[SLOVENIJA/SLOVENIA] - Gospodarstvo & razvoj ARHIV/Economy & Development ARCHIVE

[keber]

Naj raje teh 8 mil. € porabijo za kak normalen stanovanjski blok ali dva. Poceni stanovanj drastično primankuje, ti se pa gredo subvencioniranje eko bajt. :mad:

[antenor]

ja, čeprav dolgoročno je to tud cenejša opcija:dunno:..

[keber]

V dandanašnjem času, ko hočeš kupit čim cenejše stanovanje, je to precej nepomemben podatek. Še prevsem zato, ker že pri trenutno veljavnih predpisih lahko naredimo zelo eco-friendly stavbo. Tistih 8 mil. € danes ne prineseš kmalu notri, rabiš kar nekaj desetletij. Po recimo 30 letih, ko bi teh 8 mil. € notri prinesel, pa moraš to stavbo tako ali tako renovirati in nisi nič proftiral.

[LoKeY]

Ya no, boljš je met fancy bajtice, da rečeš da so ekološko usmerjene pa to. Ljudje naj pa živijo še kr v tistih socialnih stanovanjih v kleteh, sj je plesen tut naravna :| Take stvari naj se gradijo ko je poskrbljeno za neko dostojno število stanovanj :bash:

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Smokers beware from August onwards!
Parliament approves smoking ban, ban comes into effect with August

Kajenje v javnih prostorih od avgusta prepovedano
Ljubljana - Od začetka avgusta bo tudi v Sloveniji kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih popolnoma prepovedano. Poslanke in poslanci so namreč danes s 45 glasovi za in 13 proti sprejeli novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207062216024967-1.jpg

Protikadilska novela naj bi predvsem upoštevala nova spoznanja o škodljivosti pasivnega kajenja. Ključna sprememba uvaja popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju, tako imenovanih kadilnicah. V teh se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi.

Kadilnice bodo lahko obsegale največ 20 odstotkov skupne površine

Kadilnice bodo morale izpolnjevati določene tehnične pogoje, v njih ne bo dovoljeno jesti in piti, obsegale pa bodo lahko največ 20 odstotkov skupne površine zaprtega javnega ali delovnega prostora. Kadilnice pa še vedno ne bodo dovoljene tam, kjer je bila že doslej v veljavi popolna prepoved kajenja - v zdravstvenih ter vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207062216024967-2.jpg

Starostna meja za dostop do tobačnih izdelkov zvišana na 18 let

Druga pomembna sprememba se nanaša na kajenje mladih. Omejitev dostopa tobačnih izdelkov mladoletnim osebam bo dosežena z višanjem starostne meje s 15 na 18 let, tako za prodajalce kot tudi za kupce tobačnih izdelkov. Odslej bo prodajalec od kupca lahko zahteval, da z osebnim dokumentom dokaže, da je dejansko star 18 let in torej lahko kupi tobačne izdelke - tako, kot je že uveljavljeno pri prodaji alkoholnih pijač.

Na škatlicah telefonska številka za pomoč pri odvajanju

Poleg tega bo na embalažah tobačnih izdelkov poleg drugih zdravstvenih opozoril tudi telefonska številka za pomoč pri odvajanju od kajenja, ki jo bo določil minister za zdravje.

Kot določa prehodna določba, bo zakon začel veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu, torej predvidoma v prvih dneh letošnjega avgusta.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207062216024967-3.jpg

Potrdili tudi zakon o varnosti človeških tkiv in celic

DZ je poleg tega s 56 glasovi za in štirimi proti potrdil tudi zakon o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje, ki dovoljuje pridobivanje tkiv in celic samo na podlagi prostovoljnega in neplačanega darovanja, kar preprečuje možnost trgovanja z deli človeškega telesa.

Vse dejavnosti bodo izvajali javni zdravstveni zavodi

Zakon določa, da na področju postopkov v zvezi s tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, deluje v ustanovi za tkiva in celice, ki jo za opravljanje dejavnosti imenuje in jim izdaja dovoljenje javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Ta bo izvajal tudi nadzorstvene preglede in kontrolne ukrepe. Vse dejavnosti se bodo opravljale kot javna zdravstvena služba in jo bodo izvajali javni zdravstveni zavodi.

Državni zbor je v drugem branju med drugim sprejel koalicijsko dopolnilo, po katerem bi pridobivanje tkiv in celic, ki se uporabljajo za avtologen način zdravljenja, poleg javnih zdravstvenih zavodov lahko opravljali tudi zasebniki. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1207062216024967&cid=100

Wee!! :banana:

[shlody]

Tale zakon spet krši načelo svobode, ...
Našle bi se lahko boljše rešitve, ampak dobro kar je, je. Važno da je večina ljudi vesela, ostali pa lahko začnemo protestirati proti izpušnim plinom in predlagamo da se bo lahko vozilo samo v vozilnicah (prostorih kjer se ne sme piti in jesti in lahko zavzema največ 20% ceste) :lol:

[edolen1]

No ja, tudi zakon, ki prepoveduje ubijanje krši načelo svobode. Ampak glej ga zlomka, nobeden se glede tega ne pritožuje.

[_VeNeT_]

Hahaha! :lol:

Ja no, drugače pa se mi tale zakon zdi super, še posebej ker se z njim strinja tudi večina kadilcev.

[Verso]

Yeeha! :banana2:

[shlody]

No ja, tudi zakon, ki prepoveduje ubijanje krši načelo svobode. Ampak glej ga zlomka, nobeden se glede tega ne pritožuje.
:lol: Si se mal pošalu ane.
No sej pravim dokler je večina vesela, se bom pač sprijaznil s posledicami, ampak me kljub temu noben ne bo prepriču, da je to kršitev mojih osebnih svoboščin

[edolen1]

:lol: Si se mal poalu ane.
No sej pravim dokler je veina vesela, se bom pa sprijaznil s posledicami, ampak me kljub temu noben ne bo prepriu, da je to kritev mojih osebnih svoboin

Vendar so kadilci ze po definiciji krsilci osebnih svoboscin, saj moramo zaradi njihovih popolnoma zasebnih odlocitev za unicevanje lastnega zdravja vsi trpeti v javnih prostorih. Sploh pa smo mi toliko bolj na udaru zaradi pasivnega kajenja!

Tako da edini, ki bi se morali pritozevati zaradi omejevanja svobode smo nekadilci, ker nam kadilci vsiljujejo zdravju skodljiv dim na vsakem koraku in se kot davkoplacevalci moramo nositi stroske njihovega zdravljenja..

[clovis]

Pozdrav vsem. Jaz sem nov tukaj in še enkrat vas vse tu zares lepo pozdravljam!

Že nekaj časa po malem gledam ta vaš forum in mi je kul. Malenkost me je zbodla ta tvoja izjava zgoraj, Edolen. Načeloma sem namreč pristaš tolerance in se mi ob vsakem zakonu, ki karkoli prepoveduje, naježijo lasje, pa če se me stvar, ki jo ta zakon prepoveduje, osebno tiče ali ne. Dolga leta je bila naša državica ena od najbolj tolerantnih, kar se tiče odnosa do stvari kot so, alkohol, kajenje, pornografija, starostno neomejen vstop v lokale in diskoteke, ipd, ipd, ipd... Zaradi moje službe sem imel ogromno stikov s tujci iz najrazličnejših držav sveta in vsi so se čudili in nam zavidali, kakšna toleranca in svoboda to pri nas vladata. Upal sem, da bo naša državica to svobodo in tolerantnost z zakonodajo samo še povečevala in da bodo pri nas - po zgledu Nizozemske in Španije, postopoma legalizirali tudi (vsaj mehke) droge. Ob tem bi rad poudaril, da jaz sam ne kadim, ne pijem alkohola in da tudi drog ne zauživam. In v strahu, da nam tista manj tolerantna stran naše politike ja ne bi naše tolerantne družbe zastrupila s kakšnimi neumnimi zakonodajnimi prepovedmi, sem dolga leta dosledno volil samo tisto stranko, ki se je proglašala za najtolerantnejšo. Toda na koncu je prav ta stranka sprejela vsem dobro znani zakon o omejevanju prodaje, pitja, bla, bla, bla... alkohola. In to samo zaradi osebne averzije takratnega ministra za zdravstvo do alkohola, ker je pač njegov oče bil alkoholik. In takrat sem si rekel, da te stranke ne volim več, pa konec. A plaz je bil sprožen in potem je bilo iz leta v leto samo še huje in sprejemali so se - sami veste kakšni vse - čudoviti zakoni. Stopnja tolerance v naši družbi je iz leta v leto bolj upadala in tisti (na žalost ne ravno najbolj inteligentni del) del slovenske populacije, ki tako zelo rad drugim kaj prepove, je dobival vse večja in večja krila, ne zavedajoč se, da če so danes oni nekemu delu Slovencev nekaj prepovedali, potem bo neki drugi del Slovencev - v takšni netolerantni klimi - skoraj zagotovo prej ko slej nekaj prepovedal tudi njim samim.

In da se vrnem še na konkretni zakon o omejevanju kajenja. Po mojem mnenju je obstoječi zakon čisto dober in v tem novem zakonu ne vidim ničesar drugega kakor zgolj poniževanje kadilcev in izživljanje nad njimi. In to že na meji okusa.

In da ne bom čisto off-topic - v tej zlati fazi zares intenzivne gospodarske rasti se mi ne zdi ravno pretirano bistro celotnega sektorja gostinstva (in s tem turizma) izpostavljati neki takšni nadvse rizični situaciji. Je že res, da se v tako opevani Irski na koncu kao izteklo vse dobro, toda to ni nobena garancija, da se bo enako dobro izteklo tudi pri nas in da se stvar ne bo izkazala enako ekonomsko neumno, kot je bila ekonomsko neumna naša slavna (že spet prepoved, a ne?) obratovanja trgovin ob nedeljah. In mi ni najbolj prijetno, da se tako igrajo s celotnim slovenskim turizmom. Poleg tega pa se mi tudi zdi, da bi lahko tisti sLOVEnija - ki bi še nekaj let nazaj opisoval resnično stanje duha v Sloveniji, sedaj, ko tu berem pogromaške naslove v stilu: "Smokers beware from August onwards!" mirne duše zamenjali s sHATEvenija.

Pač samo za razmislek...

[shlody]

Vendar so kadilci ze po definiciji krsilci osebnih svoboscin, saj moramo zaradi njihovih popolnoma zasebnih odlocitev za unicevanje lastnega zdravja vsi trpeti v javnih prostorih. Sploh pa smo mi toliko bolj na udaru zaradi pasivnega kajenja!

Tako da edini, ki bi se morali pritozevati zaradi omejevanja svobode smo nekadilci, ker nam kadilci vsiljujejo zdravju skodljiv dim na vsakem koraku in se kot davkoplacevalci moramo nositi stroske njihovega zdravljenja..
Dobro, ne mislim se prerekat, ... Vidim da ne bo šlo nikamor. Sicer je pa clovis vse povedal.
Drugače si pa vedno mel na izbiro da greš v lokal kjer se ne kadi ali pa so strogo ločeni prostori za kadilce/nekadilce. Ne mi rečt da v Lj nisi našel enega takega lokala.

[Chire]

^^
:applause:

pozdrav, Clovis

[renco]

He's against smokers because he's afraid of becoming one ;)

@Clovis :applause:

[antenor]

Dobrodošel Clovis:cheers: !

Osebno mislim da bo ta zakon spodbudil ljudi da prenehajo s kajenjem in si namesto kadilske izbereje neko bolj pozitivno življensko dinamiko s kako bolj pozitivno odvisnostjo kot so npr. telenovele:D, joke.. ampak res mislim da je to pozitivna stvar definitivno bo MANJ RAKA in, sej to ni prepoved kajenja, ampak prepoved kajenja tam kjer uničuje zdravje drugim, ki imajo pravico do le tega.. postavite malo na tehtnico pravico do uživanja in pravico do zdravja:dunno:..

Dobro, ne mislim se prerekat, ... Vidim da ne bo šlo nikamor. Sicer je pa clovis vse povedal.
Drugače si pa vedno mel na izbiro da greš v lokal kjer se ne kadi ali pa so strogo ločeni prostori za kadilce/nekadilce. Ne mi rečt da v Lj nisi našel enega takega lokala.

strogo ločeni my ass, js nisem naletel na niti enega takega:dunno:..

peace:cheers:

[Astralis]

Dobrodošel na forum clovis :wave:
Još da razumijem sve kaj si napisal vjerojatno bi ti i ja pljeskal ;).

:cheers1:

[MBM]

Jaz kadilec, pa podpiram ta zakon. Vsaj diskotek ne bo zakajenih, kelnarji nebojo rabli vohat smrdeč zrak. Pa še kak čik manj bom skadil.

Kak že pravijo" Svoboda se konča tam, kjer se začne svoboda drugega". Torej vlada samo odpravlja dosedanje kršenje "svobode" nekadilcem.

[Ljubljana City]

Clovis, dobrodošel in pohvaljen za lepo napisan sestavek. :) S katerim pa se seveda ne strinjam. :)

Dejstvo je, da ta zakon sam po sebi ne bo mogel ne vem kako vplivati na to, da bi ljudje manj kadili, bo pa pripomogel k temu, da nekadilcev, predvsem pa zaposlenih, ne bodo več močno ogrožali. Tvoje pojmovanje tolerance je zanimivo, ampak je ne vidim kot nekaj pozitivnega za Slovenijo. Na splošno bi se morale spremeniti vrednote v naši državi, pa tudi drugod. Zakonodaja lahko k temu malo pripomore, ne more pa jih spremeniti. Ne vem, kako bi dosegli, da bi manj ljudi (predvsem mladih) kadilo. Spremeniti bi se moralo okolje, ki jih k temu nagovarja. Upajmo, da bo ta zakon vsaj malo vplival na to. Če bodo ljudje začeli dojemati kajenje kot nekaj nesprejemljvega za družbo, potem tak zakon ne more imeti negativnih posledic za malo gospodarstvo (gostince). Se pa bojim, da se pri nas to lahko zgodi. Ampak stvar je enkrat treba presekati.

[Verso]

Dobrodošel Clovis:cheers: !

Osebno mislim da bo ta zakon spodbudil ljudi da prenehajo s kajenjem in si namesto kadilske izbereje neko bolj pozitivno življensko dinamiko s kako bolj pozitivno odvisnostjo kot so npr. telenovele:D, joke.. ampak res mislim da je to pozitivna stvar definitivno bo MANJ RAKA in, sej to ni prepoved kajenja, ampak prepoved kajenja tam kjer uničuje zdravje drugim, ki imajo pravico do le tega.. postavite malo na tehtnico pravico do uživanja in pravico do zdravja:dunno:..



strogo ločeni my ass, js nisem naletel na niti enega takega:dunno:..

peace:cheers:Nothing to add. :applause:

[edolen1]

No, nikjer nisem zasledil še nobene študije, ki bi dokazovala, da bi prepoved kajenja v lokalih zmanjšala obisk in s tem ogrožala gostince.

In to glede strogega ločevanja prostorov je pa popoln larifari, jaz nisem videl še nobenega takega lokala v celi Sloveniji (razen seveda tistih, kjer je kajenje prepovedano).

[clovis]

Chire, Renco, Antenor, Astralis, Ljubljana City, hvala za dobrodošlico!


@ Antenor, Rekec, Ljubljana City:

V lokale se hodi sprotit in zabavat, da si malo oddahnemo od našega jebenega delovnega lajfa. In k temu sodijo cigarete in drink. In to že od pamtiveka (kar se cigaret tiče od takrat, ko so prišle v Evropo). Ne pa si pljuča čistit. Taka je pač socialna funkcija lokalov in zato so v zgodovini nastali. In zdravstveni učinek psihične sprostitve, kar se stresa in ostalih stvari tiče, po mojem globokem prepričanju še in še presega za zdravje negativni učinek tistega toliko predebatiranega in popljuvanega dima v zraku. Ampak na žalost naš ultrainteligentni minister za zdravstvo tega očitno ne ve. In ve se, kaj so lokali in kaj so fitness hale. In če nekdo tega ne razume in zahteva, da mora bit zrak v lokalih enako čist, kot v fitness halah, kadi pa se naj zunaj pred vrati, je za moje pojme pacient in bi se moral kaj vprašat o sebi, pa četudi je minister za zdravstvo. Ker jebeš tako sprostitev in take lokale in v končni fazi tudi takšen kasarniški lajf.

In kar se tiče tega, kako kadilci zdaj naenkrat kao nekaj smrtno ogrožajo vse okoli sebe. To so puhlice, ki ste jih slišali na TV v času javne razprave o tem zakonu, ki je bila pa tako bedna, da bog pomagaj. Levo so sedeli zagovorniki zakona, desno pa tudi zagovorniki zakona. Skratka biser od javne razprave. In če ste vse tiste njihove ultraprenapihnjene, na trenute že smešne, vsekakor pa enostranske puhlice, ki so jih govorili tam, kupili, je to vaš problem, jaz jih nisem. Ker imam pač ta problem, da raje razmišljam z lastno glavo. Res je sicer, da od pasivnega kajenja v lokalu lahko dobiš raka, ampak verjetnost je tam nekje približno enaka, kot to da udari vate strela in ne boš menda zaradi tega kar vseh kadilcev v vseh lokalih v celotni državi za vse večne čase postavil kadit pred vrata? Oziroma boš, ja, če se državi reče Butale. Ker temu se reče s topom na muho streljat. In napisal sem že, kakšna je v bistvu funkcija lokalov in da niso mišljeni za to, da bi se folk hodil rekreirati vanje in se svežega zraka nadihat. Ker za take stvari imamo pa Alpe. Ampak izgleda da hoditi tja nekaterim ni zanimivo, ker se tam ne morejo zmrdovat nad kadilci.

Kar se tiče tega, (Ljubljana City) da bi bilo v Sloveniji treba spremeniti vrednote, da bi morali ljudje začeti gledati na kajenje kot na nekaj nesprejemljivega za družbo, da je stvar treba presekati ect... Ja in zakaj to bi morali sedaj vsi v Sloveniji uskladiti njihove vrednote ravno v skladu s tvojimi vrednotami? Ker temu, sorry, se pa fašizem reče.

Pa še to (Ljubljana City)... toleranca se ti ne zdi nekaj pozitivnega za Slovenijo? Ja če tolarance ne vidiš, kot nekaj pozitivnega za Slovenijo, potem ti bog pomagaj no. In bog pomagaj Sloveniji. Saj o tem ravno govorim in o tem sem v mojem prvem postu ravno pisal. Tolerance v tej državi, kot vidim, res ni več nobene. Ker ej, če še psi v tej državi v nekatere lokale imajo vstop, pa prav tako ogrožajo zdravje ljudi, bi vsaj toliko ene svobode dovolili tudi kadilcem. Ampak je s tem zakonom niso. In če si ti na tako državo in na take zakone ponosen, jaz pač nisem.

Kar pa se tiče še negativnega vpliva tega zakona na gostinstvo (Edolen), pa je v začetni fazi povsod bil. Pri nas je sreča v nesreči to, da se zakon uvaja avgusta in se bodo reševali z vrtovi.

[shlody]

No, nikjer nisem zasledil še nobene študije, ki bi dokazovala, da bi prepoved kajenja v lokalih zmanjšala obisk in s tem ogrožala gostince.

In to glede strogega ločevanja prostorov je pa popoln larifari, jaz nisem videl še nobenega takega lokala v celi Sloveniji (razen seveda tistih, kjer je kajenje prepovedano).
Jaz tudi nisem, amapk definitivno upam da se bo to zgodilo :)

Za začetek 'Kava čaj' na Kersnikovi (ki je btw vedno na pol prazen), 'Vodnjak' pri Levstikovem trgu. Tega se spomnem z vrha glave, brez da razmišljam. Aja drugač je blo pa kar nekaj kafičev kjer je bilo kajenje sploh prepovedano, no ja danes jih ni več, verjetno ti je jasno zakaj :)

Clovis :cheers1: Ma ni da kaj pripomnim, razen to da s(m)o kadilci očitno postali hujš ko stekli psi in nas vsi po vrsti preganjajo.

[Putzmeister]

V lokale se hodi sprotit in zabavat, da si malo oddahnemo od našega jebenega delovnega lajfa. In k temu sodijo cigarete in drink.

Poglej Clovis...da k sprostitvi sodijo cigarete in drink je tvoje mnenje in ne mnenje večine. Vsak ima nek svoj način preživljanja prostega časa. Če imaš lajf tako zajeban boš moral nekaj pri sebi korenito spremeniti.


Res je da bo nekaj strastnih kadilcev bojkotiralo obiske lokalov ampak precej ljudi bo vanje zahajalo še večkrat za dalj časa, ker jih ne bodo pekle oči in ne bodo smrdeli po katranu.:cheers:

[Putzmeister]

Clovis :cheers1: Ma ni da kaj pripomnim, razen to da s(m)o kadilci očitno postali hujš ko stekli psi in nas vsi po vrsti preganjajo.

Še cepit vas bi blo treba proti steklini...:lol:

[clovis]

^^

Hvala da si to napisal, ker to, kar si napisal, je izvrstna ilustracija, kakšni to res globokoumni nadljudje ste ta zakon sprejeli.

[Ljubljana City]

Povej mi... Recimo, da si kadilec... Te moti, če kdo, ki sedi meter od tebe v lokalu, ne kadi? Predvidevam, da ne. Če vprašaš nekadilca, če ga moti, da nekdo zraven njega kadi, ti bo ta verjetno pritrdil. Ločevanje na kadilske in nekadilske dele ne deluje tako, kot bi moralo...

V Sloveniji je veliko več nekadilcev. S sprejetjem takega zakona se bo veliko več ljudi bolje počutilo, kot se zdaj. Glede na to, da ga tudi zelo velika večina kadilcev podpira, je zakon verjetno eden redkih, ki so ga ljudje pozdravili v mandatu te vlade. :) Seveda kot večina njenih zakonov tudi ta zmanjšuje pravice ljudi... :colgate:

clovis, vedno več evropskih držav prepoveduje kajenje na javnih mestih in očitno je to trend, ki se bo uveljavil v Evropski uniji. Tukaj gre za premik celotne družbe, ki kadilce vedno bolj obravnava kot deviantne.

Aja se stinjam s Putzmeistrom:

Poglej Clovis...da k sprostitvi sodijo cigarete in drink je tvoje mnenje in ne mnenje večine. Vsak ima nek svoj način preživljanja prostega časa.

[Verso]

Peace, people. :cheers:

[edolen1]

Jaz tudi nisem, amapk definitivno upam da se bo to zgodilo :)
Naj ti povem na tvojo žalost, da kar je bilo izvedenega je pokazalo ravno obratno, da namreč je obisk ostal enak oziroma se celo povečal. :)

[clovis]

@ Ljubljana City:

Glej, da k sprostitvi v lokalih sodijo drink in cigarete, to ni moje mnenje. To je dejstvo. Če ne verjameš, pojdi v katerikoli lokal in si oglej situacijo tam. Kaj boš videl? Videl boš, da ljudje tam pijejo in kadijo. Vsaj tu v MB je tako. Zdaj, če je v LJ kaj drugače in se v lokalih fitness zganja, se opravičujem, ker res nisem vedel tega.

Kar se tiče ostalih tvojih vprašanj... Jaz sem nekadilec. V lokalih nikoli nisem moje pozornosti posvečal temu, ali me zdaj kajenje nekega kadilca moti ali ne, kaj šele z metrom meril, koliko je kateri kadilec oddaljen od mene. In mi je tak način razmišljanja tuj. Zato v lokalih tudi nikoli preverjal nisem, ali imajo zdaj tam ločeno za kadilce in nekadilce ali ne? Ker sem pač hodil v lokale, da se sprostim malo. Poznam pa tudi jaz ljudi, ki so hodili v lokale kadilce postrani gledat, si mahat pred obrazom, kašljat, si brisat solze od dima iz oči in umirat tam od pasivnega kajenja. In ne boš verjel - za razliko od kadilcev pa so se mi gnusili in za razliko od kadilcev so me motili.

Kar se ostalega tiče, sem že napisal, da na take fore ne padam. Naša generacija je vsaj gostilne znala ta prave imet, vaša bo pa vse zafukala. Ker se greste neko modernost, pa ne vem kakšne vse to trende.

In da so vsi zadovoljni s tem zakonom tudi ni res. Daleč od tega. Ovce že. Tisti z nekaj več pameti v glavi pa defitivno ne, ker bit ne morejo. Pa ta zakon je ja skregan z zdravo pametjo. To je fašistični zakon. In ni čudno, da so ga sprejeli v eni Italiji. Pa da so najprej začeli s tem v ZDA. Ker tam razumejo demokracijo čisto narobe. Tam mislijo, da je demokracija to, da lahko vsak vsakemu vse prepove. Evropski princip demokracije pa je ravno obraten. Poglej si samo njihove fore s tistim njihovim politično korektnim govorom. Pa take kršitve načela svobode govovora še Rusi niso nikoli bili v stanju skupaj spravit. A veš, kaj je Slavoj Žižek, en svetovno znani slovenski filozof, ne vem, če ga poznaš, rekel za tisto njihov kurac od demokracije tam? Da so visoko razviti tretji svet.

In praviš, da gre za premik celotne družbe, ki kadilce vedno bolj obravnava kot deviantne?

Prvič, ni ne hec, ne pošteno, ne etično, enega dela populacije, samo zato, ker kadi, proglasiti za deviantnega. Ker le gre za ljudi, a veš. Tu v kavarno spodaj recimo vsako jutro pride na kavico ena stara ženička, ki ima keša izgleda ravno za to njeno vsakodnevno jutranjo kavico, popije kavico, ob njeni kavici malo prelista časopise, pokadi eno cigareto in potem gre. In me nihče ne bo prepičal, da bi ta ženička morala biti deviantna, zato, ker je ob kavici pokadila tisto njeno cigareto. In se mi gnusi, da bo ta 80-letna reva morala sedaj hodit kadit ven na mraz. In takih je še in še. Ampak treba jih je zjebat, ne?

[MBM]

Kot sem že povedal sem težek kadilec (1,5-3 škatle/dan). In se mi zdi pametno sprejet tak zakon, ker je stanje v mariborskih lokalih nenormalno, sam dim. Poleg tega je za nekoga, ki je zaposlen nenormalno da 8-12 ur vdihuje dim. Vredu je da se lahko kadi zunaj, na terasah.

Clovis, pa kaj se ti zdi normalno, da mi kadilci, poleg tega, da sebi uničujemo zdravje, uničujemo zdravje še drugim?

SAm veš kako je stanje v diskotekah. Trust je hujši kot Auscwitz, isto je z Extremom (oči te začnejo pečt po 15 min). Samsara je malo boljša.

Zdaj bomo pač se kadilci zabavali v diskoteki, ko pa se nam bo (dejansko) zaluštal čik, bomo pa šli ven, ga skadili, pol pa lepo nazaj v diskoteko, ki bo imela normalen zrak.

Da ne govorim o tem, kolko manj bomo skadili, ker ko sem v diskoteki, gre čik za čikom

[clovis]

@ Rekec:

Rekec, v takih primerih se upravi lokala pritoži, da naj se za zračenje pobrigajo. Ne moreš kar celi državi kadit prepovedat, ker je tam v Trustu zrak slab.

[edolen1]

Predlagam, da prenehamo s to temo..

[Ljubljana City]

Zakaj je samoumevno, da po petih minutah v lokalu smrdiš po čikih? Zakaj ne bi mogli enkrat nečesa spremeniti na bolje, na način, ki ne bi škodil zdravju? Pojmovanje svobode z enačenjem s kajenjem, kjer hočeš, je neumnost. Posebej, ker svoboda, kot jo pojmuješ ti, omejuje svobodo drugim. Svobodo, da jim nekaj ne škoduje zdravju, če so na nekem javnem kraju. Bolje, da ne začnemo razpredati še o statističnih podatkih.

[clovis]

@ Edolen:

Ja, OK, potem pa sem 1000x za to, da bi se z zakonom predpisalo, kakšna je lahko maksimalna količina dimnih delcev v zraku v diskotekah.

[edolen1]

Okej, zej pa res prenehajmo..

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New tourist farm catalogue released

Izšel je novi katalog slovenskih turističnih kmetij
Ljubljana - Združenje turističnih kmetij Slovenije je skupaj s Slovensko turistično organizacijo izdalo šesti katalog slovenskih turističnih kmetij z naslovom Prijazno podeželje.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070624084132107-1.jpg

Katalog, v katerem je predstavljenih 179 turističnih kmetij, od tega 24 novih, je izšel v nakladi 95.000 izvodov, in sicer v slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem in letos prvič tudi v francoskem jeziku.

Gostje lahko izbirajo med specializiranimi turističnimi kmetijami

V katalogu je s fotografijo, krajšim opisom ponudbe in cenikom na 54 straneh predstavljenih 179 turističnih kmetij, v seznamu pa so navedene ostale registrirane turistične kmetije v Sloveniji, so v skupnem sporočilu za javnost zapisali v združenju turističnih kmetij, Slovenski turistični organizaciji in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070624084132107-2.jpg

Letošnja novost je predstavitev specializirane ponudbe turističnih kmetij, saj je v katalogu predstavljenih 26 nastanitvenih kmetij, ki so ponudbo prilagodile posameznim ciljnim skupinam gostov. Tako lahko gostje izbirajo med ekološkimi turističnimi kmetijami, kmetijami s ponudbo za zdravo življenje, vinogradniškimi kmetijami, med kmetijami, ki so ponudbo prilagodile družinam z otroki ali otrokom brez spremstva staršev, kolesarjem prijaznimi turističnimi kmetijami in kmetijami, prilagojenimi invalidom.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14070624084132107-3.jpg

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podeljuje znake specializirane ponudbe od leta 2007 vsem tistim kmetijam, ki izpolnjujejo obvezne in izbirne kriterije, ki so jih pripravili strokovnjaki s posameznih področij. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14070624084132107&cid=103&pgn=1

[Ljubljana City]

UK's Telegraph reports on Slovenia :) :

http://www.telegraph.co.uk/portal/graphics/branding/tcuk_400x82_normal.gif

Rhapsody in green

Slovenia may be a small country, but with its mountains, hot springs and gorgeous scenery, it's big on natural beauty, says Helen Pickles.

If Slovenia were a person, you'd want to throttle them. How dare somewhere so inconspicuous (hands up, if you can name anywhere other than Ljubljana and Lake Bled?) pack in so much talent and be quite so, erm, well-endowed? It's absurd.

http://www.telegraph.co.uk/travel/graphics/2007/06/23/etlakeb380.jpg
The Church of the Assumption on Lake Bled

The country is barely the size of Wales, but the landscape is a geography syllabus - Alpine peaks and glacial valleys, Karst plateau and underground caves, thermal springs and salt pans - while its numerous castles attest to a spectacular spate of warring. (Slovenia's position at the head of the Adriatic made it hugely attractive, particularly to the Romans, Habsburgs and Turks.)

The country's small size means it's easy to go from, say, hiking across Sound of Music hillsides to exploring a medieval town to blissing out in thermal spa waters. All in a day.

That's if you don't keep stopping to jaw-drop at the views.

Apart from the big set-pieces - the saw-toothed Julian Alps, the pyramidal bumps of Karst country, the Venetian charm of coastal Piran - there are cameos at every turn: hilltop churches like cherries on cupcakes, sugar-almond houses drowning in windows boxes, a weather-beaten woman scything in a field, gaily painted beehives, geometrical rows of hayricks.

It has a bucolic rosiness that makes you break out in a grin. And the word green could have been coined for Slovenia. Bottle-green pine forests, lime-green moss, misty green mountains, bright green maize fields, blue-green lakes and juicy green vineyards.

Of course, it has its irritations. Nothing sounds as it's spelled, Slovenes speak annoyingly good English, drive too fast and the tourist hot-spots (Lake Bled, Portoroz, Postojna, Ljubljana ) can feel like a slap in the face. But you don't have to go there.

Buy a map, hire a car, spin the compass. Frankly, it doesn't matter which way it points, you'll discover something extraordinary. Here are some of my finds: Ancient charms Rising above the Drava river in eastern Slovenia and sheltering under its hilltop castle, Ptuj is a quintessential medieval town. Neat and sweet as its name (pronounced "Ptooey "), it is also the country's oldest settlement (69AD). Scattered with scraps of Roman masonry, medieval townhouses, Renaissance portals, Ptuj has more than 280 protected buildings. Residents cannot excavate their own back gardens without permission.

Start with the castle's views over the Drava Plain to the Haloze hills before sweeping through its rooms which include the national musical instrument collection. Then take in the cloisters of the Minorite Monastery, the carved choir stalls in St George's church, the 14th-century town square and the onion-topped Town Tower before wandering Presernova Ulica, the main street, with its decorated townhouses.

In Stanjel, on the south-western limestone plateau, there are no street names because there are no streets, just alleys that meander between the houses following the contours of the hill. With its creamy, limestone buildings and bishop's mitre church steeple looming over tree-covered slopes, it's a classic example of a Karst village. Stone is everywhere: underfoot, overhead (some roofs have stone tiles), around doors and windows.

The 600-year-old Karst House, with its collection of rustic furniture, even has stone drainpipes. And the views over the forested plateau of pyramids and depressions, looking like an unmade bed, are mesmerising.

http://www.telegraph.co.uk/travel/graphics/2007/06/23/etpiran300.jpg
Piran, a charming coastal set-piece

The journey from Lake Bohinj to the tiny Alpine Dairy Farming Museum is as quaint as the museum's displays. Old women push wheelbarrows while the "toplars", or double hayricks, stride across the meadows. Bohinj was Slovenia's centre of dairy farming with herdsmen moving with the cows on to the summer higher pastures as recently as the 1970s. The museum includes a reconstructed mountain hut, with a "bear's bed" (so short, you had to sleep curled up), wooden backpack (like a chair and designed to carry a season's needs), wooden cheese presses and a one-legged stool (useful on steep hillsides).

Say cheese...and cheers "Where's this cheese from?" I asked my tall and handsome waiter. He smiled proudly and pointed to the mountain behind the restaurant. The milky-white cheese, wrapped in spinach leaves, tasted as fresh and sweet as I imagine the grass did to the cows who started the process.

Hi sa Franko's traditional-looking farmhouse, sleepily located near Kobarid, gives no clue to its bold interior - tangerine walls, funky lighting, jazzy music - while the kitchen takes local produce and startlingly re-presents it. Trout fillets, for example, (from the local Soca river) came as three pyramids sitting in a soup of baby vegetables and chamomile flowers. Poached pears were sliced, intensely spiced, wrapped around ricotta ice cream and sitting on a hazelnut granola. £26 for three courses.

For simple cooking, head to a gostilna, a rustic, often family-owned inn. At Plansarija Logarski Kot, in the northern Logar valley, Tatjana will cluck and goad you into eating more than you intended. Dinner might begin with masovnik, a dish of warmed and salted cream with bread, move on through mushroom soup, salad, dumplings, smoked meats. Just when I'd given up, out came pancakes with home-made marmalade. The cost? About £7.

At tourist farms, you can eat and sleep ridiculously cheaply, although your map-reading skills may be sorely tested. The tangle of lonely roads weaving through vineyards and maize fields north-east of Ptuj refused to yield up Firbas farm until a chance backward glance revealed the sign.

A quick shower in my gingham-and-pine bedroom, a stroll around the fruit orchards, a gaze at the view to a lonely hilltop church and all was well in my world. Dinner was a succession of dishes including salad dressed with pumpkin oil, baked chicken and buckwheat, chard and cottage-cheese pancakes and gibanica, a heavenly apple and cheese strudel. Oh, and a tot of pear schnapps. All was produced on the farm. I slept to the sound of nothing, woke to birdsong, then had to gird my loins for a similar gut-busting breakfast. Total cost, £24.

Slovenian wines are hugely under-rated. In the north-east, try Sipon or Sauvignon Blanc while in the west and south, wines from the Vipava valley - particularly the golden Rebula - and Gori ska Brda hills are especially good. And no visit to Karst country is complete without a plate of pr sut, air-dried ham, and a glass of spicy red Teran.

Spa sensations

What, I wondered, happens in the Viagra room? The glass door was steamy; sultry music seeped around the edges. Rub eyes. Read again. Ah, my mistake: Niagara room. Clearly, my aromatherapy massage had gorgeously dulled my senses. Smarje ske Toplice is one of 15 spas in Slovenia, all based on thermal or mineral waters. Virtually all follow the medical role, on which they were founded - some people stay several weeks for recuperation - with the pampering.

Smarjeske, near Novo Mesto, sits on a bubbling 32C spring and was once, literally, the hot-spot for the country's communist élite. It is probably Slovenia's most advanced spa and after a full check-up - including tissue structure, cellulite and stress analysis - you can indulge in massages, regeneration baths (including Niagara), bioenergetic stimulation, detox programmes, as well as a host of activities including Nordic walking with which the country is obsessed.

Roga ska Slatina, whose magnesium-rich waters were discovered in Roman times, competes with Dolenjske Toplice to be the country's oldest spa town. It has a weirdly attractive The Prisoner feel. The dull outskirts open to reveal a manicured "healing" park, with shady trees and benches, surrounded by neo-classical buildings - the Grand Hotel is a peach - a glass rotunda drinking hall with an air of faded elegance. (Ignore the 1970s monstrosity, which is for the serious stuff; the spa specialises in gastro-intestinal disorders.) There are the usual pools and spa offerings but top treat is to fill your glass at the hall's drinking fountains (the water kicks a pleasant punch), take a reclining chair and listen to the band playing in the oval bandstand.

While Rogaska feels pleasingly eccentric, Piran feels gloriously Italian. On a promontory of Slovenia's tiny, 30-mile coastline, it's a gorgeous Venetianesque gem (hard by the Italian border, it came under Venetian rule for 500 years) from its campanile to its peeling plaster façades. The town's medieval structure is unspoilt and the joy is to wander its narrow, paved streets and see what you stumble across. Everyone, at some point, crosses the creamy marble Tartini Square with its Gothic, Renaissance and baroque buildings. Save some energy for the town walls and sunset views over olive groves and red roofs before heading to shabby-chic Café Teater to watch the waterfront passeg iatta.

Natural beauties

Slovenia is brimming with heart-stopping sights, especially watery ones. In remote northern Logarska dolina (Logar valley) alone, there are 20 waterfalls of which Rinka, at 295ft, is the Queen. The water drops in a sinuous, willowy curve, like a sleek pony tail. Reward your 20-minute climb with a tot of borovnicevec, blueberry schnapps, from the tiny café, which, bizarrely, keeps stationery and light bulbs in the fridge.

More bizarre, more exotic, more unbelievable is the Soca River, which flows from the Julian Alps down western Slovenia to Nova Gorica. Do avoid being behind a steering wheel when you first glimpse it. The water is green; not that ordinary dark river green, but pure, shimmering, other-worldly emerald. It should be in the Caribbean. A walk up the gorges of its tributaries, the Tolminka and Zadla scica, adds spectacle to the show or just sit on the pebble beach by Tolmin town and gaze. After a while, it's impossible to tell where the water ends and the overhanging trees begin.

If the Soca makes you dreamy, Skocjan caves will make you shiver. These limestone chambers formed by the Reka River, which disappears here (into the world's biggest underground canyon) and pops up again 34 kilometres away in Italy, are a mind-boggling reminder of the dogged, relentless power of nature. Grotesque and gorgeous stalactites and stalagmites, cathedral-size caverns, dizzying gorges (at one stage, a narrow bridge spans a 150ft drop to the darkly foaming river); if it weren't for the temperature - 12C - it would feel like a descent into Dante's Inferno.

Walking wonderland One of the loveliest areas for sheer peace and beauty is the Logarska Dolina Landscape Park tucked away in the north and where the road more or less peters out as it hits the Kamnik-Savinja Alps. The park's three valleys are textbook: U-shaped and glacial, with soft and languid meadows by the river rising through green-cloaked slopes to jagged peaks. With many of the peaks at more than 6,500 feet, you can hike high or low. I walked the length of Robanov Kot, a fairytale valley of misty green forests and banks of wild strawberries, cupped by a protective ring of white-toothed peaks. Apart from a scattering of farmhouses at the lower end, I saw no suggestion of a soul. It was just me and the coffee-and-cream cows.

Bohinj, and its lake, in the Julian Alps is busier but also the classic starting point for Mount Triglav (pronounced "Triglow" to rhyme with cow), at 9,400 feet, the country's highest mountain. This is serious mountaineering but there's a plethora of good walking too, such as the striking, limestone-cased Valley of the Triglav Lakes. Or climb, as I did, the steep path at the lake's western end to the 200ft Savica Waterfall, and then wander the quiet, northern shore, dipping between trees and wild flower meadows. Eerily still and beautiful, this glassy-green lake is more compelling than the classic prettiness of neighbouring, touristy Lake Bled.

On the road...

Slovenes love their cars. So much so, they hang on your rear bumper. While irritating, this is not necessarily aggressive. They're just putting themselves in the best position to do a swoop-and swerve-overtaking manoeuvre. Preferably when coming up to a double bend.

Forget road numbers when it comes to navigating; they're rarely mentioned on road signs. Instead, memorise the place-names in the direction you're heading and look for their signs. This can be tricky when all names seem to be an indigestible cluster of consonants.

Motorways are fantastic (tolls are charged but cheap), A-roads generally good but smaller roads can keep you on your toes by throwing double bends at you without warning. Road verges are unheard of, or lined with bollards, which is annoying when you want to pull off to capture that view. If you see a parking spot, grab it and don't wait for the next one as there won't be one.

Although Slovenes routinely break the speed limits, they are courteous drivers, patiently waiting as you squint at the map at road junctions. During a week's driving, the only time I heard horns hooted was to celebrate a wedding.

Slovenia basics

Getting there EasyJet (0905 821 0905, premium rate, www.easyjet.com) flies to Ljubljana from Stansted from £48 return. Flights to Stansted from Belfast, Edinburgh, Glasgow and Newcastle from £42 return. Best fares online.

Where to stay Hi sa Franko, Staro Selo 1, 5222 Kobarid (00386 5 389 4120, www.hisafranko.com); Plan sarija Logarski Kot, Logarska Dolina 9, 3335 Solcava (00386 3 838 9030); Tourist Farm Firbas, Cogetinci 60, 2236 Cerkvenjak (00386 2 703 5090, www.firbas.com); Hotel Vitarium, Terme Smarjeske Toplice, 8220 Smarjeske Toplice (00386 7 384 3400, www.terme-krka.si). Accommodation can also be booked through the tourist office (see below).

Tour operators Specialist tour operators include: Balkan Holidays (0845 130 1114, www.balkanholidays.co.uk); Inntravel (01653 617906, www.inntravel.co.uk); Just Slovenia (01373 814230, www.justslovenia.co.uk); KE Adventure Travel (017687 73966, www.keadventure.com); Regent Holidays (0117 9211 711, www.regent-holidays.co.uk); Slovene Dream (020 7737 3054, www.slovenedream.com); Vamos Travel (0870 762 4017, www.vamostravel.com).

Sample tour: Just Slovenia offers a seven nights' b & b on a fly-drive with three nights at Hisa Franko, Kobarid, two nights at Pension Stare, Bohinj, and two nights at the Hotel Plesnik, Logarska Dolina, from £573 per person, based on two sharing, with car hire and return EasyJet flights from Stansted to Ljubljana.

Entrance fees Entry to museums, attractions, Triglav National Park and Logarska Dolina Landscape Park costs from £1.50 to £3.50. Even the Scokjan caves, with a £8 charge, are remarkable value for a 90-minute guided tour plus entry to two small museums.

Further information Slovenia Tourist Information Office, 0870 2255 305, www.slovenia.info.

A very nice article :)

[Verso]

but smaller roads can keep you on your toes by throwing double bends at you without warning.Hm, a pri nas res manjka znakov za opozarjanje pred (dvojnimi) ovinki?

[Metrodusa]

@ Ljubljana City:

Glej, da k sprostitvi v lokalih sodijo drink in cigarete, to ni moje mnenje. To je dejstvo. Če ne verjameš, pojdi v katerikoli lokal in si oglej situacijo tam. Kaj boš videl? Videl boš, da ljudje tam pijejo in kadijo. Vsaj tu v MB je tako. Zdaj, če je v LJ kaj drugače in se v lokalih fitness zganja, se opravičujem, ker res nisem vedel tega.



Pojdi v Avstralijo, na Švedsko in še kam, pa boš videl, kako se da nekaditi v lokalih. V AUS imajo celo črte, od koder naprej ne smeš nesti pijače, in ene, od koder naprej lahko kadiš (zunaj). In verjami, da so to najbolj hoteli kršiti Evropejci, ampak je pač natakar prišel opozorit, in so se tudi takšni strastni, kot so Portugalci in Španci umaknili. Vse se da, če se hoče.

[edolen1]

No, dajmo prenehat.. ;)

[edolen1]

Hm, a pri nas res manjka znakov za opozarjanje pred (dvojnimi) ovinki?

Mah, sej veš, da to se pol izmislijo, samo zato da mal nrdijo bolj zanimivo..

[Verso]

^ To je res, ampak me vseen zanima, če je kdo opazil, ker js teh stotisoč znakov ob cestah sploh ne ujemam. Tud zato, ker večino cest v Sloveniji že poznam.

[keber]

Hm, a pri nas res manjka znakov za opozarjanje pred (dvojnimi) ovinki?

Na državnih načeloma so (vsaj glavnih cestah in regionalnih višjega reda), ampak na lokalnih (kar je verjetno bilo mišljeno) pa so opozorilni prometni znaki silna redkost

[edolen1]

Sicer pa na večini lokalnih tudi ni takih razmer recimo, da bi vozu 80 kmh pa bi nujno rabu takšne znake..

[Verso]

^ To je res, ampak petičneže to seveda moti, seveda ne pri njih samih. :P

[Ljubljana City]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenian GDP 87 % of EU average

Highest Luxembourg 280 %, Ireland 144 %, Netherlands 131 %, lowest Bulgaria 37 %, Romania 38 %, Poland 53 %. Candidates: Croatia 50 %, Turkey 29 %, FYROM 27 %.

Slovenski BDP dosegel 87 odstotkov povprečja EU

Luxembourg - Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, merjen po pariteti kupne moči, je leta 2006 dosegel 87 odstotkov povprečja 27 članic Evropske unije, je ta teden sporočil evropski statistični urad Eurostat. Najbogatejši so sicer prebivalci Luksemburga, kjer BDP dosega 280 odstotkov povprečja unije, najrevnejši v EU pa so Bolgari, kjer BDP na prebivalca znaša 37 odstotkov povprečja povezave.

Luksemburžanom na lestvici najbogatejših v EU sledijo Irci (144 odstotkov povprečja unije), Nizozemci (131 odstotkov), Avstrijci (129 odstotkov) in Danci (127 odstotkov). Najnižji BDP na prebivalca so v letu 2006 poleg Bolgarije zabeležili v Romuniji (38 odstotkov povprečja unije), Poljski (53 odstotkov) in Latviji (56 odstotkov).

Med kandidatkami za članstvo v EU dosega Hrvaška 50 odstotkov povprečnega BDP na prebivalca v EU, sledita pa ji Turčija z 29 odstotki in Makedonija s 27 odstotki. (STA/Foto Reuters)

[antenor]

cool :cool: :cheers:, za kdaj se pa računa da bo 100%?? uff Irska rastura :rock:

[zia the cashew]

ma kaj irska...luxemburg raztura

[Krpan]

cool :cool: :cheers:, za kdaj se pa računa da bo 100%?? uff Irska rastura :rock:

2005 smo meli 80%,2006 87%....ko gre takle naprej 2008/2009 :banana:

http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=STAT/06/79&format=PDF&aged=1&language=DE&guiLanguage=en

[Ljubljana City]

2005 smo meli 80%,2006 87%....ko gre takle naprej 2008/2009 :banana:

http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=STAT/06/79&format=PDF&aged=1&language=DE&guiLanguage=en

Ja, ampak da leta 2005 nista bili všteti Romunija in Bolgarija ;)

[MBM]

Podatki za Luxemburg niso realni, zato, ker je veliko delovnih imigrantov, ki ustvarjajo dodano vrednost v Lux., nato pa grejo po delu nazaj domov, zato pride velika cifra, ko se BDP deli s številom prebivalcev. Isto je tudi za Irsko, kjer je veliko delavcev iz Severne Irske (ampak podatek je bolj realen kot za Luxemburg).

Drugače pa sta Romunija in bolgarija "prispevali " 4% k zvišanju (drugač bi blo 83% povprečja).

Najboljše od vsega tega pa je, da tud če pridobimo samo 1% to pomeni, da rastemo hitreje od EU.

[Krpan]

Ja, ampak da leta 2005 nista bili všteti Romunija in Bolgarija ;)

hehe prav mas,bo jo pa 2009 bratje hrvati pomagali da dobimo stotko:lol: :cheers:

[Verso]

^^ Vi ste že na 110%. ;)

[rds]

glede na to lestvico (madžarska 61%, slovaška 55%, poljska 50%) res ne vem kaj delajo te 3 države v OECD... to nej bi blo društvo razvitih držav.. dobr sej tut portugalska ni glih simbol razvitosti, ampak poljska??:lol:

http://sl.wikipedia.org/wiki/OECD

to se mi zdi nekak tko k da bi slovenjia bla v G7:banana: :lol:

[Verso]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New passenger terminal at Ljubljana airport open!
The airport ready for Schengen

Jože Pučnik odprt! :D
Brnik | 9.7.2007 | STA

Na letališču Jožeta Pučnika so slovesno odprli sodoben potniški terminal.

http://img409.imageshack.us/img409/1037/pu269niktm4.jpg

Na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so odprli prvo fazo novega potniškega terminala, s katero letališče izpolnjuje kriterije za schengensko ločevanje potnikov. Pomembno pridobitev za Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je s slavnostnim govorom obeležil predsednik vlade Janez Janša. Pri odprtju so sodelovali tudi minister za promet Janez Božič, minister za notranje zadeve Dragutin Mate in generalni direktor Direktorata za civilno letalstvo Franc Željko Županič.

Predsednik vlade Janez Janša je v svojem govoru spomnil na pomembno vlogo, ki sta jo pri osamosvojitvi odigrala tako letališče kot Pučnik, hkrati pa je izpostavil tudi razvojne dosežke letališča v zadnjih letih, pri čemer je danes odprta pridobitev šele prvi korak k nadaljnjemu razvoju, je dejal.

Prva faza novega terminala je za Slovenijo velika pridobitev, saj zadovoljuje standarde za schengensko ločevanje potnikov. Evalvacijska komisija Evropske unije je letališče pregledala pred tednom dni, poročila pa še ni izdala. Vendar je Janša skupaj z vodstvom letališča prepričan, da bo poročilo pozitivno in bo EU z marcem prihodnje leto letališču prižgala zeleno luč za uvedbo schengenskega režima.

Hkrati pa novo nadstropje nad obstoječim terminalom pomeni več prostora za potnike, novo kakovost letališča in novo tehnologijo dela, je na novinarski konferenci pred odprtjem objekta povedal novi predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. Še večja pridobitev za samo letališče in potnike pa bo po njegovih besedah izgradnja novega terminala, ki se bo začela v drugi polovici prihodnjega leta in bo zgrajena do leta 2010. Po tej investiciji ima Aerodrom Ljubljana pripravljene tudi že druge naložbene načrte, po katerih naj bi območje letališče do leta 2015 postalo pravo letališko mesto, brniško letališče pa vodilno letališče v regiji, je dejal Skobir.

Celotna naložbena vrednost adaptacije obstoječega terminala in izgradnje povezovalnega hodnika do novega terminala glede na pogodbo izpred leta dni znaša 12 milijonov evrov, vanje pa je poleg gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del vključen še nakup opreme, kjer so najpomembnejši štirje aviomostovi, skozi katere bodo potniki vstopali v letala.http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070709_3101478.php

FINALLY! :banana:

[antenor]

super končno, jeej čez nekaj dni grem v amsterdam skoz njega:banana:, tu je link do videa http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070709_3101478_60031739.php, btw a to drži povprečno 120 vzletov in pristankov na dan, nekam dost se mi zdi..

[keber]

Niti ne, tukaj so gotovo vštete kake športne leteče konzerve, ne dosti večje od avtomobila. In teh je kar precej.

[Metrodusa]

Samo so pa res skopi, ker je terminal za potnike bil odprt šele 11, aviomostovi pa menda šele 22.

Pa še tako čudno se sliši sedaj:

Ljubljana 26
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana 24

Grgrgr...

[juricaperesin]

Serbian Delta Holding is trying to get 28.2% of Istrabenz in order to get partial hold of Droga Kolinska - offered price for that equity holding is 125 million of €.

time will tell if there will be better offers for 28.2% of Istrabenz.

source: http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=7134ec22-7a56-483d-9007-1d5d091ffd4d

[edolen1]

Unofficially there has been talk that Delta, if it gets the stake, would only sell it further - to whom, that is still unknown, but probably to Bavčar..

[MBM]

Unofficially there has been talk that Delta, if it gets the stake, would only sell it further - to whom, that is still unknown, but probably to Bavčar..

To podjetje je preveč pomembno za Slovenijo, da bi ga prodali, saj obvlada celotno živilsko indusrijo, velik del turizma, in Mercatorja.

Zakaj pa bi ga prodali Bavčarju, če je on predsednik uprave Isteabenza? Kot, da ma tolko dnarja, da bi kupo, tak velik delež.

[edolen1]

Ja, menedžerski odkup ane.. Sicer pa Bavčar sam ne bi kupu, ampak podjetja njegovih prijateljev.

Se pa strinjam, da Delta ni najbolj zaželjen kupec tega deleža, osebno jaz Delte ne bi rad vidu v Sloveniji v nobenem podjetju. Ne zato, ker so srbski, ampak zato, ker so nekredibilni (nekatere njihove izjave za javnost mi delujejo bolj kot neka politična propaganda kot pa izjave kredibilnega podjetja) in ker predvsem so samo podaljšana roka Miškovića in bi radi delež v Istrabenzu kupili ne zato, ker je Istrabenz zanimivo podjetje, ker dobro posluje, ker ima razširjeno mrežo, ampak zato, ker je preprosto slovensko.

[MBM]

Ja, menedžerski odkup ane.. Sicer pa Bavčar sam ne bi kupu, ampak podjetja njegovih prijateljev.

Se pa strinjam, da Delta ni najbolj zaželjen kupec tega deleža, osebno jaz Delte ne bi rad vidu v Sloveniji v nobenem podjetju. Ne zato, ker so srbski, ampak zato, ker so nekredibilni (nekatere njihove izjave za javnost mi delujejo bolj kot neka politična propaganda kot pa izjave kredibilnega podjetja) in ker predvsem so samo podaljšana roka Miškovića in bi radi delež v Istrabenzu kupili ne zato, ker je Istrabenz zanimivo podjetje, ker dobro posluje, ker ima razširjeno mrežo, ampak zato, ker je preprosto slovensko.

Ja, da bi pol lahko se napihovali, da so kupili slovensko podjetje. Srbi so fajn, mam vredu kolege med njimi, samo problem je ko so prehudi nacionalisti/ke (čeprav so rojeni v Slo.). Sicer pa tak vsi vemo, kdo je zakuhal balkansko morijo. Preprosto nočem, da bi prišel tak kapital v Slovenijo.

[Ljubljana City]

O bog pomagi... Nisi rekel, da šturiraš ekonomijo? :sly:

Se strinjam z edolenom glede kredibilnosti podjetja itd., nimam pa čisto nobenih predsodkov, od kod prihaja kapiral. Delta ima pač sumljivo ozadje za sabo, zato je tudi jaz najraje ne bi videl v Sloveniji.

[Ljubljana City]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New Madame Tussaud's museum in Slovenia

After New York, Las Vegas, Washington, Amsterdam, Shanghai and Hong Kong the famous wax musem also in Ljubljana.

Madame Tussaud's prihaja v Slovenijo

Ljubljana - Ljubljansko podjetje Promos naj bi že prihodnjo pomlad v Sloveniji odprlo muzej voščenih lutk Madame Tussaud's. V muzeju bodo na ogled osebnosti, ki so ustvarjale slovensko preteklost in ki soustvarjajo sedanjost.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/16070714161328114-1.jpg

Slovenija naj bi bila spomladi prihodnje leto tako že peta država na svetu z muzejem voščenih lutk Madame Tussaud's. Predvidoma marca 2008 naj bi razstavili deset lutk, maja pa naj bi se zbirka povečala na 25.

Naročali bodo le najbolj kakovostne voščene lutke

Kot je dejal direktor Promosa Marjan Platovšek, so o muzeju voščenih lutk začeli razmišljati že pred desetletjem. Vzpostavili so nekaj vezi z ateljeji v Rusiji in ZDA. Pri Promosu so se že na začetku odločili, da bodo naročali le najbolj kakovostne voščene lutke, pri ateljejih, ki delajo za Madame Tussaud's. "Raje bomo imeli manj lutk, pa zategadelj te kakovostne," je pojasnil Platovšek.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/16070714161328114-2.jpg

Promos je stik z Madame Tussaud's navezal pred letom dni. "Preverili so, kaj pravzaprav nameravamo, in nam pred nekaj dnevi ponudili svojo licenco," je povedal direktor Promosa.

"To je veliko priznanje, ki so jo doslej dobili le muzeji voščenih lutk v New Yorku, Las Vegasu, Washingtonu, Amsterdamu, Šanghaju in Hongkongu," je dejal Platovšek in dodal, da te muzeje letno obišče 15 milijonov ljudi.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/16070714161328114-3.jpg

Promos sicer še išče ustrezen prostor, kjer bi postavil muzej voščenih lutk. Kot je povedal Platovšek, bi za začetek potrebovali 250 kvadratnih metrov, z možnostjo širitve. "Poudarjam, potrebujemo le dobro lokacijo, finančni načrt je na naših plečih," zagotavlja.

Platovšek meni, da bi bila za muzej najprimernejša Ljubljana in njen grad, a je žogica na strani občine. Promos se sicer pogaja tudi s polhograjsko občino, pripravljen pa se je pogajati tudi z drugimi ponudniki primernih lokacij. (STA/Foto Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=6&article_id=16070714161328114&cid=108&pgn=1

[zia the cashew]

hm....polhov gradec mi ne deluje dobra lokacija...nekak oslabljena s strani cestnih povezav in javnega prevoza

[MBM]

O bog pomagi... Nisi rekel, da šturiraš ekonomijo? :sly:

Se strinjam z edolenom glede kredibilnosti podjetja itd., nimam pa čisto nobenih predsodkov, od kod prihaja kapiral. Delta ima pač sumljivo ozadje za sabo, zato je tudi jaz najraje ne bi videl v Sloveniji.

Zaj si se malo zanikal. Prvo rečeš, da nimaš predsodkov od kod prihaja kapital, pol pa rečeš, da si proti Deltinemu kapitalu, ker ma sumljiv kapital:)

Jaz za razliko od večine "ekonomistov:lol: " ne zagovarjam prodaje podjetij tujcem. Enako mnenje ma tud moja familija (vsi ekonomisti:lol: ).
Tujci pač nam ne prinašajo nekih novih znanj, ker se vsi prilagajajo slovenskemu okolju, poleg tega ima Slovenija že kar veliko dobrih menedžerjev.

Strinjam se s prihodom kapitala, ampak v smilsu greenfield naložb, ne pa akvizicije domačih podjetij,ker to pomeni zmanjšanje zaposlenih na dolgi rok, in ponavadi izgubo blagovne znamke (Recimo Gorenje bi postalo Bosch).

[edolen1]

Mislim, da je LJ City bolj imel v mislih to, da si se čudil, zakaj bi Bavčar kupil Istrabenz..

[edolen1]

Aja, in super novica glede Madame Tussaud, sem preral na rtvslo.si! :)

Bi bli peta država na svetu z njenim muzejem..

[Ljubljana City]

Zaj si se malo zanikal. Prvo rečeš, da nimaš predsodkov od kod prihaja kapital, pol pa rečeš, da si proti Deltinemu kapitalu, ker ma sumljiv kapital:)

Hehe, mogoče nisem pravilno poudaril, da me ne zanima nacionalni izvor kapitala... :)

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

AVERAGE SALARIES/WAGES IN MAY

NETT: 822€
GROSS: 1243€

Source: www.stat.si

Padcu aprilskih sledila rast povprečnih plač za maj

Povprečna mesečna bruto plača za maj 2007 je znašala 1.263,57 EUR in je bila za 2,1 % višja od aprilske.
V prvih petih mesecih letošnjega leta so se v primerjavi z istim obdobjem lani povprečne mesečne bruto plače zvišale za 5,6 %; zaposlena oseba je tako v prvih petih mesecih letošnjega leta zaslužila v povprečju 1.243,32 EUR.
Povprečna bruto plača za letošnji maj je bila v primerjavi z lanskim majem višja za 5,8 %.

Rast plač tudi realno

Če upoštevamo rast cen življenjskih potrebščin, ugotovimo, da so se povprečne plače zvišale tudi realno. In sicer so povprečne bruto plače za maj 2007 v primerjavi z aprilom 2007 porasle realno za 0,9 %.
Realna rast povprečnih bruto plač je v prvih petih mesecih letošnjega leta ostala na ravni 3,0 % glede na isto obdobje lani. Nekoliko manj, za 2,8 %, je povprečna bruto plača za maj 2007 realno porasla v primerjavi z majem lani.

V maju v povprečju več plačanih ur in nadur

V maju sta bila dva delovna dneva več kot v aprilu in tako je bilo v maju v povprečju za 6,6 % več plačanih ur kot aprila. Prav tako je bilo v povprečju plačanih več nadur ter zaostalih izplačil. V primerjavi z aprilom se je zvišal tudi delež zaposlenih oseb, ki so prejele plačilo za nadure in zaostala izplačila. Plačilo za nadure je prejelo 18,4 % zaposlenih (aprila 18,0 %), zaostalo izplačilo pa 6,9 % zaposlenih (aprila 6,6 %).

Rast plač v sektorju nekmetijskih dejavnosti kot tudi v sektorju storitvenih dejavnosti

Občutnejše zvišanje povprečnih bruto plač je bilo zaznati v dejavnostih, ki se uvrščajo v nekmetijski sektor, v katerem so povprečne bruto plače porasle za 3,0 %. Po aprilskem znižanju so se v vseh dejavnostih, ki se uvrščajo v nekmetijski sektor, povprečne bruto plače zvišale; največ v dejavnosti rudarstva (za 6,2 %) in v gradbeništvu (za 5,5 %). V storitvenem sektorju je bila rast povprečnih bruto plač za maj glede na april precej nižja, in sicer 1,6-odstotna.

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

REGISTERED UNEMPLOYMENT IN MAY AT 7,7%

ILO UNEMPLOYMENT AT 4,6%


Source: http://www.stat.si

Brezposelnost v Sloveniji je bila maja 7,7-odstotna, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot aprila in skoraj petino manj kot maja lani

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je maja znašala 7,7 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot aprila, je objavil Statistični urad. Pri moških je znašala 6,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot aprila, pri ženskah pa 9,6 odstotka oziroma tudi 0,2 odstotne točke manj kot aprila.

Brezposelnih je 18,8 odstotka manj kot maja lani

Maja je bilo registriranih 70.730 brezposelnih oseb, kar je 2,5 odstotka manj kot aprila in 18,8 odstotka manj kot maja lani. V prvih petih mesecih letos je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje v povprečju prijavljenih 75.031 registriranih brezposelnih oseb, kar je 18,1 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju.

Več je delovno aktivnega prebivalstva

Rast števila delovno aktivnega prebivalstva se je nadaljevala tudi v maju, in sicer je bila 0,4-odstotna. Maja je bilo tako v Sloveniji 852.857 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 482.767 moških (0,5 odstotka več kot v aprilu) in 370.090 žensk (0,3 odstotka več kot aprila). Njihovo število je naraslo v obeh skupinah delovno aktivnega prebivalstva, v skupini zaposlenih in samozaposlenih.

Največja rast delovno aktivnih prebivalcev je bila maja v primerjavi z aprilom v gradbeništvu (za dva odstotka) in gostinstvu (za 1,9 odstotka). V obeh dejavnostih gre za sezonski vpliv. Glede na april se je število delovno aktivnih prebivalcev zmanjšalo v rudarstvu (za 0,7 odstotka) in zdravstvu (za 0,5 odstotka).

[edolen1]

Super novice!! :D

Za primerjavo, Finance so objavile, da je povprečna plača na Portugalskem €730, tako da smo kar napredovali. :)

[MBM]

Super novice!! :D

Za primerjavo, Finance so objavile, da je povprečna plača na Portugalskem €730, tako da smo kar napredovali. :)

Ja Portugalska je naredla sranje ko v času visoke gospodarske rasti preveč dvignila minimalne plače, kar je povzročilo višjo inflacijo in nekokurenčnost. upam, da naša vlada nebo popustila sindikatom in preveč dvignila minimalne plače (kar se seveda čuje dobro), saj bi to lahko pomenilo gospodarsko recesijo. Rast plač mora bit tam okol 4-5% na leto. sicer je pa zanimiv podatek, da je kupna moč z minimalno plačo, ki je 522€ kar 704€ (glede na EU)

Zanimiv je tudi podatek, da bi glede na kupno moč naša povprečna plača pomenila 1200€ plačo v Avstriji, in 1600€ v Angliji, tak da mi je jasno ko (nerazgledan) folk tak jamra, da mamo nizke plače, ko pa gledajo samo nominalno, ne pa tudi realne plati.

Aja pa višje plače bojo prinesle predvsem višje cene storitev (pri kateri je glavna stroškovna postavka ravno človek).

Sicer pa gre Sloveniji res dobro, visoka gospodarska rast, (pre)nizka brezposelnost (strukturna brezp.), dobri makroekonomski kazalci, samo infalcijo bo treba še malo bol brzdat (napenja jo visoka gospodarska rast).

Sicer pa se mi zdi prav, da vlada vodi blago ekspanzivno, in ne restriktivno fiskalno in monetarno politiko.

[edolen1]

No dejstvo je, da je trenutno obdobje najboljše za reforme ter pripravo terena na obdobje, ko rast ne bot ako rožnata.. Tako da mene poteze vlade malce skrbijo, kajti konjunktura ne more trajati za vse večne čase. Nočem, da končamo kot Portugalska..

Ni kaj, bo treba brzdat porabo, in zato se mi tudi zdi prav, da vlada po novem išče partnerja za modernizacijo železniškega omrežja. Navsezadnje je tudi s partnerjem to ogromen zalogaj za našo državo in bo zagotovo potreboval zadolževanje.

Inflacija se pa meni zdi, da zaenkrat še ni tak problem, namreč velik vpliv ima nanjo nafta, ki je izven našega dosega ter sezonske podražitve hrane, ki, glede na to da jo večinoma uvažamo, tudi ni nevemkako v našem dometu.. Je pa dejstvo, da če se v roku dveh, treh mesecev ne umiri, bomo imeli ogromen problem, kajti to bi kazalo na pregrevanje gospodarstva.. Je pa vsaj ECB na naši strani z dvigovanjem obrestnih mer.

[MBM]

No dejstvo je, da je trenutno obdobje najboljše za reforme ter pripravo terena na obdobje, ko rast ne bot ako rožnata.. Tako da mene poteze vlade malce skrbijo, kajti konjunktura ne more trajati za vse večne čase. Nočem, da končamo kot Portugalska..

Ni kaj, bo treba brzdat porabo, in zato se mi tudi zdi prav, da vlada po novem išče partnerja za modernizacijo železniškega omrežja. Navsezadnje je tudi s partnerjem to ogromen zalogaj za našo državo in bo zagotovo potreboval zadolževanje.

Inflacija se pa meni zdi, da zaenkrat še ni tak problem, namreč velik vpliv ima nanjo nafta, ki je izven našega dosega ter sezonske podražitve hrane, ki, glede na to da jo večinoma uvažamo, tudi ni nevemkako v našem dometu.. Je pa dejstvo, da če se v roku dveh, treh mesecev ne umiri, bomo imeli ogromen problem, kajti to bi kazalo na pregrevanje gospodarstva.. Je pa vsaj ECB na naši strani z dvigovanjem obrestnih mer.

Se strinjam. Inflacija bo po mojem še zdaj par mesecev višja pol pa bo padla, zaradi posledic zvišanja obrestnih mer. Mi je pa smešno, ko vsi trdijo, da €vro nima nobenih posledic na inflacijo:lol: Recimo mleko se je, ko so je formalno obdobje dvojnega označevanja podražli v Mercatorju iz 45 na 65 centov, da ne govorim še o ostalem. Sploh pa gostinci so veselo zaokroževali, recimo cena kave je v Mariboru od 0,8€-1,2€ , vlko pivo je od 1,70€-2,50€, in tak dalje...

Drugač pa se strinjam, da ima največji vpliv na inflacijo NAFTA, ki je posledično tudi bolj podražla hrano pri nas kot drugod, ker pri prodaji hrane predstavlja strošek nafte 8%, drugod okoli 3%, kar kaže da imamo še precej ugodno hrano (88% EU, enako kot BDP:lol: )

Po eni strani pa se mi zdi dobro, da se vseeno vlaga v avtoceste/železnico, saj nam lahko škoduje, če zdaj ne izkoristimo naše dobre lege, pa čepra bo to pomenlo malo večji vpliv na inflacijo in pa zadolževanje (ki je itak nizko).

Reforme pa so itak v teku, recimo fiskalna reforma, plačna reforma, razvojni projekti in strategije, nove kolektivne pogodbe v javnem sektorju (višje plače, ki bojo mimogrede napihnile inflacijo drugo leto.

[edolen1]

No, reforme so res v teku, vendar so premalo ambiciozne za dosego nekih konkretnih ciljev. Sicer pa reforma trga dela, najpomembnejša, ima še za priti, vendar če pri tej vlada popusti sindikatom, we're screwed.. :nuts:

[OettingerCroat]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

REGISTERED UNEMPLOYMENT IN MAY AT 7,7%

ILO UNEMPLOYMENT AT 4,6%


Source: http://www.stat.si

this is maybe the greatest news i've hear about your great country in a long time, excellent achievement! :cheers2:

[Drug Tito]

thats good. we're at around 4.5% here in the us i think

[Ljubljana City]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenian Petrol and Montenegrin Montenegro Bonus partners in Montenegro

Petrol Bonus company established in Montenegro

Petrol v partnerstvo z Montenegro bonusom

Podjetje naj bi zagotovilo 162 novih delovnih mest

Cetinje – Cetinje – Predstavniki Petrola in Montenegro Bonusa so danes v Cetinjah podpisali pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Petrol Bonus. Petrol in Montenegro Bonus bosta imela v skupnem podjetju vsak po 50-odstotni lastniški delež, pri čemer se je Petrol zavezal v naslednjih petih letih investirati 154 milijonov evrov, v tem času pa naj bi podjetje zagotovilo tudi 162 novih delovnih mest.

Pogodbo so na sedežu družbe Montenegro bonus podpisali predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski, član Petrolove uprave Boštjan Napast in izvršni direktor Montenegro bonusa Branko Kaščelan.

http://www.delo.si/images/iman/2006_08/pb_marko_kryzanovski_petrol1_naslovna.jpg

Poslovno sodelovanje na različnih področjih

Poslovno sodelovanje med družbama naj bi po napovedih Petrola teklo predvsem na področju skladiščenja, manipulacije ter prodaje naftnih in nenaftnih proizvodov in pri izgradnji bencinskih servisov, družbi pa sta izrazili interes tudi za poslovno sodelovanje na področjih elektrike, plina in ekologije.

Kot je znano, je Petrol 21. maja oddal ponudbo na javni razpis za ustanovitev skupnega podjetja z Montenegro bonusom. Petrol je za partnerstvo z Montenegro bonusom ponudil 154,5 milijona evrov, kar je bilo precej več, kot sta bila pripravljena vložiti hrvaška Ina in madžarski Mol. Prva je namreč ponudila 130,5 milijona evrov, Mol pa 105,15 milijona evrov.

Petrol se je na razpis prijavil potem, ko je septembra lani podpisal pismo o nameri, s katerim sta obe družbi izrazili pripravljenost za poslovno sodelovanje na območju Črne gore in širše regije, ki vključuje tudi BiH, Srbijo, Kosovo, Albanijo in Makedonijo.

[edolen1]

Lepo, lepo, Petrol se širi brez Lukoila.. :)

[juricaperesin]

^^
it will be interesing how petrol will implement one of three major milestones of the new company. one of those milestones is "detection and development" of oil/gas fields. it's an open secret that petrol hasn't experience and capacity to handle this type of action.

INA is disappointed that they didn't get this contract, especially because of "detection and development of oil/gas fields". anyway, maybe they are looking forward regarding privatisation of montenegro bonus? time will tell.

so far good move from petrol. time will tell how efficient this move was from economic perspective. here is a nice comparison of three major companies in this region - year 2005 i guess:

http://www.poslovni.hr/img/ArticleImages/23890.jpg

source: http://www.poslovni.hr/28651.aspx

[edolen1]

^^Petrol has however, an interest to acquire such companies in the future, along with rafineries as well.

[juricaperesin]

@edolen1

that sounds interesting.

it would be absorbing to know why "detection and development" has been not classified by montenegros government as "must have assumption" which must be fulfilled before/during submission.

maybe you will affirm that assumptions are protecting the interests of the offerer, in order to reduce business risks (bad aquisitions ...). it's a standard to implement "assumptions" to reduce mentioned business risks and to get a business partner with long time experience in the fields which are defined in submission process.

anyway, time will tell in what way petrol is gonna buy foreign experience and knowledge around "detection and development" of oil/gas fields. it's gonna be exciting to follow.

regards to you my friend

^^Petrol has however, an interest to acquire such companies in the future, along with rafineries as well.

[edolen1]

I don't know, personally I just think they'll hire some Norwegian experts to search for oil and if they happen to find some they'll go intoa aprtnership with Shell and drill it hehehehe :tongue2:

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Mobitel and Simobil introduce Eurotariff
This Simobil user in dilemma - cheaper messages (Eurocall) or cheaper calls (Eurotariff)?

Mobitel in Simobil z enakim cenikom evrotarife

petek, 27.07.2007 17:13
Tekst: (sta)

LJUBLJANA - Največja operaterja mobilne telefonije v Sloveniji, Mobitel in Simobil, sta danes objavila cene evrotarife, ki jo morata uvesti v skladu z novo uredbo Evropske unije o gostovanju v tujih mobilnih omrežjih, t. i. roamingu.

Za odhodne klice iz držav EU bodo morali naročniki obeh operaterjev plačevati 58,8 centa na minuto pogovora, za dohodne klice v državah EU pa 28,8 centa, kar sta sicer zgornji mejni vrednosti, ki ju določa uredba EU.

Prvi bo evrotarifo svojim naročnikom, ki so se odločili za njen vklop, omogočil Simobil in sicer že v nedeljo. 31. julija bodo na evrotarifo samodejno preklopili vse uporabnike predplačniških paketov, medtem ko bodo vsem naročnikom, ki nimajo izbrane posebne tarife, evrotarifo samodejno vklopili 29. septembra, so sporočili iz Simobila.

Mobitel bo evrotarifo za vse naročnike, ki so se oz. se bodo zanjo odločili do konca julija, in pa vsem uporabnikom predplačniških paketov vključil s 1. avgustom. Vsem ostalim naročnikom, ki svojih želja ne bodo sporočili, pa bodo evrotarifo avtomatično vklopili 30. avgusta, kar je sicer mesec dni pred skrajnim rokom, ki ga določa uredba EU, so sporočili z Mobitela.

Operaterji imajo v skladu z uredbo o roamingu, ki je stopila v veljavo 30. junija, mesec dni časa, da stranke obvestijo o novi evrotarifi, torej do ponedeljka. Uporabniki pa bodo imeli nato še dva meseca časa, da se odločijo, ali bodo izbrali evrotarifo ali katero drugo tarifo za roaming. Če se na ponudbo ne bodo odzvali, bodo avtomatsko preusmerjeni na evropsko tarifo, razen če nimajo z operaterji že sklenjene posebne pogodbe. Izbrana tarifa pa mora biti v skladu z uredbo aktivirana najpozneje v enem mesecu po uporabnikovi odločitvi.

Nova uredba EU, ki bo veljala tri leta, predvideva postopno nižanje najvišjih dovoljenih cen roaminga: v prvem letu bodo maloprodajne cene za odhodne klice za minuto pogovora (brez DDV) največ 49, v drugem 46 in v tretjem 43 centov, za dohodne pa 24, 22 in 19 centov. Oba največja slovenska operaterja sta se tako odločila za mejne vrednosti - 49 centov oz. 58,8 centa z DDV in 24 centov oz. 28,8 centa z DDV.

Kot so povedali pri Simobilu, so te cene povprečno za 20 do 30 odstotkov nižje od dosedanjih cen za pogovore v tujini. Pri Mobitelu pa so pojasnili, da naročniki lahko na splošno pričakujejo zmanjšanje stroškov telefoniranja v državah EU na polovico.

Končni prihranek bo sicer odvisen predvsem od tega, v kolikšni meri posamezni uporabnik gostuje v državah EU in tam uporablja storitve. Ravno v tej luči so pri Simobilu opozorili, da se verjetno več njihovih naročnikov, ki uporablja storitev eurocall v okviru skupine Vodafone, ne bo odločila za vklop evrotarife. Slednja je sicer ugodnejša v državah EU, na drugi strani pa je storitev eurocall ugodnejša v državah izven EU, kot npr. v državah nekdanje Jugoslavije, kjer je opravljenih največ mobilnih gostovanj slovenskih državljanov.

http://www.dnevnik.si/novice/eu/259753/

Hoho, so me pa fajn zajebali pr Simobilu.. :ohno:

[edolen1]

Ker očitno nobenga ne brigajo moje novičke.. :cry:

;)

Pa malo bolj lahke:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png


Slovenia's funky fusion of new and ancient
By Sally Macmillan

http://www.news.com.au/common/imagedata/0,,5588573,00.jpg

LOLLING on the weeping willow-fringed river bank – a fine drop of local red in hand – we are mesmerised by the montage of street theatre.

There's high-end Euro chic, backpacker grunge, dowager drapery, busker antics, cyclist lycra and a multitude of canines capering.

While reminiscent of a smaller Paris or Prague, this is uniquely Ljubljana, the enchanting capital of Slovenia.

It has a small-town feel yet is utterly cosmopolitan: a meeting point of cultures east and west, a fusion of ancient and new with reminders of all five millennia of its history.

http://www.news.com.au/common/imagedata/0,,5588566,00.jpg

Slovenia is an exciting blend of cultures and architectures – a bit of Bavaria, a sliver of Mediterranean Riviera, a stretch of the Danube, a touch of Venice, a slice of the Balkans and a pinch of Prague.

It suffered few of the traumas of its neighbours when the Yugoslavian Federation imploded in the early 1990s.

Its path to independence was peaceful and it has entered the European Union and embraced the Euro as its currency.

Although sandwiched between Italy, Austria and Croatia, most Slovenians speak English. Its people are affluent and amiable and the crime rate is low. Less than one-third the size of Tasmania, it packs a punch in the scenic stakes with the Romanesque and Art Deco architecture of Ljubljana; the mountains and lakes of Bled and Bohinj to the northwest; the Karst and Adriatic Coast to the south and west and castles and spas to the east.

Slovenia's a country in which you can ski and sunbathe on the beach in the same day. Here's a glimpse of what Europe's hidden gem offers the visitor.

Ljubljana

Loo-ble-yan-nah is a walking town, especially around its central Preseren Square, along both banks of the river, in Old Town – a labyrinth of curving cobblestone alleys, baroque churches and townhouses, handsome plazas with statues and fountains, trendy and funky boutiques, cool cafes, restaurants and wine bars – and up to the medieval hilltop Ljubljana Castle.

http://www.news.com.au/common/imagedata/0,,5588570,00.jpg

From the castle take in the stunning vistas of waves of red-tiled roofs, turquoise domes, spires, lacy bridges and out in the distance, the Alps.

There's open-air produce markets (except Sundays); flea markets and a bar-hopping, restaurant-cafe circuit.

A glass of red wine will set you back little more than $A3. Expect it to come chilled either in carafes or huge glasses. The fare is mostly hearty – smoked ham, hard salami and cottage cheese, schnitzels, pizzas, pasta and goulash. And street vendors have cheese and meat pastries and spicy sausage.

The Karst

About 90 minutes' from Ljubljana, this is a big area of limestone riddled with caves, potholes and subterranean rivers, 25 of which can be explored.

Drop in to the little village of Hrastovlje and find the 14th century Romanesque Church of the Holy Trinity with its stunning Dance of Death frescos.

Nearby is a little restaurant offering local wines and the delicious dry-cured ham, prsut.

Piran

While Portoroz is the main beach resort town of Slovenia's Adriatic coast, Piran is the real showplace of the 47km coastline. Its Gothic architecture is the legacy of nearly 500 years of Venetian rule. Two hours from Ljubljana, it boasts labyrinth-like alleys, Italianate squares, a church in the style of Venice's St Mark's and old city walls. To the northeast is Italy's Trieste, to the west a little stretch of Croatia and – a blur on the horizon – Venice.

http://www.news.com.au/common/imagedata/0,,5588561,00.jpg

We stroll the alleys, buy some wonderful glass, check the fishing boats in port, pop into Gostisce Pavel on the waterfront for fish, scampi, lobster, squid and truffles, then on to Tri Papige (Three Parrots) bar for a quick tipple before nodding off as we are chauffeured back to our lodgings.

Bled

Half an hour from Ljubljana and 500m above sea level, Bled is by far the most popular visitor destination, both summer and winter. And no wonder. It is picture postcard perfect. There's the cliff-hugging Bled Castle perched high above the emerald green Lake Bled. And on the lake canvas-covered boats rowed from the stern take you out to Slovenia's only island and its Church of the Assumption.

http://www.news.com.au/common/imagedata/0,,5588556,00.jpg

Adventurous day trips beckon, such as hiring a bike and cycling to Vintgar Gorge, a deep ravine carved by the run-off from an Ice Age glacier. Wooden gantries hug the rock walls above the blue-green Radovna River. On return, try the frogs legs and brown trout at the stunning little inn at the gateway to the gorge.

Take a bus to Bohinj and its spectacular lake. Trek around the lake and up the 1535m Mt Vogel. Hike back down half way and take the easy way out – the Vogel cable car.

Sunday Mail (QLD)

http://www.news.com.au/travel/story/0,23483,22156533-27984,00.html

:)

[MBM]

Ker očitno nobenga ne brigajo moje novičke.. :cry:

;)

Pa malo bolj lahke:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png



:)

Beremo, samo ni kaj za komentirat o Eurotarifi:) Lepo pišejo o nas:cheers: kar je seveda razumljivo:lol:

[edolen1]

Ahaha, no ja vsake tolko se je treba malo pohecat ane ;)

[zia the cashew]

malo so se zmotili teli kengurujčki...ljubljana nekak ni art deco...ampak art nouveau....to je razlika...VELKA (sem velk pristaš secesije in takih napak pač ne prenesm najbolš...)

[edolen1]

Jap, čeprav je tudi en par primerov art decoja v LJ..

[zia the cashew]

a res? kje? (sram me je da ne vem kera stavba v lj je art deco....)

[edolen1]

Hmm.. Vila Perhavec (SVIZ), potem tisti bloki proti Narodni galeriji so nekam art deco, pa še tista zelena stavba čez Dvorni trg Ljubljanskega dvora ima določene elemente art deco, če se ne motim..

Tole je Vila Perhavec:
http://www.trajekt.org/pictures/Sviz2.jpg

Hehe, no, sicer ne vem če je to res art deco, tak poznavalec nisem, vendar mi deluje nekam takšno..

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

PREBIVALSTVO ZRASLO NA 2.013.597 PREBIVALCEV
Vir: stat.si

Število prebivalcev Slovenije se je v prvem četrtletju leta 2007 povečalo za 3.220 oseb ali za 0,2 %. Čeprav je število moških v prvem četrtletju leta 2007 naraslo bolj (za 2.817 oseb) kot število žensk (za 403 osebe), so ženske še vedno predstavljale več kot polovico (50,8 %) prebivalstva Slovenije. Konec marca 2007 je v Sloveniji živelo 2.013.597 prebivalcev.

Najbolj poraslo število tujcev z začasnim prebivališčem v Sloveniji
V prvem četrtletju leta 2007 je najbolj poraslo število tujcev s prijavljenim začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in sicer za osmino. Njihovo število je poraslo predvsem na račun moških; število žensk je namreč naraslo za 466, število moških pa za 2.360. Konec marca 2007 so tujci s prijavljenim začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji predstavljali 25.284 prebivalcev, moških je bilo 19.622, žensk pa 5.662.

Med prebivalci Slovenije 2,8 % tujcev, od tega skoraj tri četrtine moških
Konec marca 2007 je bilo med prebivalci Slovenije 2,8 % oz. 57.039 tujcev s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji, od tega skoraj tri četrtine moških. Med tujci je število moških v enem letu poraslo za 6.181, število žensk pa za 1.222. Med vsemi tujci je bilo konec prvega četrtletja 2007 v Sloveniji 41.159 moških in 15.880 žensk.

Upadlo število državljanov Republike Slovenije, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini
V prvih treh mesecih leta 2007 je število državljanov Republike Slovenije, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, upadlo za 0,01 % oziroma za 264 oseb. Zmanjšalo se je število moških (za 50 oseb) in tudi število žensk (za 214 oseb). Konec marca 2007 je v Sloveniji živelo 1.956.558 državljanov Republike Slovenije, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini.


Viri: SURS, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva in Register tujcev.

[edolen1]

Vzpodbudno je tudi, da rodnost narašča! :)

[zia the cashew]

jup...lansk let je bla najvišja u zadnem 10letju (skor 19 000:banana: ) edin nč pa še ne vem kako je pa glede števila umrlih lansk let ampak jst bi skor reku da smo mel naravni prirastek:cheers: naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov!!
aja pa edolen hvala! mensezdi da se mi sanja za katere mislš....in če pomislm so res nekam art deco...ampak do zdj sm meu zmeri najprej u spominu za art deco eno nagravžno baziliko v bruslu k je art deco/neogotika in je obup....od uzuni še gre ampak notr je pa cela cerku (res use...tla stene stebri...fuj) obdana z nagražvnimi kakasto rjavimi ploščicami....k kkšna cenena kopalnca v komunizmu...fuj

[antenor]

^^ nebotičnik ma ene elemente art Deco posebi not, pa tisti stanovanjski blok pri ravnikarjevem bloku recimo..

Vzpodbudno je tudi, da rodnost narašča! :)

kje to piše:?

[Ljubljana City]

^^ nebotičnik ma ene elemente art Deco posebi not, pa tisti stanovanjski blok pri ravnikarjevem bloku recimo..



kje to piše:?

Hehehe, ne spremljaš medijev? :) Po letu 2003, ko smo imeli najnižjo rodnost, ta postopoma vsakoletno narašča. V letu 2006 se je rodilo 18.932 otrok, leta 2005 18.157, leta 2004 17.961, leta 2003 17.321, leta 2002 17.501.

No, to še zdaleč ni dovolj, je pa majhen napredek.

[zia the cashew]

^^ nebotičnik ma ene elemente art Deco posebi not, pa tisti stanovanjski blok pri ravnikarjevem bloku recimo..



kje to piše:?

www.stat.si

[zia the cashew]

aja pa še neki...zakaj se mi pol mau bl ne promoveramo tut kot mesto z art decojem? povsod je slišat sam renesansa (ki ne vem točn kje se skrivajo te detajli...) barok secesija in plečnik (btw kaj je on...neohistorizem?...to sklepam po tem da ma za zgled antiko in da je hotu iz lj narest nove atene)

[antenor]

^^ po moje ker je samo par primerkov, ne vem a Lj kaj izstopa po tem kar ma...

Hehehe, ne spremljaš medijev? :) Po letu 2003, ko smo imeli najnižjo rodnost, ta postopoma vsakoletno narašča. V letu 2006 se je rodilo 18.932 otrok, leta 2005 18.157, leta 2004 17.961, leta 2003 17.321, leta 2002 17.501.

No, to še zdaleč ni dovolj, je pa majhen napredek.

super:happy:, ne nisem spremlu bom pa od zdaj neprej tnx...

@zia: tnx poznam, sm mislu da je v objavljenem tekstu nekje skrito:)..

[edolen1]

No, kolkr js vem je Ljubljana predvsem srednji vek (stari del mesta), barok, secesija, Plečnik in modernizem (čeprav ta zadnje se neravno rado omenja, ker je več al manj vse ogabno grdo..)..

Plečnik se kdaj omenja pod secesijo, kdaj pod neohistorizmom, kdaj pa kot art deco celo, čeprav mislim, da je ta zadnje napaka.. Na splošno pa velja, da je izven vseh stilov, se ga pa zadnje čase tudi obravnava kot enega začetnikov moderne arhitekture (?)..

[zia the cashew]

ampak ubistvu stari del je barok....kje se (poleg gradu) skrivajo starejša obdobja? prekrita so z barokom...
in ja ta tema je ven iz konteksta (slovenija)...

[edolen1]

No ja, vendar samo pomembnejše stavbe so baročno predelane..

O, kar sm se spomnu.. tista steklo-železna hiša na Mestnem trgu mi je zelo všeč, lep primerek moderne arhitekture kako fajn lahko zgleda med starimi stavbami.. Tut zanimivo, kako (so) se ljudje danes in v preteklosti zgražali nad raznimi posegi "sodobne" arhitekture v mesta, vendar mnogi takšni primeri so danes sploh neopazni! Vse je odvisno od kvalitete, ne od starosti.. :)

[OettingerCroat]

completely off topic, but zia the cahsew, lemme just tell you that your avatar makes me extremely hungry every time i see it... :colgate:

:cheers2:

[zia the cashew]

No ja, vendar samo pomembnejše stavbe so baročno predelane..

O, kar sm se spomnu.. tista steklo-železna hiša na Mestnem trgu mi je zelo všeč, lep primerek moderne arhitekture kako fajn lahko zgleda med starimi stavbami.. Tut zanimivo, kako (so) se ljudje danes in v preteklosti zgražali nad raznimi posegi "sodobne" arhitekture v mesta, vendar mnogi takšni primeri so danes sploh neopazni! Vse je odvisno od kvalitete, ne od starosti.. :)

pa ta sptavba je art nouveau in je en od kvaletitnejših primerov vstavitve novejše arhitekture v staro mestno jedro na svetu. Mi imamo radi epicenter :)

p.s.:OettingerCroat...yeah i know....it's looks yummy

[_VeNeT_]

Ima morda kdo kako sliko tiste moderne euro palače, ki se gradi Na Brdu pri Kranju za predsedovanje EU? Iščem, iščem pa nič ne najdem.. :nuts:

Lp.

[Ljubljana City]

Ima morda kdo kako sliko tiste moderne euro palače, ki se gradi Na Brdu pri Kranju za predsedovanje EU? Iščem, iščem pa nič ne najdem.. :nuts:

Lp.

Zadnjič sem zasledil sliko v enem od medijev, vendar se ne spomnim, v katerem. :(

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Prüm Convention comes into force today in Slovenia
Convention an upgrade of Schengen, sets framework for a common DNA database among others

V veljavo stopa pruemska pogodba
Ljubljana - V Sloveniji z današnjim dnem stopa v veljavo pruemska pogodba o poglobitvi čezmejnega sodelovanja med državami podpisnicami predvsem pri zatiranju terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonitih migracij.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207080807160667-1.jpg

Prva izmenjava in primerjava podatkov med slovensko in avstrijsko podatkovno bazo DNK profilov je načrtovana že jeseni, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Pruemska pogodba med drugim omogoča izmenjavo podatkov o DNK osumljenih oseb, prstnih odtisih, navijaških huliganih in registrskih podatkih ukradenih vozil ter ustanavljanje skupnih patrulj.

Okrepljen sistem izmenjave podatkov le med Nemčijo in Avstrijo

Pogodbo je sedem držav - Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija - podpisalo maja 2005, okrepljen sistem izmenjave podatkov pa je za zdaj vzpostavljen le med Nemčijo in Avstrijo. Slovenija je k pogodbi pristopila decembra lani, ratificirala pa jo je 9. marca letos.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207080807160667-2.jpg

Med nemškim predsedstvom je bil v prvi polovici letos dosežen dogovor o prenosu glavnih elementov pruemske pogodbe o okrepljenem policijskem sodelovanju v evropski pravni red.

Prva izmenjava in primerjava podatkov je načrtovana jeseni

Kot so sporočili z notranjega ministrstva, za vzpostavljanje povezav med podatkovnimi bazami in nemoten potek izmenjave skrbijo posebne delovne skupine informacijskih in pravnih strokovnjakov. Slovenija že sodeluje v skupni delovni skupini in strokovnih delovnih skupinah za posamezna področja, prva izmenjava in primerjava podatkov med slovensko in avstrijsko podatkovno bazo DNK profilov pa je načrtovana že jeseni.

Nemčija in Avstrija sta z doslej izvedenimi primerjavami DNA podatkov našli več kot 4000 identičnih zapisov in s tem razrešili številna kazniva dejanja, ki so do čezmejne primerjave ostala nepojasnjena. (STA/Foto Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1207080807160667&cid=100&pgn=1

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Vegrad buys Delamaris in move to secure prospective location by the shore
Vegrad intends to move production to an industrial zone in Izola and build luxury tourist accomodation and infrastructure on the site

Vegrad prevzel Delamaris
Ljubljana - Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad je kupilo večinski delež v družbi Delamaris. Vegrad je po neuradnih informacijah pridobil 75-odstotni delež izolske družbe, koliko pa je zanj odštel, ni znano.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407080810342167-1.jpg

Na nekaj manj kot štirih hektarjih zemljišča, kjer stoji Delamarisova tovarna, ki naj bi jo preselili v industrijsko cono, naj bi Vegrad zgradil enega ali več elitnih hotelov.

Tovarno bodo preselili na novo lokacijo

Direktorica Vegrada Hilda Tovšak je dejala, da bodo proizvodnjo ohranili, saj je razmeroma donosna, in zato ne razmišljajo o njenem prenehanju ali morda celo odpuščanju zaposlenih. Tovarno bodo kmalu preselili na novo lokacijo, kam, pa Tovšakova ni želela govoriti. Koliko je Vegrad plačal za več kot 75-odstotni lastniški delež v Delamarisu, naj bi Tovšakova povedala po 16. avgustu, ko se v Vegradu iztečejo kolektivni dopusti.

Dogovora z lastniki Frigomarja in Delmarja ter posamezniki, ki imajo v Delamarisu približno 25-odstotni delež, o možnosti odkupa njihovih delnic Delamarisa ali nakupa 2500 kvadratnih metrov zemljišča Frigomarja še ni. Direktor Frigomarja Iztok Palčič je povedal, da se bo njihovo podjetje ob primerni ponudbi Vegrada pripravljeno umakniti na drugo lokacijo, da pa se še niso dogovorili in da so tudi drugi potencialni kupci zemljišča.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407080810342167-2.jpg

Do 15.000 kvadratnih metrov za visokokakovostne turistične objekte

Del Izole, ki ga že več kot 100 let zaseda ribiška industrija, nekaj desetletij pa tudi ladjedelnica, naj bi se krepko spremenil, saj je 3,8 hektara zemljišča od ladjedelnice kupila družba Oil Metal Company, za katero stojita sežanski Kraški zidar in mariborski Konstruktor. Direktor slednjega Marjan Pinter je potrdil, da pričakujejo, da bodo v izolski občini jeseni, najpozneje pa spomladi prihodnje leto sprejeli ustrezne prostorske akte, ki bodo omogočali čim hitrejši začetek gradnje hotelskoturističnega naselja. Izolski župan Tomislav Klokočovnik je povedal, da imajo v industrijski coni za Delamaris že rezerviranih od 12.000 do 15.000 kvadratnih metrov zemljišča in da bo lokacijo odstopil samo visokokakovostnim turističnim objektom, ne pa stanovanjem. (STA/Foto BOBO)

http://www.skyscrapercity.com/newreply.php?do=postreply&t=461037

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Cetis among world's leading companies in the field of biometrics and travel documents

Cetis med najboljšimi izdelovalci biometričnih potnih listov
Celje - Vodilna revija s področja izdajanja elektronskih potovalnih dokumentov in biometrije ID World je že drugič zapored uvrstila celjsko podjetje Cetis na seznam 50 najboljših ponudnikov biometričnih rešitev.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12070807125637107-1.jpg

Cetis se je med "TOP 50" uvrstil kot proizvajalec kartic in potovalnih dokumentov ter personalizator in sistemski integrator, so sporočili iz Cetisa.

Biometrični potni list doslej začelo izdajati približno 40 držav

Revija vsako leto objavi lestvico 50 najpomembnejših podjetij na svetu, ki se ukvarjajo z biometrijo in izdajanjem dokumentov. Doslej je tako biometrični potni list začelo izdajati že približno 40 držav.

ID World je na seznam vključil tudi proizvajalce čipov, varnostnega papirja, mikronadzornih operacijskih sistemov, e-potnih listov, opreme za proizvodnjo in personalizacijo e-potnih listov, rešitev za zbiranje podatkov in kontrolo na mejah ter sistemskih integratorjev, ki vse te elemente združujejo v celotno rešitev. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=12070807125637107&cid=103&pgn=1

[edolen1]

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070807_3103297_60037784.php

:ohno:

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Czech media: Slovenian border control a mousetrap for stolen cars
Many drivers from Eastern Europe get their cars seized; Most unaware the car they bought was stolen in the West

Češki mediji: Slovenija je mišnica za ukradene avtomobile
Češki mediji poročajo o velikem številu primerov, ko slovenska policija na meji ugotovi, da je avtomobil, sicer kupljen in plačan, v resnici ukraden

torek, 07.08.2007
Tekst: Ljubomir Jakšić

PRAGA - Kdor ne pozna dobro preteklosti svojega jeklenega konjička, naj letos raje ne potuje skozi Slovenijo, kjer obmejna policija skrbno pregleduje avtomobile in uspešno odkriva ukradena vozila ter jih nato zapleni.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/f92be88a5c557bab3bbc85913e5e0f7d.jpeg
Nič hudega sluteči voznik utegne na slovenski meji doživeti šok, ker mu sporočijo, da vozi ukraden avtomobil. (Foto: Luka Cjuha)

To opozorilo lahko razberemo iz čeških medijev, ki v zadnjih dneh objavljajo tudi podatek, da se po čeških cestah vozi pol milijona ukradenih avtomobilov, kar je več kot desetina vseh 4,3 milijona registriranih avtomobilov v tej državi. Slovenska policija naj bi postala zelo uspešna pri iskanju ukradenih avtomobilov po tistem, ko je v začetku leta začela poskusno uporabljati evropsko podatkovno bazo v okviru informativnega sistema EU.

Največkrat so žrtve slovenskega boja proti preprodajanju ukradenih avtomobilov nič hudega sluteči češki in slovaški turisti, ki prek Slovenije potujejo na jadranske plaže. Nekateri potovanje končajo na slovenski meji, kjer slovenski obmejni organi po preverjanju številke motorja in šasije avtomobil, ki je na črnem seznamu, odpeljejo. Lastnik vozila naj ne bi imel možnosti, da dokaže svojo nedolžnost, čeprav je za avto plačal, kot je treba, ne da bi vedel za njegovo preteklost. Slovenski policisti dajo presenečenim turistom v nadomestilo za odvzeti avto le zapisnik, s katerim naj bi doma iskali pravico pri prodajalcu, ki jih je očitno prevaral s ponarejeno ali ukradeno dokumentacijo, vendar o prodajalcu potem večinoma ni ne duha ne sluha.

Po informacijah češkega veleposlaništva v Ljubljani, ki so jih objavili mediji na Češkem, zaplenijo največ ukradenih vozil na mejnem prehodu Gruškovje. A tudi na drugih mejnih prehodih slovenski policisti ne počivajo. Po neuradnih podatkih naj bi Slovenci dobili od nemških zavarovalnic 200 evrov za vsak ukradeni avto, ki so ga našli. Zavarovalnice najdena vozila potem vračajo svojim strankam.

Predstavnica za medije pri češkem zunanjem ministrstvu Zuzana Opletalova je zatrdila, da je na slovenskih mejah strožji nadzor zaradi priprav Ljubljane na vstop v schengenski prostor. Med ukradenimi avtomobili gre večinoma za zelo drage avtomobile, predvsem za znamke BMW, VW, Audi in Mercedes. Komentarjev slovenske policije nam včeraj ni uspelo dobiti.

http://www.dnevnik.si/novice/crna_kronika/261428/

Interesting news..

[antenor]

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070807_3103297_60037784.php

:ohno:

ja pa glih mene je zadnjič našel en mali, klasika - da ma "bolanega dedka".. Problem je ko tko izkoriščajo otroke:ohno:.. Pred časom je vsak teden sem v trnovo prihajal en rom s harmoniko ki je fuul lepo igral, če bi blo vsaj več takih:)..

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Cetis among world's leading companies in the field of biometrics and travel documents

jut got one,

old one (left), new one (right):
http://img329.imageshack.us/img329/7641/img4645xx1.jpg
Hello Big Brother :hi:

[edolen1]

I got one back in November 2006 too. :)

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Constitutional Court backs smoking ban.. for now
Ban took effect on August 5

Ustavno sodišče: Protitobačna novela se ne zadrži
Ljubljana - Ustavno sodišče je zavrnilo pobudi predstavnikov iniciative Združenja ponudnikov gostinskih storitev ter Slovenske nacionalne stranke za začasno zadržanje izvrševanja novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov do končne odločitve o ustavnosti členov zakona, ki jih spodbijata pobudnika, so sporočili z ustavnega sodišča.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207080909250562-1.jpg

V združenju, za katerega je pobudo vložila družba Nad mestom, noveli med drugim očitajo, da neposredno posega v pravni položaj vseh subjektov, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo v obliki lokala, dnevnega in nočnega bara, ponudbe izdelkov kot so pijača, hrana in tobačni izdelki ter diskoteke. Po njihovem prepričanju tudi neupravičeno posega na področje pravic delodajalcev in delojemalcev, nesprejemljivo pa se jim zdi tudi to, da ne omogoča prehodnega obdobja.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207080909250562-2.jpg

V SNS pa novelo ocenjujejo kot neustavno, ker da krši načelo enakosti in diskreditira tisti segment slovenske družbe, ki kadi. Kadilce se stigmatizira, kljub temu da kajenje kot tako ni deklarirano kot kaznivo dejanje in ni niti prekršek, je prepričan prvak SNS Zmago Jelinčič. Poleg tega po prepričanju SNS novela postavlja v neenakopraven položaj tudi lastnike lokalov, saj tisti lastnik, ki hoče imeti lokal za kadilce pred zakonom ni enak s tistim, ki mu je prav, da nima lokala za kadilce.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207080909250562-3.jpg

A gostinci so na splošno, kot kaže, na novelo dobro pripravljeni. V večjih nakupovalnih središčih so uprave najemnike prostorov o spremembah, ki jih prinaša novela, povečini že obvestile. Gostom bodo lokali, kjer ta možnost obstaja, uredili prostore za kajenje na prostem. Za uvedbo kadilnic se nekateri gostinci še odločajo, medtem ko so drugi že odločeni, da teh ne bodo uvedli. (STA/Foto Reuters, STA)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1207080909250562&cid=100&pgn=1

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Triglav with a pension fund in Serbia

Triglav s pokojninskim skladom odslej v Srbiji
Beograd - Družba za upravljanje s prostovoljnim pokojninskim skladom Triglav penzijski fondovi iz Beograda, ki ji je Narodna banka Srbije junija izdala dovoljenje za opravljanje dejavnosti ter oblikovanje in upravljanje prostovoljnega pokojninskega sklada, je danes začela sprejemati prva vplačila.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407080918313267-1.jpg

Dolgoročni cilj družbe je, da na srbskem trgu teh storitev doseže 10-odstotni delež.

V osnovnem kapitalu novoustanovljene družbe, ki znaša 1,21 milijona evrov, ima Zavarovalnica Triglav 70-odstotni delež, Triglav DZU 25-odstotnega in zavarovalnica Triglav Kopaonik iz Beograda petodstotni delež.

Kot navaja agencija, gre za sedmi prostovoljni pokojninski sklad na srbskem trgu. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407080918313267&cid=103&pgn=1

Stock brokers Medvešek Pušnik establish real estate division

Medvešek Pušnik z novo hčerinsko družbo
Ljubljana - Borzno posredniška hiša (BHP) Medvešek Pušnik je ustanovila hčerinsko družbo, katere naziv je Medvešek Pušnik Nepremičnine.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1407080916242567-1.jpg

Danes se je sestala ustanovna skupščina družbe, katere osnovni kapital znaša 200.000 evrov in je razdeljen na 20.000 kosovnih delnic. BHP Medvešek Pušnik je kot soustanoviteljica prevzela 17.000 delnic, kar predstavlja 85 odstotkov celotnega osnovnega kapitala, je prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila BHP Medvešek Pušnik.

Matična panoga novoustanovljene družbe je posredovanje z nepremičninami, so pojasnili. Sicer pa se sedež družbe nahaja v Ljubljani, Gradnikove brigade 11. (STA/Foto www.medvesekpusnik.si/)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407080916242567&cid=103&pgn=1

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Mortality in 2006 lowest in almost 20 years
With natality growing, is Slovenia finally improving its population problems?

Število umrlih se je lani znižalo

Haris Omanović
haris.omanovic@finance.si


V Sloveniji je bilo lani zabeleženo najnižje število umrlih v zadnjih 18 letih. Več je umrlo moških kot žensk

V Sloveniji je bilo lani zabeleženo najnižje število umrlih po letu 1979, in sicer je umrlo 18.180 oseb (9.270 moških in 8.910 žensk). V primerjavi z letom prej je bilo število umrlih nižje za 645 ali 3,4 odstotka. Med umrlimi je bilo 64 dojenčkov, 32 dečkov in prav toliko deklic. Število umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih se je s 4,1 v letu 2005, spustilo na 3,4 leta 2006. Čeprav je bila umrljivost dojenčkov leta 2005 v primerjavi s predhodnimi leti in z lanskim letom visoka, je bila po podatkih Eurostata za leto 2005 v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno nizka, kažejo podatki Statističnega urada RS.

Slovenija deseta v EU po umrljivosti dojenčkov

Umrljivost dojenčkov na 1000 živorojenih se je v državah EU gibala med 2,4 na Švedskem in 15,0 v Romuniji. Slovenija se je med državami EU leta 2005 uvrstila na deseto mesto. Najnižji koeficient umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih je bil tradicionalno na Švedskem (2,4), Luksemburgu (2,6) in na Finskem (3,0), najvišji pa v Romuniji, Bolgariji (10,4), Latviji (7,8) in na Slovaškem (6,8). Višji kot v Sloveniji je bil leta 2005 tudi v nekaterih državah, za katere je sicer značilna nizka umrljivost otrok, mlajših od enega leta; v Avstriji (4,2), na Danskem (4,4) in na Nizozemskem (4,9).

Umrli moški so bili v povprečju za 9,6 leta mlajši od umrlih žensk

Povprečna starost v letu 2006 umrlih moških je bila za 0,4 leta nižja, umrlih žensk pa za 0,3 leta višja kot povprečna starost moških oziroma žensk, umrlih v letu 2005. Moški, umrli v letu 2006, so bili v povprečju za 9,6 leta mlajši od žensk, umrlih v tem letu. Umrli moški so bili leta 2006 povprečno stari 68,5 leta, umrle ženske pa 78,1 leta. V zadnjih treh desetletjih se je povprečna starost umrlega moškega dvignila za 5,9 leta, povprečna starost umrle ženske pa za 7,1 leta.

Deček lahko pričakuje, da bo dočakal skoraj 75 let, deklica 82 let

Pričakovano trajanje življenja se zvišuje. Deček, rojen v obdobju 2005 - 2006, lahko pričakuje, da bo dočakal 74,8 leta, deklica, rojena v tem obdobju, pa 81,9 leta. V primerjavi z obdobjem 2004 - 2005 se je pričakovano trajanje življenja za moškega podaljšalo za 0,8 leta, za žensko pa za 0,6 leta. V zadnjih treh desetletjih se je pričakovano trajanje življenja za moškega podaljšalo za 8,3 leta, za žensko pa za 7,7 leta.

Najdlje bodo živeli Švedi

Po podatkih Eurostata za leto 2005 lahko deček, rojen leta 2005, pričakuje, da bo doživel vsaj 75 let, v kar šestnajstih državah med državami članicami EU, deklica, rojena istega leta, pa lahko pričakuje, da bo doživela 80 let, v kar osemnajstih državah med članicami EU. Med državami članicami EU je pričakovano trajanje življenja za moškega najdaljše na Švedskem (leta 2005 je bilo 78,5 leta), za žensko pa v Španiji (leta 2005 je bilo 83,7 leta). Pričakovano trajanje življenja je bilo leta 2005 najkrajše za moškega v Litvi (65,3 leta), za žensko pa v Romuniji (75,7 leta).

Med državami EU se je Slovenija po pričakovanem trajanju življenja za moškega leta 2005 uvrstila na osemnajsto mesto (73,9 leta), po pričakovanem trajanju življenja za žensko pa na sedemnajsto mesto (80,9 leta). Pričakovano trajanje življenja je bilo za moškega daljše v vseh državah EU-15, pričakovano trajanje življenja za žensko pa v štirinajstih državah (krajše kot v Sloveniji je bilo na Danskem).

http://www.finance.si/index.php?MOD=show&id=188481

[zia the cashew]

:banana: :banana: dejansko smo mel skor 800 NARAVNEGA PRIRASTKA:banana: :banana: to je ummmmm....več kokr u dobrem desetletju

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Minimal wage for August 2007

Minimal wage for August 2007 is 538€/736$


Average wage for May at 822€/1124$

source: finance.si

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časo se je danes zvišala za 3,2 odstotka in znaša 538,53 evra

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom se je z današnjim dnem zvišala za 3,2 odstotka in bo do konca julija prihodnje leto znašala 538,53 evra, so danes sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Glede na zakon o določitvi minimalne plače, ki ga je DZ po vetu državnega sveta nato novembra lani v drugo sprejel, se minimalna plača 1. avgusta vsako leto poveča za pričakovano rast cen življenjskih potrebščin v letu, ki jo kot podlago za pripravo državnega proračuna sprejme vlada. Znesek minimalne plače na podlagi navedene ocene in po posvetovanju s socialnimi partnerji ugotovi resorni minister oziroma ministrica in ga objavi v Uradnem listu.

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

REGISTRED UNEMPLOYMENT AT 7,5%

Source:24ur (http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20070817_3103870.php)

V Sloveniji je bilo junija 925.423 aktivnih prebivalcev, od tega jih je bilo delovno aktivnih 856.151, kar je 0,4 odstotka več kot maja. Glede na predhodni mesec se je število delovno aktivnih moških povečalo za 0,5 odstotka, delovno aktivnih žensk pa za 0,2 odstotka.
Iskanje zaposlitve
Konec junija je bilo registriranih 69.272 brezposelnih oseb, kar je za 2,1 odstotka manj kot maja in za 18,4 odstotka manj kot junija lani (Foto: Kanal A) V šestem letošnjem mesecu je bilo zaposlenih 768.083 oseb, samozaposlenih pa 88.068 oseb. Število delovno aktivnih prebivalcev je v juniju glede na prejšnji mesec zopet najbolj naraslo v področjih dejavnosti gradbeništvo (za 1,9 odstotka), ribištvo in ribiške storitve (za 1,3 odstotka) in gostinstvo (za 0,6 odstotka). V vseh treh dejavnostih se lahko govori o sezonskem vplivu.

Glede na prejšnji mesec pa se je število delovno aktivnih prebivalcev zmanjšalo v dejavnostih zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem (za 2,2 odstotka) in izobraževanje (za 0,3 odstotka).

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Triglav confirms: multinational insurance group to be listed on LJSE
Again denying any plans of sale to Allianz

Zavarovalnica Triglav vstopa na borzo

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2007%5C08%5C30%5CSLIKE%5CONLINE_174457-300.jpg
Foto: Robert Balen
Uprava Zavarovalnice Triglav je namreč na današnji redni seji sklenila, da soglaša z začetkom postopka uvrstitve delnic zavarovalnice na borzo.

Uprava Zavarovalnice Triglav je na današnji redni seji sklenila, da soglaša z začetkom postopka uvrstitve delnic zavarovalnice na borzo. "V ta namen je začela vse potrebne aktivnosti in postopke za uvrstitev delnic na organiziran trg vrednostnih papirjev Ljubljanske borze," so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Triglava.

Zavarovalnica Triglav mora v skladu z zakonom o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, ki je začel veljati konec julija, v tridesetih dneh od njegove uveljavitve začeti postopke za uvrstitev na borzo. V Triglavu so pred dnevi zatrdili, da so o tem, ne glede na določila zakona, že razmišljali. V upravi zavarovalnice so ponovili, da se noben član uprave v času svojega mandata ni pogovarjal ali dogovarjal s predstavniki nemške zavarovalniške skupine Allianz o prodaji deleža Triglava.

Kot smo že poročali v današnji tiskani izdaji časnika Večer, naj bi zraslo zanimanje Allianz za lastniški vstop v Zavarovalnico Triglav. To je najbrž povezano s tem, da je Triglav interesente javno povabil k oddaji ponudb za del družbe, ki naj bi se prodal". Na finančnem ministrstvu odgovora na to, ali to drži, še niso podali. So pa v sredo sporočili, da "špekulacij ne bodo komentirali".

sta

http://www.vecer.si/clanek2007083005240932

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Police starts using Schengen Information System
Borders will open on December 31

Policija bo začela uporabljati SIS I za vse
Ljubljana - Slovenija bo začela uporabljati schengenski informacijski sistem (SIS I za vse), so sporočili iz Generalne uprave policije. Z današnjim dnem bodo slovenski policisti informacijski sistem tako že začeli uporabljati za iskanje in vnos podatkov o osebah in predmetih, za katere je izdan nalog za iskanje.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207090107174062-1.jpg

Schengenska evalvacijska skupina bo nato 16. in 17. septembra preverila delovanje sistema v Sloveniji ter uresničevanje drugih določil schengenskega pravnega reda.

Zbirka točno določenih kategorij podatkov

Zbirka podatkov v računalniškem sistemu SIS I za vse po navedbah slovenske policije vsebuje samo točno določene kategorije podatkov, in sicer podatke o iskanih ali pogrešanih osebah in osebah, ki se jim tajno sledi, ter podatke o ukradenih ali na drug način odtujenih vozilih in drugih predmetih, kot so osebni dokumenti, orožje in denar.

Natančneje so v SIS vključeni podatki o osebah, za katere se zaprosi za prijetje z namenom izročitve ali predaje državi, ki to zahteva, podatki o tujcih, za katere je predvidena zavrnitev vstopa, podatki o pogrešanih osebah ali osebah, ki iz različnih razlogov potrebujejo začasno policijsko zaščito, podatki o pričah, o osebah, ki se morajo zglasiti na sodišču zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane, ali o osebah, ki bežijo pred prestajanjem zaporne kazni, podatki o osebah ali vozilih za namene prikritega sledenja oz. nadzora ter podatki o predmetih, ki se iščejo zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih. (STA/Foto Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1207090107174062&cid=100&pgn=1

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Natality higher than mortality for the first time after 1996
Growth in birth rate to increase as quality of life improves

Lani prvič po letu 1996 pozitiven naravni prirast prebivalstva
Ljubljana - Prebivalstvo Slovenije se je v letu 2006 samo na račun naravnega prirastka povečalo za 752 oseb oz. 0,4 prebivalca na 1000 prebivalcev; rodilo se je 18.932 oseb, umrlo pa jih je 18.180. Tako je bil naravni prirast prebivalstva prvič po letu 1996 pozitiven, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja oddelka za demografske statistike pri državnem statističnem uradu Apolonija Oblak Flander.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1207083117153139-1.jpg

Pred tridesetimi leti se je v Sloveniji rodilo še več kot 30.000 otrok, to število pa se je nato okoli leta 2000 skoraj prepolovilo. Minimum je bil leta 2003, ko se je v Sloveniji rodilo 17.321 živorojenih otrok. V obdobju od leta 1976 je bil naravni prirast prvič negativen leta 1993, od leta 1997 pa do 2006 pa je bil vseskozi negativen.

Celotnja stopnja rodnosti lani 1,31

Celotna stopnja rodnosti, povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (od 15 in 49 let starosti) v koledarskem letu, je v lanskem letu znašala 1,31. Da bi se prebivalstvo obnavljalo po naravni poti, bi morala celotna stopnja rodnosti doseči 2,1. Leta 1956 je bila ta še 2,51, pod mejo za naravno reprodukcijo pa je od leta 1981.

Glede na podatke za leto 2005 za EU je bila celotna stopnja rodnosti najnižja v državah, ki so se EU pridružile v letih 2004 in 2007, in sicer se giba med 1,25 in 1,35, medtem ko je ta v starih članicah unije med 1,7 in 1,9. Stopnja je bila leta 2005 najvišja v Franciji (1,94), najnižja pa na Poljskem (1,24).

Konstanta rast prebivalstva na račun priseljevanja iz tujine

Nižja rodnost se v Sloveniji kompenzira s priseljevanjem iz tujine; od leta 1993, z izjemo leta 1998, se je v Slovenijo priselilo več prebivalcev, kot se jih je odselilo, tako da beleži konstantno rast prebivalstva. Selitve in tokovi v in iz Slovenije so še vedno intenzivni, njihov obseg se celo povečuje, je dejala Oblak Flandrova, zlasti je bilo to opazno po vstopu Slovenije v EU.

V zadnjem letu se je v Slovenijo priselilo dobrih 20.000 prebivalcev oz. za tretjino več kot leto prej, odselilo pa se jih je 13.700 ali za 16 odstotkov več. Najbolj intenzivni selitveni tokovi državljanov Slovenije so bili z Nemčijo ter Avstrijo in Hrvaško.

Povečan tudi obseg notranjih selitev

Lani se je podobno kot zadnjih nekaj let povečal tudi obseg notranjih selitev v Sloveniji. 68,7 odstotka vseh notranjih selitev so bile selitve v drugo občino, ostalo pa selitev v drug kraj v isti občini. Največ ljudi se preselilo v občine Dol pri Ljubljani, Kungota in Grosuplje, najmanj pa v Črno na Koroškem, Kuzmo in Velenje.

Iz tujine se je največ ljudi priselilo v občini Divača in Sežana, najmanj pa v občine na območju Slovenskih goric. Večina, 85,3 odstotka priseljenih (med katerimi je 80 odstotkov moških) prihaja iz držav bivše Jugoslavije, od teh jih je bilo lani 43,1 odstotka iz BiH.

Skupni prirast prebivalstva (naravni prirast in priseljevanje) je znašala lani 3,5 na 1000 prebivalcev, kar je največ od leta 1991. Skupni prirast je bil najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji, brez Ljubljane. (STA/Foto STA, BOBO, JupiterImages)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1207083117153139&cid=100&pgn=1

[OettingerCroat]

Natality higher than mortality for the first time after 1996
Growth in birth rate to increase as quality of life improves

very reassuring stuff! :okay:

[CrazySerb]

Moze li neko da mi kaze, sta je bilo sa planom izgradnje Evropskog muzeja avijacije u Sloveniji, navodnu u oblike piramide vece od onih u Egiptu?

Barem, tako sam negde procitao jos pre godinu-dve:nuts:

Hvala unapred!

[antenor]

nije jasno, mislim da su ljudi protiv gradnje tamo gdje je mišljena, a i ja se slažem, ako več jednom kane to izgraditi trebali bih negdje blizu Ljubljane ili Maribora gdje je i koncentracija turista veča..

[edolen1]

Že sam koncept priamide je zelo zgrešen in spada bolj v kak Dubaj, kjer se to dejansko vklopi v okolico kot pa v Slovenijo. Totalno podpiram ta muzej, vendar NE v obliki piramide..

[LoKeY]

No, no, tut v Dubaju so enkrat mogli začet z eno zgrešeno stavbo, da je postal tak kot je. Pa ne mislt da hočem zj met Dubaj v Sloveniji, niti slučajno, hehe. Megalomanska ideja za katero niti ni težko ugibat kdo jo podpira.. hehehe

[antenor]

sej ne bi blo slabo met ene piramide na BTC-ju:D to bi blo idealno po moje:cheers:, nisem proti piramidi samo lokaciji..

btw Natality higher than mortality for the first time after 1996
Growth in birth rate to increase as quality of life improves
:banana: :banana: :banana: :cheers:

[Astralis]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Natality higher than mortality for the first time after 1996
Growth in birth rate to increase as quality of life improves

Well I am quite impressed by this. Great :banana: :banana:

[LJ-city]

Sej nas je že 2018455:banana: :) :cheers: http://www.stat.si/

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Regional News

Bled

Grad prenovljen do 2011
Slovenija, 07.09.2007
Z 200 tisoč obiskovalci letno je blejski grad druga najbolje obiskana turistična točka v Sloveniji – takoj za Postojnsko jamo.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/BLEJSKI-GRAD1.jpg

Letos ga je v prvih šestih mesecih obiskalo že več kot 89. 500 turistov. Zavod za kulturo Bled, ki je grad prevzel v upravljanje 1. januarja letos, ga namerava v naslednjih treh letih temeljito obnoviti. Narodni muzej Slovenije, ki je odgovoren za muzejski del, pa bo do 1. marca prihodnje leto odprl prenovljeno muzejsko zbirko o zgodovini Bleda in okolice. Da bi grad približali tudi invalidom in starejšim, bodo do leta 2011 zgradili dvigalo.

Ob 1000-letnici prve omembe
Prepotrebna obnova gradu bo po načrtih Zavoda za kulturo Bled končana do leta 2011, ko bo minilo natanko tisoč let od prve pisne omembe gradu v drugi daritveni pogodbi. Prihodnje leto bodo pridobivali dokumentacijo, leta 2009 pa bodo začeli z gradbenimi deli. Med drugim bodo temeljito obnovili viteško dvorano, ki bo postala eden najprestižnejših slovenskih protokolarnih prostorov. Stolpu in še nekaterim drugim neizkoriščenim prostorom bodo vdihnili nove vsebine. Le na ta način bo grad lahko občutno obogatil kulturno-turistično ponudbo Bleda in privabil še več turistov. Trenutno ga vsak dan v povprečju obišče nekaj manj kot 500 ljudi, v celem letu 200 tisoč. Z vstopnino zaslužijo 700 do 750 tisoč evrov letno. Občina in ministrstvo za kulturo se dolgo nista mogla dogovoriti, kako si razdeliti denar in kako ga porabiti. Zdaj velja dogovor, da dobi 15 odstotkov zaslužka ministrstvo za kulturo – nameni ga za muzejsko zbirko –, preostalih 85 odstotkov pa ostane občini s tem, da se mora ves denar vrniti v grad. Načrtovana triletna obnova bo stala 5,5 do 6 milijonov evrov. 40 odstotkov sredstev bodo zagotovili sami, 60 pa jih nameravajo dobiti iz evropskih strukturnih skladov.

Bogata kulinarika
Prvi sadovi obnove bodo vidni že v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Tako bo Narodni muzej do 1. marca prihodnje leto odprl novo muzejsko zbirko. Za še večjo prepoznavnost Slovenije bo s posebno kulinarično ponudbo poskrbel hotel Astoria, ki je podpisal desetletno pogodbo za izvajanje gostinske dejavnosti na gradu. V sodelovanju s slovenskimi vinarji bodo pripravili novo gastronomsko podobo gradu in predstavili značilne jedi posameznih slovenskih območij. Že zdaj pa ponujajo kulinarično popotovanje po grajskih kotičkih, ki se zaključi s srednjeveškimi plesi in igrami.

Čez tri leta tudi dvigalo
Ker se posebej invalidi in starejši ljudje težko povzpnejo na grad, nameravajo v okviru obnove zgraditi tudi dvigalo, ki bo popeljalo obiskovalce od parkirišča do zgornje ploščadi. Projektov še ni, računajo pa, da bi dvigalo namestili ob zdajšnji tovorni žičnici. Dvigala se bodo nedvomno razveselili tudi udeleženci porok, ki jih je na gradu vsako leto več. Pripravijo jih od 50 do 60, dobra polovica parov pa prihaja iz tujine.

http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=9&id=9576

Obvoznica do leta 2011?
Kranj, 07.09.2007
Bled se vsako leto bolj duši v prometu. Da nujno potrebuje obvoznico, ki bi prometno razbremenila ožje območje ob jezeru, je jasno že vsaj štirideset let.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/bled---OBVOZNICA.jpg

Kaže, da se izgradnja južne razbremenilne ceste proti Bohinju le bliža, če je seveda ne bodo spet preprečila nesoglasja med domačini. Na nedavni okrogli mizi, ki jo je pripravila Slovenska ljudska stranka, se je pokazalo, da so mnogi še vedno prepričani, da Bled bolj kot južno potrebuje severno obvoznico proti Gorjam in Pokljuki.

20 tisoč vozil na dan
»Bled je zrcalo celotne države, zato mora biti v našem skupnem interesu, da je promet dobro urejen,« je prepričan župan občine Bled Janez Fajfar. Nevzdržno se mu zdi, da je mimo elitnega Grand hotela Toplice s petimi zvezdicami speljana glavna cesta in da lahko en sam kamion zablokira promet. Statistika pravi, da se na Bled vsak dan pripelje v povprečju 20 tisoč vozil. Do Pristave se njihovo število zmanjša na 7 tisoč, proti Bohinju jih pelje le še 3670, proti Gorjam pa 4887. Vožnje po Bledu niso vštete. Da bi razbremenili ožje območje ob jezeru, je treba na južno obvoznico preusmeriti ne samo tranzitni promet proti Bohinju, ampak tudi lokalni promet med Pristavo in središčem Bleda.

Denar za južno obvoznico je
Potem ko je bil leta 2002 sprejet prostorski načrt, je zdaj v pripravi projektna dokumentacija za južno razbremenilno cesto, poteka pa tudi odkup zemljišč. Na 3,3 kilometra dolgi obvoznici, ki se bo začela na Betinovem klancu in nadaljevala mimo alpskih blokov skozi Mlino do Pristave, bo več objektov, med drugim skoraj 300 metrov dolg predor, 474 metrov dolg pokrit vkop, 95-metrski viadukt, šest večjih opornih zidov, štiri križišča, tri avtobusne postaje itd. Cesto bodo predvidoma pričeli graditi konec leta 2009, do pa takrat bo treba odkupiti vsa zemljišča in objekte ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradnjo naj bi končali v dveh letih, stala pa bo od 20 do 25 milijonov evrov. Denar zanjo je, po zagotovilih (takrat še) ministra za promet v odstopu Janeza Božiča, zagotovljen. 10 milijonov evrov naj bi dobili iz evropskih skladov za regionalni razvoj, ostalo pa iz proračuna. V proračunu za leto 2008 je za južno obvoznico predvidenih 600 tisoč evrov, leta 2009 1,7 milijona, leta 2010 pa 8,7 milijona.

Krajani Mlina proti trasi
Del Blejcev pa načrtovanemu poteku obvozne ceste proti Bohinju nasprotuje. V Krajevni skupnosti Mlino so zbrali več kot 200 podpisov krajanov, ki nasprotujejo sprejeti trasi, saj bi cesta vas presekala na dvoje, kmetje pa bi bili prizadeti in oškodovani. Zato predlagajo drugačen potek ceste, razmišljajo tudi o državljanski nepokorščini, če jim občina ne bo prisluhnila. Božič je v zvezi z njihovimi pomisleki dejal, da vprašanja poteka trase ne bi smeli več odpirati, saj bi bilo to neodgovorno, nehvaležno in vračanje za deset, petnajst let nazaj. Po njegovem korakov nazaj ni več. Kot je dejal, je blejska obvoznica ena najpomembnejših razbremenilnih cest v Sloveniji, a če se Blejci ne bodo sporazumeli, bo vlada denar, namenjen zanjo, z veseljem prenesla kam drugam. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik pa je nezadovoljnim krajanom zagotovil, da bodo skušali z gradbenimi posegi, ne glede na ceno, doseči, da bo cesta čim manj prizadela njihovo kakovost življenja. Obljubil je tudi dogovarjanje in iskanje soglasja, pa čeprav jim nova zakonodaja omogoča razlastitve lastnikov zemljišč. Da bi našli za vse sprejemljive rešitve, bo občina septembra pripravila več delavnic za krajane.

Severna inačica nujnejša?
Številni prebivalci Bleda so kljub drugačnim izsledkom številnih študij in analiz še vedno prepričani, da Bled bolj potrebuje severno kot južno obvoznico. Kot argumente med drugim navajajo napovedi Lipa in Elmonta, da bosta močno povečala proizvodnjo, zaradi česar se bo povečalo tudi število tovornjakov in priklopnikov skozi Bled proti Gorjam. Nekateri menijo, da ko bi zgradili severno obvoznico, južne sploh ne bi več potrebovali. Minister Podobnik je nasprotno prepričan, da Bled potrebuje obe obvoznici, kar je pokazala tudi posebna prometna študija. Povedal je, da se občina in ministrstvo že dogovarjata o pripravi prostorskih podlag za severno obvoznico in da upa, da bodo ti postopki tekli hitreje, kot so za južno. Po besedah Božiča bi za sprejem lokacijskega načrta za severno obvoznico potrebovali dve leti.

http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=22&id=9544

Mojstrana

Muzej v osrčju gora
Kranj, 31.08.2007
V začetku leta 2009 bo Slovenija končno dobila planinski muzej.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/muzej---MOJSTRANA.jpg

Temeljni kamen zanj je v okviru letošnjih Aljaževih dni na travniku ob vstopu v Dolino Vrat in Triglavski narodni park položil predsednik vlade Janez Janša. S tem se bodo uresničile več kot sto let trajajoče sanje slovenskih planincev.

Idejni oče muzeja Avgust Delavec
S pobudo za zbiranje planinske opreme se je želja po planinskem muzeju pojavila že leta 1900. Planinska društva Gornjesavske doline, še posebej Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, so planinsko zgodovinsko gradivo začela organizirano zbirati leta 1960. Triglavsko muzejsko zbirko, ki bo jedro novega vseslovenskega planinskega muzeja, je zasnoval, žal že pokojni, planinski zanesenjak Avgust Delavec. Od leta 1984 je zbirka z več kot tisoč eksponati razstavljena v nekdanjem okrevališču beograjske univerze v Mojstrani. Po vrnitvi stavbe nekdanjim lastnikom je usoda zbirke postala negotova. Nekaj časa ji je celo grozilo, da se bo znašla na cesti, saj novi lastniki stavbe niso bili pripravljeni prodati. Planinskemu društvu Dovje-Mojstrana, občini Kranjska Gora in Planinski zvezi Slovenije pa se ni uspelo dogovoriti, kje bi uredili muzej in kako bi ga financirali.

Muzej vreden 2,4 milijona evrov
Po dolgoletnih usklajevanjih so konec poletja le dosegli soglasje in v projekt vključili še Triglavski narodni park, Gornjesavski muzej Jesenice in ministrstvo za kulturo. Gradnja muzeja, ki bo imel obliko skalne gmote, bo potekala v dveh delih. Najprej bodo zgradili objekt s 1200 m2 površine za razstave, knjižnico, dvorano, prodajalno s spominki in poslovne prostore. V drugem delu pa bodo muzej povečali za 800 m2 razstavnih prostorov. Prvi del projekta bo predvidoma končan v začetku leta 2009, stal bo 2,4 milijona evrov. Polovico sredstev naj bi dobili iz evropskih strukturnih skladov za regionalni razvoj, 600 milijonov bo zagotovila občina Kranjska Gora, ki bo tudi investitor, 500 milijonov evrov za opremo pa naj bi prispevalo ministrstvo za kulturo. Koliko bo stalo povečanje muzeja, še ni znano. Denar in gradivo zanj bodo zbirali tudi s Fundacijo Avgusta Delavca, ki jo bodo ustanovili septembra.

Naveza za vrhove prihodnosti
V Slovenskem planinskem muzeju, ki je po besedah predsednika vlade Janeza Janše izjemnega nacionalnega pomena, saj bo pomagal pri ohranjanju slovenske nacionalne identitete in pri vzgoji mlade generacije, bodo ohranjali slovensko planinsko dediščino in jo predstavljali javnosti. Muzej ne bo klasičen, ampak bo sodobno informacijsko središče. S pomočjo najnovejših avdiovizualnih pripomočkov se bodo obiskovalci lahko seznanili s slovenskimi gorami, z življenjem v planinskem svetu, razvojem slovenskega planinstva ter njegovimi vrhunskimi domačimi in tujimi dosežki. Dejavnost bodo dopolnjevali z različnimi prireditvami, predavanji, občasnimi razstavami, videoprojekcijami ter izobraževalnimi delavnicami. Z umestitvijo informacijske točke Triglavskega narodnega parka naj bi Slovenski planinski muzej prispeval tudi k dvigu ozaveščenosti varovanja narave in trajnostnega razvoja območja Alp. Poslanstvo muzeja so njegovi snovalci strnili v slogan Naveza za vrhove prihodnosti.

Priložnost za razcvet turizma
V Kranjski Gori ter v Mojstrani in na Dovjem si od Slovenskega planinskega muzeja veliko obetajo. V njem vidijo priložnost za ponovni razcvet turizma, saj bodo muzej nedvomno obiskali številni ljubitelji planin. Znano je, da je bila Mojstrana do 2. svetovne vojne znan turistični kraj, ki je celo prekašal Kranjsko Goro. Dogajanje po 2. svetovni vojni, vključno z razvojem železarstva na Jesenicah, je povzročilo zaton turizma, ostale pa so naravne danosti. Samo postavitev planinskega muzeja, po besedah župana Kranjske Gore Jureta Žerjava, Mojstrani ne more povrniti nekdanjega blišča, saj so potrebne dodatne namestitvene zmogljivosti. Lahko pa muzej v kraj pripelje več obiskovalcev in vzpodbudi naložbenike, da se bodo pogumneje odločali za vlaganje v tem delu Slovenije.

http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=22&id=9456

Celje

Na Stari grad na kavo
Celje, 07.09.2007
Na Starem gradu je pred dvema tednoma spet zaživela gostinska ponudba. Turisti in ostali obiskovalci se lahko odslej okrepčajo v Hermanovem hramu.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/CE--na-gradu---pav.jpg

Kar štiri leta so turisti z gradu odhajali žejni, kar nedvomno ni bila dobra turistična poteza, saj velja grad za enega najbolj obiskanih v Sloveniji. Kot kaže, se je letos le premaknilo na bolje, saj so z Merx gostinstvom in turizmom podpisali enoletno najemno pogodbo z možnostjo podaljšanja. Kot je povedala vodja hotela Astor Alja Beccari, so z obiskom v Hermanovem hramu trenutno zadovoljni, čeprav je od začetka poslovanja preteklo še premalo časa za konkretne ocene. »Dober obisk smo opazili med vikendom in tudi prodaja je bila presenetljivo dobra,« je še razložila. Ker gre sezona h koncu, ne nameravajo razširiti ponudbe, za drugo leto pa odločitve o tem še niso sprejeli.

Uvajanje
Najemniku letos ni potrebno plačati najemnine, so pa morali poskrbeti za ločene sanitarije, poravnati bodo morali funkcionalne stroške. Na javni razpis upravitelja gradu (zavoda Celeia) sta se prijavili dve podjetji, vendar so se zaradi dobrih izkušenj in zaradi izpolnjevanja pogojev odločili za Merx. Omenjeno podjetje je z zavodom Celeia namreč sodelovalo že lansko sezono na področju gostinske ponudbe ob porokah in prireditvah. Kot je še pojasnila Beccarijeva, so izziv sprejeli zato, ker so želeli tudi sami kaj narediti pri oživitvi dogajanja na Starem gradu. »Kot hotelirji dobro občutimo, kaj gostom ni všeč, česa si želijo in kaj pogrešajo. Tako smo dobivali povratne informacije od gostov, da je grad sicer lep in zanimiv, ni pa nobene ponudbe pijač in da to pogrešajo,« je še dejala.
Hermanov hram, katerega zunanjo podobo so oblikovali tako, da vsebinsko ustreza okolju Starega gradu, bo odprt do konca oktobra.
Kdaj bo prihodnje leto spet odprl svoja vrata, pa je odvisno predvsem od tega, kakšna bo pomlad.

http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=12&id=9543

Nova Gorica

Vrtojbenska obvoznica
Nova Gorica, 07.09.2007
Gradnja vrtojbenske obvoznice se zaradi lastniških zapletov vleče že 7 let.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/obvoznica-vrtojba_2.jpg

Končno! Vrtojbenska obvoznica je vendarle dočakala gradbene stroje. Prvi del težko pričakovane obvozne ceste prek vrtojbenskega polja so namreč začeli graditi že pred sedmimi leti, zatem pa se je nadaljevanje ustavilo zaradi zapletov z zemljišči. Pogajanja s Skladom kmetijskih zemljišč so bila izjemno naporna, na prodajo je sklad pristal šele letos. Dodatno se je zapletlo še zaradi sedem tisoč kvadratnih metrov polja, ki jih je državni sklad vrnil dedičem denacionalizacijskega upravičenca. Občina se je z njimi pogajala vse do letošnjega poletja, ko so končno podpisali kupoprodajne pogodbe.

Tri leta zamud
Lastniški zapleti so začetek gradnje druge faze podaljšali vsaj za tri leta, saj je imela šempetrsko-vrtojbenska občina pripravljene projekte za drugo in tretjo fazo vrtojbenske obvoznice že leta 2004. Na javnem razpisu so tudi že izbrali izvajalca, tj. Cestno podjetje Gorica, država pa je obljubila dve tretjini denarja. Ko je občina končno lahko odkupila vsa potrebna zemljišča, so avgusta dobili gradbeno dovoljenje in prve dni septembra so stroji zaorali na Vrtojbenskem polju. Drugi del obvoznice mora izvajalec zgraditi v 450 dneh.

Država bo plačala
Denar za nadaljevanje gradnje vrtojbenske obvoznice je zagotovljen že več let. Večino bo plačala država – za drugo in tretjo fazo bo namenila 2,36 milijona evrov. Tudi v šempetrsko-vrtojbenski občinski blagajni imajo za drugo fazo rezerviran dober milijon evrov, sosednja občina Miren-Kostanjevica pa bo za dokončanje obvoznice plačala sto evrskih tisočakov.
V dobrem letu dni naj bi dokončali drugo fazo obvozne ceste, torej do meje z mirensko občino. Da bi prometno dokončno razbremenili spodnji del Vrtojbe in Goriško povezali s Krasom, bo treba s tretjo fazo čim prej nadaljevati. Župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič zagotavlja, da težav z odkupom zemljišč pri njih ne bo, da denar je, tako da bi promet po celotni vrtojbenski obvoznici vendarle stekel konec prihodnjega leta.

http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=25&id=9607

Razsvetljen vstop
Nova Gorica, 07.09.2007

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/razsvetljava1.jpg

Čeprav so luči ob novogoriški vpadnici – od predora Panovec do Grčne – postavili že pred meseci, so zasvetile šele konec prejšnjega meseca. Zamudo so na novogoriški občini opravičevali s pridobivanjem elektro-energetskih soglasij. Nekajkrat so ulične luči prižgali le zaradi poskusnega obratovanja, zdaj pa je vstop v Novo Gorico vendarle razsvetljen.
Da je bila temna novogoriška vpadnica – predvsem za pešce in kolesarje – nevarna, predvsem pa neugledna, so dolga leta opozarjali tako v novogoriški mestni krajevni skupnosti kot na mestnem svetu. Zagotovo bo ob novi razsvetljavi zdaj znova zaživela tudi kolesarska steza ob novogoriški vpadnici.
Novogoriška občina obljublja še ureditev javne ulične razsvetljave v središču mesta, predvsem ob delu Rejčeve ulice. Med Prvomajsko in Cankarjevo cesto so za luči že poskrbeli, ob Delpinovi pa bodo z drugo fazo obnove ulične razsvetljave nadaljevali po rebalansu občinskega proračuna.

http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=25&id=9608

Vodo bodo vsak teden črpali na hrib
Nova Gorica, 31.08.2007
Gradnja prve slovenske črpalne hidroelektrarne Avče na vrhuncu.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/he-avce1.jpg

Čeprav je gradnja akumulacijskega jezera na Kanalskem vrhu na 625 metrih nadmorske višine na vrhuncu, se vsak dan vsaj dvakrat za nekaj minut popolnoma ustavi. Ogromni gradbeni stroji, mastodontski tovornjaki, bagri in buldožerji se z gradbišča nenadoma umaknejo, zatuli sirena – prvič, drugič, tretjič ..., za nekaj sekund zavlada popolna tišina, zatem pa prek planote zadoni oglušujoč pok eksplozije. Zemlja se strese, dvigne se ogromen oblak zemlje in prahu, naokrog leti kamenje … Ko se tla umirijo in se prah ter kamenje sesede na zemljo, se na dno vrtače znova »zapodi« vsa gigantska gradbena mehanizacija. Nadaljuje se ustaljeni ritem, ki so mu na Kanalskem vrhu priča že vse poletje.
Delavci ajdovskega Primorja namreč dvakrat na dan minirajo v naravni vrtači, ki jo poglabljajo za ogromno akumulacijsko jezero. Vanj bodo iz Soče načrpali kar 2,17 milijona m3 vode za prvo veliko slovensko črpalno elektrarno, površina jezera bo deset hektarjev, globina pa 25 metrov. Poleg dveh naravnih pregrad, ki sta vrh planote pri vasici Kanalski vrh in proti potoku Avšček, za zbirno jezero zdaj gradijo še dodatne nasipe in dve pregradi. Doslej so za zgornje jezero že izkopali skoraj sto tisoč m3 materiala, dve tretjini ga bodo vgradili v umetni pregradi, ostalo pa bo deponirano ob bazenu. Vodotesnost akumulacijskega jezera bodo zagotovili s 15 centimetrov debelo asfaltno tesnilno oblogo, s katero bo obloženo celotno dno in stranice jezera. Zemeljska dela bodo končali letos, v začetku prihodnjega leta pa bodo celotno jezero »asfaltirali« – asfalta bo kar za 150 tisoč m2.
Nekoč se je na Kanalskem vrhu pasla živina, kmalu bo vrtačo zalila voda. Toda akumulacijsko jezero ne bo primerno ne za kopanje ne za kakšne druge turistične ali rekreacijske namene. Zaradi varnosti bo ograjeno in zavarovano, kajti površina vode bo tedensko nihala tudi za dvajset metrov. Ob koncih tedna bodo namreč zgornje jezero polnili iz Soče, čez teden pa ga bodo praznili oziroma iz njega dovajali vodo na podzemne turbine ob strugi reke Soče.

Tretjina cevovoda skozi predor
Živahno pa ni le na Kanalskem vrhu, pač pa tudi vzdolž celotne trase cevovoda s planote proti reki Soči. »Gradnja cevovoda na več kot dva kilometra dolgi trasi nam je povzročala kar precej težav. Zaradi neugodne geološke sestave tal in nepredvidenih težav smo morali spremeniti načrte. Tako smo morali kar tretjino cevovoda oziroma več kot sedemsto metrov vkopati v predor, 900 metrov je nadzemnega cevovoda, 600 metrov pa je speljanega skozi predvideni spodnji predor,« je na gradbišču razložil Miran Komel, vodja del na črpalni hidroelektrarni Avče.
V dolini tik ob reki Soči so že končali gradnjo kar sedemdeset metrov globokega strojničnega jaška, v katerem bodo turbine in vsa ostala oprema – torej srce elektrarne. Podzemni jašek so tudi že zabetonirali s sifonsko jekleno cevno oblogo z vsemi potrebnimi napeljavami. Ob strojničnem jašku bodo začeli graditi še daljnovod, ki bo novo elektrarno povezal s sedanjim pri vasi Avče. Glede na to, da so imeli domačini ogromno pripomb na traso daljnovoda, so Soške elektrarne vendarle popustile in del povezovalnega daljnovoda bo vkopan v zemljo.
Opremo za črpalno elektrarno Avče – turbino in generator – bodo Soške elektrarne kupile od Japoncev. Oprema japonskih partnerjev bo vredna dobrih 32 milijonov evrov, ali še drugače: – strojna oprema znaša slabo petino celotne naložbe v ČHE Avče. Cevi in ostalo mehansko opremo za avško elektrarno izdeluje domače podjetje – mariborski Montavar.

Troši lastno elektriko
Zanimiv je princip delovanja črpalne elektrarne – tudi sama bo namreč velika porabnica električne energije. »Računica je predvsem v različnih cenah električne energije. V času nizkih cen elektrike, torej ponoči in ob koncu tedna, bomo vodo črpali iz Soče navzgor na planoto. V času visokih cen električne energije, torej ob dnevnih konicah, pa bomo vodo spuščali s planote na podzemne turbine ob reki Soči. Takrat bomo torej proizvajali električno energijo,« je princip utemeljila pomočnica direktorja Soških elektrarn Alida Rejec. ČHE Avče bo omogočala proizvodnjo vršne energije, ki jo v slovenskem elektro-energetskem sistemu primanjkuje. Tako bo v slovenski elektrosistem prispevala 426 GWh vršne električne energije.
Prednost avške črpalne elektrarne je tudi v tem, da uporablja že obstoječo energetsko infrastrukturo, torej obstoječi akumulacijski bazen Ajba, ki ga že vse leto poglabljajo. Nov zgornji akumulacijski bazen bo zgrajen v obstoječi naravni kotanji, ki jo bodo le poglobili in dodatno zajezili, naložbo pa je pocenil tudi bližnji obstoječi daljnovod, tako da morajo zgraditi le povezovalni del. »Celotna predračunska vrednost prve velike slovenske črpalne elektrarne znaša 115 milijonov evrov, največji delež predstavljajo gradbena dela, in sicer dobro tretjino, ter elektro in strojna oprema, ki skupaj znašata 40 odstotkov celotne vrednosti naložbe. Odločili smo se za kombiniran princip financiranja: 42 odstotkov je naših lastnih sredstev, preostali del, 58 odstotkov, pa financiramo s posojila Evropske investicijske banke in nekaterih drugih bank. Ob takšnih cenah električne energije, kot so v veljavi zdaj, torej ob takšni razliki med visokimi in nizkimi cenami električne energije, se nam bo naložba povrnila v petnajstih letih,« je prepričana Alida Rejec.
In kdaj bo črpalna elektrarna Avče v sistem poslala prve kilovate energije? »Konec prihodnjega leta bomo končali vsa gradbena dela, montaža vseh instalacij bo zaključena v začetku leta 2009. Do maja 2009 bo potekalo poskusno obratovanje, junija 2009 pa bomo ČHE Avče vključili v sistem,« je napovedal Miran Komel.

http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=25&id=9506

V upanju na Unesco
Nova Gorica, 31.08.2007
Komisija bo preučila možnost za vpis Bohinjske proge na Unescov seznam.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/bohinska-zeleznica.jpg

Komisija bo preučila možnost za vpis Bohinjske proge na Unescov seznam.
Potem ko smo lansko poletje vse od Alp do morja slavili stoletnico ene najlepših evropskih železnic – Bohinjske železnice –, se zdi, da je v stoprvem letu »gorska lepotica« spet zaspala. Vendar ne glede zanimanja potnikov zanjo, pač pa predvsem glede nujne posodobitve in tako želenega vpisa na Unescov seznam svetovne dediščine. Predlog za vpis so že lansko leto dale občine ob železnici, petčlanska komisija pa se bo sestala šele to jesen. Komisijo sestavljajo predstavniki občin, Slovenskih železnic in železniškega muzeja. Dejavnosti za vpis proge v dediščino Unesca usklajuje tolminska občina.
Sicer pa je Bohinjska železnica za potnike vse bolj zanimiva. Lani so Slovenske železnice po njej prepeljale 445 tisoč potnikov, kar je skoraj 5 odstotkov več kot leto prej ali kar za petino več kot leta 2002. V letošnjih prvih šestih mesecih se je na vožnjo po »gorski lepotici« podalo skoraj 290 tisoč potnikov, kar je skoraj za petino več kot v enakem obdobju lani. Tudi za avtovlak, ki po Bohinjski železnici povezuje Gorenjsko in Primorsko, je vse več zanimanja – prepeljali so za desetino več vozil kot lani. Zagotovo pa so največja zanimivost muzejski vlaki, saj je povpraševanja za vožnjo z muzejskim vlakom kar trikrat več kot v lanskem letu. Lani je do junija po dolini Soče vozilo 13 muzejskih vlakov, do letošnjega poletja že 20. Več Bohinjska železnica niti ne more zdržati. Lani je bilo med potniki s hlaponom največ Nemcev, letos prednjačijo Francozi, Angleži, Švicarji, vse več je tudi japonskih turistov, ki si želijo na izlet po dolini Soče in zatem v Goriška Brda. Vendar pa »gorska lepotica« nujno potrebuje posodobitev, zato občine ob njej upajo, da bodo Slovenske železnice in država vendarle prisluhnile in progi vrnile nekdanji sijaj.

http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=25&id=9509

That's it for now, hehe.. :)

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

2nd quarter GDP growth at 5,9%

Super novica, glede na to, da imamo visoko rast kljub že visokemu BDP ju:)

Vir: Finance.si
Gospodarska rast je v 2. četrtletju letos na medletni ravni znašala 5,9 odstotka

Gospodarska rast je v 2. četrtletju letos na medletni ravni znašala 5,9 odstotka. Glede na četrtletje prej je bila sicer nižja za 1,3 odstotne točke, a še vedno krepko nad dolgoletnim povprečjem. Več o predvidanjih ekonomistov o višini gospodarske rasti smo pisali prejšnji teden in si lahko preberete tukaj [+]. V prvi polovici leta je bil BDP v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 realno višji za 6,5 odstotka.

Visoka rast izvoza, še višja rast uvoza

Rast izvoza, ki je v predhodnih četrtletjih omogočala visoko gospodarsko rast, se je nadaljevala tudi v drugem četrtletju letos. Izvoz je bil realno za 13,6 odstotka višji kot pred letom, s čimer je h gospodarski rasti prispeval 9,4 odstotne točke. Zelo pa se je ponovno okrepila rast uvoza, ki se je v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2006 realno povečal za 17 odstotkov, kar je eno izmed najvišjih povečanj v zadnjih letih. Zaradi hitrejše rasti uvoza od rasti izvoza je bil prispevek salda menjave s tujino na gospodarsko rast negativen (2,2 odstotne točke).

Za četrtino več bruto investicij

Rast domače potrošnje se še naprej krepi, v drugem četrtletju 2007 je bila 8,1-odstotna oziroma za eno odstotno točko višja kot v prvem četrtletju. Glavnina povečevanja rasti temelji na povečevanju rasti bruto investicij, ki so bile v drugem četrtletju 2007 realno za 25,2 odstotka višje kot v drugem četrtletju 2006. Še naprej se zelo hitro povečujejo investicije v zgradbe in objekte ter stroje in opremo.

[Astralis]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

2nd quarter GDP growth at 5,9%

Super novica, glede na to, da imamo visoko rast kljub že visokemu BDP ju:)

Vir: Finance.si

Congratulations :okay:

[OettingerCroat]

thats good, you guys had 7.5% in Q1 if i remember correctly... at this rate your yearly rate of growth will be stunning. Keep it up!

[antenor]

That's Great:banana: ! :cheers:

[MBM]

thats good, you guys had 7.5% in Q1 if i remember correctly... at this rate your yearly rate of growth will be stunning. Keep it up!

:) Actual rates are 7,5 q1, and 6,3 q2 . Nominal GDP growth is 10,7%. Unfortunately high inflation rates (of course our "dear" EURO) lower real GDP growth, which would be without high inflation 10,7%.

Estimate GDP growth this year is between 6,2%-6,5%:) :cheers: :cheers:

[OettingerCroat]

:)
Estimate GDP growth this year is between 6,2%-6,5%:) :cheers: :cheers:

this is amazing.... wow guys, im impressed :)

[Astralis]

this is amazing.... wow guys, im impressed :)

Me too... Nice work for everyone in Slovenian economy :okay:

[Metrodusa]

Me too... Nice work for everyone in Slovenian economy :okay:

Ko bi se to poznalo še malo na plačah... bi se celo strinjal, da gre za nekaj dobrega.

[edolen1]

Sej se bo poznalo, vendar ne prav takoj. Je pa res da bi prehitro rastoce place predstavljale nevarnost za inflacijo, ampak mislim da se bo umirila v nekaj mesecih.

[_VeNeT_]

Haha, odlično. Zanimivo je tudi to, da nam je Bruselj na začetku leta predvidel do 4% rast (če se ne motim), sedaj bo pa kar do 6,5.

In pa ja, seveda, da se bodo plače dvignile zaradi tega, dasiravno ne za pretresljivo veliko vsoto.

[edolen1]

Ja glih za 20% ne bo, ne.. :lol:

Vendar saj veš kako pravijo.. Kamen na kamen palača.. :)

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenia on the Japanese tourist market
New routes to Japan planned from Brnik

Slovenija se predstavlja Japoncem
sobota, 15. september, 2007
Tokio (Japonska) - Slovenija se ta konec tedna na tokijskem sejmu JATA World Travel Fair 2007 predstavlja japonski javnosti kot vse pomembnejša država partnerica in privlačna evropska turistična destinacija. Glavni cilj je povečanje števila prenočitev japonskih gostov v prihodnosti in vzpostavitev direktnih čarterskih letalskih poletov med Japonsko in Slovenijo.

Slovensko delegacijo v Tokiu vodi državni sekretar Tomaž Jeršič, spremljata pa ga tudi generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar in generalni direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga. Kot so sporočili z gospodarskega ministrstva, poteka obisk slovenske delegacije v luči nadaljevanja in krepitve prisotnosti Slovenije na japonskem trgu in medsebojnega sodelovanja obeh držav.

Piciga je na novinarski konferenci v Tokiu sredi tedna predstavil Slovenijo kot privlačno destinacijo za japonske turiste, v prvi vrsti v okviru njihovih potovanj po Evropi. Izpostavil je, da bo Slovenija glede na pozitivni trend rasti števila japonskih turistov in njihovih nočitev do konca letošnjega leta gostila več kot 25.000 turistov s tega prekomorskega trga. Ustvarili naj bi več kot 35.000 prenočitev.

Jeršič je prisotnim predstavnikom japonskih medijev Slovenijo predstavil predvsem v luči prihajajočega predsedovanja Evropski uniji, izpostavil pa je tudi rastoči pomen japonskega trga za slovensko gospodarstvo in vse intenzivnejše sodelovanje med obema državama, še posebej na področju turizma.

Japonska, od koder se je število turistov v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečalo za 18 odstotkov, 12.000 japonskih gostov pa je ustvarilo okoli 20.000 prenočitev, pomeni za slovenski turizem enega od perspektivnejših prekomorskih emitivnih trgov, so sporočili z ministrstva. Na turistični organizaciji pričakujejo, da se bo rast števila japonskih turistov in njihovih prenočitev nadaljevala tudi v naslednjem obdobju, predvsem na osnovi pričakovanih oz. načrtovanih okrepljenih letalskih poletov ter predstavitve Slovenije kot turistične destinacije na tem trgu.

Za uresničitev cilja predstavitve Slovenije z izbranimi strokovnimi specializiranimi partnerji na prekomorskih trgih je Slovenska turistična organizacija konec avgusta z družbo JTB Business World Tokyo podpisala pogodbo o izvajanju komunikacijskih aktivnosti na japonskem trgu v letu 2008.

Slovenija se na sejmu JATA World Travel Fair Tokio, na katerem se predstavljajo letalske korporacije, hoteli, potovalne agencije, prevozniška podjetja, mediji in druge organizacije iz čezmorskih destinacij, predstavlja skupaj s potovalnima agencijama Kompas in Promet T&T na 18 kvadratnih metrov veliki stojnici. Drugi in tretji dan sejma sta namenjena splošni javnosti, zato bo ta dva dneva na slovenski stojnici med obiskovalci potekal tudi kviz o Sloveniji.

Po raziskavi European Travel Commission iz leta 2000 japonski gosti med elementi turistične ponudbe najbolj cenijo neokrnjeno naravo, pestro kulturno ponudbo ter kulinariko, kar se uvršča tudi med najpomembnejše elemente turistične ponudbe Slovenije, so še sporočili z ministrstva.

STA

http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=4&menu=4

[antenor]

^^ cool, just wait till the Chinese start coming:eek: :cheers:

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Koper is getting its act together
Past massive renovations continue with the Cankarjeva ulica reconstruction and new access stairs to the future Passenger Terminal finished, Vojkovo nabrežje upgrade to start next month

Kopru spreminjajo podobo
Sob 15.09.2007

Koper– Včeraj so slovesno odprli prenovljeno Cankarjevo ulico v Kopru. Obnovili so cestišče in ga preplastili z nedrsečim asfaltom, na novo so uredili celotno komunalno infrastrukturo, napeljali optični kabel in plinsko napeljavo. V ulici je tudi 30 novih uličnih svetilk in 32 osvetljenih palm, ki so tudi tokrat – sprožale polemike. Novo je tudi stopnišče proti severni obvoznici in nekaj parkirnih prostorov. Za vse to so v Mestni občini Koper odšteli dva milijona evrov. Župan Boris Popovič je na odprtju poudaril, da so »temu, nekdaj povsem zanemarjenemu in prezrtemu delu mesta vdahnili sveži videz, ki se brez sramu lahko kosa s podobami najlepših evropskih prestolnic«. Oktobra bodo začeli tudi celovito prenovo Vojkovega nabrežja in jo končali predvidoma julija prihodnje leto. V izdelavi so še načrti za poglobitev Ferrarske ceste, gradnja velike garažne hiše pod Muzejskim trgom, postavitev fontane ob morju, tam, kjer je zdaj PU Koper.

D. G.

[zia the cashew]

čaki čaki...a pol bomo mel direktno povezavo z japonsko (čarter pač)? to bi blo kul...še bl kul bi biu pa nizkocenovni prevoznik z drugimi celinami...:)

[edolen1]

čaki čaki...a pol bomo mel direktno povezavo z japonsko (čarter pač)? to bi blo kul...še bl kul bi biu pa nizkocenovni prevoznik z drugimi celinami...:)

Ja, sej se že nekaj časa napoveduje.. Glede nizkoprevoznika pa.. To se v svetu šele uveljavlja, tako da tega ni za pričakovat pri nas v kratkem.. :)

[zia the cashew]

ej če bom iz nordkapa lhko pršou na druge celine pocen bom presrečen (pač...iz evrope no...sj si zašteku:) )

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Registered unemployment stood at 7.6% in July

Labour force, Slovenia, July 2007
Tuesday, September 18, 2007, First Release

In July 2007 the labour force numbered 924,501. Compared to a month before, the number decreased by 0.1%. In the same comparison the number of persons in employment decreased by 0.2% to 854,367.

Slight decrease in employment in July 2007

The number of persons in employment in July 2007 was 854,367 (compared to a month before it decreased by 0.2%); 484,714 men and 369,653 women.

Compared to a month before, the number of men in employment went down by 0.1% and the number of women in employment by 0.4%. Employment decreased by both categories of persons in employment (persons in paid employment by 0.1% and self–employed persons by 0.8%).

The number of persons in employment increased the most in activity private households with employees

Compared to a month before, the number of persons in employment in July 2007 increased the most in activity private households with employees (by 4.6%), followed by construction (by 1.1%) and fishing, fish farming and related services (by 0.4%).

The number of registered unemployed persons went up

At the end of July 2007, 70,134 unemployed persons (30,817 men and 39,317 women) were registered at the Employment Service of Slovenia. Compared to a month before, the number of registered unemployed persons grew by 1.2% while compared to July 2006 it fell by 18.1%.

From January to July 2007 there were on average 73,509 unemployed persons registered at the Employment Service of Slovenia. Compared to last year that is 18.1% less.

The registered unemployment rate in July 2007 increased by 0.1 of a percentage point and was 7.6%; for men it was 6.0% and for women 9.6%.

The comparison of the education level of registered unemployed persons shows that most of them are unskilled workers, followed by unemployed with secondary school and by highly skilled workers.

More stats at: http://www.stat.si/eng/novica_prikazi.aspx?id=1134

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Unemployment decreased in July and August

Source: Zavod za zaposlovanje (Employment service of Slovenia)

http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/2007/graf0807.gif

Ob koncu avgusta 2007 je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 68.539 brezposelnih oseb. V primerjavi z julijem se je brezposelnost zmanjšala za 2,3 %, v primerjavi z avgustom 2006 pa je bilo brezposelnih manj za 17,5 %. V prvih osmih mesecih letos je bilo v povprečju na Zavodu prijavljenih 72.888 oseb, 18,0 % manj kot v primerljivem lanskem obdobju.

[edolen1]

Ma kdo ILO podatke za julij? :)

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

ILO Unemployment in European Union

Evo edolen, samo za tebe:lol: :cheers:

http://www4.slikomat.com/07/0918/410921kss4.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/1703723.htm)

[edolen1]

Najlepša ti hvala in najlepša ti dala! ;) :cheers:

[MBM]

Najlepša ti hvala in najlepša ti dala! ;) :cheers:

Iz tvojih ust v božja ušesa:lol: :lol: :lol: :lol:

Sicer pa je z nezaposelnostjo v SLO kr fajn. Avgusta se je znižala, kar odstopa od povprečja, saj nezaposelnost zaradi sezonskih vplivov ponavadi raste od Julija- Septembra.
Upam, samo, da še nismo zadeli strukturne brezposelnosti, ki bi pognala plače v višavo, s tem pa tudi inflacijo, in nato znižala rast BDP-ja, in s tem povzročila recesijo.

Je pa sumljivo, da Statistični urad RS zamuja z objavo podatkov o plačah, za 2 dni, kar se še ni zgodilo. Razlog pa naj bi bilo "dodatno preverjanje" plač v javnem sektorju.

[burek]

Ej pozdrav Slovenci! jel ima kakvih planova za nova skijališta u Sloveniji (ili proširenje postojećih, čuo sam da će se na Krvavecu pravit nekoliko novih staza i par novi žičara) Planine su vam slabo iskorištene, možete imat puno veća skijališta:cheers:

p.s.ja sam pisao na hrvatskom (valjda razumite), možete odgovorit na engleskom ili slovenskom (a i hrvatskom ako želite:lol: )

[MBM]

Ej pozdrav Slovenci! jel ima kakvih planova za nova skijališta u Sloveniji (ili proširenje postojećih, čuo sam da će se na Krvavecu pravit nekoliko novih staza i par novi žičara) Planine su vam slabo iskorištene, možete imat puno veća skijališta:cheers:

p.s.ja sam pisao na hrvatskom (valjda razumite), možete odgovorit na engleskom ili slovenskom (a i hrvatskom ako želite:lol: )

Yes, I know that Ribnica na Pohorju, Vuzenica and Ruše will get new skijalište, and probably new ones will be built in other parts of Slovenia:)

p.s.: Razumjem Hravatsko, a ne pišem dobro :)

[burek]

Yes, I know that Ribnica na Pohorju, Vuzenica and Ruše will get new skijalište, and probably new ones will be built in other parts of Slovenia:)

p.s.: Razumjem Hravatsko, a ne pišem dobro :)

thanx;) ok, write in english and I will write in croatian cuz I'm not so good in english writting but I understand it:lol::cheers:

Hoće li ta Ribnica bit spojene s već postojećim skijalištem (Mariborskim pohorjem) i koliko će km ski staza imati? a gdje su ovi Vuzenice i Ruše, i koliko će oni bit veliki (koliko km ski staza)? imaš li koji link za te projekte?:cheers:

[MBM]

thanx;) ok, write in english and I will write in croatian cuz I'm not so good in english writting but I understand it:lol::cheers:

Hoće li ta Ribnica bit spojene s već postojećim skijalištem (Mariborskim pohorjem) i koliko će km ski staza imati? a gdje su ovi Vuzenice i Ruše, i koliko će oni bit veliki (koliko km ski staza)? imaš li koji link za te projekte?:cheers:

I dont know much:lol: Ruše is small city, 5 km northwest from Maribor, Ribnica na Pohorju is 50 km from Maribor. And Vuzenica is 48 km from Maribor.

Perhaps other guys can give you more info about this topic:)

[edolen1]

Regionalni tehnološki inkubator Slovenske Istre
Istrian Regional Technological Incubator
Srmin, Koper

Erik Stojanovič Kocjančič udia
Aleš Rebec abs. arh.
Larisa Bertok udia
Mitja Čalija udia
Marko Porenta udia
Nebojša Vranešič udia
Darja Crnek udika

IZ POROČILA ŽIRIJE

Urbanizem in krajinska ureditev - elaborat je skladen z lokacijskim načrtom Srmin. Zunanja ureditev je po organizaciji prostora ločena na severno in južno. Na severni strani je urejen glavni dostop z zazelenjenim parkiriščem. Južna stran je obravnavana kot del zelene ureditve širšega prostora razbremenilnika Rižane. Organizacija zunanjega prostora smiselno koncentrira prometne , dostavne in manipulativne površine na severni strani in nameni čimveč preostalega prostora na kvalitetnejši južni strani zazelenitvi. Tu je mišljena tudi navezava na pot proti Škocjanskemu zatoku. Ureditev večje tlakovane površine na južni strani objekta ob pešpoti , preko katere je dostopna tudi kavarna objekta predstavlja novo referenčno točko in dodano vrednost v širši okolici, saj predstavlja na novo pridobljen javni prostor. Z uporabo večjih tlakovanih površin pred glavnim vhodom in na južni strani se zunanja ureditev poveže s javnim delom parterja v celoto. Zunanja ureditev tvori z razgibanimi volumni objekta , z osrednjim kubusom dvorane in večetažnim prostorom kavarne zanimiv javni prostor parterja, ki presega konvencionalne rešitve vhodnih lobby-jev in izkoristi potenciale lokacije. Opis zazelenitve je v krajinski ureditvi preveč splošen in nedorečen , v nadaljevanju bi bilo potrebno dober potencial urbanistično-krajinske zasnove nadgraditi s premišljeno ureditvijo in zazelenitvijo celotnega območja.

Arhitektura - objekt je zasnovan kot kompozicija dveh nepravilnih kril, ki ju medsebojno družita in nadgrajujeta dva steklena kubusa. Dialog polnih in steklenih kubusov je povezan z zasnovo programa. Dinamično zasnovo volumnov dodatno razgiba zasnova fasadnega plašča z nepravilnim vzorcem, ki ima vzor v bližnjem trstičju. S spretnim in duhovitim prepletom volumnov objekta, ki je tudi organizacijsko logičen elaborat nadgradi v OLN dano togo zasnovo v obliki črke L v volumsko dinamično kompozicijo, ki tako likovno kot simbolno odraža ambicijo objekta , ki služi kot inkubator novih in dinamičnih podjetij. Razgradnja gabarita objekta na kompozicijo polnih in praznih volumnov tudi navzven odraža kompleksnost programa objekta in obenem s steklenimi volumni odkriva in odpira javne vsebine programa. Večetažni stekleni kubus na južni strani predstavlja iz smeri Bertoške vpadnice novo likovno dominanto v prostoru.

Programska zasnova in fleksibilnost - objekt ima dobro dimenzionirane programske sklope . V pritličju se nahaja ves javni program ; razstavni prostor, fleksibilna dvorana, sejne sobe in govorilnice ter kavarna. Javni program je pozicioniran na stičišču obeh kril , kjer se nahaja glavni vhod in se razteza vzdolž južne fasade. Osrednjo točko pri vhodu predstavlja dvorana okoli katere je organiziran javni prostor, ki se v območju južne fasade odpre čez vse etaže, kar predstavlja dodatno prostorsko razsežnost javnega programa. Severno krilo je v pritličju ločeno in je namenjeno laboratorijem/proizvodnji , zato je tu omogočena tudi dostava. Zgornje etaže so namenjene pisarniškemu programu, ki je funkcionalno organizacijsko z sanitarnimi jedri in vertikalnimi komunikacijami razdeljen v dve krili. Dimenzioniranje konstrukcijskega rastra omogoča primerno fleksibilnost pisarniškega prostora , delitev v manjše enote in možnost tako dvostranske organizacije pisarn kot oceanskega tlorisa.

Faznost - elaborat ima dobro razdelano faznost, kjer vsaka faza predstavlja zaključeno programsko prostorsko celoto. Pri tem so v prvi fazi zagotovljeni vsi programski sklopi tehnološkega inkubatorja in druga faza predstavlja samo povečanje kapacitet. Komisija meni, da je ta elaborat je glede faznosti gradnje najbolje premišljen, saj tudi izgradnja samo ene faze tako programsko kot tudi volumsko predstavlja funkcionalno zaključeno in neokrnjeno celoto, kar omogoča večjo fleksibilnost dolgoročnega načrtovanja investicije.

Gospodarnost in tehnična uresničljivost - zasnova objekta je primerna z dobro dimenzioniranimi programskimi sklopi in racionalno rabo prostora kar se tiče komunikacij in vertikalnih jeder. Kombinacija betonskega in jeklenega skeleta je smiselna glede na zasnovo objekta in fasad.

Okoljska merila - elaborat upošteva okoljska merila iz OLN in je obenem edini elaborat, ki se posveča tudi nizkoenergetski gradnji z uporabo solarnih celic ter naravnega ohlajevanja in ogrevanja objekta. Komisija meni, da je tako zaradi simbolne funkcije tehnološkega inkubatorja, kot zaradi dolgoročno znižanih stroškov vzdrževanja objekta takšen pristop zelo zaželjen in celo nujno potreben , vendar meni, da morajo avtorji dolgoročno ekonomsko upravičenost višje investicije in smiselno uporabo sistemov nizkoenergetske gradnje natančno opredeliti in utemeljiti v nadaljevanju projekta. To velja predvsem za stekleno južno fasado, ki bi brez pravilne zasnove prezračevanja predstavljala prej problem kot dodano vrednost.

Zaključek - natečajni predlog z dobro funkcionalno programsko organizacijo ustreza kompleksni programski nalogi in obenem tako z obravnavo zunanjega prostora kot volumsko , likovno in tehnično zasnovo objekta predstavlja prepoznavno arhitekturno idejo , ki odgovarja simbolni funkciji objekta kot tehnološkega inkubatorja. Ker opisani natečajni projekt najbolj celostno obravnava vse zahtevane aspekte predvidenega objekta ga komisija predlaga za 1. nagrado in izvedbo.


1. SKLADNOST

Skladnost z Občinskim lokacijskim načrtom Srmin:
- maksimalne dimenzije objekta so: 75,50 x 60,80 m
- maksimalna višina objekta je: 16,00 m

2. FUNKCIONALNA MERILA

zunanja ureditev
- zunanja ureditev je ločena na severno in južno, na severni strani je urejen glavni dostop in parkirišče, na južni strani pa je urejen interventni dostop s tlakovanim dvoriščem, ostali del pa je pretežno ozelenjeno
- na severni in vzhodni strani območja je urejeno parkirišče za 104 oziroma za 136 parkirnih mest
- parkirna mesta so ozelenjena drevesi lokalnega izvora
- parkirna mesta so od glavnega vhoda primerno odmaknjena tako, da pred vhodom organizirana manjša tlakovana ploščad, območje pred južnim krilom pa je ozelenjeno
- zasnova dostopov temelji na glavnem dostopu iz severne strani iz parkirišča, dostop iz južne strani je mišljen bolj kot izstop na južno ploščad
- zunanje dostope imajo še proizvodno pisarniški prostori v pritličju severnega krila, kar omogoča dobro logostiko
- splošno je zunanja ureditev usklajena in urejena, pomanjkljiva le morda le zaprtost južnega dostopa (oaza miru na južni strani?)

program
- elaborat loči natečajni program v 5 osnovnih sklopov: javni program (kongresni dvorani, sejne sobe, govorilnice, razstavišče), proizvodno pisarniški program (pisarne, laboratoriji, delavnice), pisarne za najemnike, pisarne uprave in servisni program (hodniki, vertikalne komunikacije, strojnice,.)
- program je organiziran v dveh krilih deloma nepravilne oblike, južnem in severnem
- v pritličju severnega krila se nahaja ves javni program: vhodna avla, kongresni dvorani, ki jih je možno združiti v eno, kava bar v pritličju, sejne sobe, govorilnice in razstavišče
- program je nameščen ob vhodni avli, ki omogoča dobro dostopnost iz glavnega vhoda, ki se razlije v velik zastekljen prostor na južni strani, kjer se nahajajo kava bar, razstavišče ter govorilnice
- pritličje severnega krila zavzemajo proizvodno pisarniške dejavnosti, ki so lahko povsem ločene od ostalega dela objekta
- v 1.,2. in 3. nadstropju so najemniški prostori (pisarne, govorilnice)
- 2. nadstropju so dodani prostori uprave
- servisni prostori (vertikalne komunikacije, sanitarije,.) se nahajajo v dveh jedrih vsakega krila
- program je lepo razčlenjen in umeščen po sklopih ter primerno dimenzioniran
- majhen problem predstavlja le dejstvo, da za upravo niso predvidene lastne sanitarije

fleksibilnost
- fleksibilnost programa je zelo dobra saj dovoljuje številne možnosti povezovanja oziroma ločevanja od mini pisarne do oceanskega tlorisa (velja za pisarne, delavnice, laboratorije in govorilnice oz. sejne sobe)

faznost
- elaborat predvideva izgradnjo objekta v dveh fazah; 1. faza zajema izgradnjo južnega krila , ki vsebuje tako javni program kot tudi najemni del s pisarnami
- 2. faza pa predvideva še izgradnjo severnega krila s proizvodno pisarniško dejavnostjo najemnimi prostori (pisarne) v nadstropju ter prostori uprave
- rešitev faznosti je razmeroma dobra razen ureditve prostorov uprave, ki bi se morala ob 2. fazi izgradnje seliti

3. OBLIKOVALSKA MERILA

- objekt je zasnovan kot kompozicija dveh nepravilnih kril, ki ju medsebojno družita in nadgrajujeta dva dodana steklena kubusa
- celotna kompozicija temelji na dialogu nasprotja med posameznimi elementi: veliko - majhno, polno - prazno, dinamično - stabilno, horizontalno - poševno
- kubus objekta je dinamičen, narejen na dvojni mreži, ki jo tvorita mreži sever - jug in mreža obodnih cest (Srminska vpadnica in cesta na vzhodni strani objekta)
- dialog polnih in steklenih kubusov je povezan z zasnovo programa, polni predstavljajo proizvodno pisarniški in pisarniški program, stekleni pa predstavljajo javni program oziroma prostore uprave
- dinamično zasnovo volumnov še dodatno razgiba zasnova fasadnega plašča z nepravilnim vzorcem, ki ima vzor v bližnjem trstičju
- pri zasnovi fasadnega plašča moti le to, da ni povsem jasno iz kakšnega materiala so polni volumni
- likovna zasnova objekta je dinamična in igriva ter simbolno usklajena s programom, dinamičnost tehnoloških podjetij

4. GOSPODARNOST

- zasnova objekta je primerno gospodarna z dobro dimenzioniranimi programskimi sklopi in posameznimi prostori (pisarne, delavnice, vertikalne komunikacije, javni program)
- celotna površina objekta je 5640 m2, od tega najemni prostori zasedajo 3276 m2
- pri celotni zasnovi je vprašljiva le izgradnja velikega zimskega vrta, ki ima svoje slabosti in prednosti za kar se bo moral odločiti investitor

5. TEHNIČNA URESNIČLJIVOST

- konstrukcijska zasnova objekta je betonski skelet
- dimenzija stebrov južnega krila je 40 cm na rastru (8,40 x 8,17 m)
- dimenzija stebrov severnega krila je 40 cm na rastru (9,20 x 6,70 m)
- obe krili imata komunikacijsko jedro vendar konstrukcijsko nista delani kot betonski jedri
- dimenzija rastra je enotna v obeh jedrih
- stekleni volumni imajo jekleno konstrukcijo neenakomernega vertikalnega rastra
- tehnična uresničljivost objekta omogoča racionalno in hitro gradnjo
- problematična je morda le zasnova brez betonskih jeder oziroma nosilnih sten (ni povsem jasna zasnova fasadnega plašča, je nosilen ali ne in s tem povezano tudi vpenjanje jeklene konstrukcije

6. OKOLJSKA MERILA

- elaborat upošteva okoljska merila iz OLN Srmin
- ob tem je to edini elaborat, ki se posveča tudi nizkoenergetski gradnji oziroma ekosolarni arhitekturi
- elaborat tako predvideva izgradnjo velikega steklenega kubusa (zimski vrt) kot pasivno obliko izrabe sončne energije s kontrolo dotoka in iztoka zraka ter namestitev sončnih celic na strehi južnega krila kot aktivno obliko izrabe sončne energije z njeno proizvodnjo
- ekosolarna zasnova ima arhitekturni in simbolni pomen za objekt (samozadostnost in usmeritev v tehnološko napredne dejavnosti)
- o smislu, gospodarnosti in pomenu ekosolarne zasnove pa se mora odločiti investitor

Situacija
http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/situacija_500.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_4_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_8_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_5_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_6_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_7_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_9_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_10_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_11_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_12_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_13_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/rend_14_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/tloris_600.gif

1st floor
http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/tlor_tip_nadst_1_600.gif

2nd floor
http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/tlor_tip_nadst_2_600.gif

3rd floor
http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/tlor_tip_nadst_3_600.gif

Roof
http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/tlor_strehe_600.gif

Southern facade
http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/fas_j_600.gif

Northern facade
http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/fas_s_600.gif

Eastern facade
http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/fas_v_600.gif

Western facade
http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413/fas_z_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/inkubator/413.htm

[LoKeY]

Nice :okay: me spominja mal na uno stavbo od Primorja v Ajdovščini. Sm bil zadnjič tam mimo, je skor končana več al manj, no vsaj betonski del je bil.

[LJ-city]

Sploh ni rečeno, da nam gre super, če se rojevajo samo v mestih + priseljevanje, na deželi je pa še vedno kriza.

To ni res.Dokazano je,da ženske na vaseh v SLO imajo v povprečju več otrok in se prej odločajo za otroka kot ženske v mestih.Da se pa rojevajo v mestih je pa jasna stvar sej so tuki porodnišnice.Nav valda doma pod kozolcem+v SLO živi 50%ljudi v mestu kar je daleč pod povprečjem v Evropi.

[LJ-city]

Sej nas je že 2018455:banana: :) :cheers: http://www.stat.si/

Na dan 5 sept nej bi nas blo 2.018.363
Danes 1 okt 2.019.363
Zanima me kok verjamete tem številkam?No sej vem,da uzamejo povprečje sam 1000 v manj kot mesec dni.Če je to res nam gre demografsko super:cheers:
http://www.stat.si/

[E.L. SLOVENIA]

Na dan 5 sept nej bi nas blo 2.018.363
Danes 1 okt 2.019.363
Zanima me kok verjamete tem številkam?No sej vem,da uzamejo povprečje sam 1000 v manj kot mesec dni.Če je to res nam gre demografsko super:cheers:
http://www.stat.si/

Sploh ni rečeno, da nam gre super, če se rojevajo samo v mestih + priseljevanje, na deželi je pa še vedno kriza.

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

State will sell its stake in NKBM
Shares to be sold to citizens as well, NKBM shares to trade on LJSE

Država bo prodala delež NKBM
Miha Gašperin
finance@finance.si


Država bo do konca novembra prodala slabo polovico NKBM, tudi z prvo javno ponudbo

Država namerava do konca novembra prodati 49 odstotni delež banke, so poročali na TV Slovenija. Ker mora država še izdelati podroben načrt prodaje za zdaj še ni znano kolikšna bo cena delnice. Znano ni niti ali bo država delež prodala domačemu ali tujemu podjetju, vendar pa naj ne bi iskala strateškega partnerja in bo kupce izbirala glede na njihovo ponudbo in cilje v banki. Omenjajo celo, da bo lastniški delež na voljo tudi fizičnim oseba, kolikšen pa naj bi bil dejansko ta delež pa niso povedali.

Končno ceno banke bo določil trg

Strokovnjaki ocenjujejo vrednost druge največje slovenske banke na okoli 700 milijonov evrov, vendar pa poudarjajo, da bo končno ceno banke določil obseg povpraševanja. Prav tako pa opozarjajo, da zaenkrat še niso znane posledice ameriške hipotekarne krize, zato se lahko država v kolikor bo trg oslabljen premisli glede prodaje deleža NKBM.

http://www.finance.si/193106

[edolen1]

Sploh ni rečeno, da nam gre super, če se rojevajo samo v mestih + priseljevanje, na deželi je pa še vedno kriza.

No, več al manj vsi se rojevajo v mestih, ker so tam porodnišnice.. :lol:

[LJ-city]

To ni res.Dokazano je,da ženske na vaseh v SLO imajo v povprečju več otrok in se prej odločajo za otroka kot ženske v mestih.Da se pa rojevajo v mestih je pa jasna stvar sej so tuki porodnišnice.Nav valda doma pod kozolcem+v SLO živi 50%ljudi v mestu kar je daleč pod povprečjem v Evropi.

To sem mu že jst odgovoril pa je moj post kr padu za njegovim.Post sm napisu kšno uro za njem objavl se je pa k da bi 2 ure pred njim napisu:nuts:

[edolen1]

O pa res, sori.. Sem opazu zadnji post pa nisem niti pomislu na tisto napako, ki je bla v forumu! :)

[E.L. SLOVENIA]

Pravim, da se v mestu rojevajo večinoma meščani in zmeraj manj vaščanov.

[edolen1]

Smo razumeli, kaj misliš. Vendar moramo biti natančni. Pravzaprav, tako kot vasi, tudi mesta dandanes stagnirajo oziroma se manjšajo, rastejo pa primestna naselja, tisti "nekaj vmes", seveda razlog so seveda delovna mesta v mestih, tako da statistično se mesta manjšajo, dejansko se pa večajo. Vendar vseeno mislim, da se vasem ne tako slabo piše, če najdejo neko dejavnost, ki bi jih ohranila pri življenju (primeri so Šentanel, Štanjel, Čadrg, etc.). Sploh pa so danes vasi tudi popularne pri tujcih, kar da dodatno življenje in prepreči propad. Resda imaš kot posledico pač tujce, do katerih so mnogi Slovenci zelo nezaupljivi, vendar je vsaj meni osebno ljubša opcija kot pa eventuelen propad vasi..

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

NKBM and Triglav set to shock LJSE
Will the T-HT scenario repeat itself? - Analysts predict big boost to LJSE trading

NKBM in Zavarovalnica Triglav bosta pretresla borzo

sobota, 13.10.2007 16:50
Tekst: Matjaž Polanič

LJUBLJANA - Do konca januarja se bo na Ljubljansko borzo predvidoma uvrstila Zavarovalnica Triglav, prav tako naj bi v nekaj mesecih na njej kotirala Nova Kreditna banka Maribor (NKBM). Pri slednji država, kot je znano, načrtuje prvo javno prodajo (IPO) delnic, po zadnjih informacijah pa naj bi bil naprodaj okoli 49-odstotni delež.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/ce87269b91eaa692ad661e510ef9844f.jpeg
»Uvrstitev nekaterih večjih slovenskih gospodarskih družb na borzo bi nas lahko uvrstila na zemljevid mednarodnega kapitala, kar bi dolgoročno povečalo likvidnost in gibanje tečajev približalo gibanju na razvitejših kapitalskih trgih,« je dejal Kruno Abramovič. (Foto: Dnevnik)

Tržna kapitalizacija obeh družb se bo po predvidevanjih analitikov gibala med tremi in štirimi milijardami evrov.

Kot napovedujejo borzniki, bo med vlagatelji veliko zanimanja za delnice NKBM, kar bo imelo vpliv tudi na preostale delnice. Ker bodo namreč vlagatelji zbirali sredstva za nakup delnic NKBM, se bo temu ustrezno povečal prodajni pritisk pri preostalih delnicah. V želji po doseganju nadpovprečnih donosov se namreč utegne ponoviti zgodba, ki smo ji bili priče na Hrvaškem pred javno prodajo delnic Hrvatskega telekoma, ko so hrvaški državljani hiteli prodajati svoje naložbe in zbirati sredstva za vplačilo delnic te družbe. V tem obdobju so se tako znižali tudi tečaji večine družb na Zagrebški borzi.

"Ljudje v NKBM vidijo stabilnost in relativno majhno tveganje morebitne izgube premoženja, zaradi česar bi moralo biti zanimanje za njene delnice večje od ponudbe," meni Marko Jovič iz Abanke Vipa. "Pričakujem podobno zgodbo kot pri hrvaškem telekomu. Delnice Zavarovalnice Triglav bodo po mojem mnenju vrh dosegle še pred uvrstitvijo na borzo, trenutna cena pa je bolj posledica špekulacij in navidezne omejenosti ponudbe kot poslovanja," še pravi Jovič.

"Napovedana uvrstitev delnic Zavarovalnice Triglav na borzo in prva javna prodaja delnic NKBM bosta gotovo popestrili dogajanje na našem kapitalskem trgu, saj utegneta biti družbi zanimivi tudi za nekatere tuje vlagatelje," meni namestnica direktorja oddelka analiz v Publikumu Petra Lesjak. "Uvrstitev nekaterih večjih slovenskih gospodarskih družb na borzo, zlasti če bo šlo za občutnejši 'free float', bi Ljubljansko borzo lahko umestila na zemljevid mednarodnega kapitala, kar bi dolgoročno povečalo likvidnost in gibanje tečajev približalo gibanju tečajev na razvitejših kapitalskih trgih," pa pravi Kruno Abramovič, član uprave družbe NLB Skladi.

matjaz.polanic@dnevnik.si

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//274646/

To, samo da se naša borza malo prebudi, bi rabli še več slovenskih firm na borzi: NLB, etc. :)

[edolen1]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Escada expanding in Slovenia

Širitev Escade v Sloveniji

sobota, 13.10.2007 16:51
Tekst: Milena Dora

GORNJA RADGONA - Escada je skupaj s partnerji poskrbela, da se je proizvodnemu obratu Epas, ki je bil odprt leta 2003, v Gornji Radgoni letos avgusta v novi poslovni zgradbi pridružil še razvojni center Elos. Družba Escada Group, ena vodilnih ustvarjalk prestižne ženske mode v svetu, je tako vse svoje tehnično-razvojne kapacitete za blagovno znamko Escada vezala na lokacijo v Gornji Radgoni.

Danes je v obeh podjetjih Epas in Elos Escada 326 zaposlenih, do konca leta naj bi dosegli ciljnih 400 zaposlenih. V veliko pomoč jim bo novi zakon o delovnih razmerjih, ki bo omogočil prerazporeditev delavcev iz denimo Mure v Epas, je povedala ministrica za delo Marjeta Cotman.

Podjetji imata dva direktorja, Slovenca Tuga Frajmana in Nemko Silvio Leister. Frajman je povedal, da imajo zaposleni v povprečju 850 evrov bruto plače, kar tekstilno stroko v Sloveniji prekaša za okoli 20 odstotkov, vendar dvig cen po uvedbi evra pri zaposlenih pušča grenak priokus. Silvia Leister je dodala, da se je Escada, ki ima tovarne v 60 državah, za razvojno-proizvodni center v Sloveniji odločila zaradi odličnega razmerja med ceno delovne sile in kakovostjo. Tako smo izvedeli, da je minuta šivanja jakne v Nemčiji vredna 51 centov, v Sloveniji 23, v Romuniji in Bolgariji od osem do devet in v Turčiji 14. Pri tem so slovenske delavke hitre in kakovostne vsaj 95 odstotkov toliko kot pregovorno pridne nemške delavke. V cenejše države pa proizvodnje niso želeli seliti, ker je tam razmerje med ceno minute in produktivnostjo manj ugodno. Če nemška in slovenska šivilja ženski kostim naredita v 200 minutah, bo bolgarska šivilja potrebovala 300 minut.

milena.dora@dnevnik.si

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//274665/

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

AVERAGE WAGE IN AUGUST

NETT: 833,08€ (1181$)
GROSS: 1279,40 (1814$)

Source: stat.si

Ponoven porast povprečnih plač

Po julijskem porastu povprečnih plač so se tudi povprečne plače za avgust zvišale. Povprečna mesečna bruto plača za letošnji avgust je bila tako od julijske višja za 1,3 % in je znašala 1 279,40 EUR. Glede na lanski avgust so bile povprečne bruto plače višje za 5,7 %, neto pa za 8,0 %. Rast povprečnih bruto plač v prvih osmih mesecih letošnjega leta je tako znašala 5,7 % glede na isto obdobje lani.

Tudi realno avgustovske povprečne plače višje

Kljub avgustovski inflaciji so povprečne mesečne plače za avgust porasle tudi realno; tako bruto kot tudi neto povprečna plača za avgust sta bili realno višji za 1,0 % v primerjavi s povprečno plačo preteklega meseca. Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin je zaposlena oseba v prvih osmih mesecih letošnjega leta zaslužila realno 2,7 % več bruto in 4,9 % več neto kot v enakem obdobju lani.

Na višje plače vplivala tudi uskladitev

Eden izmed razlogov za porast povprečnih plač za avgust je tudi uskladitev plač v zasebnem sektorju, ki izhaja iz Kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust (Uradni list RS, 76/2006). Povprečna bruto plača za avgust je bila v primerjavi z julijem tako višja v vseh dejavnostih z izjemo dejavnosti javna uprava, izobraževanje in zdravstvo. V teh dejavnostih so se povprečne plače po julijski uskladitvi in poračunu znižale. Pregled po sektorjih dejavnosti kaže, da so povprečne bruto plače za avgust glede na julij najmanj porasle v sektorju storitvenih dejavnosti (za 0,1 %), medtem ko je bil porast v sektorju nekmetijskih dejavnosti (kamor se poleg predelovalnih dejavnosti uvrščajo še dejavnosti rudarstvo, oskrba z elektriko, plinom in vodo in gradbeništvo) precej višji, in sicer za 3,6 %.
Če pogledamo rast povprečnih bruto plač v letošnjem letu po posameznih dejavnostih, ugotovimo, da je bila nominalna rast najvišja v dejavnosti finančnega posredništva, kjer se je v prvih osmih mesecih letošnjega leta povprečna bruto plača zvišala za 7,9 % glede na isto obdobje lani, sledi ji dejavnost trgovine, kjer je bila rast 7,7-odstotna.

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

REGISTRED UNEMPLOYMENT AT 7,4%, ILO 4,8%

Eurostat data:

http://www4.slikomat.com/07/1017/dlr-unem.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/1818351.htm)

Stat.si data :

The number of persons in employment in August remained the same as a month before

The number of persons in employment in August 2007 was 854,585; 485,152 men and 369,433 women. Compared to a month before it increased by 212 employees.

Compared to a month before, the number of men in employment went up by 0.1%, while the number of women in employment went down by the same percentage. The number of self–employed men and women went up (men by 0.3% and women by 0.2%). The number of registered unemployed persons decreased for both sexes (men by 1.1% and women by 3.2%).

The number of persons in employment increased the most in construction

Compared to a month before, the number of persons in employment in August 2007 increased the most in construction (by 0.9%), followed by transport, storage and communication, and other social and personal services (by 0.3%).

Compared to last month, employment increased the most (by 0.1%) in three statistical regions (Koroška, Osrednjeslovenska and Savinjska), while it decreased in Obalno–kraška, Notranjsko–kraška and Zasavska.

In August lower number of registered unemployed people

At the end of August 2007, 68,539 unemployed persons (30,475 men and 38,064 women) were registered at the Employment Service of Slovenia. Compared to a month before, the number of registered unemployed persons decreased by 2.3%, while compared to August 2006 it dropped by 17.5%.

From January to August 2007 there were on average 72,887 unemployed persons registered at the Employment Service of Slovenia. Compared to last year that is 18.0% less.

The registered unemployment rate in August 2007 increased by 0.2 of a percentage point and was 7.4%; for men it was 5.9% and for women 9.3%.

The comparison of the education level of registered unemployed persons shows that most of them are unskilled workers (23,750), followed by unemployed with secondary school (18,377) and by highly skilled workers (15,251).

[hercegovac_nin0]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
"Gorenje" otvorilo novu tvornicu
http://www.dnevniavaz.ba/img/content/gorenje_sort.jpg
Slovenački proizvođač kućnih uređaja "Gorenje" svečano je otvorio novu tvornicu u mjestu Šoštanj, 60 kilometara sjeveroistočno od Ljubljane...

Postrojenje od 9.000 kvadratnih metara, u čiju je izgradnju uloženo četiri miliona eura, pušteno je u rad, uz prisustvo najviših rukovodilaca "Gorenja", slovenačkog ministra privrede Andreja Vizjaka i ministra odbrane Karla Erjavca.

U novoj fabrici biće proizvođeni dijelovi za oklopna transportna vozila koja finska "Patrija" proizvodi za potrebe slovenačke vojske. Ugovor, vrijedan 263 miliona eura, predviđa da "Patrija" izradi 135 vozila za Slovence, a ta firma odabrala je "Gorenje" za proizvodnju određenih dijelova, sastavljanje i održavanje vozila.

U govoru na svečanom otvaranju, predsjednik uprave "Gorenja" Franjo Bobinac izjavio je da će proizvodnja dijelova za "Patrijina" vozila biti započeta u novembru i da će slovenačka firma, koja ove godine očekuje prihode od 1,2 milijarde eura, odvojiti trećinu proizvodnih kapaciteta nove fabrike za proizvodnju dijelova za oklopna vozila.

http://www.dnevniavaz.ba/biznis/vijesti-iz-biznisa/-gorenje-otvorilo-novu-tvornicu-industrijske-opreme

[MBM]

Hvala za novico!:)

[hercegovac_nin0]

sta je veca firma Mercator,Tus ili Merkur?

[MBM]

sta je veca firma Mercator,Tus ili Merkur?

1.Mercator (Ljubljana)
2.Merkur (Kranj)
3.Tuš (Celje)

:)

[Verso]

Najbogatejši pa Mirko Tuš. :lol:

[LJ-city]

Hladen tuš te zadane ko zveš kok ma dnarja Tuš:lol:

[edolen1]

No temu pa res lahko rečemo, da mu je uspelo na lastno pest, kar ne velja za premnoge bogataše dandanes.. :)

[LoKeY]

"Da, da Cele je zeleno mesto.. Mamo Tuš na vsakem vogalu." :D

[Ljubljana City]

No, no, koliko Tuševega denarja je res njegovega, bi se dalo še razpravljat. :)

[MBM]

No, no, koliko Tuševega denarja je res njegovega, bi se dalo še razpravljat. :)

Kljub temu, da je za slovenske razmere svinnnnsssskko bogat, mu privoščim. Z uspešnim poslovanjem zagotavlja tisoče delovnih mest neposredno, in posredno. (čeprav daje baje delavkam min. plače (538€) ):cheers:

[yugoboy]

I'm not sure if this project has been posted up yet, but these are two pictures I took this past July in Portoroz of the reconstruction of the Grand Hotel Palace

http://img.photobucket.com/albums/v231/yugoboy/P1040145.jpg

http://img.photobucket.com/albums/v231/yugoboy/P1040143.jpg

[LoKeY]

They weren't. Great pics :okay: I have tons of them from various stages and the model as well, but i am either too busy or too lazy to do anything :D Anyway, from what I've heard from friends in Portorož, the new part is already completely booked for new years eve.

[edolen1]

It's gonna be open for New Year's Eve? I thought they were gonna open it in 2008..

[LoKeY]

Iono, apparently they heard it on Turistica or so. Miha told me, ask him..

[hercegovac_nin0]

HT PONUDIO NAJMANJE ZA TELEKOM SLOVENIJE

Neobavezujuće ponude za sudjelovanje u privatizaciji 49,13 postotnog udjela u Telekomu Slovenije predalo je 12 poduzeća. Njih sedam je pozvano do 18. prosinca poslati obvezujuće ponude , među kojima su ...

... i Hrvatske telekomunikacije.

Kako prenose iz Finance.si, od svih kvalificiranih ponuditelja HT je u prvom krugu, kao i Magyar Telekom, ponudio najnižu cijenu. Zadnjih sedam koje je komisija za prodaju Telekoma Slovenije ostavila kao potencijalne vlasnike su Magyar Telekom, Hrvatske telekomunikacije, arapski Oger Telekom, islandski Skipti, konzorcij Bain Capital & Axos Capital, CEP III/Carlyle i i australska Macquarie bank.

Slovenija ima pravo ne prihvatiti niti jednu od ponuda, najveća je iznosila 400 do 450 eura, a ponudio ju je Macquarie Bank, Oger Telekom nudi oko 400 eura, Skipti 350 eura, a Magyar Telekom i Hrvatski Telekom nude najmanje, 317 eura. Dubinsko snimanje poduzeća traje do 2 .studenog, a zadnje obvezujuće ponude moraju biti na stolu do 18. prosinca. Deutche Telekom će imati priliku dati samo jednu ponudu iz razloga što je vlasnik Magyar Telekoma i Hrvatskih telekomunikacija.

Magyar telekom vlasnik je crnogorskog Telekoma i makedonskog MakTela, a drži 44,5 posto Madžarskog tržišta. Profit u 2006. godini bio je 2,68 milijardi eura. Mađari su prisutni na tržištu Rumunjske, Bugarske i Ukraine. Prihod Hrvatskog telekoma je u 2006. godini je iznosio 1,18 eura. Oger Telekom je prisutan u Saudijskoj Arabiji, Jordanu, Libanonu, Turskoj i Južnoafričkoj republici, a prihod u 2006. godini iznosio je 4 milijarde eura.

Skripti je islandski nacionalni operater s prošlogodišnjim prihodom od 300 milijuna eura. Bain Capital & Axos Capital je Englesko-njemački konzorcij koncentriran na ulaganja u telekomunikacije i informacijsku tehnologiju. CEP III/Carlyle je američko poduzeće čija je vrijednost 53 milijarde eura, a koncentracija mu je na energetiku, telekomunikacije i informacijsku tehnologiju. Macquarie bank trguje samo na australskoj burzi, a prošlogodišnji prihod iznosio je 3 milijarde eura.

http://www.biznis.ba/index.php?option=com_content&task=view&id=18237&Itemid=59

[hercegovac_nin0]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

SLOVENIJA: PIVOVARNA LAŠKO U PRVIH DEVET MJESECI OSTVARILA 14,8 MILIONA EURA ČISTE DOBITI

Pivovarna Laško je prema nerevidiranim podacima u prvih devet mjeseci ove godine ostvarila 14,8 miliona eura čiste dobiti, što je za 116 odsto više nego u istom periodu prošle godine. Čisti prihodi od prodaje ...

... su se za devet mjeseci povećali za 6,5 odsto na 66,8 miliona eura, tako da je kompanija u prvih devet mjeseci dostigla skoro 80 odsto planiranih čistih prihoda i 98 odsto planirane dobiti, javio je dopsinik Agencije ONASA pozivajući se na podatke s web stranice Pivovarne Laško.
Grupa Pivovarna Laško, koja osim matične kompanije uključuje još osam preduzeća, za devet mjeseci je ostvarila 224 miliona eura čistog prihoda od prodaje, što je za 6,8 odsto više nego u istom periodu prošle godine, a čista dobit je jednaka čistoj dobiti matičnog preduzeća.
U prvih devet mjeseci ove godine grupa Pivovarna Laško ostvarila je i 57,7 miliona eura novčanog toka iz poslovanja, što je za petinu više nego u prvih devet mjeseci prošle godine.
Matična kompanija je za devet mjeseci prodala 887.271 hektolitara pića, od čega 95,7 odsto piva i 4,3 odsto vode.
U segmentu piva prodaja je bila za više od jedan odsto slabija nego u istom periodu prošle godine, dok je prodaja vode ostala na prošlogodišnjem devetomjesečnom nivou.
Grupa Pivovarna Laško je isto tako prodala najviše piva 42 odsto, a na drugom mjestu je prodaja mineralne vode, izvorske vode i vode sa različitim okusima.
Ostala pića u strukturi prodaje učestvuju sa dva odsto.

http://www.biznis.ba/index.php?option=com_content&task=view&id=18266&Itemid=59

[MBM]

Hvala za novice Nino:):cheers::cheers:

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
In 3 month population increase by 5900 persons


Visoka rast prebivalstva, se zaradi imigracij nadajuje! :)

POPULATION (June 2007): 2.019.406

vir: stat.si



Sredi leta 2007 je v Sloveniji živelo 2.019.406 prebivalcev, 1.024.281 žensk in 995.125 moških.

Število prebivalcev Slovenije se je v drugem četrtletju leta 2007 povečalo za 5.809 oseb ali za 0,3 %. Med temi je bilo 5.683 ali 97,8 % tujcev s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji, kar pomeni, da se je število državljanov Republike Slovenije, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, povečalo za 126 oseb.

Najbolj naraslo število tujcev z začasnim prebivališčem v Sloveniji

V drugem četrtletju leta 2007 se je povečalo število oseb v vseh prebivalstvenih skupinah. Najbolj, za dobro petino (21,5 %), je naraslo število tujcev s prijavljenim začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Njihovo število je naraslo predvsem zaradi povečanja števila moških, in sicer za 5.077, medtem ko je število žensk v tej prebivalstveni skupini naraslo za 360. Konec junija 2007 je bilo tako med 30.721 tujci s prijavljenim začasnim prebivališčem v Sloveniji 24.699 moških in 6.022 žensk.

Med prebivalci Slovenije 3,1 % tujcev, od tega skoraj tri četrtine moških

Konec junija 2007 je bilo med prebivalstvom Slovenije 62.722 ali 3,1 % tujcev oz. tujk s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji. Med njimi so prevladovali moški (74,0 %). Od sredine leta 2006 je med tujci število moških naraslo za 8.287, število žensk pa za 1.166.

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

INFLATION IN OCTOBER 0,7%, ANNUAL AT 5,1%


Obviously we have to thank to EURO that we live even worse:bash:

Source: stat.si



In October 2007 monthly inflation at 0.7%, annual inflation at 5.1%.

In October 2007 consumer prices up by 0.7%
In contrast to October last year, when deflation was recorded (-0.8%), in October this year a considerable inflation was observed. Consumer prices grew on average by 0.7% over September 2007. In the first ten months of this year consumer prices were 4.2% higher (in the same period last year they increased only by 2%).

In October 2007 goods prices were on average 1.3% higher while the prices of services were on average 0.7% lower. Among goods, the prices of semi-durable goods grew by 3.1%, the prices of non-durable goods by 1.1% and the prices of durable goods by 0.2%. As a month before, service prices went down, on average by 0.7%, especially the prices of package holidays (this time by 8%).

Higher prices of milk, cheese and eggs, meat, and clothing and footwear
In October higher prices were recorded in the following groups: clothing and footwear (by 4.4%), food and non-alcoholic beverages (by 2.2%), housing, water, electricity, gas and other (by 1%), furnishing, household equipment and maintenance, and education (by 0.7%), restaurants and hotels (by 0.4%), miscellaneous goods and services (by 0.3%), and alcoholic beverages and tobacco, and health (by 0.1%).

Similarly to September, in October higher prices of clothing and footwear (by 4.4%) were observed as a result of the transition to the autumn-winter lines in stores. Clothing prices went up by 5.4% and footwear prices by 2.5%.

In accordance with predicted rises in food prices, in October prices in the group food and non-alcoholic beverages increased considerably; food was 2.5% more expensive while non-alcoholic beverages became 0.2% cheaper. The highest rises in this group were recorded in milk, cheese and eggs (on average by 9.8%), oils and fats (by 6.2%), meat (by 2.6%) and vegetables (by 1.9%). The prices of bread and cereals went up again (but this time only by 0.7%). On average fruit prices and fish prices dropped the most (by 2% and 0.9%, respectively). Among non-alcoholic beverages, coffee, tea and cocoa prices went down by 0.6% and the prices of mineral waters, soft drinks and juices by 0.1%.

Higher prices in the group housing, water, electricity, gas and other were caused by higher prices of electricity, gas and other fuels (on average by 1.6%), maintenance and repair of dwelling (by 0.6%) and municipal and other services (by 0.3%). On the other hand, rents remained the same as a month before. In the subgroup electricity, gas and other fuels the prices of solid fuels went up by 6.5%, of heat energy by 2.3%, of gas by 2% and of liquid fuels by 1.9%, while electricity prices did not change.

Prices in the group furnishing, household equipment and maintenance increased due to higher prices of glassware, tableware and household utensils (by 2.7%), goods and services for routine household maintenance (by 1.1%) and furniture and furnishing (by 0.8%). In this group the prices of household textiles decreased by 0.3%.

Higher prices in the group education were the result of more expensive education not definable by level (by 2%) and more expensive tertiary education (by 0.6%), while prices in pre-primary education did not change.

Some other rises in October: personal effects (by 1.3%), hospital services (by 1.2%), catering services (by 0.7%), insurance and financial services (by 0.4%) and alcoholic beverages (by 0.2%).

Higher prices of clothing and footwear pushed the inflation rate up by 0.4 of a percentage point, while higher prices of milk, cheese and eggs added 0.3 of a percentage point and higher prices of meat, electricity, gas and other fuels, rises in the group furnishing, household equipment and maintenance and other rises in October added 0.1 of a percentage point each.

Lower prices of package holidays and fuels
In October lower prices were recorded in three groups: recreation and culture (by 2.2%), transport (by 0.4%) and communication (by 0.1%).

As a month before, in the group recreation and culture the prices of package holidays dropped the most (by 8%). The prices of audio-visual, photographic and information processing equipment also went down (by 0.9%). On the other hand, the following prices went up: other recreational items and equipment by 1.2%, newspapers, books and stationery by 0.5% and recreational and cultural services by 0.2%.

In the group transport the prices of motorcycles and bicycles dropped the most (by 1.7%), followed by fuels and lubricants (by 1.4%). In this group the prices of passenger transport by air went up by 0.6%, spare parts and accessories by 0.4% and maintenance and repair of vehicles by 0.2%.

Lower prices in the group communication were the result of lower prices of telephone (by 0.1%), while postal services remained as expensive as a month ago. In the subgroup telephone, telephone services were 0.1% cheaper while the prices of telephone and other equipment did not change.

Some other drops in October: other medical products and therapeutic appliances (by 0.9%), accommodation services (by 0.4%) and out-patient services (by 0.3%).

Lower prices of package holidays pushed the inflation rate down by 0.3 of a percentage point and lower fuel prices by 0.1 of a percentage point.

Annual inflation much higher – at 5.1%
In contrast to October last year, in October this year a high inflation was observed, which led to a considerable rise at the annual level. The annual inflation rate jumped to 5.1%, which is much more than in the same period last year, when in was only 1.5%, the lowest so far. The high monthly inflation also had a negative impact on the 12-month average price growth, which rose to 3.1% (last month it was 2.8% and in the same period last year it was 2.4%).

In one year prices increased the most in these groups: food and non-alcoholic beverages (by 13.3%), restaurants and hotels (by 7.9%), housing, water, electricity, gas and other (by 6.7%), alcoholic beverages and tobacco (by 6.5%), recreation and culture (by 4.9%) and education, and furnishing, household equipment and maintenance (by 3.6%). On the other hand, goods and services in the group communication were on average 0.7% cheaper than a year before.

Compared to October 2006, services were on average 5.1% more expensive and goods 4.9%. Among goods, in one year the prices of non-durable goods grew by 7.8% and the prices of semi-durable goods by 2.4%, while the prices of durable goods fell by 1.7%.

Harmonised indices of consumer prices
Measured with the harmonised index of consumer prices, prices in October went up by 0.7%. Compared to a month before, the annual price growth increased to 5.1% (in the same period last year it was 1.6%), while the 12-month average price growth increased to 3.2% (in the previous month it was 3% and in the same period last year 2.5%).

In October 2007 goods prices went up by 1.3% while the prices of services went down by 0.3%. As regards goods, the prices of semi-durable goods grew by 3.4%, of non-durable goods by 1.1% and of durable goods by 0.3%. Compared to October 2006, service prices went up by 5.2% and goods prices by 5.1%.

The highest monthly rise was observed in these groups: clothing and footwear (by 5%), food and non-alcoholic beverages (by 2.3%), housing, water, electricity and other (by 1.1%), furnishing, household equipment and maintenance (by 0.9%), education (by 0.7%), restaurants and hotels (by 0.5%), miscellaneous goods and services (by 0.2%) and health, and alcoholic beverages and tobacco (by 0.1%). Prices fell in these groups: recreation and culture (by 1.6%), transport (by 0.5%) and communication (by 0.1%).

Measured with the harmonised index of consumer prices, in September 2007 the annual inflation rate in the 13 EMU countries was 2.1% (in August it was 1.7%), while in the EU-27 it was 2.2% (in August it was 1.9%). The highest annual inflation rate was recorded in Latvia (11.5%) and the lowest in Malta (0.9%), while in Slovenia it stood at 3.6%.

[antenor]

darn, but hey as long as the government says its all dandy:cheers::|

[MBM]

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Unemployment in September at 4,7%

Bad news:bash: Unemployment is even lower. That is one of the main reasons for sky-rocketing inflation (5,1%) (more people have more money- more demand-higher prices)

Source: Eurostat
http://www4.slikomat.com/07/1103/r87-nezaposlenost.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/1899441.htm)

[archy_]

ti bom dal " bad news"....prav super novica :)
sicer pa ne misli da če delaš da imaš nujno tudi denar....glede na to da plače še vedno niso na nivoju...cene viša evro-in ne vem zakaj trgovci toliko stremijo k temu da delajo evropske cene-če bi ostale iste kot prej, bi prišli še sosedje kupovat k nam in s tem bi trgovci imeli večji zaslužek!!...:bash: :nuts:
:cheers:

[MBM]

ti bom dal " bad news"....prav super novica :)
sicer pa ne misli da če delaš da imaš nujno tudi denar....glede na to da plače še vedno niso na nivoju...cene viša evro-in ne vem zakaj trgovci toliko stremijo k temu da delajo evropske cene-če bi ostale iste kot prej, bi prišli še sosedje kupovat k nam in s tem bi trgovci imeli večji zaslužek!!...:bash: :nuts:
:cheers:

Pol pa gledamo, kolko Mercatorjev se odpira po Hrvaški, Bosni, Srbiji:lol: Le na račun koga?:nuts::nuts:

Moram pa rečt, da vladi zamerim, da ni obdavčla trgovske pribitke (marže):bash:

[edolen1]

No, če bi obdavčila marže potem bi morali pričakovati, da bi trgovci marže krepko zvišali že spet..

[E.L. SLOVENIA]

Hja potem bi bilo potrebno-večje marže, višja obdavčitev.

[edolen1]

Pol ne bi bili zanimivi za nove trgovce, ki bi prihajali v Slovenijo in bi že tako omejena konkurenca v Sloveniji se še omejila.. Rabimo vsaj še kakega močnega trgovca po celotnem območju Slovenije, da bi se stanje vsaj nekoliko normaliziralo..

[MBM]

Pol ne bi bili zanimivi za nove trgovce, ki bi prihajali v Slovenijo in bi že tako omejena konkurenca v Sloveniji se še omejila.. Rabimo vsaj še kakega močnega trgovca po celotnem območju Slovenije, da bi se stanje vsaj nekoliko normaliziralo..

Le delno se strinjam:lol: Če bi obdavčli pribitke na recimo 20 osnovnih življenskih potrebščin, to nebi imelo pretiranga vpliva na trgovino, saj le te prodajajo tudi po 50.000+ izdelkov.
Poleg tega je Slovenija precej atraktiven trg, saj je kupna moč glede na večino sveta izjemno visoka.
Sicer pa je treba priznat, da kljub temu, da ni kakšnih davkov na pribitke, ni na našem trgu praktično nobene konkurenčne trgovske verige, ki bi bila izven kroga Tuš-Mercator-Spar-Hofer. Žal, to so pa slabosti male države :cheers::cheers::cheers:

[edolen1]

No, Hofer ne spada točno v tisto združenje, ker je diskont.. Ampak ja v bistvu res, a ne.. Bi rabili še kako Billo vsaj.. :)

[MBM]

No, Hofer ne spada točno v tisto združenje, ker je diskont.. Ampak ja v bistvu res, a ne.. Bi rabili še kako Billo vsaj.. :)

Maš prav:) Al pa recimo, kako drugo trgovsko verigo. Recimo Sainsburry (al kak so že one simpatične trgovine po Londonu:cheers: )
Al pa kako podjetje is tretjega sveta, recimo Walmart :lol:

V glavnem nepovezano s Sparom, Tušem, Mercatorjem:cheers:

[edolen1]

Sainsbury's, ja, hehe..

[Marvin(SLO)]

Kaj Ikea se še zanima za trgovine v Sloveniji?

[Ljubljana City]

Kaj Ikea se še zanima za trgovine v Sloveniji?

Kolikor vem, jo bomo dobili v dveh letih v Ljubljani.

[LoKeY]

O hvala bogu, kr v avstrijo se je muka vozit za en bogi stol.. sam kaj k drgje ne dobiš tazga :lol:

[archy_]

Maš prav:) Al pa recimo, kako drugo trgovsko verigo. Recimo Sainsburry (al kak so že one simpatične trgovine po Londonu:cheers: )
Al pa kako podjetje is tretjega sveta, recimo Walmart :lol:

V glavnem nepovezano s Sparom, Tušem, Mercatorjem:cheers:

TESCO je zakon! :)

[LoKeY]

Kje si pa TESCO dobil :D Harrods.. Manj kot to se sploh ne pogovarjamo ! :lol: Če so se že enkrat zanimali za Ljubljano, se pa lah spet hehe. Js si hočm kupit slona ! :D
No sam ne vem če bi to glih kaj spremenilo glede cen, pač porazdelili bi se potrošniki okoli, večina starejšega prebivalstva tko al tko hodi v najbližjo trgovino, pa nj bo štruca 2€ al pa 5€, sam da če je 5€ bl godrnjajo.. :D no to je blo mal potencirano hehe

[antenor]

^^sm bil tam in lahko potrdim da nimajo slona:D.. heh ampak js osebno bi pa rad videl predvsem manjše trgovce in trgovinice, teh mega giga je itak dost leclerc, mercator, tuš, špar sej a v tujini jih je teh velikih kaj dost več??..

[LoKeY]

Sj vem.. kam ga pa stlačijo poleg vseh kipov Dodiju pa Diani :lol: Neka fora je, da ti Harrods lahko priskrbi vse kr si zaželiš, tko da ti zrihtajo tut slona če čš baje.. Seveda se plača tok da ne govorimo :D

Ja majhne trgovinice po centru pa tko so ble zakon, je blo vsaj dejansko kaj življenja po mestu.. Mogoče bi pa zdj, ko to ne laufa več mogli naredit kake specifične.. Ni lahka ta zadeva

[edolen1]

V bistvu Harrods v Kresiji je še aktualen in je dejansko del novega natečaja za območje ljubljanskih tržnic.. :)

[LoKeY]

Oooo ja super... Če že kje, pol more definitivno bit v kaki classy stavbi kot je kresija :happy:

[zia the cashew]

pa sj men se zdi da se (govorim za lj) vrača v centr življenje....mislm zadne cajte se je povečal število specializiranih trgovin svoje nardi pa tut kafič op kafiču na nabrežju....tko da s tem sm kr zadovoln....edin kulturni program bi se mogoče lahko mau izpopounu kkšna nova kul galerija u stari lj pa take (npr mestna galerija I je zakon :))

[Verso]

Neka fora je, da ti Harrods lahko priskrbi vse kr si zaželiš, tko da ti zrihtajo tut slona če čš baje..

Ja, to sem tud js bral, da ti lohk slona prpelejo. :D

[edolen1]

pa sj men se zdi da se (govorim za lj) vrača v centr življenje....mislm zadne cajte se je povečal število specializiranih trgovin svoje nardi pa tut kafič op kafiču na nabrežju....tko da s tem sm kr zadovoln....edin kulturni program bi se mogoče lahko mau izpopounu kkšna nova kul galerija u stari lj pa take (npr mestna galerija I je zakon :))

Upam, da bo izgradnja take reči kot je Kolizej s svojo dvorano spodbudila še večjo rast kulturnega turizma v Ljubljani pa da bo na splošno povzročilo razcvet tudi komercialne plati visoke umetnosti, namreč tudi ta je pomembna..

[E.L. SLOVENIA]

Zato pa je v Ljubljani že čas, da se začne z obnovo drame, sploh je tisti del Slovenske ceste prava sramota.

[edolen1]

Obnova Drame se začne po obnovi Opere..

[antenor]

Sj vem.. kam ga pa stlačijo poleg vseh kipov Dodiju pa Diani :lol: Neka fora je, da ti Harrods lahko priskrbi vse kr si zaželiš, tko da ti zrihtajo tut slona če čš baje.. Seveda se plača tok da ne govorimo :D

vem ja:D..

[QUOTE=edolen1;16276523]V bistvu Harrods v Kresiji je še aktualen in je dejansko del novega natečaja za območje ljubljanskih tržnic.. :)

O supr:cheers:.. btw kaj bo pa z Merkurjem na prešercu?

[edolen1]

Ekskluzivno: Render novega Palacea:

http://www.gh-holding.si/uploads/ustanovitelji/pavilijon_221_2e_m.jpg

[LoKeY]

ja to je pa že kr star .. sam lepo da bo mel paviljončič :)

[LoKeY]

evo vam modelčič, zdj k si me spomnu...

Front:

http://img218.imageshack.us/img218/9475/palace2wc1.jpg


Back:

http://img218.imageshack.us/img218/7084/palace1xf4.jpg


New part:

http://img218.imageshack.us/img218/7007/palace3po2.jpg

[edolen1]

Zgleda v redu!

[LoKeY]

Ja pa neke fensi trgovine nj bi ble not v pritličju.. Kdaj je zj že točen rok za otvoritev?

[edolen1]

Ne vem, enkrat v 2008..

Renderji bodočih investicij v slovenski turizem:

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/LIVADE-pomanjs.jpg
Vodni center Livade, Izola

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/POHORJE-pomanjs_01.jpg
Grand hotel Panorama, Pohorje

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/KOLPA-pomanjs.jpg
Wellness ob Kolpi, Božakovo pri Metliki

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/tERME_GAJA-pomanjs.jpg
Terme Gaja - Spa Resort Janežovci, Destrnik

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/tERME_SG-pomanjs.jpg
Termalni center, Slovenj Gradec

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/Ribnica_apartmaji-pomanjs.jpg
Apartmajsko naselje, Ribniško Pohorje

:)

[Ljubljana City]

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/LIVADE-pomanjs.jpg

Kdaj to? :)

[antenor]

o lepo:cheers:

[centrum123]

Če smo že pri turizmu: stara zadeva, in zato nevem če je že bilo objavljeno (sorry)

Terme Ptuj odprle štirizvezdični Grand Hotel Primus natisni

http://www.sava.si/primus-3/images/D2X_0004.jpg

PRIMUSPtuj, 28. september 2007 - Terme Ptuj, d.o.o., ki delujejo v okviru blagovne znamke Panonske terme, so danes po letu dni od pričetka gradnje odprle vrata novega štirizvezdičnega Grand Hotela Primus, ki bo predstavljal pomemben prispevek k dopolnitvi dosedanje vrzeli na področju pomanjkanja namestitvenih kapacitet in turistične ponudbe v Spodnjem Podravju.
Okrog 20 milijonov evrov vreden hotel je letošnja največja naložba v Poslovni skupini Sava in v slovenskem turizmu. Dobra 2 milijona evrov je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Naložbo je vodilo investicijsko podjetje SAVA IP, d.o.o., na čelu z direktorjem Jožetom Kavčičem, ob tesnem sodelovanju z vodstvom družbe Terme Ptuj, d.o.o.

http://www.sava.si/primus-3/images/D2X_0036.jpg

Grand Hotel Primus so slavnostno odprli mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj, Janez Bohorič, predsednik uprave Sava, d.d., mag. Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, d.o.o., in Marjan Maček, direktor za finance, Terme 3000, d.d.

http://www.sava.si/primus-3/images/D2X_0057.jpg

Hotel, ki je dobil ime po Marcusu Antoniusu Primusu, vplivnem rimskem generalu, vladarju Rima ter mojstru retorike, se razprostira na skupno 13.493 kvadratnih metrih in ima 250 ležišč, od tega so trije luksuzni predsedniški apartmaji, ki imajo na razpolago vsak svoj jacuzzi in savno. Gostom je na voljo najsodobnejši Valens Augusta wellness center, ki ga sestavljajo trije skopi: najsodobnejši center dobrega počutja Imperium, ki se razprostira na 700 kvadratnih metrih, bo v rimskem duhu s specializiranimi programi za nego obraza in telesa ter s sprostitvenimi kopeli in preventivnimi terapijami ter bogato izbiro masaž poskrbel za popolno sprostitev. Sledi sklop termalne kopeli in savne Flavia, kjer lahko gostje izbirajo med različnimi svetovno znanimi programi savn. Že sicer bogato bazensko ponudbo Term Ptuj dopolnjuje hotel s sklopom bazenov Vespasianus, ki vsebuje kombinirani notranje-zunanji bazen, otroški bazen in dva whirlpool bazena.
S ponudbo kongresnega oz. poslovnega turizma Grand Hotel Primus zapolnjuje vrzel v siceršnji nezadostni ponudbi tovrstnih storitev na širšem območju Ptuja in Spodnjega Podravja. V hotelu je na voljo več dvoran, namenjenih najrazličnejšim poslovnim srečanjem, vsi prostori pa so opremljeni z najmodernejšo multimedijsko tehnologijo.
Hotelska ponudba je prilagojena tudi golfistom, saj se le 300 metrov od novega hotela razprostira golf igrišče z 18 igralnimi polji, do koder iz hotela vodijo urejene poti.
Za bogato kulturno dogajanje bo v okviru hotela skrbel Klub Gemina XIII, ki bo na voljo hotelskim gostom kot tudi zunanjim obiskovalcem, starim nad 21. let. Gostje bodo lahko uživali v piano večerih, zimzelenih melodijah, popevkah, jazz-u, disko glasbi 80-ih in v večerih plesne glasbe.

http://www.sava.si/primus-3/images/D2X_0072.jpg

Ob odprtju hotela je Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, d.o.o., povedal: »S prepletanjem rimske dediščine in vrhunske hotelske ponudbe nudi Grand Hotel Primus celovito turistično-wellness ponudbo, ki jo do sedaj še ni bilo v Sloveniji. Terme Ptuj z današnjim dnem postajajo še močnejši ponudnik turističnih storitev.«
»Z intenzivnimi vlaganji v obnovo obstoječih in izgradnjo novih zmogljivosti smo v dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava v preteklih letih uspeli zagotoviti kritično maso turističnih kapacitet, ki nam danes omogoča konkurenčen nastop na trgu. Pri tem zavestno in načrtno gradimo na bogati tradiciji destinacij, na katerih delujemo, ter z znanjem, izkušnjami in srčnostjo naših zaposlenih razvijamo edinstvene turistične produkte,« je povedal mag. Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava.


Za Mestno občino Ptuj pomeni odprtje hotela veliko turistično, kulturno in poslovno pridobitev, za potrebe hotela pa so Terme Ptuj zaposlile tudi 50 novih sodelavcev. »Turizem že od nekdaj predstavlja pomembno panogo v razvoju Ptuja, z Grand Hotelom Primus pa bo mesto postalo pomemben turistični ponudnik,« je poudaril dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuja.

»V lanskem letu smo zgradili petzvezdični hotel Livada Prestige, ki je eden najkakovostnejših zdraviliških hotelov v tem delu Evrope. Letos pa se mu je pridružil dolgo pričakovani Grand Hotel Primus, ki bo nadaljeval zgodbo edinstvenosti Panonskih term
s pridihom rimskega časa izpred 2000 let,« je poudaril Marjan Maček, direktor za finance, Terme 3000, d.d.


Janez Bohorič, predsednik uprave Sava, d.d., je ob tej priložnosti povedal: »Odprtje Grand Hotel Primus uspešno potrjuje strateško razvojno usmeritev Poslovne skupine Sava na področju turizma, ki vodi h krepitvi vodilnega ponudnika turističnih storitev Sloveniji. Razvojna vizija Savine dejavnosti Turizem je širiti svojo dejavnost na sosednje trge ter zagotavljati vrhunske hotelske, gostinske, golfske in druge turistične storitve v turizmu najvišjega evropskega razreda. Čeprav celotna vrednost Savinih naložb v turistične dejavnosti od vstopa v to panogo pa do danes znaša približno 175 mio evrov, bomo z vlaganji nadaljevali tudi v prihodnje. In ne samo z vlaganji v infrastrukturo, temveč predvsem z vlaganji v znanje, kajti le to edino omogoča inovativne proizvode in uspešne zgodbe, kot je zgodba dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava in kot bo zagotovo tudi zgodba Grand Hotela Primus.«

»Kot predstavnik Ministrstva za gospodarstvo se zavedam, da je za razcvet turizma potrebno veliko več kot le slavna zgodovina. Potrebujemo pridne roke in bistro glavo. V Termah Ptuj to zagotovo imajo. Spretno so znali pridobiti sredstva v višini dveh milijonov evrov, ki smo jih s pomočjo Evropskih strukturnih skladov na Ministrstvu za gospodarstvo v okviru razpisa za Spodbujanje razvoja turističnih destinacij namenili vlaganju v turistično infrastrukturo. In ni samo uspeh pridobiti sredstva, temveč je uspeh pametno jih porabiti, in Termam Ptuj je to zagotovo uspelo. S tem, ko ustvarimo takšen turistični produkt, kot je Grand Hotel Primus, ki bo s svojo ponudbo in vsebino zagotovo pritegnil turiste od vsepovsod, lahko zgodovino naših krajev ohranimo in z njo pritegnemo, saj predstavlja našo konkurenčno prednost,« je povedal mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo.


Inovativen trženjski pristop Grand Hotela Primus bo temeljil na kulturno-zgodovinskem in kulinaričnem aspektu ter na wellness in poslovno-seminarskem turizmu. Ob edinstveni ponudbi in visoki kakovosti storitev bosta k konkurenčnim prednostim Grand Hotela Primus prispevali tudi ugodna geografska lega in prometna dostopnost. Poleg domačega so ciljni trgi novega hotela še trgi tujih držav, predvsem Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške. S prihodom nizko cenovnega letalskega prevoznika Ryanair na Letališče Maribor bo eden izmed pomembnejših trgov Panonskih term tudi Velika Britanija.


http://www.sava.si/index2.php?option=com_content&task=view&id=194&Itemid=4&pop=1
http://www.sava.si/primus-3/

[Stpavel]

Če smo že pri projektih v turizem - te predstavitve si je vredno ogledat
vir: http://en.investment-conference.si/presentations/

http://en.investment-conference.si/data/upload/Projects_Invest_in_Slovene_Tourism_IC__Mr_Vesenjak.ppt
http://en.investment-conference.si/data/upload/MAYORS_ACADEMY_Tourism.ppt
http://en.investment-conference.si/data/upload/Roman_spa_and_timion_presentation.ppt

[MBM]

Res bolano dobri projekti.

Najbolj me veselijo terme pri Slovenj Gradcu, ker ma moja oma tam 80.000 m2 zemljišča, kar pomeni, da bo lep dnar iztržla:lol::lol::lol::cheers::cheers::cheers::cheers:

[edolen1]

No, mislim, da je čas za nov thread.. :)