagotavljal izpolnitev vseh obveznosti na področju varovanja zunanje meje Evropske unije v skladu s schengenskimi standardi. Za izvedbo del v vrednosti 4,45 milijona evrov so bila poleg državnih sredstev porabljena tudi sredstva projektov PHARE, nov mejni prehod pa bo s posodobitvijo infrastrukture in izgradnjo objektov za delovanje mejnih služb omogočal boljši nadzor prehoda državne meje.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207042012302967-1.jpg

Novi mejni prehod, ki so ga začeli graditi avgusta lani, je lociran na cesti Ormož - Čakovec ob potoku Zelena in je skoraj dva kilometra oddaljen od starega, ki zaradi oddaljenosti od državne meje ni bil v skladu z evropskim pravnim redom na zunanji meji Evropske unije. Finančna sredstva programa PHARE so znašala 2,37 milijona evrov, ostala sredstva pa so prispevali ministrstvo za javno upravo kot nosilec projekta ter ministrstvo za promet in Direkcija za ceste.

Spominska plošča varuhom slovenske meje leta 1991

Slovesnega odprtja sta se udeležila tudi državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Roman Rep in državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh. Rep je v slovesnem nagovoru poudaril, da je Slovenija s tokratnim odprtjem še korak bližje k dokončnemu vstopu v schengensko območje. Ob tem je dodal, da ima mejni prehod Središče ob Dravi še poseben pomen zaradi pomembne vloge v času osamosvojitvene vojne, na kar bo opozarjala tudi postavljena spominska plošča varuhom slovenske meje leta 1991.

Prebivalci postavili zahteve

Vendar pa niso vsi navdušeni nad tokratnim odprtjem novega mejnega prehoda. Državi počasno reševanje težav najbolj zamerijo prebivalci ob cesti, ki vodi na mejni prehod Zavrč, kjer je tovorni promet neprimerno večji kot v Središču ob Dravi. Po nekaterih podatkih na slednjem mejo prečka okoli 95.000 tovornih vozil letno, na Zavrču pa kar 200.000, zaradi česar prizadeti krajani grozijo celo z zaporo ceste. Državi so postavili štiri zahteve: postavitev dovolj velikega parkirišča za tovorna vozila, zgraditev pločnika in javne razsvetljave, priključno cesto na hitro cesto Ptuj - Ormož ter ureditev ceste Goričak - Drenovec, kjer je sicer maloobmejni prehod. (STA/Foto STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1207042012302967&cid=100&pgn=1

[Verso]

^ Cool! To je (razen za tovornjake) še zmer najhitrejša pot med Ljubljano pa Budimpešto (al se vi tja vozte čez Zagreb?:D).

[Ljubljana City]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Another Boeing 737 leased to Adria
Current fleet consists of 3 A320's, 2 B737's, 7 CRJ200's and 2 cargo Saab 340's. Two new CRJ900 will enter into service in May 2007.

Adria najela še en boeing 737

Ljubljana - Adria Airways je danes zaradi povečanega obsega letenja v poletni sezoni najela dodatno letalo boeing 737- 400 s 167 sedeži. Adria je tudi drugega boeinga v svoji floti najela od ukrajinske letalske družbe Ukraine International Airlines. Letalo bodo upravljali ukrajinski piloti, kabinsko osebje Adrie Airways pa se je na ta tip letala že prešolalo, so sporočili iz Adrie.

http://www.delo.si/images/iman/2adria_boing_737-400.jpg

Kot dodajajo v Adrii, ukrajinska letalska družba izpolnjuje vse evropske standarde in ima, tako kot Adria, mednarodni certifikat IOSA (IATA Operational Safety Audit), ki določa varnost letenja, operativne procedure in organiziranost ter varovanje družbe. Adria je letalo najela za obdobje šestih mesecev, letalo pa bo letelo pretežno na čarterskih linijah.

Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik uprave Adrie Tadej Tufek, je najem omenjenega letala nadaljevanje optimizacije flote, ki si jo je začrtala uprava. Prihodnji mesec se Adriini floti pridružujeta še dve Bombardierovi letali canadair 900 s 84 sedeži, je dodal Tufek.

Kot je znano, Adriino floto sestavlja sedem manjših Canadairovih letal regional jet 200, trije airbusi A320, eno letalo boeing 737-500 in dve Saabovi letali.

[edolen1]

PROPOSED
Livade University Campus, Izola

Avtorji:
DEKLEVA GREGORIČ ARHITEKTI PROJEKTIRANJE d.o.o.
ALJOŠA DEKLEVA, univ.dipl.inž.arh., M.Arch. (AA Dist)
TINA GREGORIČ, univ.dipl.inž.arh., M.Arch. (AA Dist)
LEA KOVIČ, univ.dipl.inž.arh.
SIMON VRŠČAJ, univ.dipl.inž.arh.
TEA SMRKE, abs.arh.
ANA BERNIK, abs.arh.

Sodelavec:
mag. GREGOR BELUŠIČ, univ.dipl.biol.

Situacija:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/situacija_500.gif

Renderji:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/rend_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/rend_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/rend_4_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/rend_5_600.jpg

Ortofoto:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/ortofoto_600.gif

Prometna ureditev na terenu:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/prom_ured_na_terenu_600.gif

Prometna ureditev v garaži:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/prom_ured_v_garazi_600.gif

Tloris kleti:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/tloris_kleti_600.gif

Prerezi:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/prer_aa_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/prer_bb_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/prer_cc_600.gif

Skice:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/skica_plan_geometrija_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/skica_plan_mase_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/skica_plan_odprti_prostori_600.gif

ZNAK KAMPUSA: KNJIŽNICA, DEKANAT, REFERAT, UPRAVA IN MENZA

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/znak_kamp_600.gif

Fasada:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/znak_kamp_fasada_600.gif

Tloris kleti:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/znak_kamp_tlor_kleti_600.gif

Tloris pritličja:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/znak_kamp_tlor_pritl_600.gif

Tloris 1. n.:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/znak_kamp_tlor_1_nad_600.gif

Tloris 2. n.:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/znak_kamp_tlor_2_nad_600.gif

Tloris 3. n.:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/znak_kamp_tlor_3_nad_600.gif

Tloris terase:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/znak_kamp_tlor_terase_600.gif

Prerez:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/znak_kamp_prere_aa_600.gif

ŠTUDENTSKI DOM

Tloris kleti:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/tloris_kleti_600.gif

Tloris pritličja:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/stud_dom_tlor_pritl_600.gif

S fasada:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/stud_dom_fasada_s_600.gif

Prerez:
http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/stud_dom_prer_aa_600.gif

PREDAVALNIŠKI KOMPLEKS Z ODDELKI IN LABORATORIJI

OBJEKT A

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_a_tlor_vp_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_a_tlor_1_nad_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_a_tlor_2_nad_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_a_tlor_3_nad_600.gif

OBJEKT B

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_b_tlor_kleti_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_b_tlor_polkleti_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_b_tlor_vp_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_b_tlor_1_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_b_tlor_2_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_b_tlor_3_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_b_prer_aa_600.gif

OBJEKT E

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/1/pred_komp_obj_prer_bb_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/livade/55.htm

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Rumours Intereuropa might be sold to Schenker
The deal would include Deutsche Bahn's and Luka Koper's cooperation with the second rail construction

Intereuropa Schenkerju, Luka Koper z DB v gradnjo drugega tira

Borut Godec
borut.godec@finance.si
Petra Sovdat
petra.sovdat@finance.si


Prometni minister Božič je skupaj s finančnim ministrom Bajukom v Berlinu obiskal Deutsche Bahn, in Nemci so, smo izvedeli neuradno, obisk vrnili

http://beta.finance-on.net/pics/cache_F7/F77DO_vlak_ipxfm.1177264518.jpg
O prodaji Intereurope, gradnji drugega tira in koncesiji za tretji pomol, kar naj bi bil po zadnjih govoricah vezani posel med državo, Luko Koper in družbami skupine Deutsche Bahn, naj bi se z Nemci pogovarjala tudi prometni minister Janez Božič (desno) in finančni minister Andrej Bajuk.

Intereuropa bo prodana družbam skupine Deutsche Bahn (DB), pravijo nove govorice. Transakcija naj bi bila dogovorjena na najvišji ravni - prometnega ministra Janeza Božiča naj bi pred kratkim obiskal predstavnik DB, Božič pa naj bi vodstvo družbe, skupaj s finančnim ministrom Andrejem Bajukom, že obiskal v Berlinu. Prodaja koprskega logista menda ni edina vroča tema - gre še za drugi tir in tretji pomol.

Tako naj bi Luka Koper, kot smo poročali že v začetku aprila, svoj nekaj manj kot 25-odstotni delež Intereurope prodala nemškemu logistu Schenkerju (omenja se že celo cena - 53 evrov za delnico), ki sodi v skupino DB. Luka bi nato z DB in državo oblikovala javno-zasebno partnerstvo za gradnjo drugega tira, še ena hčerinska družba DB, DB Logistics, pa naj bi dobila tudi koncesijo za tretji pomol v koprski luki.

Luka za drugi tir s kupnino od Intereurope?

Po vladnih izračunih s konca septembra lani je investicijska vrednost drugega tira železnice Koper Divača 701 milijon evrov. Če drži domnevna neuradna cena, po kateri naj bi Luka Nemcem prodala svoj delež v Intereuropi, bi dobila zanj slabe 104 milijone evrov. Kakšna naj bi bila udeležba posameznih družb v javno-zasebnem partnerstvu za drugi tir, katerega nujnost je ob imenovanju v upravo pristanišča poudaril tudi prvi mož Luke Robert Časar, nismo uspeli izvedeti. Naši viri dodajajo le, da bi Luka k partnerstvu lahko pristopila že, če bi delež prodala tudi veliko ceneje, in sicer po ceni 35 evrov za delnico. V tem primeru bi zanj iztržila 68,6 milijona evrov.

Luka: Sestanka z DB še ni bilo in niti ni predviden

Vprašanja o teh govoricah smo naslovili tudi na upravo Luke, s katere pa so nam pisno odgovorili, da obiska predstavnikov DB v Luki še ni bilo, da ni predviden in da se o omenjenih temah z DB ne pogovarjajo. Več udeležencev dni slovenskega kapitala, ki so bili 11. aprila v Ljubljani, pa nas je opozorilo, da je Časar na predstavitvi družbe vlagateljem povedal, da je še v aprilu predviden pomemben sestanek z direktorjem DB (ali naj bi šlo za predsednika uprave Hartmuta Mehdorna, ni znano). To smo sporočili tudi Luki, kjer pa so nam po telefonu povedali, da se take izjave ne spomnijo, komentarja pa ne bodo spremenili. Vprašanja o načrtih v Sloveniji smo naslovili tudi na DB, vendar odgovora do zaključka redakcije včeraj nismo prejeli. Na ministrstvu za promet pa nam potrditve neuradnih informacij, da se je minister Božič že sestal z DB, ni uspelo dobiti.

Strah: Delavci zaskrbljeni zaradi govoric o prodaji

Konec minulega tedna smo v redakcijo prejeli tudi pismo delavca Intereurope, ki pa je želel ostati neimenovan. Kot pravi, so njegovi kolegi zaradi govoric o prodaji družbe tujemu špediterju zelo zaskrbljeni, predvsem pa jih je strah morebitnih odpuščanj in morebitne poznejše prodaje družbe po delih. "Vsi zaposleni smo do pred kratkim gledali na govorice o prodaji tujcem kot na špekulacijo uprave, da bi umetno dvigovala vrednost delnice. Danes sem izvedel, da so govorice resnične. Ta teden je neko tuje podjetje kupovalo Intereuropine delnice," piše anonimnež. Katero podjetje, ni zapisal. Sodeč po delniški knjigi, sta v zadnjem mesecu dni od tujcev delež v Intereuropi povečali avstrijska Raiffeisen Zentralbank (ta ima na delnico izdan tudi certifikat), z 11.754 na 108.687 delnic, celovška Zveza bank (ki je delnice že večkrat skrbniško hranila za tretje osebe) pa je s 14.740 delnicami prišla med 50 največjih lastnikov. BACA in Hypo bank pa sta delež zmanjšali - prva za 3.098 delnic, na 38.938 delnic ali 0,5 odstotka izdaje, druge, ki je prej imela 11 tisoč lotov pa med največjimi lastniki ni več.

Novi načrti: Luka računa na Samsung in Hyundai

Vodstvo Luke Koper je konec prejšnjega tedna gostilo 13-člansko vladno-gospodarsko-bančno delegacijo Južne Koreje. Ti iščejo možnost ojačitve prekomorskih povezav z Evropo; po Kopru, prek katerega že teče pomemben del izvoza korejske avtomobilske industrije, bodo pregledali še logistične zmogljivosti in načrte Trsta, Reke, Ploč in ukrajinske Odesse. Južnokorejci so, so sporočili z Luke, zainteresirani za sovlaganja v razvoj pristanišča in v sežanski logistični center. Tu bi želeli vzpostaviti tudi distribucijski center za železarske polizdelke. Pogovori tečejo tudi s koncernom Samsung, ki želi prek Kopra oskrbovati madžarsko in slovaško tržišče, Luka pa računa tudi na nove posle pri oskrbi nove tovarne avtomobilov Hyundai na Češkem. M. W.

http://www.finance.si/?MOD=show&id=180367

Božič in Bajuk z vodstvom Deutsche Bahn
Finance: Šlo je tudi za prodajo deleža Luke Koper Schenkerju
M.K./STA, Pon 23.04.2007, 15:26

Berlin/Koper - Minister za promet Janez Božič in minister za finance Andrej Bajuk sta se v Berlinu srečala z upravo koncerna Deutsche Bahn. Z njo sta se pogovarjala o izkušnjah vključevanja transportno-logističnih sistemov v vseevropski logistični sistem ter o modernizaciji 5. in 10. vseevropskega prometnega koridorja, so sporočili z ministrstev.

Prizadevanja ministrstev za učinkovitost

Prizadevanja obeh ministrov za iskanje najučinkovitejših rešitev so v skladu s težnjami Evropske unije po zagotovitvi "interoperabilnosti" vseevropskega železniškega sistema in slovenski vključitvi vanj, so na prometnem in finančnem ministrstvu še zapisali v sporočilu za javnost.

Prodaja deleža Luke Koper Schenkerju

Podrobnosti pogovorov Ministrov Božiča in Bajuka na ministrstvih zaenkrat niso razkrili. Po pisanju današnjih Financ naj bi beseda tekla o prodaji deleža Luke Koper v Intereuropi nemškemu logistu Schenkerju, ki sodi v skupino Deutsche Bahn, ter posledično sodelovanju pri izgradnji drugega tira in tretjega pomola v koprski luki.

Luka Koper naj bi svoj skoraj 25-odstotni delež, tako Finance, prodala Schenkerju. Omenja se celo ceno za delnico, in sicer naj bi ta znašala 53 evrov. Luka Koper naj bi nato z Deutsche Bahnom in državo oblikovala
javno-zasebno partnerstvo za gradnjo drugega tira, še ena hčerinska družba Deutsche Bahn, DB Logistics, pa naj bi dobila tudi koncesijo za tretji pomol v koprski luki, navaja časnik.

Iz Luke Koper so sicer danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da ne razmišljajo o prodaji svojega 24,8-odstotnega deleža v Intereuropi.

Investicija v železnice

Investicijska vrednost drugega tira železniške povezave med Koprom in Divačo po vladnih izračunih iz konca septembra lani znaša 701 milijon evrov. Če drži domnevna neuradna cena, ki jo navajajo Finance, po kateri naj bi Luka Koper Nemcem svoj delež prodala v Intereuropi, bi dobila zanj slabe 104 milijone evrov.

Kot trdijo viri, ki jih navajajo Finance, bi Luka Koper k partnerstvu lahko pristopila že, če bi delež v Intereuropi prodala veliko ceneje, in sicer po ceni 35 evrov za delnico. V tem primeru bi zanj iztržila 68,6 milijona evrov.

Govorice o morebitni prodaji pa so danes prispevale k rasti tečajev delnic obeh koprskih podjetij. Enotni tečaj delnice Luke Koper se je zvišal za 3,88 odstotka na 82,92 era, tečaj delnice Intereurope pa kar za 5,82 odstotka na 40,36 evra.

Koncern Deutsche Bahn je s približno 220.000 zaposlenimi največje železniško podjetje v Evropi in drugo največje podjetje v transportni in logistični panogi na svetu. Lani ustvaril 30,05 milijarde evrov prihodkov. Lani je po podatkih s spletne strani koncerna prepeljal 1,8 milijona potnikov in za 300 milijonov ton tovora.

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,207530

[Verso]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Passenger vessels between Koper and Athens to be installed

V Grčijo zdaj že iz Kopra
Atene/Maribor | 24.4.2007 | STA

S potniško ladjo bomo v Grčijo kmalu lahko odpotovali že iz Kopra, so napovedali v koprski luki.



Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je v Atenah napovedal, da se obeta potniški promet iz Kopra v Grčijo, natančneje v Atene. Kot je ocenil, bi lahko preko potniškega terminala v Luki Koper potovalo prek 100.000 potnikov. "Poslovne podrobnosti, kot so na primer, koliko ladij na teden naj bi izplulo iz Kopra proti Grčiji, je za zdaj težko napovedati, pričakujem pa, da se bodo konkretizirale v prihodnjih tednih," je dejal Časar.

V Atene se bomo po novem lahko odpravili kar iz Kopra (Foto: Reuters) Kot je še dejal, je bil obisk slovenskih gospodarstvenikov skupaj s premierom Janezom Janšo v Grčiji zelo koristen. "Slovenija je bila tu zelo dobro sprejeta, skozi Slovenijo pa tudi Luka Koper, ki je za Grčijo pot v Slovenijo in iz Slovenije oziroma regije," je dejal Časar.

Pri tem je pojasnil, da se poleg potniške linije med Koprom in Atenami obeta tudi nova povezava med Črnim morjem, Grčijo in Luko Koper. "Skozi projekte pomorskih avtocest pa se nam obeta tudi povečanje določenih tovorov, ki jih sicer realiziramo že sedaj, torej dobrih 400.000 ton letno. Gre za različne tovore od kontejnerskih prevozov do avtomobilov, sipkih tovorov ipd. To je lani naraslo za 100 odstotkov v primerjavi z 2005, mi pa si podoben porast za nadaljnjih 100 odstotkov obetamo tudi v naslednjem obdobju," je bil še optimističen predsednik uprave Luke Koper.

Kot je še pojasnil Časar, bi bila potniška linija Koper - Atene nadomestilo za Benetke. "Seveda pa jim moramo mi ponuditi boljšo podporo, pa tudi nižjo ceno. Sedaj jim bomo posredovali tudi projekte bodočega potniškega terminala v Kopru, potencialni partnerji pa se bodo oglasili pri nas," je še napovedal Časar. Opozoril pa je, da se večji posli ne zgodijo kar čez noč. "Računam pa, da zagotovo iz tega nekaj bo," je še dodal.http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20070424_3095774.php

Wow, this is excellent news! :banana: :banana: :banana:


Telekom owner of Gibtelecom

Telekom lastnik Gibtelecoma
Gibraltar | 24.4.2007 | STA

Telekom je za 36,8 milijona evrov kupil 50-odstotni delež gibraltarske telekomunikacijske družbe.



Predsednik Telekoma Dremelj je prepričan, da se Gibtelecom lahko razvija s slovenskim znanjem (Foto: POP TV) Vodstvo Telekoma Slovenije je s predstavniki ameriške družbe Verizon International podpisalo pogodbo o nakupu 50-odstotnega deleža gibraltarske telekomunikacijske družbe Gibtelecom. Za nakup polovičnega deleža, s katerim je soglašala tudi gibraltarska vlada, ki obvladuje drugo polovico družbe, je Telekom plačal 36,8 milijona evrov. "Gibtelecom je uspešna, moderna družba, ki se lahko z našim znanjem in izkušnjami še razvija," je na novinarski konferenci na Gibraltarju povedal predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj.
Možnosti za razvoj Gibtelecoma ob prenosu izkušenj in znanja Telekoma Slovenije vidi Dremelj predvsem na področju UMTS tehnologije, IT televizije in IT telefonije.http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20070424_3095787.php

:cheers:

[edolen1]

Verso, se bo treba še malo napiflat uporabo členov :D

Anyway, super novice! :happy:

[E.L. SLOVENIA]

Ta linija bo bila zagotovo polna ker ne vem, kdo si upa peljat v Grčijo čez Srbijo in Makedonijo.

[Verso]

^^ Ja, bojo šli pa čez Romunijo pa Bolgarijo. :D Anyway, E. L., vidim, da mi edolen glih neki teži s členi (:D), ampak prosim, prosim, ne pisat "...bo bila zagotovo polna...", ampak "...bo zagotovo polna..." (brez "bila":)). Uglavnem, edolen, kaj, kje je narobe? :D

[E.L. SLOVENIA]

Verso, se bo treba še malo napiflat uporabo členov :D

Anyway, super novice! :happy:

No sicer pa ni treba ravno posebno dobro gledat in že....hop, tukaj manjka ena pikica na koncu. :lol:

[edolen1]

Sem se odloču, da pik okoli Versota ne bom pisal, ker ga nervirajo :tongue2:

By the way, Verso, news je v množini, zato se ne da "a" spredi

[antenor]

haha:D, anywayz fajn to, v Grčijo kar iz Kopra, upam da linija zaživi, kolk bo pa cena?!

[Verso]

By the way, Verso, news je v množini, zato se ne da "a" sprediSem pa že mislu, da z naslovom neki ne štima! :lol:

Sem se odloču, da pik okoli Versota ne bom pisal, ker ga nervirajo :tongue2::?

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

STO: 10% more foreign tourists in Q1 2007
Overall 7% more tourists and 4% more nights (8% increase of foreigners)

V prvih treh mesecih za deset odstotkov več tujih turistov
Ljubljana - Slovenski turistični delavci so v prvih treh mesecih letos zabeležili 451.589 prihodov, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Število prihodov domačih gostov se je ob tem povečalo za tri odstotke na 193.812, število tujih gostov pa se je povečalo za deset odstotkov na 257.777. Nadaljuje se tudi rast števila nočitev tujih gostov, medtem ko je število nočitev domačih gostov enako kot v primerjalnem obdobju lani, so danes sporočili iz Slovenske turistične organizacije (STO).

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407042517152868-1.jpg

Skupno število nočitev je po podatkih državnega statističnega urada v primerjavi z enakim obdobjem lani poraslo za štiri odstotke na skupno 1.463.602 nočitev, pri čemer so nočitve domačih gostov s 695.894 nočitvami ostale na ravni lanskega leta, nočitve tujih gostov pa so porasle za osem odstotkov na 767.708 nočitev.

Največ je Italijanov

Po številu prihodov se na prvem mestu nahajajo italijanski turisti, ki so beležili desetodstotno rast prihodov in sedemodstotno rast nočitev. Sledijo jim turisti iz Hrvaške, katerih število prihodov se je za odstotek znižalo, število nočitev pa je ostalo na enaki ravni. Turisti iz Avstrije so zabeležili za osem odstotkov več prihodov, število njihovih nočitev se je povečalo za pet odstotkov. Turisti iz Nemčije so zabeležili za pet odstotkov več prihodov in odstotek več nočitev.

V STO so se razveselili predvsem podatkov o rasti prihodov in nočitev nemških turistov, kar po njihovih ocenah dokazuje zaustavitev negativnega trenda s tega za slovenski turizem pomembnega trga, kjer je organizacija letos povečala trženje. V STO ocenjujejo, da kaže italijanski trg še velik neizkoriščen potencial, zato bo STO na tem trgu potencialne turiste nagovarjala ciljno, z izbranimi produkti term, igralništva, kulinarike ter naravnih in kulturnih znamenitosti. Prizadevanja STO na avstrijskem trgu potekajo predvsem v smeri prizadevanj doseganja čim večjega števila prihodov in nočitev avstrijskih turistov, uspešnost aktivnosti na tem trgu pa potrjujejo pozitivni statistični podatki.

Odprtje predstavništva v Bruslju odlična poteza

Odločitev STO, da z letom 2007 odpre predstavništvo v Bruslju, se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta pokazala več kot pravilna, so prepričani v STO. Pozitivni odziv se kaže v rastočih številkah prihodov in nočitev tako belgijskih kot nizozemskih turistov. Število prihodov prvih se je povečalo za 32 odstotkov, število nočitev pa za 35 odstotkov, število prihodov gostov iz Nizozemske se je povečalo za 43 odstotkov, število njihovih nočitev pa za 31 odstotkov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407042517152868-2.jpg

Oglaševanje prineslo prve rezultate

STO je v sodelovanju s ključnimi partnerji na izbranih perspektivnih trgih slovenskega turizma izvedla več akcij oglaševanja, ki že kažejo prve rezultate. Število obiskov iz Ukrajine, kjer so predstavili ponudbo slovenske Istre, sicer pa je bila decembra lani vzpostavljena redna letalska povezava med Ljubljano in Kijevom, se je povečalo za 33 odstotkov, število nočitev pa za 39 odstotkov. Število obiskov iz Rusije, kjer so predstavili ponudbo slovenskih zdravilišč, se je povečalo za pet odstotkov, število nočitev pa za 12 odstotkov. Španski turisti - STO je na španskem trgu predstavila Ljubljano - so zabeležili za 34 odstotkov več prihodov in 29 odstotkov več nočitev.

Pričakujejo vse več angleških gostov

Iz Velike Britanije je Slovenijo v prvih treh mesecih letos obiskalo 12.583 turistov, kar je za šest odstotkov več prihodov, zabeležili pa so za 22 odstotkov več nočitev. Nadaljevanje trenda rasti angleških gostov pričakujejo v STO tudi v prihodnje, med drugim tudi zaradi uvedbe novih letalskih linij. Iz mariborskega letališča bo letela družba Ryanair, odpira pa se tudi nova linija med Ljubljano in Manchestrom. (STA/Foto STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407042517152868&cid=103&pgn=1

[zia the cashew]

take novice me zmeri razveselijo :cheers: ker to pomen da se veča prepoznavnost slovenije:banana: :banana: sicer v veliki meri tut zrd pocen letalskih povezav ampak who cares:lol:

[Verso]

In kje je novica o tekmovanju iz angleščine? :D

[edolen1]

Ojejej, ja sm pač biw prvi, če prow hočeš, da se pohvalim.. :D

http://www.iatefl.edus.si/dl/KONCNI_REZULTATI_DRZAVNEGA_TEKMOVANJA-22.4.2007-1.pdf

Če mi hoče kdo ukrast identiteto, ma na tem linku perfektno priložnost.. :D

[Verso]

ČESTITAMO! :D

[edolen1]

Hvala. Zej pa na bolj pomembne teme:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New pools at Laško open in September
Zdravilišče Laško being expanded

Septembra bodo odprli nove bazene
Investicija v nov kompleks Zdravilišča Laško je v polnem teku, začele so se aktivnosti za drugo fazo, hotel in wellness center

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2007/04/26/SLIKE/00771625-300.jpg
Foto: (Igor Napast)
Ob Savinji hitro raste tudi arhitekturno zanimiv objekt, Termalni center Zdravilišča Laško.

Do septembra naj bi ob Zdravilišču Laško dokončali Termalni center, katerega investicijska vrednost je 23 milijonov evrov. Zanj je laško zdravilišče lani dobilo tudi 4,5 milijona sredstev iz evropskih skladov. To je prva faza izgradnje novega zdraviliškega in hotelskega kompleksa Zdravilišča Laško, ki leži na območju med izlivom reke Rečice v Savinjo in Tuševim nakupovalnim centrom.

Z novogradnjo bo Zdravilišče Laško pridobilo več tisoč kvadratnih metrov zunanjih in notranjih bazenov, namenjenih za rekreacijo in dobro počutje tako zdraviliških gostov kot vseh ostalih, ki si želijo vodnih doživetij prek celega leta.

Zunanji bazeni bodo ob izlivu Rečice v Savinjo, tu bo tudi 25-metrski plavalni bazen. Posebnost bodo bazeni v nadstropju, v obliki kavnih skodelic z različnimi vodnimi atrakcijami in masažnimi kopelmi. Tudi v pritličju stavbe bodo številni bazeni in bazenčki z vodnimi atrakcijami za staro in mlado. Ta investicija obsega tudi savne na površini dobrih 800 kvadratnih metrov, v kleti pa bodo garaže.

Intenzivno potekajo priprave tudi za začetek druge faze, gradnje novega hotela s programom za dobro počutje (wellness center). Tudi s tem projektom bo Zdravilišče Laško konkuriralo za evropska sredstva na razpisu ministrstva za gospodarstvo. Kot tretja, zadnja faza je predviden kongresni center s hotelom.

Do takrat, ko bo novi zdraviliški kompleks v Laškem polno zaživel, bo treba rešiti tudi vprašanje parkirnih mest. Samo zdravilišče, ki je omejeno na eni strani z reko, na drugi pa z železnico, ne bo moglo zagotoviti dovolj parkirišč za dnevne obiskovalce. Za hotelske goste jih bo dovolj.

Na zadnji seji občinskega sveta so prišli na dan s pobudo, da bi na območju obstoječega parkirišča ob zdraviliškem parku zgradili parkirno hišo. Vendar svetniki predloga niso podprli, ker ni bil strokovno dovolj pripravljen in utemeljen. Zato so naložili občinskim strokovnim službam, da pripravijo strokovne osnove za gradnjo parkirne hiše na tej ali kateri drugi lokaciji v Laškem. Ko bo v celoti zaživel termalni center, bo promet bistveno večji, in če bo hotelo tudi samo mesto služiti od zdraviliških gostov, bo moralo rešiti tudi ta vse bolj pereč problem.

Sicer pa so z obiskom v zdravilišču zadovoljni. Lani so imeli okoli sto tisoč nočitev, povprečna zasedenost je bila 75-odstotna. Zasedenost v prvem četrtletju letos je za pet odstotkov večja kot lani v enakem obdobju, nam je povedal direktor zdravilišča Roman Matek.

VIOLETA VATOVEC EINSPIELER

http://www.vecer.si/clanek2007042605198519

[MBM]

Ojejej, ja sm pač biw prvi, če prow hočeš, da se pohvalim.. :D

http://www.iatefl.edus.si/dl/KONCNI_REZULTATI_DRZAVNEGA_TEKMOVANJA-22.4.2007-1.pdf

Če mi hoče kdo ukrast identiteto, ma na tem linku perfektno priložnost.. :D

ČESTITAM!!!!:) :)

kr vidim kak je prepotentnežem z bežigrajske ego pado:lol: :lol:
zlo me veseli, da gor na seznamu ni prenapihnjencev z 1., 2. in škofijske gimnazije Maribor, ampak, da jih je vtrgala punca z elektro- računalniške šole.

Za njih smo vedno bli tisti z kakih ostalih gimnazij z MB-ja drugorazredni državljani:lol: :lol: :lol:

[edolen1]

Ja ma pazi, smo razdeljeni na kategorije - A1 splošne gimnazije, A2 strokovne gimnazije, B strokovne srednje šole, C poklicne šole..

[MBM]

Ja ma pazi, smo razdeljeni na kategorije - A1 splošne gimnazije, A2 strokovne gimnazije, B strokovne srednje šole, C poklicne šole..

ups:lol:

[zia the cashew]

khm...pourquoi parlez vous d'un anglais contestez?:ohno:

[Verso]

^ Parce qu'edolen1 zmagal. :D

[antenor]

BRAVO, čestitke edolen:bow: :)!!!!, zakaj nisi dal pod

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
SKYSCRAPERCITY.COM MODERATOR WINS NATIONAL ENGLISH COMPETITION!!! :D

[edolen1]

Guys, drop the subject, you're making me blush.. :D

Nekaj projektov iz cele Slovenije:

Območje ob svetilniku v Izoli

Avtorji:
Ana Kučan
Maruša Zorec
Simona Truden
Miha Slekovec
Meta Petrič
Marko Klemenčič
Maša Cotič
Tadeja Božičnik

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/situacija_500.gif
Situacija

IZ POROČILA ŽIRIJE

Opis rešitve

Osnovno oblikovalsko izhodišče zasnove je plastenje horizontal z vidika pogledov na območje in na morje. Iz izhodišča sledi izrazito linijsko oblikovanje obale (promenada, trije programsko opredeljeni "odcepi") in linijska zasnova novega objekta, sestavljenega iz posameznih montažnih enot, ki jih prekriva skupna streha. Obstoječe gradnje so prepoznane kot neustrezne in se odstranijo. V novi objekt so umeščeni servisni in gostinski programi. Programi v zunanjem prostoru so športni, otroško igrišče, dopušča se možnost prireditev (npr. kino otok). Z vidika urejanja območja glede na sezone je možna odstranitev nekaterih montažnih objektov čez zimo (prodaja sendvičev in pijače). Izpostavljena je funkcija vegetacije za uravnavanje mikroklime v različnih letnih časih.

Ocena

Rešitev odlikuje izrazito dosledno izpeljan izčiščen oblikovni pristop, ki temelji na podrobni načrtovalski analizi. Avtor-ji brez zadržkov prepoznajo vse probleme v obravnavanem prostoru:

* slabo vzdrževana in dotrajana severna plaža,
* napačno umeščeno otroško igrišče,
* južni rob parka kot nevitalna in neprivlačna neartikulirana prostorska ločnica med mestom in parkom,
* neustrezen stik obstoječe severne plaže s plažo Doma Dva topola na severnovzhodni strani,
* neustrezna izločitev območja parka ob Domu Dva topola,
* vizualno problematično območje neposredno ob obstoječem gostinskem objektu, ki zapira poglede na horizont in
* problematična lokacija stanovanjskih objektov - konflikt rab javno / zasebno.

Ker rešitev izhaja iz pravilno definiranih problemskih točk znotraj obravnavanega območja in na njegovem robu, avtor-ji edini med vsemi prispelimi natečajnimi rešitvami predlagajo rešitev, ki odstrani vse obstoječe objekte na obravnavanem območju, razen stanovanjskega na vzhodu, ki ga spremenijo v gostinski objekt, na robu obravnavanega območja pa odstranijo tudi zidno ograjo, ki izloča park ob Domu Dva topola. S tem predvidijo percepcijsko povečanje parka. Namembnost stanovanjske vile na vzhodni strani je spremenjena v ribjo restavracijo.

Avtor-ji gradijo zasnovo na vseh treh strukturnih prvinah enakovredno. Obravnavajo promenado, plažo in parkovno območje. Avtor-ji podajo eno izmed redkih rešitev, kjer imajo načrtovani arhitekturni objekti enako govorico kot celotna zasnova odprtega prostora. Promenada z načrtovanimi odcepi je osnovna strukturna poteza, ki določa prepoznavno podobo območja. Na promenado, ki poteka vzdolž obale, so navezani trije odcepi. Prvi odcep, ki postavi ločnico med mestom in parkom, je programsko in strukturno osmišljen s slaščičarnico, otroškim igriščem in baliniščem. Izteče se v paviljon na jugovzhodnem robu, ki hkrati definira vstop v park iz notranjosti starega mestnega jedra. Drugi odcep zarobi parkovno območje, poraslo z drevjem. Je osnovna programska poteza, na katero so pod vzdolžno nadstrešnico členjeno umeščeni nov objekt s kavarno in servisni objekti, ki služijo obiskovalcem (sanitarije, prva pomoč .). Tretji odcep je promenada na severni strani, ki se razvije v sistem ploščadi, povezanih s stopnicami in klančinami z dvema pomoloma in se na vzhodni strani spet zoža v sprehajalno pot, kjer se naveže na obstoječe poti (ob plaži Doma Dveh topolov in na jug proti mestu in cerkvi). Umestitev objekta v prostoru logično deluje, omogoča pa tudi postopno oz. fazno gradnjo.

Parkovno območje je z odstranitvijo obstoječih objektov povečano, obstoječe parkovne površine ostajajo. Posegi v obstoječe parkovno območje izven odcepov niso načrtovani.

Plaža je bolj obdelana na severnem delu, kjer je načrtovana tudi obnova obstoječih pomolov. Med pomoloma je načrtovan majhen otroški bazen, kar je smiselna rešitev. Na zahodnem delu plaža ni posebej členjena. V tem delu bi avtor-ji lahko obalo še bolj približali kopalcem, in tako povečali plažo, kar je bilo zaželeno v natečajni nalogi.

Rešitev predvideva možnost uporabe vseh starostnih skupin uporabnikov, prav tako je rešitev zasnovana tako, da se v prostoru lahko nemoteno gibljejo ljudje s posebnimi potrebami. Rešitve za ljudi s posebnimi potrebami so za različne skupine tudi podane (klančine za gibalno ovirane ljudi, svetle poti, teksturiranje tlakovanja in zidovi vzdolž poti so tudi vodilo za slepe in slabovidne). Zasnova tako na ustrezen način iz uporabe prostora ne izključuje nobene uporabniške skupine, prav tako nobenim uporabnikom ne daje ekskluzivne pravice uporabe. Ta je možna le na otroškem igrišču in balinišču, ki pa sta zato smiselno diskretno locirana na južnem robu parka.

Avtor-ji predvidijo možnost uporabe v vseh letnih časih in prilagojeno uporabo montažnih objektov. Zavedajo se pomembnosti uporabe rastlin, ki delujejo kot uravnalci mikroklime v vseh letnih časih. Otroško igrišče in balinišče na južnem območju parka sta proti severu zastrta z močno potezo cipres, ki poleti dajejo senco, pozimi pa ščitijo proti mrzli burji. Borov gozdič poleti nudi gosto senco in hlad. Deluje kot kontrast svetli in vroči plaži tik ob morju. Park mestoma dopolnijo s skupinami grmovnic, ki prispevajo značilen prijeten vonj.

Avtor-ji z dobro načrtovalsko analizo, radikalno rešitvijo problemov in temu posledično ustrezno zasnovo kažejo zrelost v načrtovalski praksi in ponudijo rešitev, ki presega vse ostale predloge. Natečajni elaborat je soglasno ocenjen kot najboljši med prispelimi rešitvami, zato kljub anketnemu značaju natečaja ocenjevalna komisija predlaga izvedbo predlagane zasnove. Natečajna rešitev je ena najbolj kompleksnih. Ponuja najboljšo kombinacijo funkcionalne, programske in oblikovne rešitve. V rešitev vključuje vse skupine uporabnikov in predvidi uporabo v vseh letnih časih. Podana je rešitev, ki z izvedbo ne bo zahtevala velikih vzdrževalnih stroškov, kar je za občino kot javnega naročnika dobro izhodišče. Rešitev v celoti likovno in prostorsko ohranja kvaliteto mesta Izole. Zeleno Punto s cerkvenim zvonikom v ozadju ohranja kot sestavni del mestne podobe in s tem pušča Izoli edinstveno podobo med slovenskimi obalnimi mesti. Zasnova temelji na promenadi, ki z odcepitvijo poti smelo zarobi tri različne strukturne dele obravnavanega območja.

Renderji:

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/rend_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/rend_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/rend_4_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/rend_5_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/rend_6_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/rend_7_600.jpg

Prerezi:

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/prer_1_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/prer_2_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/12/prer_3_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/svetilnik/512.htm

Visokošolsko središče Drgančevje (Univerzitetni kampus Novo mesto)

Avtorji:
Vojteh Ravnikar, u.d.i.a.
Matjaž Bolčina, u.d.i.a.
Robert Potokar, u.d.i.a.
Sabina Colnar, u.d.i.a.
Uroš Rustja, abs. arh.
Rok Jereb, u.d.i.a.
Gregor Kosem, u.d.i.k.a. (krajinska arhitektura)

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/situacija_500.gif
Situacija

IZ POROČILA ŽIRIJE

Zasnova temelji na predpostavkah, na katerih nadomešča arhitekturo v obliki zaključenega in izoliranega objekta s povezano in odprto strukturo. Odločitev avtorjev je utemeljena iz več razlogi: struktura zagotavlja najboljše pogoje za odprto projektiranje in neavtorsko oblikovanje, omogoča prožno organizacijo rabe, prilagajanje pogojem gradnje, nudi enakovredne pogoje za odvijanje funkcij, enostavno upravljanje in gospodarno uporabo tehnologije. Prednost strukture je njena nevtralnost in prilagodljivost, pomembni lastnosti za postavitev in rast dinamičnega univerzitetnega organizma.

Predlagana struktura je v osnovi zgoščena in razvejana v vse smeri. Konstrukcijsko nevtralna in modularna struktura je primerna za različne ureditve in kombinacije programov. Prednosti strukture je v anticipaciji sprememb. Enostavna zasnova ni toga, ampak koristi tako potencial celovitosti mreže kot prožnost pol-mreže za lokalne prilagoditve. Avtorji razvijajo strateško naravnano zasnovo kampusa s preprostimi rešitvami, ki podpirajo kompleksno organizacijo sistema skozi čas. Predvidena je fazna gradnja z razvejanjem in rastjo strukture navzven, proti robovom.

Med različnimi možnostmi priključevanja na mestno omrežje so se avtorji odločili za en vhod v kampus, ki je poudarjen z malo prometno glavo in značilnim, prečno postavljenim objektom vratarnice. Glavni vhod v kampus vodi iz Levičnikove ceste preko parka, avtobusnega postajališča, uvoza v glavno podzemno parkirišče skozi vhodni objekt z vratarnico in nadstreškom. Zazidava je na mreži razvejana v tri smeri, fakultete pravokotno na relief, domovi vzporedno s terenom, centralna objekta strjena na ploščadi. Na ta način je ustvarjena za dobro orientacijo potrebna tipološka raznolikost strukture.

Predlagana zasnova je kombinacija glavnikaste organizacije in objektov, razvejanih v obliki pol-mreže. Osrednja servisna ploščad je postavljena vzporedno s terenom v smeri vzhod -zahod tako, da povezuje in oskrbuje vse objekte kampusa. Pod ploščadjo so urejena parkirišča in tehnični prostori. Glavni dovoz je speljan iz križišča z Levičnikove k vhodu in na osrednje podzemno parkirišče, servisni iz Šentjernejske v podzemno parkirišče študentskih domov. Iz obeh podzemnih garaž vodijo stopnišča neposredno v objekte. Dovoz urgentnih in dostavnih vozil je po krožni, sprehajalni poti za pešce in kolesarje. Avtomobilski promet je izločen, zavestna odločitev, da je kampus domena peščev in kolesarjev, se sklada z napredno okoljsko držo.

V topografijo odločno vstavljena ploščad vodi od vhoda v kampus v njegov iztek; pot spremljajo presledki različnih stavbnih gmot, ki členijo vhodni, univerzitetni in študentski trg pred domovi. Podolgovata ploščad povezuje vse objekte v kampusu in deluje kot njegova tehnična infrastruktura. Urejena je v obliki dejavne, večnamenske površine in oblikuje prostorno teraso nad iztekom doline. V osredju kampusa izoblikujejo zavod (ZVKD), športna dvorana in rektorat pomensko in programsko težišče. Tukaj je glavno prizorišče, ki lahko poraja za univerzitetno okolje želene socialne interakcije.

Glavna značilnost predlagane strukture je, da ustvarja pogoje za povezanost med urbanistično, krajinsko zasnovo in oblikovanjem arhitekture. Zasnova omogoča fazno gradnjo, med katero se struktura razveja in gosti, osnovne poteze zazidave pa ohranjajo. Osrednje parkirišče se lahko razširi proti sredini, objekti fakultet se dozidajo navzven in navzgor proti gozdnemu robu.

Struktura omogoča razvoj objektov v različne smeri, v globino, širino in dolžino. Podolgovata krila se zgostijo in osredinijo okoli jeder. Na ta način oblikujejo avtorji različna stavbna telesa v obliki črke L. Z, H, ki se z dozidavami razvejajo v stavbno strukturo. Problem dolgih hodnikov rešujejo vmesna stopnišča in prečne povezave.preko vstavljenih volumnov oziroma razširitev etaž v razne večnamenske prostore in preddverja. Oblikovanje arhitekture ni naglašeno, stavbna krila imajo lahko, transparentno, dvojno fasado, ki daje sodoben tehnični izgled. Strešne površine nad prvim nadstropjem so oblikovane v obliki mozaika zelenih in lesenih teras.

Krajinska zasnova temelji na prepletanju samoraslega in oblikovanega zelenja. Presledki krajine se tesno prežemajo z arhitekturo, zgoščeno stavbno strukturo rahljajo presledki in atriji. Obstoječe zelenje, ki se vrinja v strukturo, dopolnjujejo vzporedne zasaditve drevoredov, ki spremljajo osrednjo ploščad in nakazujejo glavno smer gibanja v kampusu do. študentskih domov, zaslonjenih z visokim drevjem. Vadbeni stadion in športna igrišča v zelenju so razpostavljena v odprt prostor pod domovi, ki postane privlačno stično območje in hkrati ločilni pas med Žabjo vasjo in kampusom. Preko športnega parka se presledek zelenja, ki obdaja domove in jih ločuje od fakultet, izteka v kotanjasto dolino proti mestu.Horizontalno razložena zazidava se kljub ortogonalni geometriji dobro prilega konfiguraciji terena. Proti gozdni krajini ni zamejena, ampak se z njo s prehodi zelenja in presledki med stavbami povezuje in prežema. Odločna zasnova se ne spogleduje s topografijo, ampak se ji diskretno prilagaja, ne da bi se pri tem načela celovitost strukture. Organizacija funkcij in postavitev v prostor se dopolnjujeta.

Zasnova celote je pregledna in enostavna, omogoča enostavno orientacijo, ki jo zagotavlja osrednja ploščad, presledek zelenja in smeri zidave. Arhitektura je sodobna in racionalna. Energetska zasnova predvideva smiselno kombinacijo centralne in lokalne oskrbe, predvideno je energetsko učinkovito ogrevanje in hlajenje. Namesto plastičnih oblik stavbnih teles ustvarjajo kvaliteto arhitekture raznoliki, lepo oblikovani ambienti v prazninah med stavbnimi krili, v atrijih, preddverjih in zračnih prostorih. Predlog združuje dobre rešitve sorodnih zasnov strnjenega kampusa in jih s premišljeno postavitvijo na južni rob območja uspešno nadgrajuje.

S svojo razvedenostjo in odprtostjo, kar je sugeriral razpis, ponuja dobro podlago za sodobno, v naravo včlenjeno univerzo.

Renderji:

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/render_01_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/render_02_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/render_04_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/render_05_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/render_07_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/render_09_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/render_10_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/render_11_600.jpg


http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/pritlicje_600.gif
Tloris pritličja

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/tloris_n_1_600.gif
Tloris prvega nadstropja

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/tloris_n_4_600.gif
Tloris četrtega nadstropja

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/urbanizem_600.gif
Umestitev v prostor

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/zunanja_600.gif
Zunanja ureditev

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/promet_600.gif
Prometna ureditev

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/prer_j_fasada_600.gif
Južna fasada

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/prer_z_fasada_600.gif
Zahodna fasada

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/prer_4_4_600.gif
Prerez 4-4

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/prer_h_h_600.gif
Prerez H-H

Sheme:

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/sheme_1_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22/sheme_2_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/kampus/22.htm

Revitalizacija mestnega jedra Postojna

Urbanistični del

Urbanistični del: 1. nagrada
Arhitekturni del: nenagrajen

Avtorji:
Irena Debevc , u.d.i.a.
Aleksandra Leban Meze, u.d.i.a.
Robert Mašera, u.d.i.a.
Damjana Zaviršek Hudnik, u.d.i.a.

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/situacija_500.gif
Situacija

IZ POROČILA ŽIRIJE

URBANIZEM
Vodilna ideja avtorjev je, da je za izboljšanje stanja v središču Postojne nujna preureditev prometne zasnove ožjega in širšega območja obdelave. Ureditve v središču mesta, ki so predmet natečaja, avtorji nadgradijo tudi s prometno - programsko shemo širšega območja.

Avtorji kot najbolj problematično izpostavijo prometno preobremenjenost Titovega trga, v povezavi s Titovo cesto, ki zaradi poudarjeno prometnega značaja ne predstavlja mestne ceste, temveč ločnico med posameznimi mestnimi deli. Rešitev, ki jo predlagajo avtorji, sloni na preusmerjanju intenzivnosti prometnih tokov skozi mestno tkivo in razbremenitvi prometa skozi Titov trg.

Za območje Titovega trga avtorji med možnostjo popolne zapore motornega prometa in ohranjanjem sedanjega stanja, poiščejo kompromisno rešitev. Predlagajo reduciranje prometnih tokov z uvedbo enosmernega prometa skozi trg in prestavitev križišča, z delno zaporo Ulice 1. maja za promet. Na ta način diagonalno prečkanje trga z motornim prometom nadomestijo s pravokotnim, kar omogoča boljšo ureditev trga, kot enotno in hkrati programsko in oblikovno raznoliko območje. Za razbremenitev prometa skozi trg avtorji predlagajo novo prečno povezavo med Tržaško in Titovo cesto. Namesto hotela Kras Žirija je rešitve trga, pri katerih se promet ohranja in reducira, ocenila kot bolj kvalitetne.

Kot posebno dober prispevek elaborata je žirija ocenila delno zaporo Ulice 1. maja in umestitev mestne dvorane - nove dopolnitve univerzitetne stavbe, ki se odpira proti parku. V predlagani rešitvi se ukinja navezava motornega prometa na Titovo cesto, peš povezava pa se okrepi z novo ureditvijo "korza" na nivoju sedanje ulice. Na ta način se dolgoročno ohranja logična, nivojska zveznost ulic. Predlagana rešitev poleg izboljšanja prometnega režima na Titovem trgu pomeni tudi prispevek k boljši povezanosti Parka z odprtim prostorom mesta. Avtorji "korzo" opredelijo kot nov povezovalni element med osrednjim parkom, trgom in univerzitetno stavbo.

Prenova parka temelji na ideji, da se vanj minimalno posega z novimi gradnjami na območju brežin, ki postanejo programsko polnejše. Programi brežin se navezujejo na promenado ob Titovi cesti in proti "korzu" oz. novi stavbi univerze. Rešitve, ki predlagajo zadržan vnos grajenih objektov v notranjost parka in park bogatijo s premišljenimi programi na njegovem robu ter dobrimi povezavami, je žirija ocenila kot bolj kvalitetne.

Na Tržaški cesti avtorji predlagajo preureditev talne površine v enotno ravnino, enosmerni promet za stanovalce in obiskovalce ter enostransko parkiranje. Z zmanjšanjem prečnega profila vozne površine in enotno ureditvijo tlakov se vzpostavi širši, prijetnejši prostor za pešce, ki se preliva v prečne povezave in stranske trge. Ulica na ta način ohranja svoj osnovni značaj in hkrati zaživi kot javni prostor mesta, kar je žirija ocenila kot dobro rešitev. Preuredijo se odprti prostori pred šolo in knjižnico, stopnišče pred sodiščem in Trg padlih borcev, kar prispeva k boljši povezanosti javnega odprtega prostora. Rešitev predvideva razširitev podhoda pod Titovo cesto, v navezavi s preureditvijo trga pred sodiščem, ki se od nivoja Titove ceste z zelenimi terasami postopoma spušča proti stavbi.

Za Titovo cesto avtorji predlagajo spremembo prometnega režima na območju Titovega trga in spremembo značaja tranzitne ceste v mestno ulico s pločniki in menjavanjem objektov in odprtih površin.

Za potrebe parkiranja je predvidena parkirna hiša za in pod mestnim hotelom, z dovozom preko prenovljenega in razširjenega podvoza pod Titovo cesto.

Žirija je ocenila, da so predlagane urbanistične rešitve v veliki meri realno izvedljive in da je upošteva merilo mesta. Avtorji podajajo nekatere rešitve, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju odprtih prostorov mestnega jedra. Kot tak je elaborat dobra podlaga za prostorski akt.

ARHITEKTURA
Izraba in prevrednotenje obstoječih brežin je oblikovalska ideja posegov ob Titovi cesti. Na tej ideji sloni tudi zasnova tržnice. Objekt je vpet v brežino, z zelenimi strehami napram osrednjemu odprtemu prostoru. Odprti prostor tržnice je oblikovan domiselno in omogoča večnamensko rabo. Funkcionalna zasnova objekta je logična in jasno zasnovana. Predviden je velik delež trgovsko - gostinskega in poslovnega programa. "Tržnica" je v celoti orientirana na sedanje parkirišče, s Titovo cesto objekt komunicira le z drugimi poslovnimi programi, kar je pomanjkljivost te rešitve.

Renderji:

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_4_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_5_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_6_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_7_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_8_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_9_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_10_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_11_600.jpg


http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/rend_shema_600.jpg
Širša programska zasnova

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/promet_600.gif
Prometna ureditev

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/titov_trg_600.gif
Titov trg

Tržaška ulica:

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/tlor_trzaska_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/trzaska_prer1_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/trzaska_prer2_600.gif

TRŽNICA

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/trznica_situ_600.gif
Situacija

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/tlor_trz_600.gif
Tloris parterja

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/tlo_trz_titov_600.gif
Tloris na nivoju Tržaške

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/tlor_mansar_600.gif
Tloris mansarde

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/tlor_strehe_600.gif
Tloris strehe

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/j_fasada_600.gif
Južna fasada

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/s_fasada_600.gif
Severna fasada

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/v_fasada_600.gif
Vzhodna fasada

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/z_fasada_600.gif
Zahodna fasada

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/prer_aa_600.gif
Prerez A-A

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/prer_bb_600.gif
Prerez B-B

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6/prer_cc_600.gif
Prerez C-C

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/6.htm

Arhitekturni del

Urbanistični del: odkup
Arhitekturni del: 1. nagrada

Avtorji:
Mateja Gerkšič , u.d.i.a., ing.gr.
Domen Gerkšič, u.d.i.a.
Igor Frelih, u.d.i.a.

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/situacija_500.gif
Situacija

IZ POROČILA ŽIRIJE

URBANIZEM
V elaboratu št. 3 predstavljene urbanistične rešitve kažejo, da se avtorji zavedajo glavnega razloga za dosedanjo ne-vzpostavitev kvalitetnih odprtih mestnih prostorov, kot je odsotnost mestne tržnice, pravega mestnega parka in mestnega trga,..., to je diagonalna delitev mestnega trga, prometna prenasičenost Tržaške ulice, mestni park brez življenskega prostora in dejanska odsotnost mestne tržnice in drugih manjših urejenih mestnih javnih površin.

Avtorji zgornje zadrege rešujejo s spremembo prometnega režima na Titovem trgu in sicer z ureditvijo nove prometnice, ki povezuje Titovo cesto s cesto Postojna - Predjama in tako omogoča vzpostavitev trga kot enotne površine vendar z oblikovanjem treh pomenskih celot in dodatnih elementov trga: ureditev območja vodnih elementov, nov vhod v hotel Kras in notranji atrij (prizidek SAZU). Oblikovanje trga je dovolj učinkovito reševano tudi z umestitvijo objekta , namenjenega širitvi SAZU, ki oblikuje novo mestno poljavno povšino - notranji atrij. Postavlja se le vprašanje ali je res potreben izrazito oblikovalsko močno oblikovan trg in ali je nova prometna povezave res na najboljši lokaciji zaradi zahteve po premoščanju dokaj velikem višinske razlike med terenom Titove in Tržaške.

Avtorji prav tako ne dopoščajo možnosti ohranitve obodne ulične pozidave ob Tržaški ulici, ki se zdi v predstavljeni rešitvi sicer logična ne pa nujno potrebna.

Predstavljena ureditev Tržaške ulice s spremembo parkirnega režima v le enosmerni parkirni režim omogoča vzpostavitev kvalitetnejšega urbanega prostora Tržaške: obojestraska peš promenade.

Dodatno kvaliteto obravnavanega elaborate predstavlja tudi posebna pozornost pri izbiri urbane opreme posameznih javnih prostorov in definiranje oblikovalskih izhodišč z dovolj obširnim katalogom urbane opreme ter oblikovanje manjših javnih prostorov: oblikovanje trga pred knjižnico z ukinitvijo parkirnih mest, oblikovanje parka v zaledju Tržaške, ohranitev in oblikovanje sodnijskega parka.

Rešitev parka je glede na presojo žirije, da je park kot javna zelena površina posebna vrednota, manj ustrezna, saj so vanj umeščene vsebine brez večjih presežkov in utemeljitev potrebnosti delitve in razbitja parka z manjšimi objekti.

Umestitev mestne tržnice v prostor sedanjega parkirišča ob PTC Primorka je izvedena po načelu manj je več. Rešitev ohranja kvalitetne obstoječe urbane elemente (vodnjak, drevesa, stonišča) in jih s postavitvijo tržnice in drugih novih objetov poveže v trg, ki je oblikovan skladno s programskimi izhodišči in omogoča vzpostavitev tako začasne odprte tržnice kot tudi prireditvenega prostora.

Glavna odlika obravnavanega natečaja je upoštevanje programskih izhodišč, poskus sprostitve Titovega trga odvečnih prometnih površin ter zasnova ureditve prostora sedanjega parkirišča ob PTC Primorka brez odvečnih in nepotrebnih elementov in objektov, ki vzpostavlja nov javni prostor mesta Postojne - trg, oblikovan z objektom tržnice in novim ter obstoječim poslovnim objektom, ki je tudi vsebinsko dovolj bogat, saj služi kot točka druženja v mestu (možnost ureditve nestalne odprte tržnice kot tudi prostora za prireditve).

Gostilna:

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/urban_obmocje-gostilna_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/urban_obmocje-gostilna2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/gostilna1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/gostilna2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/gostilna3_600.jpg

Park:

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/urban_obmocje-park2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/park_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/park_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/park_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/park_4_600.jpg

Rdeči trg:

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/urban_obmocje-rdeci-trg_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/rdeci-trg_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/rdeci-trg_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/rdeci-trg_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/rdeci-trg_4_600.jpg

Trgec:

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trgec_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trgec_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trgec_3_600.jpg

Tržaška:

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trzaska_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trzaska_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3//trzaska_3_600.jpg

Tržnica:

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/urban_obmocje-trznica-ok_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trznica_Image1_4_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trznica_Image_6_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trznica_Image_41_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trznica_panorama5a_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trznica_panorama8_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/trznica-Image_36_600.jpg


http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/obmocje_a_b_600.gif
Ureditev območja A in B

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/obmocje_d_600.gif
Ureditev območja D

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/obmocje_c_600.gif
Ureditev območja C

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/fasada_j_600.gif
Južna fasada tržnice

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/fasada_s_600.gif
Severna fasada tržnice

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/precni_prerez_aa_bb_600.gif
Prečna prereza A-A in B-B

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3/urb_oprema_600.gif
Urbanistična oprema

http://www.arhiforum.si/natecaji/postojna/3.htm

That's it for this massive update.. :D

[edolen1]

Izgleda, da bo Postojna dobila tramvaj po tistem načrtu, ki je zmagal na urbanističnem delu.. Oziroma ozkotirno železnico, hehe.. :D

[zia the cashew]

^ Parce qu'edolen1 zmagal. :D
parce qu'il a gagné

[antenor]

woohoo še en tramvaj :banana: :cheers: :cheers: :cheers:

[MBM]

woohoo še en tramvaj :banana: :cheers: :cheers: :cheers:

Očitno so vsi ponoreli s tramvaji. V današnjem večeru "razmišljajo" o tramvaju v Mariboru:lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol:

[zia the cashew]

ok...če pa dobijo tramvaj u mariboru in postojni pol pa ni vrag da bom jst u mojmu življenju dočakou tramvaj v lj!!!

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Smoking banned by summer

Kadilcem bo poletje prineslo nove omejitve
Ljubljana - Od poletja bo življenje kadilcev v Sloveniji pri predajanju njihovi razvadi težje. Še v prvi polovici leta naj bi državni zbor namreč sprejel novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki jo je vlada pripravila konec aprila. Bistvo novele, ki jo je javnost večinoma naklonjeno sprejela, je že dolgo napovedovana razširitev prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12070430104530106-1.jpg

Podobne pozive k prepovedi tobačnega dima je moč slišati tudi drugje v Evropski uniji, kjer je veliko držav že uveljavilo različne stopnje prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih, tudi restavracijah, zato je "čas za razpravo na evropski ravni", je ob predstavitvi protikadilske zelene knjige konec aprila v Bruslju poudaril evropski komisar za zdravje Markos Kiprianu.

"Celovita prepoved bi bila najučinkovitejša," je poudaril in pozval vse članice EU, naj sledijo zgledu Irske, Italije, Malte in Švedske, ki so cigareto v zaprtih javnih prostorih že prepovedale.

Prepoved podpirajo tudi kadilci

Eurobarometrova raziskava kaže, da 80 odstotkov Evropejcev podpira prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih, naklonjena pa ji je tudi večina kadilcev - 70 odstotkov. Podpora strožji prepovedi kajenja je visoka tudi v Sloveniji. Raziskava, ki jo je februarja letos naročilo ministrstvo za zdravje, je pokazala, da 87,6 odstotka vprašanih podpira strožjo prepoved kajenja, kot jo predvideva predlog novele o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12070430104530106-2.jpg

Kajenje dovoljeno le tam, kjer nekadilci niso izpostavljeni tobačnemu dimu

Predlog, ki sedaj čaka na obravnavo v DZ, predvideva možnost kajenja le še v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni s tobačnim dimom onesnaženemu zraku. Kot izjemo popolni prepovedi kajenja novela navaja odprte javne in delovne prostore, posebej za kadilce določene hotelske sobe, bivalne prostore v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih in zaporih, kadar v njih živijo samo kadilci, ter kadilnice. V teh se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi.

Starostne omejitve pri cigaretah enake kot pri alkoholu

Z novelo naj bi zvišali tudi starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov, in sicer z dosedanjih 15 na 18 let, ter uvedli starostno mejo 18 let za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. Predlog novele predvideva, da bo prodajalec od kupca lahko zahteval, da z osebnim dokumentom dokaže, da je dejansko star 18 let in torej lahko kupi tobačne izdelke - tako, kot je že uveljavljeno pri prodaji alkoholnih pijač.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12070430104530106-3.jpg

Nezadovoljni so le gostinci

Na vsebino sicer v javnosti dobro sprejete novele so imeli nekaj pripomb predvsem gostinci. Iniciativa Združenja ponudnikov gostinskih storitev je izrazila bojazen, da bo novela pomembneje prizadela gostinsko dejavnost v Sloveniji. Zato so zahtevali določene izjeme v primeru gostinske dejavnosti, še posebej kar se tiče kadilnic, in opozorili na možen upad dohodkov v gostinstvu.

Kiprianu: Zaradi omejitve še ni bankrotirala nobena restavracija

Na take bojazni, ki se pojavljajo tudi v drugih državah, je evropski komisar za zdravje Kiprianu odgovoril s trditvijo, da restavracije, v katerih so uvedli prepoved kajenja, "niso bankrotirale, ljudje še vedno pijejo in jedo v takšnih restavracijah".

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12070430104530106-4.jpg

Na tobačni embalaži odslej tudi telefonska številka za pomoč odvisnikom

Številne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s promocijo zdravja, pa so ministrstvu za zdravje predlagale nekatere še strožje ukrepe. V Cindi Slovenija so tako predlagali, da bi se v novelo zapisalo obvezo, da morajo proizvajalci tobačnih izdelkov na embalaže tobačnih izdelkov zapisovati številko svetovalnega telefona za pomoč pri opuščanju kajenja, kar so na ministrstvu upoštevali.

"Led je prebila" Irska, čedalje strožje ukrepše uvajajo tudi druge države

Prva članica EU, ki je uvedla popolno prepoved cigarete v zaprtih javnih prostorih, je bila Irska leta 2004. Za tem so ji s strogimi ukrepi sledile Italija, Malta in Švedska, ki dovoljujejo ločene in dobro zračene kadilske kotičke v restavracijah in barih. Junija naj bi temu zgledu sledili Estonija in Finska, prihodnje leto pa še Francija, ki naj bi sicer kmalu uvedla prepoved kajenja v knjižnicah, bolnišnicah in pisarnah.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12070430104530106-5.jpg

Na Severnem Irskem konec kajenja v vseh javnih prostorih

Na Severnem Irskem je začela veljati prepoved kajenja v vseh javnih prostorih in na delovnem mestu. Severna Irska je po Škotski in Walesu tretja regija Velike Britanije, v kateri je v veljavi nov zakon. Škotska je že marca lani uvedla prepoved kajenja v kavarnicah, točilnicah, restavracijah in na delovnem mestu, Wales pa aprila letos.

Anglija bo zadnja v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, ki bo prepovedala kajenje, kar naj bi se zgodilo 1. julija.

Kazen za kršitelje bo od 73 do 3600 evrov

Kazen za kadilce, ki ne bodo spoštovali prepovedi na Severnem Irskem, bo 50 funtov (okoli 73 evrov), za podjetja, gostilne, kavarne in restavracije, pa 2500 funtov (okoli 3600 evrov). Republika Irska je tovrstni zakon o prepovedi kajenja v vseh javnih prostorih sprejela že marca 2004.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12070430104530106-6.jpg

Tudi Nemci razmišljajo o omejitvah kajenja

Komisar za zdravje je na aprilski predstavitvi protikadilske zelene knjige takšne težnje označil kot "spodbudne". Celo v Nemčiji, ki je vedno veljala za "kadilski in tobačni paradiž", poteka razprava o tem, kako omejiti kajenje, je poudaril. Kiprianu upa, da bodo imele do konca njegovega mandata, to je do konca leta 2009, vse države EU enotno protikadilsko politiko.

Prepoved kajenja se vse bolj uvaja tudi v institucijah EU

Z novim letom je kajenje popolnoma prepovedano tudi v vseh stavbah Evropskega parlamenta in na Evropski komisiji, medtem ko na Sodišču Evropskih skupnosti uradne prepovedi za zdaj ni. Kaditi je dovoljeno tudi v poslopjih Sveta EU in Računskega sodišča, a le v posebnih prostorih za kadilce. (STA/Foto STA/Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=12070430104530106&cid=0&pgn=1

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

C&A coming to Slovenia in autumn
First stores to open in Maribor, Celje, Kranj and Ljubljana; all major cities covered in three years

V Slovenijo jeseni prihaja C&A
Ljubljana - Nemška veriga trgovin s cenejšimi oblačili C&A načrtuje zgodaj jeseni odpreti trgovine tudi v Sloveniji, sopotrdili v družbi. C&A se sicer v zaposlitvenih oglasih, ki jih je pred časom objavila v slovenskem časopisju, predstavlja kot eno vodilnih maloprodajnih evropskih podjetij z več kot 100 poslovalnicami in 32.000 sodelavci. Veriga naj bi poslovalnice jeseni odprla v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070501080045107-1.jpg

Prvo trgovino bo družba C&A odprla 30. avgusta v Mariboru, dan kasneje pa bo vrata odprla tudi trgovina C&A v Celju. Novembra naj bi C&A trgovino odprl tudi v Kranju, so povedali v družbi. Spomladi prihodnje leto je načrtovano odprtje trgovine v Ljubljani, kjer bo imela sedež tudi slovenska podružnica. V prvi polovici leta 2008 si želi družba C&A odpreti še dve trgovini v Novi Gorici in Ljubljani.

V treh letih po vseh večjih mestih

Kot so za STA še pojasnili v družbi C&A, želijo v prihodnjih treh letih odpreti svoje trgovine po vseh večjih mestih v Sloveniji. Konec letošnjega leta naj bi bilo v njihovih trgovinah zaposlenih približno 60 ljudi.

Najpomembnejši trg verige C&A je Nemčija, trenutno pa se družba intenzivno širi tako v Evropi kot v Aziji. Tako naj bi marca odprla podružnico na Slovaškem, prvo prodajalno bo v prihodnjem tednu odprl v Turčiji. V minulem tednu je v okviru podružnice C&A China odprla prvo prodajalno v Šanghaju. V prihodnjih treh letih naj bi C&A investirala 650 milijonov evrov.

Slovenske trgovine bodo pomagale k šestim milijardam evrov

Prihodek verige C&A v Evropi je v minulem poslovnem letu 2006/07, ki se je zaključilo februarja, znašal 5,65 milijarde evrov, kar je 8,4 odstotka več kot v predhodnem poslovnem letu. Za tekoče poslovno leto pa ima družba v načrtu ustvariti šest milijard evrov prihodkov, kar bi pomenilo šestodstotno zvišanje. (STA/Foto Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14070501080045107&cid=103&pgn=1

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Female director tops 2007 rankings for the first time
Tatjana Fink, director of Trimo, succeeds Janković and Bobinac as Slovenia's most distinguished director

Tatjana Fink na vrhu lestvice najbolj uglednih direktorjev
Ljubljana - Na najvišje mesto na lestvici najbolj uglednih slovenskih direktorjev za leto 2007 se je povzpela predsednica uprave podjetja Trimo Tatjana Fink.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070430103832114-1.jpg

Na tem mestu je nasledila nekdanjega prvega moža Mercatorja Zorana Jankovića in predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca, ki sta zmagovalca prejšnjih let, je razvidno iz raziskave, ki jo med predstavniki strokovne javnosti od leta 2002 opravlja družba Kline&Partner in jo objavlja gospodarsko-finančni tednik Delo FT.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070430103832114-2.jpg

Na drugem mestu Bobinac, na tretjem Bavčar

Na drugo mesto lestvice z naslovom Poslovni ugled direktorjev 2007 se je uvrstil Bobinac, do desetega mesta pa sledijo Igor Bavčar (Istrabenz), Jože Colarič (Krka), Matjaž Gantar (KD Group), France Arhar (Bank Austria Creditanstalt), Bine Kordež (Merkur), Janez Bohorič (Sava), Herman Rigelnik (ACH) in Žiga Debeljak (Mercator).

Finkova je prva ženska na vrhu omenjene lestvice. Med letoma 2002 in 2005 je namreč največji poslovni ugled užival Jankovič, lani pa Bobinac, še piše tednik.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070430103832114-3.jpg

Po mnenju marketinških menedžerjev je več kot polovica ugleda podjetja odvisnega od njegovega direktorja. Ugled direktorja pa se najprej gradi znotraj podjetja in je odvisen od tega, kako ta izbira sodelavce in kako zna motivirati zaposlene, da živijo za podjetje in sooblikujejo ugledno korporativno blagovno znamko.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070430103832114-4.jpg

Strokovnjak za tržno komuniciranje Miro Kline k temu dodaja, da je tretjina poslovnega ugleda direktorja odvisna od poslovnih rezultatov, ki najbolj zanimajo lastnike, kar 40 odstotkov poslovnega ugleda direktorja pa naj bi bilo odvisnega od njegovega javnega nastopanja, preostalo naj bi bili inovativnost in t. i. mehki dejavniki, ki med drugim vključujejo tudi družbeno odgovornost podjetja. (STA/Foto STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14070430103832114&cid=103&pgn=1

[antenor]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Smoking banned by summer

COOLTO !!! :cheers:

[zia the cashew]

končn ne bom več smrdeu kokr da sm ravnokr pokadiu celo škatlco pa čeprov sm biu samo npr pou ure v lokalu

[Astralis]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Smoking banned by summer

This would be great :okay:!

[renco]

Or wouldn't :p

[Astralis]

Or wouldn't :p

Kako za koga... hehe :D. :cheers:

[edolen1]

A huge majority of Slovenians polled support this ban, and over 70% of smokers support it as well! :happy:

[renco]

Ah you slovenians :ohno::D

[Ljubljana City]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Hotels on the Coast satisfied with tourist visit during May holidays

Hotelirji na obali zadovoljni s prvomajskim obiskom

Portorož - Skoraj vsi hoteli na Obali so bili med prvomajskimi prazniki polno zasedeni. Med gosti so prevladovali Italijani, Avstrijci in Nemci, nekaj pa je bilo tudi domačih gostov. Večina obiskovalcev se je odločila za večdnevne aranžmaje.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070506085858106-1.jpg

V hotelih skupine Life Class so bila med minulimi prazniki zasedena vsa ležišča. Prevladovali so italijanski, nemški in avstrijski gostje, za njimi so se po številčnosti uvrstili Belgijci in Slovenci. Hoteli skupine Metropol Group so bili prav tako 100-odstotno zasedeni. Prevladovali so Italijani, med gosti pa je bilo tudi veliko domačih ter nekaj nemških in avstrijskih obiskovalcev.

V Hotelih Piran so v piranskih in strunjanskih nastanitvenih zmogljivostih zabeležili 95-odstotno zasedenost. Največ je bilo domačih, nekaj pa tudi avstrijskih in nemških gostov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070506085858106-2.jpg

Največje izolsko turistično podjetje HTP Simonov zaliv je imelo med prvomajskimi prazniki polno zasedene nastanitvene zmogljivosti. Skoraj polovica gostov je bila iz Slovenije, ostali obiskovalci pa so bili iz Avstrije, Nemčije in Italije.

V hotelih obalnih občin prodajne službe niso zaznale bistvenih razlik med lanskim in letošnjim turističnim obiskom med prvomajskimi prazniki, bodisi po številčnosti ali strukturi gostov. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14070506085858106&cid=103&pgn=1

[AMB]

Živjo sm nov tle.Jst sm sicer že dle časa opazoval to stran in sm se končno odloču da se vam pridružim.:)

[AMB]

Tle je ena spodbudna novica za vse tiste, ki že komaj čakate, da slovenci dobimo prvi zabaviščni park.

http://www.novimesecnik.net/novi/mar07.pdf (stran 4)

[Ljubljana City]

^^

Dobrodošel! :cheers:

[antenor]

Tle je ena spodbudna novica za vse tiste, ki že komaj čakate, da slovenci dobimo prvi zabaviščni park.

http://www.novimesecnik.net/novi/mar07.pdf (stran 4)

pozdravljen AMB!

super novica, joj včeraj je ravno iztiril en vlak smrti na Japonskem.. upam da bo tole dobro zgrajeno in vzdrževano:cheers:

[MBM]

Serbus AMR, dobro novica glede parka.

Samo 17 km od mojega doma:) :) :) :)

Čuj kaj tote novice dobite samo na Ptuju? V MBju jih še nisn vido.

[AMB]

Pozdravljen rekec(SLO)
1.moj nick je AMB:hammer:
2.sem iz Krškega, tak da ti ne vem povedat, kje vse dobijo te novice

[MBM]

Pozdravljen rekec(SLO)
1.moj nick je AMB:hammer:
2.sem iz Krškega, tak da ti ne vem povedat, kje vse dobijo te novice

ups:lol: :lol: malo sn bil površn:nuts: :nuts: :nuts: :nuts:

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

The big boys can now play as well
LJSE paved way for NLB's and Zavarovalnica Triglav's entrances onto the stock market

NLB odprta pot na Ljubljansko borzo
Nova borzna pravila, ki bodo veljala od 12. maja, omogočajo sprejem na borzo delnicam podjetja, ki ima tudi manj kot četrtino razpršenega lastništva, torej tudi NLB in Zavarovalnice Triglav. Preglednost trgovanja s svežnji bo zagotovljena le za nekaj mesecev

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2007/05/08/SLIKE/00785205-300.jpg
Foto: (Robert Balen)
Na Ljubljanski borzi bodo lahko kotirale tudi delnice, kjer bo razpršenega lastništva manj kot 25 odstotkov.

Pri sprejemu delnic določenega podjetja v borzno kotacijo v skladu z nedavno objavljenimi spremembami in dopolnitvami Pravil Ljubljanske borze, ki bodo začele veljati 12. maja, bo dana možnost kotacije tudi takšnim delnicam, kjer bo razpršenega lastništva manj kot 25 odstotkov. Oktobra lani je začela kotirati delnica Telekoma Slovenije, kjer je bilo razpršenega lastništva ravno nekaj več kot 25 odstotkov, nekateri pa ugibajo, da naj bi bile nove spremembe borznih pravil pisane na kožo kotaciji NLB.

V nekaterih medijih se je namreč ugibalo, da naj bi še pred ustanovitvijo holdinga slovenskih lastnikov, ki naj bi obvladovali 51 odstotkov lastništva, belgijski KBC pa 34 odstotkov, delnice NLB kmalu uvrstilo na Ljubljansko borzo. Družba ima trenutno le približno 15 odstotkov razpršenega lastništva in skupno 857 delničarjev, ampak ker naj bi po nekaterih predvidevanjih znašala tržna vrednost največje slovenske banke okrog dve milijardi evrov, bi se torej trgovalo z delnicami NLB, katerih vrednost bi bila še vedno 300 milijonov evrov, kar je precej več od velikosti povprečnega podjetja, ki kotira na Ljubljanski borzi. Andrej Šketa, član uprave Ljubljanske borze, odgovarja, da je prišlo do omenjene spremembe, ker imajo to področje tako urejeno tudi druge borze, ne izključuje pa možnosti kotacije NLB, a trenutno na borzi še niso prejeli njene vloge.

Nova je tudi obveznost objave nekonsolidirane in konsolidirane bilance stanja in izkaza poslovnega izida za družbe prve kotacije tudi pri medletnem (četrtletnem) poročanju, ki se bo začela uveljavljati pri objavi podatkov za letošnje tričetrtletje. Pogoji za umik delnic z organiziranega trga bodo enostavnejši, na prosti trg pa bodo lahko vključeni tudi naložbeni certifikati - znano je, da trenutno avstrijska Raiffeisen banka že trži določene naložbene certifikate, ki so vezani na slovenske delnice iz prve kotacije.

Sprejet je bil tudi Pravilnik o trgovanju s svežnji vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, ki prinaša uvedbo organiziranega trgovanja s svežnji, pa tudi poročanja in objave poslov s tržnimi vrednostnimi papirji dobro poučenih investitorjev, če vrednost teh poslov presega 4173 evrov. Kot je povedal Andrej Šketa, bo transparentnost poročanja trgovanja s svežnji večja, saj bo sam posel razkrit, še vedno pa ne bo znano, kdo je kupec oziroma prodajalec. Toda ta rešitev bo veljala predvidoma le od junija do novembra, saj novi zakon o trgu finančnih instrumentov, ki je v sprejemanju in povzema evropsko direktivo, takšne možnosti naj ne bi poznal. Torej lahko ugotovimo, da bo problem sivega trga in s tem povezanih svežnjev rešen le začasno, za nekaj mesecev. Svežnji se prav tako še ne bodo upoštevali pri oblikovanju enotnega tečaja, bodo pa upoštevani pri obsegu prometa.

Še vedno ostaja problem ne dovolj konkretnega poročanja s sej nadzornega sveta s strani nekaterih izdajateljev, katerih delnice kotirajo celo v borzni kotaciji (nazadnje ni bila razkrita nakupna cena s strani Save za nakup četrtine Abanke Vipa, skromna pri poročanju je tudi Pivovarna Laško). Seveda izdajatelj sam presoja, kaj je poslovna skrivnost, a nosi tudi odgovornost, če določene osebe zlorabijo notranje informacije. Morda bi veljalo ob podelitvi nagrade podjetju, ki najbolje obvešča borzno javnost, razmisliti tudi o "priznanju" za tisto podjetje, ki najmanj celovito obvešča svoje delničarje. Andrej Šketa pričakuje, da bodo zaradi nepogoja razpršenega lastništva dočakali več izdaj novih delnic na Ljubljanski borzi (zlasti nekaterih bank in zavarovalnic v pretežnem državnem lastništvu). Za kotacijo tujega vrednostnega papirja na Ljubljanski borzi so se zanimala tri podjetja, za izdajo novih delnic (IPO) pa okrog pet, a trenutno na Ljubljanski borzi nimajo nobene vloge z omenjenih dveh področij. Pravijo pa, da je v obeh primerih to bolj vloga investicijskih bančnikov in borznih hiš kakor same borze.

DAMIJAN TOPLAK

http://www.vecer.si/clanek2007050805201200

[MBM]

Iz čistega dolgcajta sem se sprehajal po Google Maps, in naletel na čudno stvar. Namreč ko sm klikno na Novo Gorico, mi je napisalo, da je ta del Italije, in kar je še hujše meja je pomakjena preko Nove Gorice, tak da zgleda kot da je ta v rokah Italijanov (ki jih tokrat izjemoma ne imenujem po določeni hrani):nuts: :nuts: :nuts: :nuts: :nuts:

V glavnem kot zavednega Slovenca me je to malo "pogrelo":bash: :bash: :bash:


http://shrani.si/files/gorica1013v.jpg

[E.L. SLOVENIA]

Oježeš, kakšen bes :lol: ! Postaja NG je tako vedno spadala h Gorici, tako da so se pač malo zmotili.

[antenor]

ja napaka je, sigurno ni nihče namenoma tega naredil.. nekdo jim mora sporočit da popravijo:dunno:..

[edolen1]

Jooj, pa te meje so samo približne, tudi med drugimi državami, če pogledate, so kar netočne, tam do kilometra, dveh varirajo. In seveda, če je na italijanski strani pika bo pisalo, da je v Italiji. Da vas malo potolažim, so na Googlu "popravli" tudi nekaj zgodovinskih "krivic" do Slovenije kar se slovensko-italijanske meje tiče.. ;)

[MBM]

Jooj, pa te meje so samo približne, tudi med drugimi državami, če pogledate, so kar netočne, tam do kilometra, dveh varirajo. In seveda, če je na italijanski strani pika bo pisalo, da je v Italiji. Da vas malo potolažim, so na Googlu "popravli" tudi nekaj zgodovinskih "krivic" do Slovenije kar se slovensko-italijanske meje tiče.. ;)

To ni re. Recimo vas Štrigova, je po Googlovi meji na slovenski strani, ko pa klikneš gor pa napiše, da je del Hrvaške, tak da je napačen podatek, da se tekst izpisuje glede na mejno črto v Googlu.

To me niti ne moti, da je meja napačno začartana (čeprav vselej v korist durgim državam:nuts: ) Moti me, da je za Novo Gorico, napisan podatek, da spada V Furlanijo-Julijsko krajino, ko pa začuda ni napak niti pri kraji s 100 prebivalci, medtem ko jih ima Nova Gorica okoli 20.000. Začuda se tud niso "zmotli" pri okoliških vaseh, kot je npr. "Miren".

Jaz mislim, da je bilo to narejeno zanalašč, glede na to da Google pokriva Slovenijo ravno iz Italije

[E.L. SLOVENIA]

Zagotovo, gre za fašistično izigravanje padle državne meje, ker očitno ima Berlusconi še vse medije v rokah. Oh, kje so časi železne zavese, bi bila morda vsaj meja točna... :lol:

rekec, a se ti ne zdi, da preveč resno jemlješ tole napako, ker navsezadnje je to svetovni program in napake so pri takih rečeh pogoste. Poleg tega pa je tudi na Microsoftovem atlasu sveta 2001 še železnica do Vrhnike, čez Lendavo in skozi SG, pa sedaj nismo vsi veseli, da bi bila v resnici.

Upam, da so te popoldanske plohe nekoliko ohlaile...

[Verso]

Joj, rekec, pa daj nehaj se že obremenjevat s temi glupostmi. :lol: Če bi Italijani hotli kej spravit v Italijo, je to prej Capodistria. :lol: Capodistrio Italiji, Lendvo Madžarski, LOL! :rofl:

[E.L. SLOVENIA]

Normalno, saj NG je le socijalistično naselje. Mogoče bi pa radi Ž postajo nazaj? Ali italija gradi novi Rim? Ali so nam odvzeli celo Marburg?

[Verso]

^ Tako je, zdaj počiva severno od Frankfurta; naslednja postaja je Laibach, vrooom! :lol:

[MBM]

Kak ste smotani vi Ljubljančani:) :) :) ! Sploh niste nacionalno zavedni! Mi ki pa živimo blizu meje bolj cenimo samostojnost Slovenije, vam vsaj jodlarji ne postavljajo oglasnih tabel " Wilkommen in Marburg" oz pri vas Laibach.

[Verso]

^ Mislim, da za ruske razmere tud jaz živim ob meji. :lol:

[E.L. SLOVENIA]

Slovenija se je rodila v Ljubljani na Trgu republike in ne v Mariboru, tam stoji tudi 17 let stara lipa. Je pa zanimvo, da Maribor in Celje sploh nista bila nikoli mesti s slovensko večino. Do II. sv.v. so bili v obeh mestih v večini Nemci. Le kam ste jih nagnal, da njihove vile propadajo?

[MBM]

^ Mislim, da za ruske razmere tud jaz živim ob meji. :lol:

:lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol:

Za ruske razmere smo ob meji z Francijo:lol: :lol: :lol: :lol: :lol:

[Verso]

Se bom moral preselit na geometrično središče Slovenije, da ubežim življenju ob meji! :lol:

[Verso]

^ Mislim, da za ruske razmere tud jaz živim ob meji. :lol:Najdraži Hrvati, molim vas, bez komentara! :D

[E.L. SLOVENIA]

:lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol:

Za ruske razmere smo ob meji z Francijo:lol: :lol: :lol: :lol: :lol:


Kaj, a potem nismo v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski?

[edolen1]

Vedno bolj vidim, da so naši forumaši bolj kot ne čudni.. :lol:

Sej brez skrbi, jaz sem tut! :D

[Verso]

^ To pa res, glede na to, da te ne moti, da je Nova Gorica v Italiji. :D

[antenor]

haha čudaki:D, dejmo preimenovat thread v "[Slovenia] - Google earth made a mistake - Nova gorica is actually in Slovenia!!!!!!!!!!!!!!!!!! and other news III" :rofl: :D

[Verso]

^ How 'bout "Google Earth is right - Nuova Gorizia is really in Italy"? :laugh:

[edolen1]

Ne moti me, ker je to nepomembna napaka in še zelo pogosta, ker kot sem rekel, vse meje v Google Earthu so zelo površne na taki mikro ravni..

In btw, Gorica je napisana z veliko, se pravi je Nova Gorica, ne Nova gorica. :)

[renco]

Najdraži Hrvati, molim vas, bez komentara! :D

OK :lol:

[Astralis]

OK :lol:

^^

[MBM]

Google Maps je dodal ceste in ulice Sloveniji. Še malo pa to pride v Google Earth:) :)

Ljubljana :

http://shrani.si/files/mapalj104t1.jpg


Maribor:

http://shrani.si/files/ceste104t2.jpg

[Verso]

^^ Pa daj, zakaj gre G1 čez center Maribora? A ni bolj pametno, da ne filaš centra še s tranzitnim prometom? Sej ma MB zahodno obvoznico, še prej prideš! Aja, drgač pa super!

[MBM]

^^ Pa daj, zakaj gre G1 čez center Maribora? A ni bolj pametno, da ne filaš centra še s tranzitnim prometom? Sej ma MB zahodno obvoznico, še prej prideš! Aja, drgač pa super!

Kaj misliš ono cesto označeno s rdečo 1? V bistvo je s Titovo hitreje prit do centra kot pa s hitro cesto.

Zaj je pač odvisno, kam želiš. Če imaš opravke v zahodnem delu centra in v strogem središču greš preko koroškega mosta, in parkiraš na Slomškovem trgu ( 40 centov za eno uro), če imaš opravke v severovzhodnem, ali pa v severnem delu mesta greš po hitri cesti, al pa po Titovi, pa parkiraš pri parku, na Trgu Borisa Kidriča, pri Vinagu, al pa pod Titovim mostom.

Zaj če slučajno prideš iz smeri Ljubljane po avtocesti je bolše it na Titovo, ker prideš hitreje do Slomškovega trga, tam parkiraš , pol pa maš zlo blizu vse zanimivosti mesta (grad, Lent (kafiči, sodni in vodni stolp, Židovski geto in sinagoga, najstarejša trta, žički dvorec, minoritski samostan), frančiškanska cerkev in samostan, muzej NOB in pokrajinski muzej, hotel Orel,( od koder se je Hitler drl "naredite mi to deželo spet nemško), Čeligejev stolp, mestno obzidje, Ljudski vrt (ni samo stadion), mestni park, in še na stotine gostiln, malih prodajaln,..., pol pa še maš hiter dostop do Radvanja (snežni stadion, pohorje, vzpenjača) približno 5 km skozi mesto.

[Verso]

^^ Mi je žal, da si moral tok velik pisat, ampak nisem tko mislil! :D Mislil sem, če greš iz smeri Ljubljane (Slovenska Bistrica npr.) al pa Ptuja v Dravograd. A ni bolj logično it čez Koroški most kot pa čez center Maribora?

[edolen1]

Super! Prvo ViaMichelin par tednov nazaj, zdaj Google Maps. Do konca leta bodo že vsi ponudniki zemljevidov na internetu imeli Slovenijo pokrito! :happy:

[Verso]

^ Problem Slovenije je sicer, da je tko mejhna. Še (cestno gledano) slabo razvito Poljsko so prej pokril.

[MBM]

^ Problem Slovenije je sicer, da je tko mejhna. Še (cestno gledano) slabo razvito Poljsko so prej pokril.

malo sem reklamo Mariboru delal:lol: :lol: :lol: Sicer pa če poznaš stranske poti skoz Maribor je res bolše čez Koroški most:)

^^ Mi je žal, da si moral tok velik pisat, ampak nisem tko mislil! :D Mislil sem, če greš iz smeri Ljubljane (Slovenska Bistrica npr.) al pa Ptuja v Dravograd. A ni bolj logično it čez Koroški most kot pa čez center Maribora?

Dva mesca nazaj sn bil na Poljskem, pa ti lahko zatrdim, da majo še bolše ceste ko pri nas (avtoceste( vsaj do Krakowa), mestne ceste), bol boge so edino avtoceste na Češkem. Drugače pa tak bogih mestnih cest (pri tem mam v mislih Maribor, mogoče še drži za kako drugo mesto) ne vidiš ne v Katowicah, ne v Krakowu.

[edolen1]

^^Sm bil tut js na Poljskem, februarja. In ti lahko zatrdim, da so njihove ceste, kar je izven avtocest, obupne.

[Verso]

^ Mislim, da se bolj pod tole podpišem, čeprav še nisem bil na Poljskem. Predvsem je pri njih problem naravnost OBUPEN asfalt, beton al kar koli je že. Nove (avto)ceste so logično v redu, kar je staro, se pa razpada, da glava boli. Avtocest majo še zmeraj bolj za vzorec, imajo pa zato precej široke glavne dvopasovnice, so edinstveni z izgledom svojih glavnih cest. Je pa, kot že rečeno, tlakovanje obupno, nekaterih AVTOcest še od Hitlerja niso obnovil! Btw, tipična navadna glavna cesta na Poljskem, kjer lahko brez posebnega problema prehitevaš (pa ne tko vozit:D):

http://www.youtube.com/watch?v=ZiMY0q3L5h4&eurl=http%3A%2F%2Fwww%2Eskyscrapercity%2Ecom%2Fshowthread%2Ephp%3Ft%3D461037%26page%3D6

[Chire]

hm, ti zemljevidi na googlu so pa malo površni. od kdaj je tomšičeva ulica v mariboru ena od glavnih cest, ki vijuga čez mestni park? pa na ljubljanskem zemljevidu tudi gre neka glavna cesta kar čez tivolski vrh in pride v mostecu ven. hm, ne vem če so ravno tako v redu ti zemljevidi.:ohno:

[MBM]

hm, ti zemljevidi na googlu so pa malo površni. od kdaj je tomšičeva ulica v mariboru ena od glavnih cest, ki vijuga čez mestni park? pa na ljubljanskem zemljevidu tudi gre neka glavna cesta kar čez tivolski vrh in pride v mostecu ven. hm, ne vem če so ravno tako v redu ti zemljevidi.:ohno:

Pa tud stari so, ker štiripasovnica ki gre prek koroškega mostu, in se naveže na cesto proletarskih brigad še ni vrisana.

Najbolj smešno pa je, da so studenško brv vrisali, kot pomemben most/cesto prek Drave (Strma ulica), ko pa še motor komaj gre prek nje :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol:

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

NKBM on LJSE this autumn
Recent changes in trading rules mean other big companies in state ownership might follow soon

Delnice NKBM še letos na borzi
Ljubljana - V skladu s programom prodaje kapitalske naložbe države v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) naj bi delnice te druge največje slovenske banke še pred koncem leta začele kotirati na borzi. Naprodaj bo 49 odstotkov delnic, ki naj bi jih kupili institucionalni investitorji, zanimanje pa po besedah finančnega ministra Andreja Bajuka obstaja tudi med fizičnimi osebami. Hkrati bo steklo oblikovanje bančno zavarovalnega holdinga okoli NKBM, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Bajuk. Ekonomisti napovedano kotacijo delnic na borzi podpirajo, bolj mešanih občutkov so glede holdinga.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407051114343520-1.jpg

Naprodaj bo 49 odstotkov delnic, ki naj bi jih kupili institucionalni investitorji, zanimanje pa po besedah finančnega ministra Andreja Bajuka obstaja tudi med fizičnimi osebami. Hkrati bo steklo oblikovanje bančno zavarovalnega holdinga okoli NKBM, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Bajuk.

Program prodaje kapitalske naložbe države v NKBM je vlada sprejela v četrtek, ko se je seznanila tudi z informacijo o oblikovanju in razvoju bančno zavarovalnega holdinga. V njem naj bi bile poleg NKBM še Zavarovalnica Maribor, zavarovalnica Tilia in Pozavarovalnica Sava. Postopka morata teči hkrati, saj je NKBM 50-odstotna lastnica Zavarovalnice Maribor in vlada želi njeno privatizacijo izpeljati transparentno, je pojasnil Bajuk. Holding s sedežem v Mariboru naj bi bil ustanovljen v letu in pol.

Kdaj bo naprodaj drugi sveženj delnic?

Preostalih 51 odstotkov delnic NKBM ostaja zaenkrat zamrznjenih, je o načrtovani privatizaciji NKBM povedal Bajuk. Kdaj bodo ponudili naprodaj drugi sveženj delnic, še ni znano, je pa minister poudaril, da vlada pojmuje NKBM kot eno ključnih ustanov, zato želi država v njen obdržati odločilno besedo, torej 25 odstotkov plus eno delnico. NKBM naj bi sicer po načrtih postala pomemben faktor na področju poslovanja s prebivalstvom, kjer naša bančna ponudba po ministrovih besedah najbolj šepa.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407051114343520-2.jpg

Ekonomisti podpirajo kotacijo delnic NKBM na borzi

Kotacija delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki jo je danes napovedal finančni minister Andrej Bajuk, je smiselna, so za STA ocenili nekateri slovenski ekonomisti. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani in direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Janez Šušteršič se strinjata, da bomo s tem dobili realno vrednost banke, samostojni finančni svetovalec Matej Tomažin pa dodaja, da to pomeni tudi "pozitivno informacijo" za borzo.

Kovač je poudaril, da se mu zdi delitev privatizacije na dve fazi smiselna, in ob tem ocenil, da je prva faza, vstop NKBM na borzo, po njegovem mnenju dobro zamišljena. "Če damo banko na trg, se doseže tržna vrednost, to pa je dobro merilo," je ocenil. Šušteršič podobno meni, da le z uvrstitvijo delnic banke na borzo lahko dobimo informacijo o njeni realni vrednosti.

Kotacija bo povečala odgovornost menedžmenta delničarjem

Ekonomist Sašo Polanec ocenjuje, da bo kotacija delnic na borzi povečala transparentnost poslovanja banke in povečala odgovornost menedžmenta delničarjem. Tomažin pa je izpostavil, da je "nekoliko manj" smiselna vključitev samo institucionalnih vlagateljev ter fizičnih oseb. S tem korakom bo banka po njegovem mnenju namreč prikrajšana za bančno znanje tujih partnerjev, kar lahko pomeni slabšo možnost za hitrejši razvoj, je pojasnil. (STA/Foto STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407051114343520&cid=0&pgn=1

English summary:
49% of Nova Kreditna banka Maribor, the second largest bank in Slovenia, on LJSE by autumn 2007;
At the same time, a reorganization of NKBM, Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Tilia and Sava Re into a banking-insurance holding;
No more plans for a strategical partner to get 20% of NKBM;
Economists hail LJSE trading announcement, sceptical about financial holding;
State still firm about its plans to preserve majority Slovenian ownership in NLB

[edolen1]

^^W00t! The finance sector seriously needs to enter trading on the stock exchange, right now it's completely missing. NLB, NKBM, Abanka, SKB, Banka Koper, we need you!

[DrT]

^^W00t! The finance sector seriously needs to enter trading on the stock exchange, right now it's completely missing. NLB, NKBM, Abanka, SKB, Banka Koper, we need you!

I agree!
The more privatization of the banks and financial sector the better. The government can still exert much control through their regulatory agencies if needed and should not be afraid to sell them off.

[Astralis]

Did you impose capital gains tax and if so how did your capital market behave after that?

[edolen1]

Yeah, as far as I know there was nothing critical afterwards, the market did go into the red for a short while, but that was it, as far as I remember..

[Astralis]

OK thanx. Actually our politicians are cosidering imposing the same tax and I'm not too thrilled about it. It would definitely decrease the annual growth of our capital market... I assume that the same thing must have happened with your country when you imposed this tax. :cheers:

[edolen1]

Actually, it didn't have such an effect on our market at all, the amount of trading keeps growing at stellar rates..

[edolen1]

I got it! :banana:

I got a render of the Ofis-designed building under construction in Nova Gorica! :cheers:

And here she is:
http://www.ofis-a.si/pic/slike/novagorica.jpg

Under construction as we speak! :happy:

[Calico_Jack]

[QUOTE=edolen1;12875654]Guys, drop the subject, you're making me blush.. :D

Nekaj projektov iz cele Slovenije:

Območje ob svetilniku v Izoli

tukaj sam se vedno kupal ko sam bil v Izoli:lol:
ce ga res spremenijo bo fajn izgledal:cheers:

[edolen1]

Jap.. Sam ne vem kaj je zej s tem projektom.. Baje da obcina nima dnarja zdej za gradit..

[Calico_Jack]

znaci slicna prica ko u Srbiji
postave nesto pa onda ispadne nema se para
ne znam samo zasto onda i spominju ono sto ne mogu napraviti
al ajde nadam se da ce se naci love...

[LoKeY]

I got it! :banana:

I got a render of the Ofis-designed building under construction in Nova Gorica! :cheers:

And here she is:
http://www.ofis-a.si/pic/slike/novagorica.jpg

Under construction as we speak! :happy:


:eek2: Holy Shhhhhhh*** :dizzy: Dat'z so cool ! It'll go well with the house Zvezda nearly next door...

Here, as it was about 2-3 weeks ago:
http://img69.imageshack.us/img69/1928/ofisav4.jpg

[zelenec1]

Edolen..

Ali se kaj dogaja z EDA Centrom v Novi Gorici, to naj bi bila stolpnica zraven Hitove uprave??

lp

[LoKeY]

^^ Na samem kraju, torej nasproti HIT 1 - NIČ :bash:

[antenor]

I got it! :banana:

I got a render of the Ofis-designed building under construction in Nova Gorica! :cheers:

And here she is:
http://www.ofis-a.si/pic/slike/novagorica.jpg

Under construction as we speak! :happy:

that looks very cool:drool:..

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenia invited to join OECD
Estonia, Israel, Russia and Chile also invited

Slovenija po enajstih letih dobila povabilo v OECD
Pariz - Slovenija je na ministrskem zasedanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu dobila povabilo na pogajanja o članstvu v OECD. Generalni sekretar OECD je zadovoljen, da je Slovenija med povabljenkami.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070516004503107-1.jpg

Država je za članstvo zaprosila leta 1996, pogajanja pa bi po navedbah diplomatskih virov lahko bila končana že letos ali v prihodnjem letu. OECD je elitni klub 30 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikuje globalne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah.

Rupel: Če je kje kakšen insajderski klub, je to OECD

Zunanji minister Dimitrij Rupel je pozdravil povabilo. "To je prav gotovo priznanje, ki ima tudi praktično ceno in pomen," je danes v Ljubljani dejal minister in dodal, da so v OECD tudi države, ki so Sloveniji zelo podobne, na primer Češka in Madžarska. "Slovenija si je to članstvo prislužila z desetletnimi prizadevanji, pri katerih so sodelovali prejšnji predsedniki vlad, sedanji predsednik vlade, finančni minister in tudi zunanje ministrstvo," je še dejal.

Po ministrovih besedah bi težko rekli, da bi bilo za Slovenijo dobro, če bi se temu izognili. Menil je, da je za državo dobro, da je zraven. Od ratinga in ugleda države je odvisno marsikaj. Marsikateri vlagatelj se bo po njegovih besedah namreč lažje odločil za vlaganja pri nas. "Vsekakor so v gospodarstvu, kot vsepovsod, pomembne insajderske informacije. In če je kje kakšen insajderski klub, je to OECD," je ocenil minister. Kot prednost je navedel tudi sodelovanje pri oblikovanju svetovnih trendov

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070516004503107-2.jpg

Rupel trdi, da Slovenija tako dolgo ni bila sprejeta, ker je "prvemu sunku" širitve v začetku 90. let sledilo dolgo obdobje, ko OECD v članstvo ni sprejemal nikogar. Glede koristi, ki jih prinaša članstvo, je povedal, da je OECD organizacija, ki oblikuje globalne standarde in načela na področju gospodarskih in razvojnih politik. Slovenija bo pri oblikovanju takšnih politik poslej sodelovala, predvsem pa bo o vseh dogajanjih na najvišji ravni sproti obveščena, tudi o zadevah, ki so zaupne narave, je izpostavil Rupel.

Predvsem boljša obveščenost in okrepljena verodostojnost

Članstvo v OECD bi Sloveniji zagotovilo boljšo obveščenost o razvoju svetovnega gospodarstva in okrepilo njeno politično-ekonomsko verodostojnost, poudarjajo v MZZ. Država bi namreč s članstvom pridobila številne prednosti, na primer pomoč pri usmerjanju nacionalnih politik, možnost sodelovanja v projektih, ki bi bili sicer zanjo predragi, in izmenjave izkušenj s svetovnimi strokovnjaki ter neposredno seznanjanje z dejavnostmi najrazvitejših držav na svetu v okviru skupine G-8.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070516004503107-3.jpg

Slovenija čaka od leta 1996

Slovenija je za članstvo zaprosila marca 1996, novembra 1999 pa je vlada v prizadevanjih za čimprejšnje polnopravno članstvo imenovala medresorsko delovno skupino za sodelovanje z OECD. Odločilni premik v enajstletnem čakanju na povabilo je bila identifikacija držav za morebitno članstvo na ministrskem zasedanju maja lani. Odločitev za povabilo je sprejeta na podlagi štirih meril posebne delovne skupine OECD za širitev ter razprave v Svetu OECD.

Slovenija "enakomisleča, pomemben igralec, prispeva k skupni koristi, obstajajo globalni razlogi za članstvo"

Omenjena merila določajo, da mora biti nova članica "enakomisleča" in "pomemben igralec", prispevati mora k "skupni koristi", obstajati pa morajo tudi ustrezni "globalni razlogi" za članstvo. Slovenija po navedbah MZZ merila izpolnjuje, ključno pa naj bi k povabilu prispevali njen vstop v območje evra, predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Varnostnemu svetu ZN in Svetu guvernerjev IAEA ter bližajoče se predsedovanje Evropski uniji.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070516004503107-4.jpg

Prednostna naloga zunanje politike

Prizadevanja za članstvo v OECD so bila zadnjih enajst let prednostna naloga slovenske zunanje politike. Tako nekdanji kot sedanji premier, Janez Drnovšek in Janez Janša, sta generalnega sekretarja OECD - prvi Donalda Johnstona, drugi pa Angela Gurrio - zaprosila za osebno podporo pri kandidaturi, februarja letos pa je Gurrio v Parizu obiskal tudi minister za finance Andrej Bajuk. Novico o povabilu je v ponedeljek v Bruslju ob robu zasedanja zunanjih ministrov javnosti sporočilRupel.

Ostali povabljenci

Povabilo na pogajanja za članstvo v OECD so poleg Slovenije dobili še Estonija, Rusija, Izrael in Čile, ponudbo za okrepljeno sodelovanje pa Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija in Južna Afrika.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070516004503107-5.jpg

V OECD je že devetnajst članic EU, poleg stare petnajsterice še štiri članice višegrajske skupine, Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska. Odločitev o vstopu višegrajske četverice sredi devetdesetih let je bil tudi zadnji krog širitve OECD.

Od tedaj je število članic OECD, ki z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot štiri petine svetovnega proizvoda, naraslo na 30. Poleg naštetih evropskih držav so v organizaciji še Avstralija, Kanada, ZDA, Japonska, Južna Koreja, Islandija, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Švica in Turčija. OECD je bila sicer ustanovljena leta 1960 kot naslednica Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), ustanovljene leta 1948.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070516004503107-6.jpg

Gurria zadovoljen

Generalni sekretar OECD Angel Gurria je v Parizu izrazil "zelo veliko zadovoljstvo", da je Slovenija med petimi državami, s katerimi bo OECD začela proces pogajanj o članstvu v organizaciji. Gurria je po koncu ministrskega zasedanja OECD v pogovoru s slovenskimi novinarji pogajalske obete Slovenije ocenil pozitivno in poudaril, da bodo hitrost pogajanj narekovale slovenske oblasti, ne OECD.

"Nekateri pravijo, da je danes zgodovinski dan, jaz pa ne bi rad pretiraval. To je začetek procesa in še veliko dela nas čaka," je poudaril Gurria. Današnja odločitev tako ne pomeni, da bo "Slovenija članica OECD jutri", je pojasnil. "Čaka nas resna in temeljita razprava, ki bo, upam, tako v korist OECD kot Slovenije," je menil.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070516004503107-7.jpg

"Brez časovnega načrta"

"Nimamo časovnega načrta" za pogajanja, saj so razsežnosti članstva preveč pomembne, je povedal generalni sekretar. Nočemo nikakršnih "pritiskov, rokov in naglice", saj je odločitev "preveč pomembna, da bi z njo hiteli", je opozoril in dodal, da na proces vplivajo tudi politične odločitve.

GZS članstvo Slovenije v OECD ocenjuje pozitivno

Slovensko gospodarstvo pozdravlja povabilo v OECD. "Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) članstvo v tej organizaciji ocenjuje pozitivno, saj je z vključevanjem odprta možnost biti pri viru informacij ter tako laže predvideti smernice razvoja," so ocenili v GZS. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14070516004503107&cid=103&pgn=1

[edolen1]

W00t! :banana:

[Verso]

^ Jap, crazily cool! :D So, are we already in, or just invited? Btw, how come the Czech Republic, Poland, Hungary and Slovakia are already members? I don't get it.

Pa še neki: o moj bog, kaj pa una spaka na prvi fotki?! :rofl:

[antenor]

^^ to je en protestnik z grdo masko http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070516004503107-1.jpg
http://www.mysmiley.net/imgs/smile/happy/happy0069.gif

[edolen1]

Ma kriteriji za vstop niso samo razvitost ampak tudi vpliv v svetu itd. Sploh pa po CZ, HU, SK in PL sploh niso sprejeli novih clanov. Ampak ne, ker ni bilo primernih kandidatov, ampak ker je OECD mel neke probleme sam s sabo. V glavnem, vstopili naj bi konec 2007, v primeru, da se do takrat pogajanja uspesno zakljucijo.. SK npr. je zacela postopek leta 1996 a se pridruzila sele leta 2000, ker so se pogajanja vlekla. Ampak to je bila izjema..

[Verso]

^ No ja, že, samo kako to, da nismo tud mi vsaj takrat, skupaj s Slovaško, vstopil v OECD? Kakšen ma pa Slovaška vpliv v svetu? :S

[E.L. SLOVENIA]

^ Jap, crazily cool! :D So, are we already in, or just invited? Btw, how come the Czech Republic, Poland, Hungary and Slovakia are already members? I don't get it.

Pa še neki: o moj bog, kaj pa una spaka na prvi fotki?! :rofl:


Najverjetneje ne boš potem nikoli razumel, zakaj je članica tudi Indonezija, ki ni ravno razvita.

[edolen1]

^ No ja, že, samo kako to, da nismo tud mi vsaj takrat, skupaj s Slovaško, vstopil v OECD? Kakšen ma pa Slovaška vpliv v svetu? :S

Ker Slovaška je začela svojo pot prej, no, to velja za celotno Višegrajsko skupino, tudi glede vstopa v EU, itd. A veš, da je Slovenija od vseh 12 novih članic zadnja zaprosila za vstop v EU?

In EL, Indonezija ni članica. Članice so:

Ustanovne članice (1961):
Avstrija
Belgija
Danska
Francija
Grčija
Irska
Islandija
Italija
Kanada
Luksemburg
Nemčija
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Španija
Švedska
Švica
Turčija
Združeno kraljestvo
ZDA

Pozneje pridružene (navedene kronološko po letu vstopa):
Japonska (1964)
Finska (1969)
Australija (1971)
Nova Zelandija (1973)
Mehika (1994)
Češka (1995)
Južna Koreja (1996)
Madžarska (1996)
Poljska (1996)
Slovaška (2000)

Od teh je pogajanja o pristopu zadnja začela Južna Koreja, če se ne motim.

[E.L. SLOVENIA]

Ni, je pa letos, skupaj s Slovenijo prijela povabilo.

[Verso]

A veš, da je Slovenija od vseh 12 novih članic zadnja zaprosila za vstop v EU?Jap, "takoj" za tem pa Hrvaška. Uglavnem, ne vem, kako je potemtakem ta organizacija ekskluziven klub.

[edolen1]

Ni, je pa letos, skupaj s Slovenijo prijela povabilo.

Ne drži. Povabljene države so Slovenija, Estonija, Rusija, Čile in Izrael.

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Zavarovalnica Triglav shares to trade on LJSE
After NKBM and NLB, this is the third major state-owned corporation looking to start trading

Bajuk: Triglav na Borzo? Dobra rešitev!

Mladen Miković
mladen.mikovic@finance.si

Tanja Smrekar
tanja.smrekar@finance.si

Finančnemu ministru Andreju Bajuku se zdi uvrstitev Zavarovalnice Triglav na borzo, dobra rešitev, včeraj sprejeto novelo pa ne označuje kot nacionalizacijo zavarovalnice; država ne bo prodala vsaj četrtine Triglava

http://beta.finance-on.net/pics/cache_MN/MN01_triglav_akr.1169808924.1179482579.jpg

Finančni minister Andrej Bajuk je na vprašanje, ali bo šla Zavarovalnica Triglav na borzo, odgovoril, da bi to bila dobra rešitev. Bajuk je namreč danes predstavil novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Triglava, ki jo je vlada sprejela včeraj. Ta, kot pravi Bajuk, ne pomeni nacionalizacije, temveč bo prek donosnosti skrbel za pokojninski sistem.

Bajuk: Država ne bo izpustila iz rok četrtine Triglava

Finančni minister je danes še dodal, da država v Triglavu ne bo prišla pod 25 odstotkov in eno delnico. Spomnimo, da bodo po omenjeni noveli, delnice Triglava, ki bi jih morali po veljavnem zakonu prenesti v last upravičenih fizičnih oseb, ostale v lasti kapitalske družbe (KAD), s katerimi bo lahko prosto razpolagala.

Gre za 35,2 odstotka delnic Triglava, ki bi jih morali v skladu z veljavnim zakonom nameniti približno 750 tisoč upravičenim fizičnim osebam, ki so v letu 1990 vplačevale premije pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Vendar pa so strokovne službe na finančnem ministrstvu ugotovile, da je prenos teh delnic z logističnega in tudi pravnega vidika neizvedljiv, je pojasnil Bajuk. Celotne evidence upravičencev namreč ni mogoče zagotoviti. Tega po njegovih besedah ni mogla izvesti tudi že prejšnja vlada, do istega zaključka je prišla tudi svetovalna skupina za dokončanje lastninjenja Zavarovalnice Triglav, ki jo je imenovala zdajšnja vlada.

http://www.finance.si/182127

English summary:
Finance Minister Andrej Bajuk thinks the idea of Triglav's trading on LJSE as good;
State will keep a "golden share" of the company - 25%+1;
Clients who invested into Triglav in 1990 won't get the 32.5% of the company as originally promised due to technical and judicial problems which make the handover impossible;
KAD will control the stake instead.

:banana:

[E.L. SLOVENIA]

Ne drži. Povabljene države so Slovenija, Estonija, Rusija, Čile in Izrael.

Potem se pa časopis Dnevnik laže.

[Ljubljana City]

Potem se pa časopis Dnevnik laže.

Indonezija je skupaj z Brazilijo, Indijo in Južno Afriko dobila ponudbo za okrepljeno sodelovanje z možnostjo kasnejšega članstva. To pa ni enako povabilu za članstvo, kajne?

[edolen1]

Očitno ve Dnevnik več kot Reuters, AFP, AP, etc. :lol:

[E.L. SLOVENIA]

Če je Indonezijo in Brazilijo, tako kot Slovenijo, Estonijo, Rusijo, pobarval z rdečo, potem že mogoče.

[Ljubljana City]

Če je Indonezijo in Brazilijo, tako kot Slovenijo, Estonijo, Rusijo, pobarval z rdečo, potem že mogoče.

Očitno so napačno povzeli tuje medije... Indonezija je dobila povabilo za okrepljeno sodelovanje.

[DrT]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Zavarovalnica Triglav shares to trade on LJSE
After NKBM and NLB, this is the third major state-owned corporation looking to start trading



English summary:
Finance Minister Andrej Bajuk thinks the idea of Triglav's trading on LJSE as good;
State will keep a "golden share" of the company - 25%+1;
Clients who invested into Triglav in 1990 won't get the 32.5% of the company as originally promised due to technical and judicial problems which make the handover impossible;
KAD will control the stake instead.

:banana:

edolen, is this the big slovenian insurance company? If so, great news. Big step towards continued privatization.

[Ljubljana City]

edolen, is this the big slovenian insurance company? If so, great news. Big step towards continued privatization.

Yes, it's the biggest. It has its offices besides Slovenia also in Croatia, BiH, Montenegro, Serbia, Slovakia and Czech Republic.

[edolen1]

And it's also going to buy an insurance company in Macedonia soon, plus it's planning to enter the Albania and Kosovo markets soon. The rest of Southeast Europe will follow soon afterwards. :)

[Verso]

Potem se pa časopis Dnevnik laže."Bom bil", "se laže" :hammer:

[Ljubljana City]

"Bom bil", "se laže" :hammer:

Tegale pa nisem čisto razumel :)

[Verso]

^ E.L. se mora še mal slovensk naučit. :D Npr., ne reče se "Jaz bom bil jutri v Ljubljani.", ampak "Jaz bom jutri v Ljubljani.". Pa še, namesto "Potem se pa časopis Dnevnik laže." je pravilno "Potem pa časopis Dnevnik laže.". No, dovolj o tem. :) Aja, no tm k dam .". tole ne vem, če je čist prov. :D Mislim, da ločilo (pika) pride za narekovajem, ampak jst sem cel stavk (vključno s piko) hotu dat pod narekovaje, ker sem samo citiral E.L.-ja. Uf, kera znanost. :nuts:

[LoKeY]

Yao, Verso što s' ti dosadan... :lol:

[Verso]

^ Look who's talking, a grammar nazi! :D

[Marek.kvackaj]

^ No ja, že, samo kako to, da nismo tud mi vsaj takrat, skupaj s Slovaško, vstopil v OECD? Kakšen ma pa Slovaška vpliv v svetu? :S

hi Slovakia has one of most open economies in the World thats reason I guess..

[Ljubljana City]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Mercator 100 % owner of Croatian Presoflex

Mercator's market share in Croatia rises to 6 %.

Mercator kupil vodilnega slavonskega trgovca

Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je danes podpisal pogodbo o nakupu vodilnega slavonskega trgovca Presoflex, s čimer je povečal tržni delež na Hrvaškem na šest odstotkov

Predsednik uprave in lastnik hrvaške trgovske družbe Presoflex Josip Galić, Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je danes podpisal pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža vodilne hrvaške trgovske verige Persoflex na področju Slavonije. S tem se je, kot pravijo v Mercatorju, njihov tržni delež pri najši južni sosedi povečal na šest odstotkov. Najboljši sosed je sicer lani že sklenil strateško povezavo s trgovsko družbo Plodine. V Mercatorju za letos načrtujejo, da bodo na Hrvaškem ustvarili za 280 milijonov evrov prihodkov od prodaje.

Lastniku Presoflexa v zameno delež v Mercatorju

Dosedanji lastnik in predsednik uprave omenjenega hrvaškega trgovca Josip Galić bo v zameno za celotni delež v družbi poleg kupnine dobil del te izplačan tudi v delnicah Mercatorja. kolikšen delež bo imel Galić v najboljšem sosedu, zaenkrat ni znano.

Podobne povezave je Mercator sklenil tudi z drugimi strateškimi partnerji na področju nekdanje Jugoslavije. Tako je denimo marca v Srbiji sklenil strateško povezavo z družbo Swisslion-Takovo, julija lani pa kupil trgovsko verigo holdinga Rodić M & B. S tem je postal drugi največji trgovec v Srbiji, kjer obvladuje prek osem odstotkov tamkajšnjega trga.

Blagovna znamka Presoflex ostaja

Podobno kot pri prej sklenjenih strateških povezavah, bo Mercator tudi pri tej ohranil njeno prvotno blagovno znamko. V Mercatorju namreč pravijo, da nameravajo po izvedbi strateške povezave ohraniti blagovno znamko "Presoflex" in nadaljevati z njenim razvojem na hrvaškem trgu.

Kaj je Presoflex

Hrvaška trgovska veriga Presoflex ima 46 trgovin v 29 mestih, predvsem v Slavoniji, kjer ima po njihovih podatkih vodilni položaj emd tamkajšnjimi trgovci. Načrtovani prihodki Presoflexa letos presegajo 80 milijonov evrov. Njen začetek sega v leto 1984, danes pa zaposluje okoli 650 ljudi. Kot zadnjega je družba marca odprla trgovski center v Zagrebu, kjer ima sicer še tri trgovine.

http://www.finance.si/show.php?id=182323&src=commonrss

[Verso]

hi Slovakia has one of most open economies in the World thats reason I guess..How did you understand that? :D I didn't mean anything bad, I was just thinking, I didn't even know when we applied for membership, neither when you did, that's why I asked. Then edolen1 said sth about being influential in the world, I thought, ok, Poland is big, Hungary and the Czech Republic aren't so small either, but Slovakia... Yes, it's bigger than Slovenia, but still, saying that it has some special influence in the world, I was confused about everything. :dunno:

[edolen1]

I'm not sure about that, heh, I remember reading about it a few months ago and it said something along those lines.. :)

But certainly the openness of an economy doesn't have anything to do with its influence, but rather the size and development of the economy do.. Of course, openness does help to a certain degree, but Russia, for example, has quite a closed economy and can be deemed influential, while Luxembourg, which has a very open, but small, economy cannot.

[Marek.kvackaj]

citation>The Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD), is an international organisation of those developed countries that accept the principles of representative democracy and a free market economy.

[DrT]

But certainly the openness of an economy doesn't have anything to do with its influence, but rather the size and development of the economy do.. Of course, openness does help to a certain degree, but Russia, for example, has quite a closed economy and can be deemed influential, while Luxembourg, which has a very open, but small, economy cannot.

I agree, that an elephant, even if stupid is still an elephant. What many studies have shown, is that wealth is directly proportinal to openness (economic freedom), ie, the freer the economy, the more prosperous the people can become. And wealth means influence in the world.:)

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Janša: State to sell most of its Gorenje share
Only a small share of the company to stay as a financial investment

Janša: Država bo v Gorenju obdržala delež, ki ne bo upravljalski
sreda, 23.05.2007 06:46
Tekst: Zlatka Strgar

VELENJE - Osrednja pozornost vlade, ki je včeraj začela dvodnevni obisk v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, je namenjena srečanjem z gospodarstveniki iz najpomembnejših podjetij.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/f42c4b2b0109dd48a5f587e988b3968a.jpeg
Kljub gostoljubju in prijaznosti, po katerih je Franjo Bobinac (v ospredju) znan, od Janeza Janše in njegove ministrske ekipe še vedno ni dobil odgovora, kdaj se bo država umaknila iz Gorenjeve lastniške strukture. Bobinac je še enkrat izrazil željo EBRD, da bi menedžerji Gorenja postali pomembnejši lastniki družbe.

Predsednik vlade Janez Janša, ministrica za delo Marjeta Cotman, gospodarski minister Andrej Vizjak in minister brez listnice Žiga Turk so se včeraj popoldne pogovarjali z vodstveno ekipo Gorenja, ki še vedno čaka na odločitev največjega lastnika Kapitalske družbe (Kad) v zvezi z dokapitalizacijo.

Janša je dejal, da je dolgoročni interes države, da Gorenje nadaljuje uspešen razvoj in da se lastniško konsolidira. "Država bo obdržala lastniški delež, ki ne bo upravljalski. Podjetju je treba zagotoviti razvoj, da ne postane lahka tarča," je dejal Janša. Minister Vizjak pa meni, da Gorenje potrebuje ustrezen odnos lastnikov, ob tem je omenil Kad. "Dokončne odločitve o sodelovanju Kada pri dokapitalizaciji še ni, država pa mora iskati rešitev v okviru razvojne naravnanosti podjetja in ohranjanja svojega deleža," je menil Vizjak.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je povedal, da Evropska banka za razvoj, ki ima interes za vstop v Gorenje, postavlja svoja merila, med pomembnejšimi sta umik države iz podjetja in sodelovanje menedžmenta pri lastništvu. Kdaj naj bi bila izvedena dokapitalizacija, Bobinac ni mogel napovedati. Na vprašanje, ali se bo Gorenje v petek prijavilo na razpis za nakup litovske družbe Snaige, pa je dejal: "Tudi če bi bilo res, kar so objavili nekateri mediji, tega ne bi komentiral, ker bi to zelo slabo vplivalo na pogajanja."

Predsednik vlade je skupaj s šolskim ministrom Milanom Zverom včeraj v Velenju uradno odprl tudi Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ki deluje kot enota Šolskega centra Velenje. Gre za najsodobnejši izobraževalni center v Sloveniji z vrhunsko opremo v laboratorijih in učnih delavnicah za pridobivanje znanj različnih strok.

zlatka.strgar@dnevnik.si

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//247168/

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New parking garage in Piran to be by the water treatment plant
Mayor drops plans for a temporary 9000m2 garage by the shore in front of the Fornače

V Piranu bo garažna hiša v kotlini ob čistilni napravi
sreda, 23.05.2007
Tekst: (aka)

PIRAN - Prebivalci Fornač so si po ostrem nasprotovanju piranskemu županu Tomažu Gantarju, ki je na sedanjem parkirišču pred vhodom v Piran želel postaviti začasno garažo, oddahnili.

Gantar je opustil vse načrte, da bi na 9000 kvadratnih metrih površine ob obali na Fornačah gradili demontažno garažo, in se zavzel za trajno rešitev parkirnih težav v Piranu.

"S krajani Fornač smo podpisali dogovor o gradnji garažne hiše v dolini ob čistilni napravi na Fornačah. Vanjo se bodo obiskovalci pripeljali z zgornje ceste v Piran," je povedal Gantar. Denar za investicijo v višini sedem milijonov evrov bodo skušali zagotoviti skupaj z javnim podjetjem Okolje, ki bi upravljalo z garažo. "To je le prva faza urejanja mirujočega prometa v Piranu, ki je namenjena predvsem našim občanom. Zgradili bomo tudi garažno hišo bližje mestu, ki zaradi obsežnosti projekta za občane ne bo tako dostopna," je napovedal Gantar.

Fornačanom se tako namesto razgleda na kovinsko konstrukcijo garaže obeta pogled na park ob morju, ki ga bodo v skladu z obstoječim lokacijskim načrtom prejšnjih občinskih oblasti uredili na območju sedanjega parkirišča. "Če bomo gradbeno dovoljenje za garažno hišo pridobili do konca leta, bi lahko garažo začeli graditi že v začetku leta 2008. Upamo, da bo prve avtomobile sprejela že ob koncu omenjenega leta," je še povedal Gantar. Nato bodo na obstoječem parkirišču na Fornačah uredili park s sprehajalnimi potmi in kolesarsko stezo ter kopališče s pripadajočimi objekti.

Danes bodo načrt gradnje garažne hiše, ki predvideva okoli 900 parkirnih mest, na javni razpravi predstavili tudi Pirančanom.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/247134/

English summary:
Garage with 900 parking spaces to be built by the end of 2008;
Access will be from the hill-top road above Fornače;
Current parking lot will be transformed into a park instead of a garage;
Another parking garage for visitors to be built afterwards

[Ljubljana City]

^^

Great news! A temporary garage on the shore would destroy the view on Fornače.

[antenor]

^^ great news, it will also be great when they build the park :banana:

[DrT]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New parking garage in Piran to be by the water treatment plant
[B]Mayor drops plans for a temporary 9000m2 garage by the shore in front of the Fornače

Yes! Waterfront is too valuable for garage. Waterfront is for parks!

[LoKeY]

Bathing in Fornače? :nuts: Me? Newah ! omg... I don't care how many water treatment plants there are :nuts:

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

April sees 18% increase in tourists
11% more tourists in Q1 2007 than Q1 2006

Aprila v Sloveniji za 18 odstotkov več turistov

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2007/05/25/SLIKE/ONLINE_113707-300.jpg
Foto: Sašo Bizjak
Piran

Aprila je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 204.854 turistov, kar je 18 odstotkov več kot aprila lani. Število prenočitev se je v primerjavi z enakim mesecem lani povečalo za 19 odstotkov na 565.133.

V letošnjih prvih štirih mesecih pa so po prvih podatkih državnega urada za statistiko v Sloveniji zabeležili 659.298 turistov, kar je za 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

V primerjavi z lanskim aprilom se je obisk tujih gostov povečal za 15 odstotkov na 137.954, medtem ko so domačih gostov prejšnji mesec našteli 66.900, kar je 25 odstotkov več kot aprila lani.

V prvih štirih mesecih letos je v Sloveniji letovalo 262.293 domačih in 397.005 tujih turistov. Število domačih gostov je bilo v tem obdobju za devet odstotkov večje, število gostov iz tujine pa za 12 odstotkov večje kot pred letom dni.

Aprila so domači turisti ustvarili 206.833 prenočitev, kar je za 23 odstotkov več kot aprila lani, prenočitve tujih turistov so se v enakem primerjalnem obdobju povečale za 17 odstotkov na 358.300. V prvih štirih mesecih letos je bilo v Sloveniji skupaj 2.036.717 turističnih prenočitev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani osem odstotkov več.

Glede na statistične podatke se je aprila v Sloveniji mudilo največ gostov iz Italije, Avstrije, Hrvaške.

http://www.vecer.si/clanek2007052505207087

English summary:
18% more tourists in April than last year;
19% more nights in April than last year;
15% increase in foreign tourists in April over last year;
25% more domestic tourists;
23% more nights by domestic tourists, 17% more nights by foreign tourists;
most tourists were Italians, followed by Austrians and Croatians;

Q1 2007 sees 11% more tourists than Q1 2006;
9% more domestic tourists, 12% more foreign tourists;
8% more nights over Q1 2006

[Ljubljana City]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

80 Twingos around Slovenia

More than 900 reporters from all over the world will gather in Slovenia next month to test the new Renault Twingo which is produced only in Slovenia.

80 twingov bo švigalo po Sloveniji

Slovenski izdelek si bo ogledalo 900 novinarjev

Več kot 900 avtomobilističnih novinarjev bo prispelo v Slovenijo, da bi lahko preizkusili najnovejši izdelek novomeškega Revoza.

Pred hotel Mons v Ljubljani se je pripeljalo več kot 80 novih twingov, ki jih bodo v dneh od 28. maja do 27. junija preizkusili novinarji.

Gre za največji tovrstni dogodek v zgodovini slovenskega avtomobilizma in tudi kongresnega turizma pri nas.

"O tem, kakšne razsežnosti ima omenjeni dogodek, govori tudi podatek, da smo tehnične priprave na predstavitev začeli že lani jeseni," je povedal Boštjan Horjak, direktor agencije Liberty Slovenia, slovenske podružnice mednarodne agencije za organizacijo kongresnih dogodkov, ki skupaj s francoskim partnerjem skrbi za organizacijo dogodka.

http://img.rtvslo.si/upload/avtomobilizem/twingo_01_show.jpg
V Ljubljano so pripeljali 80 twingov

Lepa priložnost za promocijo Slovenije
Vsak dan bo hotel obiskalo okoli 50 avtomobilističnih novinarjev, ki bodo tu bivali dva dni oz. prenočili eno noč. Prvo vožnjo bodo opravili prvi dan popoldne, in sicer se bodo odpeljali do Idrije in Cerknega in se skozi Polhov Gradec vračali v Ljubljano.

Drugi dan pa bodo lahko izbirali med dvema rutama: daljšo, ki bo vodila na Bled in v Bohinj, ter krajšo, mestno, ki bo vodila po Ljubljani in okolici.

Novinarji bodo testirali dva modela novega twinga, in sicer močnejšo izvedbo 1.2 GT z bencinskim motorjem in 1.5 dizelsko izvedbo.

http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=3&c_id=25467

[DrT]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

April sees 18% increase in tourists
11% more tourists in Q1 2007 than Q1 2006

English summary:
18% more tourists in April than last year;
19% more nights in April than last year;
15% increase in foreign tourists in April over last year;
25% more domestic tourists;
23% more nights by domestic tourists, 17% more nights by foreign tourists;
most tourists were Italians, followed by Austrians and Croatians;

Q1 2007 sees 11% more tourists than Q1 2006;
9% more domestic tourists, 12% more foreign tourists;
8% more nights over Q1 2006

Impressive growth since tourism volume in most places seems to be flat due to energy prices and terrorism fears. Good news.

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Schengen adaptations proceeding according to plan along the new member states
Slovenia's last task, the expansion of Brnik, is practically completed; Switzerland to join the process

Mate: V schengenski projekt novink kmalu tudi Švica
Varšava - Priprave na vstop Slovenije in še osmih novink v schengenski prostor potekajo po načrtih, po katerih naj bi schengenska širitev stekla konec leta, so v Varšavi ocenili notranji ministri devetih kandidatk. Slovenski minister Mate je povedal, da bo julija za pridružitev prosila tudi Švica.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1307052613325062-1.jpg

Slovenija končala teste SIS, julija ocena Brnika

Slovenija je uspešno opravila testiranje alternativnega schengenskega informacijskega sistema SIS I za vse, prvi teden julija pa pričakuje novo evalvacijo izpolnjevanja schengenskih meril na letališču v Brniku, je slovenske priprave v pogovoru pojasnil notranji minister Dragutin Mate. Vse "teče točno po načrtu", je poudaril. Pogoja za vstop v schengenski prostor sta sicer dva: kandidatke morajo izpolnjevati merila na področju policijskega sodelovanja, varstva podatkov, izdajanja vizumov ter nadzorovanja kopenske, morske in zračne meje, poleg tega se morajo vključiti v schengenski informacijski sistem.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1307052613325062-2.jpg

Mate ne pričakuje težav

"Vse poteka, kot je bilo načrtovano. Vse države v rokih izvajajo testiranje," je Mate pozitivno ocenil celoten projekt. "Ne pričakuje se, da bi bile v kateri fazi, ki se pripravlja, kakšne resnejše težave ali zapleti," je poudaril ob robu srečanja devetih kandidatk, ki je namenjeno prav sprotnemu preverjanju priprav in pravočasnemu reševanju zapletov. Devetim novinkam naj bi se vstop v schengen omogočil že konec leta.

Brnik ne ustreza zahtevi po fizičnem ločevanju potnikov

Slovenija schengenska merila načeloma izpolnjuje, lanske evalvacije zračne meje so pokazale le, da letališče v Brniku ne ustreza zahtevi schengenskega zakonika po fizičnem ločevanju potnikov iz schengenskega območja in drugih. Druga evalvacija letališča bo v prvem tednu julija, predvidoma 3. in 4. julija, je povedal minister Mate.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1307052613325062-3.jpg

Adaptacija potniškega terminala na Brniku sicer poteka v dveh fazah. Prva faza, ki vključuje dozidavo obstoječega terminala in bo popolnoma zagotovila izpolnjevanje schengenskih meril, je "praktično končana", je dejal minister. Druga faza, v kateri naj bi zgradili še drugi terminal, pa naj bi po napovedih stekla v letih 2008 ali 2009.

Slovenija bo zaprla 115 nezakonitih prehodnih točk na Hrvaško

V skladu s schengenskim zakonikom bo Slovenija do konca leta zaprla 115 "prehodnih točk" na meji s Hrvaško, na katerih je sicer že sedaj prepovedano prehajati mejo med državama, ne bo pa zaprla "nobenih mejnih prehodov", je povedal minister Mate. "S tem ne bo nihče prizadet, saj se že sedaj preko teh točk legalno meje ne sme prestopiti. Če policija tam koga ustavi, ga kaznuje," je pojasnil. "To niso mejni prehodi, temveč točke, na katerih je prehajanje državne meje prepovedano. Ne vem, kako se je takšna novica prikradla v medije. Te točke je treba fizično zapreti, to določa schengenski zakonik," je povedal Mate. Slovenija bo po njegovih besedah te točke zaprla "tik pred vstopom v schengenski prostor", ki je načrtovan za 31. decembra letos.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1307052613325062-4.jpg

Švico bo evalvirala Slovenija

Švica bo v schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah EU vstopila v okviru projekta devetih novink, imenovanega SIS I za vse, je povedal notranji minister Dragutin Mate. Švica bo za pridružitev k projektu predvidoma uradno zaprosila junija, nato pa naj bi pol leta potekale priprave na evalvacijo njene pripravljenosti na vstop v schengen, ki se bo izvajala med slovenskim predsedovanjem uniji v prvi polovici prihodnjega leta.

Mate: Švicarska poteza je dokaz pravilnosti odločitve

"V Švici je bila pred nekaj dnevi sprejeta odločitev, da se bodo tudi oni pridružili SIS I za vse," je povedal minister Mate. Poteza "racionalne" Švice je po njegovem mnenju dokaz, da so novinke lani s podporo portugalskemu predlogu za schengensko širitev "sprejele pravo odločitev". Švica je sicer najprej nameravala počakati na vzpostavitev schengenskega informacijskega sistema SIS II, ki zaradi tehničnih težav in političnih razlogov zamuja. Prav zaradi teh zamud so se novinke lani na pobudo Portugalske odločile za alternativni projekt, ki naj bi po načrtih začetek schengenske širitve omogočil že konec leta.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1307052613325062-5.jpg

"Paketni vstop"?

Sestanek v Varšavi je del rednih ministrskih srečanj, ki naj bi zagotovila gladko vzpostavljanje alternativnega sistema SIS I za vse (SISone4all). Nepripravljenost posamezne kandidatke bi namreč s političnega vidika utegnila otežiti celotno širitev, saj bi odprla vprašanje "paketnega vstopa", za katerega se sicer zavzema višegrajska skupina. Doslej sprejeti dokumenti o schengenski širitvi ne določajo "paketne obravnave", je povedal minister. Vendar pa bi se lahko v primeru nepripravljenosti posamezne kandidatke pojavil politični problem, saj so višegrajske države - Poljska, Slovaška, Češka in Madžarska - že lani javno izjavile, da se zavzemajo za "paketni vstop".

Vzporedno teče proces SIS II

Alternativo SIS I za vse je predlagala Portugalska zaradi zamud pri vzpostavljanju novega sistema SIS II, ki bo nadomestil prvotni sistem starih članic. Projekt SIS II sicer teče vzporedno, za zdaj po načrtih Evropske komisije, po katerih naj bil sistem pripravljen konec leta 2008, je pojasnil Mate.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1307052613325062-6.jpg

SIS I za vse pa naj bi v skladu z decembrskimi sklepi notranjih ministrov unije odpravo nadzora na kopenskih in morskih notranjih mejah unije v devetih novinkah omogočil 31. decembra letos, odpravo nadzora na zračnih mejah pa nato vzporedno s spremembami letaliških urnikov 31. marca prihodnje leto.

V schengenskem prostoru je sedaj 15 držav - 13 starih članic unije brez Velike Britanije in Irske ter Norveška in Islandija. S pomočjo SIS I za vse naj bi se vanj že do konca leta vključile tudi novinke iz širitvenega vala 2004, razen Cipra, sodelovanje v projektu pa je nedavno napovedala tudi Švica. Odprava nadzora nad notranjimi mejami unije velja za simbol temeljne svoboščine unije - svobode gibanja. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1307052613325062&cid=100&pgn=1

English summary:
Everything running according to plan;
Interior Minister Mate does not expect any problems;
Brnik does not fit Schengen standards yet, but it will with the official opening of the new expansion next month;
Evaluation of Brnik to be done in early July;
Slovenia to physically close down 115 illegal crossing points with Croatia and no border crossings;
Noone to be hurt by this move as border crossing was already illegal at those points;
Schengen entry still stands at December 31, 2007;
Switzerland to join Schengen under the SISone4all programme next year, to be evaluated under the Slovenian presidency;
The development of SIS II is running unhindered parallel to the SISone4all programme, system to be ready by the end of 2008

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Zdravilišče Laško to open a new hotel in Celje
€27m four-star hotel to go under construction next spring

Zdravilišče Laško bo gradilo hotel v Celju
Hotel, vreden 27 milijonov evrov, naj bi začeli graditi prihodnjo pomlad

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2007/05/25/SLIKE/00811031-300.jpg
Foto: (Elite)
Takšna je računalniška podoba novega hotela v Celju

Zdravilišče Laško je včeraj v Narodnem domu v Celju organiziralo javno predstavitev Mestnega hotela Celje. Če bo šlo vse po načrtih, bodo hotel v neposredni bližini športne dvorane Zlatorog v Celju začeli graditi čez dobro leto.

Zdravilišče Laško sodi med podjetja, ki svoje poslovne ideje predstavijo javnosti, še preden se začnejo uresničevati. "Tako postanejo sestavni del pričakovanj ljudi, mesto se počasi identificira s temi načrti in postane del turistične strategije," pravi mag. Roman Matek, direktor Zdravilišča Laško. Povedal je tudi, da je za njih hotel v Celju poslovni izziv in velika priložnost. Celje ima le štiri hotele - z bolj ali manj dolgo zgodovino - in nekaj zasebnih prenočitvenih kapacitet. Te že dolgo ne morejo zapolniti potreb mesta, ki se naglo razvija, zlasti v poslovnem turizmu.

Novi hotel bo na atraktivni lokaciji, sredi športnega, poslovnega, sejemskega in nakupovalnega sedišča, nedaleč od izvoza z avtoceste Maribor-Celje. To bo tipični hotel, namenjen mestnemu turizmu, ki je, pravijo poznavalci, najhitreje rastoča turistična veja v Evropi. Hotel bo namenjen običajnim turistom, gostujočim športnikom, odprt bo tudi za občane in druge obiskovalce. Vsa ponudba bo v stilu ponudbe za dobro počutje, za kar bodo poskrbeli z wellness centrom in velikim bazenom.

Od 266 ležišč v 155 sobah bo desetina kapacitet namenjenih invalidnim osebam, kar sto postelj pa bo nadstandardne velikosti za ljudi, predvsem športnike, višje rasti. Investicijska vrednost novega hotela je 27 milijonov evrov. Tretjino denarja bo priskrbelo zdravilišče, tretjino bodo zagotovili z dolgoročnimi bančnimi krediti, računajo pa tudi na denar iz evropskih skladov. Projekt za hotel, ki bo imel vse, kar mora imeti hotel s štirimi zvezdicami, so pripravili arhitekti iz krškega iz podjetja Elite. Imajo številne reference, med drugim so projektirali hotel v Moravcih, v Termah Ptuj, obnovo hotela Dravinja v Zrečah in hotele za Krko v Čatežu in na Primorskem.

VIOLETA VATOVEC EINSPIELER

http://www.vecer.si/clanek2007052505206887

English summary:
Hotel near the Zlatorog Sports Hall to go under construction in spring 2008;
Celje only sports four hotels so far;
Hotel for city tourists, athletes;
Will also have a large swimming pool and a wellness centre;
266 beds in 155 rooms, 10% of rooms for the disabled, 100 beds of above average bed size for athletes;
Elite Architects the authors of the design

[Astralis]

Nice: ;)

[zia the cashew]

slišu sm da bo zravn še neki več k 100m visok razgledni stolp

[edolen1]

Zravn česa?

[zia the cashew]

zravn hotela u celju

[edolen1]

Aja? Zanimivo..

[DrT]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Schengen adaptations proceeding according to plan along the new member states
Slovenia's last task, the expansion of Brnik, is practically completed; Switzerland to join the process



English summary:
Everything running according to plan;
Interior Minister Mate does not expect any problems;
Brnik does not fit Schengen standards yet, but it will with the official opening of the new expansion next month;
Evaluation of Brnik to be done in early July;
Slovenia to physically close down 115 illegal crossing points with Croatia and no border crossings;
Noone to be hurt by this move as border crossing was already illegal at those points;
Schengen entry still stands at December 31, 2007;
Switzerland to join Schengen under the SISone4all programme next year, to be evaluated under the Slovenian presidency;
The development of SIS II is running unhindered parallel to the SISone4all programme, system to be ready by the end of 2008

Sounds like Slovenia will do a much better job at controlling it's borders than we are here in the USA. It is national disgrace here. Our excuse is that the border is "too long". But, then again, we are full of excuses for everything. Good news for Slovenia.

[DrT]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Zdravilišče Laško to open a new hotel in Celje
€27m four-star hotel to go under construction next spring



English summary:
Hotel near the Zlatorog Sports Hall to go under construction in spring 2008;
Celje only sports four hotels so far;
Hotel for city tourists, athletes;
Will also have a large swimming pool and a wellness centre;
266 beds in 155 rooms, 10% of rooms for the disabled, 100 beds of above average bed size for athletes;
Elite Architects the authors of the design


Yes, with the rising tourim numbers which IMO will continue to go up, Slovenia needs many more hotels (with cheaper prices!)
Interesting rendering.

[antenor]

^^ DrT, just curious, what is your connection with Slovenia, or are you generally interested in progress:)?

[archy_]

^^ DrT, just curious, what is your connection with Slovenia, or are you generally interested in progress:)?

ja to tudi mene zanima:) ^^

[DrT]

^^ DrT, just curious, what is your connection with Slovenia, or are you generally interested in progress:)?

antenor, my connection at present is none, but my interest stems from several events and factors in my life.
As a boy, I was forced to flee Cuba after the socialist/communist takeover and went to live with my relatives in Barcelona, Spain. The communists took our home, all of our money, possesions and my inheritance. I thus have an inate hatred of communist/socialist governments and mentalities.
After a couple of years my parents brought me to the United States. I have lived here many years and am a practicing physician. I have always considered Europe a second home and dreamed of having a home there.
I greatly admire the Slovenes for running their economy well and think that you (along with a few others, like the ex-communist Baltics) understand the stupidity of collectivism and are one of the few places in the world trying to make government SMALLER instead of larger. Here in the USA, people have acquired an entitlement mentality and want more rules and bigger government. Government spending and deficits are out of control. Our currency is sinking.
The Alps and incredible scenery don't hurt Slovenia either. Thanks for tolerating my presence here. I cannot follow in Slovene, so please excuse me when I ask a stupid question.:)

[antenor]

^^ oh:uh:, thank you for sharing:). I'm very sorry for your loss, glad to see you're doing so well in life:okay:! You seem like a very intelligent person and I believe everyone here is very glad to have you around:yes:! If you have any other suggestions on how to make threads more "foreigner friendly" please say;), and thanks for the kind words:) cheers! :cheers:

[DrT]

^^
Thanks antenor. All you guys in the Slovenia forums have been very nice to me in spite of the english translations being a pain in the rear to do with each post. I very much appreciate it and don't hold the fact that I live in America against me! :cheers: to you all.

[antenor]

^^ haha we don't hold it against you, we just don't get it:D :jk:! :D, as for the translations being a pain in the http://www.senocular.com/smilies/hiney.gif, it's ok, we are glad that visitors from abroad are interested in what goes on here:)!

[archy_]

^^
Thanks antenor. All you guys in the Slovenia forums have been very nice to me in spite of the english translations being a pain in the rear to do with each post. I very much appreciate it and don't hold the fact that I live in America against me! :cheers: to you all.

I have one question for you too...maybe stupid maybe personal but... why didn't you stay in Spain?

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenian radio and TV completely digital by December 31, 2010
New law to make high-risk capital investments more attractive

Vizjak: Ureditev tveganega kapitala za večjo konkurenčnost
Ljubljana - Vlada je v četrtek sprejela predlog zakona o družbah tveganega kapitala, ker moramo v času, ko se srečujemo z izzivi, da je evropsko in slovensko gospodarstvo premalo konkurenčno, ustvariti boljše pogoje za implementacijo razmeroma pogumnih in tveganih podjetniških idej.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070604181623107-1.jpg

"Prepričan sem, da bo ureditev nadgradila možnost podjetij v smeri večje inovativnosti in konkurenčnosti," je na predstavitvi predloga zakona poudaril minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

Osnovni cilj: opredeliti tvegani kapital in pojme

"Tvegan kapital je za mala in srednje velika podjetja, katerih pretežen del predstavlja slovensko gospodarstvo, zelo pomemben vir finančnih sredstev. V primeru, da se zagotavlja prek institucij, pa je lahko tudi zelo pomemben vir znanja," je na novinarski konferenci povedal Vizjak. Osnovni cilj predloga zakona je tako opredeliti tvegani kapital in pojme, ki so povezani z lastniškim financiranjem podjetij.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070604181623107-2.jpg

Njegov namen je po Vizjakovih navedbah tudi statusno pravno opredeliti družbe tveganega kapitala tako, da bodo nudile ustrezen pravnoorganizacijski okvir za akumulacijo prostih sredstev in distribucijo teh sredstev v obliki tveganega kapitala v gospodarske družbe. Tvegani kapital se zagotavlja v obliki povečanja osnovnega kapitala z vložki ali ustanovitve gospodarske družbe. "Zdi se mi pomembno, da so določbe eksaktne in pripravljene tako, da je vnaprej onemogočeno zlorabljanje v druge namene," je poudaril.

Davčna stimulacija

"Pri tem pa je pomemben tudi davčni vidik; da so vlagatelji stimulirani za vlaganja v družbe tveganega kapitala in da so te pripravljene vlagati v tvegane projekte," je dodal Vizjak. Kot je povedal, so kapitalske dobičke iz teh naložb kot neobdavčljive opredelili že v zakonu od dohodkov pravnih oseb in v zakonu o dohodnini. "To je ta osnovni motiv, s katerim se privablja prost kapital," je ocenil.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070604181623107-3.jpg

Predlog zakona predvideva nekaj omejitev. Pomembno je, da so družbe tveganega kapitala organizirane kot gospodarske družbe po načelu zunanjega upravljanja. Predvidena minimalna vrednost udeležbe vlagatelja v njej je 50.000 evrov. Družba mora po prvem letu delovanja najmanj 50 odstotkov sredstev nameniti za naložbe tveganega kapitala v mala in srednja podjetja, nadaljnjih 30 odstotkov pa za naložbe zasebnega lastniškega kapitala oz. za posojila družbam, v katerih je udeležena s tveganim kapitalom.

Država bo lahko ustanovila sklad tveganega kapitala

Vizjak je izrazil pričakovanje, da bi zakon lahko bil sprejet septembra, veljati pa bi začel oktobra. Ko bo zakon sprejet, bo lahko država ustanovila sklad tveganega kapitala v okviru Slovenskega podjetniškega sklada, ki bo sredstva črpal iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Slovenski podjetniški sklad je po besedah direktorja Borisa Pfeiferja že ustanovil upravljalsko družbo, po sprejemu zakona pa bo ustanovil javno družbo s 36 milijoni evrov kapitala, ki bo namenjen sofinanciranju.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070604181623107-4.jpg

Ta javna družba bo po Vizjakovih besedah pomembno soprispevala k družbam tveganega kapitala, ki jih na slovenskem trgu pričakujejo čim več, še posebej, kot je poudaril, zaradi ugodnega davčnega tretmaja. "Pričakujemo pogumnejše ustanavljanje tistih, ki so čakali na ustreznejše normativno okolje v Sloveniji," je dodal minister.

Dokončni izklop analogne radiodifuzije 31. decembra 2010

Glede predloga zakona o digitalni radiodifuziji, ki ga je vlada prav tako sprejela v četrtek, je Vizjak povzel, da ta ureja pogoje in način uvedbe digitalne radiodifuzije v Sloveniji, pogoje, pravice in obveznosti, povezane z digitalno radiodifuzijo ter s tem povezane spremembe pri upravljanju radiofrekvenčnega spektra. Zakon predvideva končni izklop analogne radiodifuzije 31. decembra 2010.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070604181623107-5.jpg

"Namen zakona je, da država jasno sporoči, kaj namerava v prihodnosti storiti na tem področju," je dejal Vizjak. Kot je poudaril, predlog zakon regulira postopen prehod iz analogne v digitalno radiodifuzijo, katerega končni cilj je po izteku obdobja dvojnega oddajanja uveljavitev digitalne, ki je tehnološko najoptimalnejša rešitev. Ta namreč omogoča večjo uporabljivost radiofrekvenčnega spektra, kar je priložnost za nadgradnjo in večjo ponudbo sedanjih storitev, je dodal minister. (STA/Foto BOBO, Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14070604181623107&cid=103&pgn=1

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Zavarovalnica Triglav buys Macedonian insurer Vardar
Vardar has 27% market share in Macedonia

Zavarovalnica Triglav kupila makedonsko zavarovalnico Vardar
Beograd - Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič in predsednik Triglavovih nadzornikov Damjan Mihevc sta danes v Beogradu z generalnim direktorjem zavarovalnice Vardar Stojanom Klopčevskim podpisala pogodbo o nakupu te največje makedonske zavarovalnice, so sporočili iz Triglava.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070604183502107-1.jpg

Koliko so za nakup odšteli, iz Triglava niso sporočili, poudarjajo pa, da je s tem nakupom Triglav zdaj navzoč na osmih trgih, na trgih Slovenije, Črne gore in Makedonije pa ima vodilni položaj.

Vardar ima 27 odstotni delež makedonskega trga

Uprava Triglava je s to makedonsko zavarovalnico že novembra lani podpisala pismo o nameri za strateško povezovanje. Prodajna mreža Vardarja ima 14 predstavništev in šest zastopstev, tržni delež Vardarja na makedonskem zavarovalniškem trgu pa je lani dosegel 27 odstotkov. Zavarovalnica, ki ima 156 zaposlenih, je obračunala za 25 milijonov evrov zavarovalne premije in ustvarila za 1,49 milijona evrov dobička.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070604183502107-2.jpg

Kot je znano, sta se za Vardar, ki je usmerjen predvsem na sklepanje avtomobilskih zavarovanj, pred časom zanimali tudi hrvaška zavarovalnica Croatia in Generali. Kot so takrat poročali mediji, sta bili omenjeni zavarovalnici za Vardar pripravljeni odšteti med 30 in 50 milijonov evrov. Vardar ima s Croatio ustanovljeno tudi življenjsko zavarovalnico Vardar Croatia, v kateri so Hrvati 70-odstotni lastniki.

Obračunana kosmata zavarovalna premija vseh zavarovalnic na makedonskem trgu je lani znašala 92,45 milijona evrov, na trgu pa deluje 10 zavarovalnic, od česar le ena življenjska zavarovalnica, in sicer omenjena Vardar Croatia. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14070604183502107&cid=103&pgn=1

[LoKeY]

No nej kdo prlima še kak članek o uspešno podpisani pogodbi med HIT-om in Harrah's ent. če so že slovenian news. Je bla delegacija dans pri nas v Perli pa so podpisali in se celo uspeli zmenit - tko da naj bi bilo neki že v dveh letih. :cheers:

[Verso]

^ You being from the New Gurize, should be so nice, and do that yourself. :cheers:

[LoKeY]

Yeeeh, since well do I strike anyone as nice? :tongue2: edolen will come round eventually and post something, I don't waste my time finding news... I just read what others have found :)

[edolen1]

You guys really piss me off. If you want to see some news here, post them!

[antenor]

^^ I agree, everyone should contribute:rant:

[renco]

You guys really piss me off. If you want to see some news here, post them!

bann'em all :naughty::D

[edolen1]

Haha, I would, but I doubt they'd learn their lesson.. :tongue2:

:D

[antenor]

Goriško megazabavišče bo okrepilo slovensko gospodarstvo/ New mega-entertainment complex in Gorica to boost slovene economy

SLO:
Nova Gorica - Družba Hit in ameriška igralniška družba Harrah's sta se dogovorili za gradnjo 750 milijonov evrov vrednega turistično-zabaviščnega centra na Goriškem. Zaenkrat ni znano, kje naj bi ta stal, v igri pa je šest lokacij. Po optimističnem scenariju bi lahko center začel delovati čez tri leta.

ENG:
Nova Gorica - Company Hit and American gaming company Harrah's have struck a deal for a 750 million € tourist-entertainment centre in Goriška region.
There are six locations to consider. Optimistically speaking, the center could start operating in 3 years time.




http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407060508243467-1.jpg

Vlada in ekonomska stroka pozdravljata namero za gradnjo zabavišča, ker naj bi bil ekonomsko smiseln, občine v regiji pa s predstavitvijo projekta niso bile zadovoljne, ker ta naj ne bi bila dovolj podrobna.

Potrebna sprememba zakonodaje je že v pripravi

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj, skupni projekt Hita in Harrah'sa temelji na pripravljenosti vlade, da sproži postopke za sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo omogočala izvedbo projekta. Na finančnem ministrstvu v ta namen že pripravljajo spremembe in dopolnitve zakona o igrah na srečo ter zakona o davku od iger na srečo.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407060508243467-2.jpg

Tuji partner bo dobil možnost višjega lastniškega deleža in nižje davke

Ob tem je Šircelj posebej poudaril spremembe, ki bodo tujemu partnerju omogočile postati do 49-odstotni lastniški partner v mešanem podjetju - doslej je bilo možno le 20-odstotno tuje lastništvo - in nižjo efektivno obdavčitev igralništva. Ta bo zdaj ob prihodkih v višini vsaj 303 milijone evrov znašala 17,5 odstotka.

Šircelj: Sprememba zakonodaje bi bila možna do konca leta

Vlada želi s spremembo zakonodaje podpreti ta in podobne projekte, saj ocenjuje, da ima konkretno projekt Hita in Harrah'sa pozitiven vpliv na slovensko gospodarstvo, tako neposredno kot tudi posredno. Predlog sprememb zakonodaje bo vlada v državni zbor poslala julija, sprejem prenovljene zakonodaje pa je po Šircljevih besedah možen do konca leta.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407060508243467-3.jpg

Turistično-zabaviščni center bo postavila novoustanovljena mešana družba, v kateri bo imel Hit 51-odstotni lastniški delež, Harrah's pa 49-odstotnega.

Odprlo bi se preko 4000 delovnih mest

Predsednik uprave Hita Niko Trošt ocenjuje, da bo projekt ustvaril nova delovna mesta in pozitivno vplival na slovenski bruto domači proizvod. Center bo zaposloval 3200 delavcev, ki jih nameravajo privabiti tako iz Slovenije kot sosednje Italije, pri čemer predvsem računajo na Slovence iz Italije. Posredno bo zaradi centra delo dobili še nekaj 1000 ljudi.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407060508243467-4.jpg

Letni davčni prihodki države in lokalnih skupnosti bodo znašali dodatnih 120 milijonov evrov, pri čemer gre tu za davke od igre na srečo, davek na dodano vrednost, socialne in pokojninske prispevke, davek na dobiček. Letne potrebe centra po različnih proizvodih in storitvah naj bi po pričakovanjih dosegle 165 milijonov evrov, kar bo v veliki meri vplivalo na rast lokalnega in širšega regionalnega gospodarstva.

Izgradnja centra bo podjetjem prinesla od 700 milijonov do milijarde evrov

Prihodki podjetij, ki bi bila neposredno ali posredno vključena v izgradnjo, bi znašali od 700 milijonov evrov do ene milijarde evrov. Poleg učinkov gradnje samega centra pa bi dnevno poslovanje centra predstavljalo velike poslovne priložnosti za številna srednja in mala podjetja.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407060508243467-5.jpg

Hribar: Ta projekt predstavlja okoli 10 odstotkov vsega slovenskega turizma

Na ministrstvu za gospodarstvo ocenjujejo, da je napovedana gradnja centra projekt, ki predstavlja okoli deset odstotkov vsega slovenskega turizma in ki bi lahko imel ob upoštevanju razsežnosti odločilen vpliv na njegov razvoj. "Vsi, ki uresničujemo cilje turistične politike, si takšnih projektov le želimo," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar.

Križanič: Projekt je zelo dober, misliti pa bo treba tudi na nevarnosti

Da je projekt ekonomsko smiseln, meni Ekonomskega inštituta pravne fakultete France Križanič. Že ob gradnji objekta bo prišlo do pozitivnih multiplikativnih učinkov na slovensko gospodarstvo, ob delovanju centra pa bodo ti še večji. Z ekonomskega stališča je ta projekt zelo dober in bi ga bilo škoda zavirati, obstajajo pa sociološka vprašanja, povezana s hazarderstvom, na katera bo treba tudi misliti, je dejal.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407060508243467-6.jpg

Goriška regija bo najverjetneje prehitela celo ljubljansko

Križanič tudi ocenjuje, da bo goriška regija, ki je že doslej bila med razvitejšimi in bogatejšimi v Sloveniji, z zabaviščnim centrom še močnejša in bo najverjetneje prehitela gospodarsko najmočnejšo slovensko regijo, ljubljansko. Center bo pozitivno vplival na gospodarsko rast v regiji in zaposlovanje, ki bo spodbudilo tudi prihod delovne sile iz drugih delov Slovenije in širše.

Brulc: Predstavitev nas ni zadovoljila

"Predstavitev ni bila tako podrobna, da bi nas zadovoljila. Odgovori, da bomo z donatorskim in sponzorskimi sredstvi deležni bogate pogače, nas ne zadovoljujejo," je po sestanku s predstavniki Hita, družbe Harrah's in ministrstva za finance novinarjem povedal novogoriški župan Mirko Brulc. Lokalne skupnosti so dobile šele prve informacije o projektu, časa za vprašanja pa je bilo zelo malo, je po sestanku opozoril župan občine Šempeter-Vrtojba Dragan Valenčič. Brulc, ki meni, da bi projekt v nekoliko daljšem časovnem obdobju lahko izpeljala družba Hit sama, je sicer poudaril, da je veliko vprašanj ostalo neodgovorjenih oz. so župani prejeli le pavšalne odgovore.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407060508243467-7.jpg

Občine želijo biti vključene v pogajalske skupine

Tako želijo biti občine vključene v pogajalske skupine, ki bodo nadaljevale delo na projektu, vladno stran pa je "skoraj šokirala" njihova želja, da bi bile v novi družbi, ki bo vodila megazabavišče, lokalne skupnosti imele četrtino glasovalnih pravic, je povedal Valenčič. "Želimo, da ta projekt teče zelo transparentno, torej naj bo eno podjetje hkrati koncesionar in nosilec investicije," je pojasnil.

Center bo poleg igralnice med drugim imel hotele s 1500 sobami, kongresni in prireditveni center, ogromne wellness zmogljivosti, bazene, restavracije, zabavišča, trgovine in športne objekte. (STA/Foto BOBO, STA, Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407060508243467&cid=103

[Astralis]

This looks huge... :okay:

[antenor]

^^ It will supposedly be the biggest such center in Europe:eek:.. but it will have it's down sides i imagine:(

[edolen1]

Yup - 1500 rooms - 650 in a five-star hotel, 850 in a four-star hotel, 2000-seat conference center, 12,000 m2 spa and swimming pool complex, 1900 seats in restaurants and clubs, it will employ 3200 people and the region will get 6 million tourists per year after it's built. Some speculate it might give such an injection Goriška might even surpass Ljubljana in development, it's already one of the most developed in the region, with one of the highest average salaries and lowest unemployment rates. But the problem is a lot of people will have to immigrate to Nova Gorica as there is not enough workforce in the town alone for the center's needs. So all the new apartments, schools and stuff will represent a problem as well.. Plus the negative effects of gambling, but I think this kind of gambling tourism is much much better than the type we have now.. Cuz this attracts more than just hard-core gamblers..

[krzamak]

U Sloveniji za tri godine "europski Las Vegas"

Projekt podržava i slovenska vlada koja je radi njegovog osiguranja spremna sniziti porez na igre na sreću

Američka tvrtka Harrah's Entertainment i slovenski HIT dogovorili su se o gradnji velikog turističko-zabavnog centra u blizini slovensko-talijanske granice koji bi se, po optimističkim predviđanjima, mogao sagraditi kroz otprilike tri godine, a projekt podržava i slovenska vlada koja je radi osiguranja projekta spremna sniziti porez na igre na sreću.
Kako danas javljaju slovenski mediji, vlada je također spremna zakonskim izmjenama dopustiti da američka tvrtka u joint-ventureu s HIT-om dobije 49 postotni udio, što je sadašnjim propisima na tom području nemoguće.
Projekt "europskog Las Vegasa", o kojemu su se razgovori vodili više godina i o čemu su suzdržanost izražavali slovenski biskupi, ali i predsjednik države Janez Drnovšek, biti će najveća strana investicija u Sloveniji osigurana u vrijeme sadašnje vlade.
Iako još nije odabrana točna lokacija gdje će se sagraditi veliki zabavni centar s kasinima, hoteli s 1500 soba, od čega četvrtina najviše kategorije, kongresni centri, velika parkirališta, bazeni, restorani, trgovine, sportski objekti i welness centar za imućnije goste, računa se da će to biti u blizini Nove Gorice, gdje je sjedište HIT-a.
"Zajednički projekt HIT-a i Harrah'sa zasniva se na spremnosti vlade da pokrene postupke za donošenje zakonskih rješenja koji će omogućiti da se projekt izvede", izjavio je u utorak na konferenciji za novinare državni tajnik u slovenskom ministarstvu financija Andrej Šircelj. Država je spremna promijeniti zakon po kojemu strani partner u mješovitom poduzeću može imati najviši 20-postotni vlasnički udio, a efektivna stopa poreza na igre na sreću smanjila bi se na 17,5 posto, pojasnio je Šircelj.
Vlada je, po njegovim riječima, ocijenila da će projekt imati pozitivne izravne i neizravne učinke na slovensko gospodarstvo, a zaposlenje će na osnovi investicije dobiti nekoliko tisuća ljudi. Računa se da će učinak biti i u povećanju poreznih prihoda koji će pripasti lokalnoj zajednici i državi, a riječ je o prihodu od 120 milijuna eura godišnje.

http://www.poslovni.hr/44822.aspx

:nuts: :nuts: :banana: :banana: :cheers:

[Verso]

Las Gorizas! :D

[renco]

Krž pa nisam mislio na tebe :D;)

[DrT]

Europe needs a gambling "mecca" to compete against Las Vegas in North America and Macau in Asia. This project would be a great start. Why not Slovenia?

[E.L. SLOVENIA]

Europe needs a gambling "mecca" to compete against Las Vegas in North America and Macau in Asia. This project would be a great start. Why not Slovenia?

Isn't that Monaco? Why Slovenia?

[keber]

Yup - 1500 rooms - 650 in a five-star hotel, 850 in a four-star hotel, 2000-seat conference center, 12,000 m2 spa and swimming pool complex, 1900 seats in restaurants and clubs, it will employ 3200 people and the region will get 6 million tourists per year after it's built. Some speculate it might give such an injection Goriška might even surpass Ljubljana in development, it's already one of the most developed in the region, with one of the highest average salaries and lowest unemployment rates. But the problem is a lot of people will have to immigrate to Nova Gorica as there is not enough workforce in the town alone for the center's needs. So all the new apartments, schools and stuff will represent a problem as well.. Plus the negative effects of gambling, but I think this kind of gambling tourism is much much better than the type we have now.. Cuz this attracts more than just hard-core gamblers..

Some downsides, but a lot of advantages. It will be difficult to put this 1000x300 m big complex into surroundings. I'm quite sure, that many locals won't be happy with that. And 6 mil. of guests annually? With all the workforce, this means at least 20.000 additional people daily in this area (Nova Gorica as the biggest city there has only 14.000 people). Whole infrastructure will need heavy overhaul.

[Astralis]

Europe needs a gambling "mecca" to compete against Las Vegas in North America and Macau in Asia. This project would be a great start. Why not Slovenia?

My point exactly :okay:! And in addition it is close to my city ;).

[antenor]

From Hit's website:

Hit and Harrah's Entertainment Present Plan to Bring Europe’s Largest Integrated Resort Destination to Nova Gorica, Slovenia

Ljubljana, Nova Gorica, 5 June 2007. Hit and Harrah’s Entertainment, Inc. (NYSE:HET) have agreed to jointly pursue a project that would deliver Europe’s largest, first-class resort to Nova Gorica, Slovenia. The formation of this joint venture between Hit, the leading Slovenian tourist company, and Harrah’s Entertainment, the world’s largest destination entertainment company, is based on the readiness of the Government of the Republic of Slovenia to initiate the necessary procedures for passing laws that will allow the project to be carried out. The proposed development will include a 1,500-room world-class hotel, a conference-and-events centre, large wellness and swimming pool amenities, first-class dining, a casino, as well as entertainment, sports and retail attractions of the highest quality. The project's estimated value amounts to € 750 million.

Hit will own 51% of the newly established company, which will build the tourist and entertainment centre, while Harrah's will hold a 49% stake. “We intend for the project to serve as the tourist and entertainment centre for the region, generating international tourism,” said Niko Trošt, CEO of Hit. “The operations of the centre will also imply positive effects for various sectors of the regional and Slovenian economies.”

“This project is expected to include a broad range of entertainment options, including: entertainment, spas, shopping, casino entertainment, shows and concerts, with the hope that it will become a generator of tourist development across the entire Gorica Region and nearby tourist destinations in the areas of Bovec, the Vipava Valley, the Karst and the neighbouring Italian regions,” said Chuck Atwood, vice chairman of the board, Harrah’s Entertainment. “It is estimated that over 90 per cent of guests are expected to come from abroad. Our future guests will be able to rely on Slovenia’s well developed motorway and airport infrastructure.”

The parties plan for the proposed development will be a world-class tourist and entertainment centre which will include a five-star hotel with 650 rooms and a four-star hotel with 850 rooms, a convention-and-event facility with 2,000 seats, various restaurants with 1,400 seats, bars and clubs with 400 seats, a gaming-and-entertainment component with up to 3,000 slot machines and 120 gaming tables, as well as a wellness and swimming-pool centre, stretching over an area of 12,000 square metres. A nearby parking lot with 3,900 places is also planned. Apart from its long-term impact on the development of the regions and Slovenia's tourist industry, the centre could represent an extraordinary business opportunity for many companies and individuals. The construction itself may provide employment opportunities to as many as 4,500 people of different trades (engineers, builders, decorators and other contractors). After its completion, the centre could employ 3,200 people and yield significant tax revenues for the State and the local communities. Additionally the centre will require various products and services (food and beverages, various goods, maintenance and other services worth up to € 165 million a year) from local vendors, which will have a considerable impact on the growth of all sectors of the regional economy.

In planning the centre, the partners plan to closely cooperate with the local communities, since one of the key elements agreed to is the appropriate location of the centre within the local environment in line with the local development plans and the strictest environmental standards.

For more information:
M. Sc. Tilen Majnardi,
Head of Corporate Communications, Hit, d. d.,
g + 386 51 359 646,
tilen.majnardi@hit.si


Construction of Europe’s Largest Integrated Resort Destination

1.The Project

The talks about the project started in 2005. The project for Europe's largest integrated resort destination is the result of extensive work carried out by expert teams of Hit and Harrah's Entertainment and continuous cooperation with the Ministry of Finance of the Republic of Slovenia.

The project will be developed and managed by a joint venture between Hit, the leading Slovenian tourist company that operates ten gaming and entertainment centres and casinos and eleven hotels in Slovenia and abroad, and Harrah’s Entertainment, the world’s largest destination entertainment company. Hit will own 51% of the newly established company, while Harrah's will hold a 49% stake.

The resort will act as an integrator of regional and local tourism. Since the guests are expected to visit the centre with the aim of visiting the wider region, the project will actually promote the national tourist offering.

The projects main objectives have already been included in the strategic development documents of the Republic of Slovenia. Some of the goals and objectives of the project have also been included in the document entitled "Slovenia's Development Strategy". The project has been hinted at as a development priority already in the Slovenian Tourism Strategy 2002-2006 and is now incorporated in the "Slovenian Tourism Development Plan and Guidelines 2007-2011", which pursues the same goals and main objective of the project, since it lists entertainment and gaming among the main areas of tourist products and services.

The project's estimated value amounts to 750 million euros. Europe's largest destination resort will comprise the following:

•a five-star hotel with 650 rooms and a four-star hotel with 850 rooms;
•a convention-and-event facility with 2,000 seats;
•various restaurants with 1,400 seats;
•shopping centres selling the best brands;
•bars and clubs with 400 seats;
•a gaming-and-entertainment component with up to 3,000 slot machines and up to 120 gaming tables;
•a wellness and spa centre with swimming pools, stretching over an area of 12,000 square metres;
•a parking lot for 3,900 cars.

2.Economic & Financial Benefits and Revenues

The project, at an estimated cost of 750 million euros, will imply strong direct and indirect economic benefits. According to estimates, the region would be visited by up to six million guests annually, with 4.5 million guests attracted only by the resort destination.

The construction itself will provide direct employment opportunities to as many as 4,500 people of different trades (engineers, builders, decorators, suppliers and vendors), whose combined revenues could exceed 300 million euros. The government's tax revenues are expected to exceed 160 million euros during the construction phase alone.

The resort destination will offer employment to 3,200 people and yield an additional 120 million euros in annual tax revenues for local communities and the government (gaming taxes, VAT, health-insurance and pension-scheme contributions, corporate-income tax). The resort's annual requirements for products and services (consumables, food and beverages, contractor services, maintenance, transport and telecommunication services...) are expected to reach 165 million euros, thus considerably affecting the growth of local and regional economies.

The combined revenue of companies directly or indirectly involved in the construction would is expected to reach from 700 million to one billion euros. In addition to the direct effects of the construction, the day-to-day operation of the resort would represent a great business opportunity for many small and medium-sized enterprises supplying the following goods and services:

•food and beverages: meat, seafood, dairy products, bread, pastry, frozen food, canned goods, soft drinks, alcoholic beverages…
•general and technical equipment: stationery and office supplies, sound technology, lighting, computer, safety and telecommunication equipment, bar and restaurant fittings...
•furnishings: design and decoration, furniture, fixtures and equipment, glass…
•consumable goods: glassware, chinaware, chemicals, work uniforms, hotel appliances…
•maintenance and technical services: maintenance and renovation works, repair, tools, maintenance equipment, machinery…
•sales: general goods for day-to-day use, souvenirs, artworks, cosmetic products, jewellery, clothing, typical products...
•planning, construction and renovation works: layouts and plans, construction and renovation work…
•general services: advisory services, staff selection, advertising, printing, cleaning, transport…


3.Local Community: Respecting Local Traditions, the Landscape and the Environment

One of the key elements agreed to is the appropriate location of the centre within the local environment in line with the local development plans. At the present, the companies are studying six potential locations for the development. The partners are fully aware of their responsibility towards the local communities of the entire Gorica Region, since the project's impact will reach far beyond the local area.

The project will be planned and designed in line with the local communities' development guidelines, traditional architectural and landscape features, as well as in accordance with the highest environmental standards.


4.Social Responsibility in the Development of the Gaming Business

Hit and Harrah's are known for their socially-responsible approach to the development of the gaming-and-entertainment business and therefore they are expected to pay careful attention to these aspects in their common development strategy. Although the two companies already have exclusion systems of their own, the construction and start-up of the tourist centre will be accompanied by the development of a system for preventing problem and excessive gambling by individuals, in order to minimise the potential negative social effects of the expansion of tourist and entertainment facilities.

For more information:
M. Sc. Tilen Majnardi,
Head of Corporate Communications, Hit, d. d.,
g + 386 51 359 646,
tilen.majnardi@hit.si (http://www.hit.si/)

http://www.hit.si/index_a.php

Location:
http://img511.imageshack.us/img511/5535/novagoricavq7.jpg

[Verso]

Europe needs a gambling "mecca" to compete against Las Vegas in North America and Macau in Asia. This project would be a great start. Why not Slovenia?What's the biggest gambling "mecca" in Europe ATM? The present machines in Nova Gorica by any chance? :D :lol:

[sesvecan]

U Sloveniji za tri godine "europski Las Vegas"

Projekt podržava i slovenska vlada koja je radi njegovog osiguranja spremna sniziti porez na igre na sreću

Američka tvrtka Harrah's Entertainment i slovenski HIT dogovorili su se o gradnji velikog turističko-zabavnog centra u blizini slovensko-talijanske granice koji bi se, po optimističkim predviđanjima, mogao sagraditi kroz otprilike tri godine, a projekt podržava i slovenska vlada koja je radi osiguranja projekta spremna sniziti porez na igre na sreću.
Kako danas javljaju slovenski mediji, vlada je također spremna zakonskim izmjenama dopustiti da američka tvrtka u joint-ventureu s HIT-om dobije 49 postotni udio, što je sadašnjim propisima na tom području nemoguće.
Projekt "europskog Las Vegasa", o kojemu su se razgovori vodili više godina i o čemu su suzdržanost izražavali slovenski biskupi, ali i predsjednik države Janez Drnovšek, biti će najveća strana investicija u Sloveniji osigurana u vrijeme sadašnje vlade.
Iako još nije odabrana točna lokacija gdje će se sagraditi veliki zabavni centar s kasinima, hoteli s 1500 soba, od čega četvrtina najviše kategorije, kongresni centri, velika parkirališta, bazeni, restorani, trgovine, sportski objekti i welness centar za imućnije goste, računa se da će to biti u blizini Nove Gorice, gdje je sjedište HIT-a.
"Zajednički projekt HIT-a i Harrah'sa zasniva se na spremnosti vlade da pokrene postupke za donošenje zakonskih rješenja koji će omogućiti da se projekt izvede", izjavio je u utorak na konferenciji za novinare državni tajnik u slovenskom ministarstvu financija Andrej Šircelj. Država je spremna promijeniti zakon po kojemu strani partner u mješovitom poduzeću može imati najviši 20-postotni vlasnički udio, a efektivna stopa poreza na igre na sreću smanjila bi se na 17,5 posto, pojasnio je Šircelj.
Vlada je, po njegovim riječima, ocijenila da će projekt imati pozitivne izravne i neizravne učinke na slovensko gospodarstvo, a zaposlenje će na osnovi investicije dobiti nekoliko tisuća ljudi. Računa se da će učinak biti i u povećanju poreznih prihoda koji će pripasti lokalnoj zajednici i državi, a riječ je o prihodu od 120 milijuna eura godišnje.

http://www.poslovni.hr/44822.aspx

:nuts: :nuts: :banana: :banana: :cheers:



neznam ako bi se veselio. slovenija nece to izdrzati. idi ti jednom na costa bravu u spanjolsku (callela, malgrat, lloret, blanes) onda ces vidjeti kak se ljdui prodavaju.

ako se to u velikom ustvari nece slovenija vise biti sto je bila. vjeruj mi

[krzamak]

neznam ako bi se veselio. slovenija nece to izdrzati. idi ti jednom na costa bravu u spanjolsku (callela, malgrat, lloret, blanes) onda ces vidjeti kak se ljdui prodavaju.

ako se to u velikom ustvari nece slovenija vise biti sto je bila. vjeruj mi

Sesvecan, jesi ti onaj sa bandićevog foruma??

Dobro došao! :) :cheers:

[MasonicStage™]

neznam ako bi se veselio. slovenija nece to izdrzati. idi ti jednom na costa bravu u spanjolsku (callela, malgrat, lloret, blanes) onda ces vidjeti kak se ljdui prodavaju.

ako se to u velikom ustvari nece slovenija vise biti sto je bila. vjeruj mi

e bok...ja i zabonz smo isto iz sesveta...di si točno u sesvetama? ;)

[Astralis]

Pozdrav sesvecan :wave: i dobrodošao na forum. :cheers1:

[antenor]

neznam ako bi se veselio. slovenija nece to izdrzati. idi ti jednom na costa bravu u spanjolsku (callela, malgrat, lloret, blanes) onda ces vidjeti kak se ljdui prodavaju.

ako se to u velikom ustvari nece slovenija vise biti sto je bila. vjeruj mi

pozdrav i s moje stranehttp://www.skyscrapercity.com/images/smilies/wave.gif.. što misliš s time da se "ljudi prodavaju"?

[LoKeY]

What's the biggest gambling "mecca" in Europe ATM? The present machines in Nova Gorica by any chance? :D :lol:

Perla in NG is said to be the largest entertainment center of that type in Europe at the moment. Now i guess the new one will surpass it when built. it has bout 1.4 k slot machines and some other crap from tables, poker room and so on that I don't even know cause I stick to my department :lol:

[Zabonz]

From Hit's website:



http://www.hit.si/index_a.php

Location:
http://img511.imageshack.us/img511/5535/novagoricavq7.jpg

nekuzim za koji su kurac ovi retardi u Googleu ponovo slikali cjelu švabiju a prek pola Zagreba je sugavi oblak

[edolen1]

Google just uses the satellite pictures they get, they don't actually take the photos from their own satellite or anything.

And sesvecan, why would something in Nova Gorica affect Ljubljana or Maribor? There has been gambling in Nova Gorica for ages now, and yet there has been no effect on Slovenia whatsoever. And we're talking the type of gambling where people only come to gamble. This project, however, is not just a big casino, it's spas, restuarants, hotels, entertainment, ... It's not just gambling. So if the current situation didn't run Nova Gorica or Slovenia into the ground, this surely won't either. Besides, most of the tourists will only drive like 3 kilometres in Slovenia. Don't forget that after all, this is directed towards Italians in the first place.

[renco]

nekuzim za koji su kurac ovi retardi u Googleu ponovo slikali cjelu švabiju a prek pola Zagreba je sugavi oblak

I think it's got something with WC2006 in Germany,and they didn't covered all Germany.See Wilhemshaven ;)

[DrT]

Isn't that Monaco? Why Slovenia?

Monaco is for the truly high flying jetsetters. Too expensive for the average tourist. A destination for the common man, and even families, is needed, that in addition to gambling, is more entertainment based, like Vegas.
This project is great news for NG area. One billion US dollars is a pretty good sized investment and a vote of confidence in Slovenia by these companies.:banana:

[edolen1]

Can you say amazing? I sure can!

:dance:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Stellar GDP growth in Q1 2007
7.2% year-on-year growth

V prvem četrtletju 7,2-odstotna gospodarska rast
Ljubljana - Slovenija je v letošnjem prvem četrtletju zabeležila na letni ravni 7,2-odstotno gospodarsko rast. To je najvišja rast po drugem četrtletju leta 1999, ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v pričakovanju uvedbe davka na dodano vrednost močno povečal, je danes na novinarski konferenci državnega statističnega urada v Ljubljani povedala vodja sektorja za nacionalne račune Karmen Hren. Generator gospodarske rasti ostaja izvoz.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407060811560167-1.jpg

Glavni generator gospodarske rasti v letošnjem prvem četrtletju je bil izvoz, katerega obseg se je povečal za 13,6 odstotka. Statistiki so v začetku leta zabeležili okrepitev tako izvoza kot tudi uvoza, je povedala Hrenova. Opozorila je na izjemno visoko rast investicij v osnovna sredstva v začetku letošnjega leta (+21,6 odstotka), in sicer predvsem v gradbene objekte in nestanovanjsko gradnjo, večinoma avtoceste.

Ugodni vplivi tudi na rast zaposlenosti

Rast končnega trošenja ostaja bolj ali manj nespremenjena, visoko rast dodane vrednosti pa je opaziti tudi v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, je še povedala Hrenova. V gradbeništvu se je dodana vrednost povečala za 28,9 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa za 10,9 odstotka. Ugodne gospodarske razmere se odražajo tudi na rasti zaposlenosti, ki je bila v prvem četrtletju najvišja v zadnjih 15 letih.

Stanje gospodarstva razmeroma solidno

Visoka gospodarska rast v letošnjem prvem četrtletju po besedah Hrenove niti ni tako zelo presenetljiva, saj so vsi podatki o gospodarskem dogajanju že doslej kazali, da je stanje gospodarstva razmeroma solidno. Podatek o gospodarski rasti to le še potrjuje, je dodala.

Vizjak zadovoljen z doseženo gospodarsko rastjo

Na ministrstvu za gospodarstvo so novico o 7,2-odstotni gospodarski rasti Slovenije v prvem letošnjem četrtletju sprejeli z zadovoljstvom, čeprav so razmeroma visoko rast bruto domačega proizvoda (BDP) pričakovali, je povedal gospodarski minister Andrej Vizjak. "Kaže se, da ukrepi vlade in ostalih akterjev gredo v pravo smer, da rast in pozitivno klimo v gospodarstvu še vzpodbujajo," je dejal Vizjak. (STA/Foto STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407060811560167&cid=103

English summary:
Highest growth since Q2 1999;
Main generator remain exports (+13.6%);
Exceptional growth in investments (+21.6%), for the most part in infrastructure, offices and other buildings;
State of the economy also the reason for large growth in employment and drops in unemployment;
The state of the economy is quite solid, says Head of the National Accounts Sector at the Statistical Office, Karmen Hren, so large growth is not that unexpected;
Ministry of the Economy pleased with the data

:banana: :banana: :banana:

:cheers:

[antenor]

^^ wow to je pa res super:banana: , kakšna so pa kaj pričakovanja na letni ravni?

[edolen1]

Mislim, da 4,8%..

[Verso]

Wow, crazy growth! :eek:


Btw, what do you guys say about Airport Jože Pučnik Ljubljana? :hammer:

[edolen1]

See the Airports and Aviation thread.

[Verso]

^ Aha, hehe.

[Astralis]

Can you say amazing? I sure can!

:dance:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Stellar GDP growth in Q1 2007
7.2% year-on-year growth



English summary:
Highest growth since Q2 1999;
Main generator remain exports (+13.6%);
Exceptional growth in investments (+21.6%), for the most part in infrastructure, offices and other buildings;
State of the economy also the reason for large growth in employment and drops in unemployment;
The state of the economy is quite solid, says Head of the National Accounts Sector at the Statistical Office, Karmen Hren, so large growth is not that unexpected;
Ministry of the Economy pleased with the data

:banana: :banana: :banana:

:cheers:

Wow :eek: :eek:. This is stunning :okay:! And do you happen to know how high was the inflation rate? Because if it was lower than 3 % then your country definitely did the amazing job..

[Verso]

^ I think it was 2.7% or so...

[edolen1]

Verso, it's 2.5% at the moment.

[Verso]

Verso, it's 2.5% at the moment.Well, maybe at the moment, but when I posted 2.7%, it was 2.7%. :D

[edolen1]

V bistvu je 2.9% trenutno. :D

[Verso]

:lol: Still less than 3%... if you don't come up with another number. :D

[edolen1]

Ja, ker si jaz zmišljujem številke sproti..

Btw: www.stat.si

Sploh pa, ECB je dvignila obrestne mere, kar bi moralo brzdati inflacijo..

[Astralis]

Usually higher GDP growth means higher inflation rate... You're doing a superb job if you can manage to have 7.2 % GDP growth and at the same time less than 3 % inflation rate. Way to go Slovenia :banana: :banana:

[DrT]

Usually higher GDP growth means higher inflation rate... You're doing a superb job if you can manage to have 7.2 % GDP growth and at the same time less than 3 % inflation rate. Way to go Slovenia :banana: :banana:

Very impressive. I the USA, we barely pushed GDP over 1% last quarter.
We'll have to come up with a nickname for Slovenia now, I propose "Adriatic Tiger" (versus Asian Tigers, Celtic Tiger, etc.).:banana:

[Verso]

^ lol :D We're not very Adriatic though (especially compared to our neighbors Croatia and Italy). How 'bout Slavic Tiger, we're the richest Slavs. :devil:

[Astralis]

Very impressive. I the USA, we barely pushed GDP over 1% last quarter.
We'll have to come up with a nickname for Slovenia now, I propose "Adriatic Tiger" (versus Asian Tigers, Celtic Tiger, etc.).:banana:

No wonder that's the case because in a long term rates of economic growth are decreasing. United States already have the biggest GDP in the world and 1 % means a lot more than the same percentage for some other country ;). But I think the USA is capable of having these rates somewhere around 2,5 maybe 3 % per year.
I agree about this nice nickname for Slovenia but as Verso said it would be better to call it Slavic tiger :D... :cheers:

[archy_]

What about "alpine tiger".... =)

[Verso]

^ Oh, c'mon, all Alpine countries are richer than us. :lol:

[Astralis]

^ Oh, c'mon, all Alpine countries are richer than us. :lol:

Don't worry you'll catch up with them. Look at Ireland (Celtic Tiger). They were relatively poor in the begining of 1980s and today they have 4th GDP per capita in the world ;).

[archy_]

veste kaj >>podalpski tiger<< in pika! :yes:

[zia the cashew]

kaj pa venetski tiger :lol:

[edolen1]

Kaj pa slovenski tiger? Pa rešimo zadevo za vselej! :lol:

[Astralis]

Kaj pa slovenski tiger? Pa rešimo zadevo za vselej! :lol:

Eto ga na... Slovenian Tiger i bok :D. Cool :cool:

[zia the cashew]

jst sm za...enostavno si je za zapomnt...sam pol bi blo lahk kj bl originalnga k tigr (ki ni glih za naše kraje značiln :lol:) mogoče kkšn ris al pa volk? :lol: al pa slovenski medved sam to berlinčani nebi bli preveč veseli...

[Verso]

Alpe-Adria Lynx! :lol:

Madona, neki mi je smajlije pohablo, zgledajo prov imbecilni. :lol:

[antenor]

NEWS
Stanovanjski sklad bo sofinanciral energetsko varčne stavbe/
Housing Fund to cofinance energy friendly housing:banana:

English summary:
Housing Fund of RS to cofinance the building of energy friendly
multi-apartment housing. The budget of 8 mio €
is intended for crediting low energy, as well as passive multi-apartment
housing ranging from individual houses to blocks of flats and skyscrapers.

torek, 19. junij, 2007

Ljubljana (Slovenija) - Nadzorni svet Stanovanjskega sklada RS je na današnji seji sprejel besedilo javnega razpisa za sofinanciranje projektov izgradnje energetsko varčnih večstanovanjskih stavb. Namen osem milijonov evrov vrednega razpisa je kreditiranje tako nizkoenergetskih kot tudi pasivnih večstanovanjskih objektov, pri čemer gre lahko za samostojno stoječe stavbe, stanovanjske bloke, stolpiče ali stolpnice, so sporočili iz sklada.

Za razpisana sredstva v višini osem milijonov evrov s predvideno porabo v obdobju med letoma 2007 in 2009 lahko zaprosijo občine, njihovi nepremičninski in proračunski skladi, gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Sloveniji. Obrestna mera za posojila je v višini trimesečne obrestne mere EURIBOR + 0,3 odstotka, odplačilna doba pa največ 15 let.

Višina posojila bo odvisna od doseženih učinkov energetsko varčne gradnje, ki jo bo sklad ugotovil po merilih razpisa in jo odmeril v razponu največ 50 evrov na kvadratni meter uporabne površine stanovanjske gradnje. Nadzorni svet je ob tem sprejel tudi sklep, da sklad pri novih projektih stanovanjske gradnje dosledno uveljavlja koncept energetske varčnosti stavb.

Vodstvo sklada je na seji poleg tega predstavilo tudi faznost razvojno raziskovalnega projekta izdelave tehničnih parametrov stanovanjske gradnje sklada, ki bodo izdelani v obliki priročnikov in bodo namenjeni izvajalcem del stanovanjske gradnje, nadzornikom in proizvajalcem gradbenih proizvodov. Realizacija projekta je predvidena do konca leta 2008.

Kot pojasnjujejo na skladu, gre za naslednjo izvedbeno fazo, načrtovano ob lanskem sprejemu produktne podlage sklada, s katero bo ta natančno določil kakovostne parametre za izgradnjo lastnih stanovanj in tako svojim kupcem že vnaprej transparentno predstavil njihova pričakovanja glede kakovosti teh stanovanj.

STA

http://www.mtaj.si/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=63180

[edolen1]

Lepo, da se tudi za ekologijo mal skrbi.. :)