[SLOVENIJA/SLOVENIA] - Gospodarstvo & razvoj ARHIV/Economy & Development ARCHIVE [Archive]

Ljubljana City

September 29th, 2006, 04:02 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Krpan from Ravne for Portugal?

Portugalci naročili ravenskega Krpana?

Ljubljana - Osemkolesnega oklepnika krpana, ki ga slovenska vojska noče, je ravenska Sistemska tehnika prodala eni od zahodnoevropskih držav. Kot pišejo Finance, bodo Korošci na zahodu dobili manj, kot so izgubili v Sloveniji, kjer jim je dobavo vozil izmaknila finska Patria.

Po boleči izgubi 63 milijard tolarjev (263 milijonov evrov) vrednega vojaškega posla v Sloveniji se je Sistemska tehnika (ST) z Raven odločno lotila prodaje svojih osemkolesnih oklepnikov v drugih članicah zveze Nato.

"To bo prvi krpan, prodan v tujino. To vozilo bo v celoti, z oborožitvijo vred, razvito pri nas. Vrednost posla pa bo manjša kot v Sloveniji,” je za Finance povedal šef ST Jože Studenčnik. Katera država je kupila krpana, Studenčnik ni želel razkriti, povedal je le, da gre za evropsko članico Nata. Po informacijah Financ pa so naročniki Portugalci, ki so se pred časom navduševali nad slovenskimi rešitvami pri šestkolesnem valuku.

Največji lastnik Sistemske tehnike je ljubljanski Viator & Vektor (V & V), ki ga vodi Zdenko Pavček. Finski tekmec Patria, ki ga v Sloveniji zastopa trzinski Rotis, se je v Sloveniji po zmagi na razpisu povezal v konzorcij z Gorenjem, ki ga vodi Franjo Bobinac, pišejo Finance. Pogajanja konzorcija z obrambnim ministrstvom bodo po napovedih končana novembra. Korošci pa Gorenju očitajo, da v tem poslu nima kaj iskati, ker nima znanja in ker je kršil razpisna pravila s tem, da ni bil v razpisu od začetka posla.

http://www.delo.si/images/iman/krpan_oklepnik_sv.jpg
Krpan na Portugalsko?

:cheers:

Verso

September 29th, 2006, 04:35 PM

^ Would be better if Finland ordered them. :lol:

edolen1

September 29th, 2006, 05:23 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

UMAR raises GDP growth and inflation estimate

Šušteršič: Ključna mednarodno okolje in učinki davčne reforme

Ljubljana - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj napovedal višjo gospodarsko rast in višjo inflacijo. "Napovedi temeljijo na ugodnih vplivih mednarodnega okolja in učinkih napovedane davčne reforme v Sloveniji, napoved pa je ena najbolj zanimivih v zadnjih letih," je dejal direktor UMAR Janez Šušteršič.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406092914580867-1.jpg

Gospodarska rast bo letos po napovedih znašala 4,7 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več, kot je UMAR napovedal spomladi. V letu 2007 se bo gospodarska rast po pričakovanjih umirila na 4,3 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več, kot je urad predvidel v spomladanski napovedi.

Po letu 2008 pričakujejo pozitiven učinek na investicije

Na zvišanje napovedi za letošnjo gospodarsko rast v Sloveniji so vplivali višji izvoz proizvodov zaradi ugodnih gibanj na izvoznih trgih in večje naložbe, je orisal. Zaradi učinkov davčne reforme se za leto 2007 pričakuje zvišanje rasti zasebne potrošnje zaradi znižanja dohodnine (za 300 milijard tolarjev oz. 0,3 odstotne točke) na 3,6 odstotka. Po letu 2008 je zaradi sprememb davčne zakonodaje za pravne osebe pričakovati še pozitiven učinek na investicije.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406092914580867-2.jpg

Letošnja povprečna inflacija naj bi bila 2,7 odstotka

Povprečna letna inflacija naj bi letos in prihodnje leto znašala 2,7 odstotka in bo spomladansko napoved za obe leti presegla za 0,6 odstotne točke. Zvišanje napovedi inflacije za letos je po Šušteršičevih besedah posledica predvsem visokih cen nafte, glavni razlog za višjo napoved v letu 2007 pa je predvideno povišanje trošarin.

Prehod na evro povzroča tveganje

Pri gibanju prostih cen urad ne pričakuje odstopanj od pomladanske napovedi, Šušteršič pa je ponovil, da tveganja za zvišanje cen prihodnje leto ostajajo enaka kot spomladi. "Tveganja sta zaokroževanje od prehodu na evro in liberalizacija trga z električno energijo za gospodinjstva," je izpostavil.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406092914580867-3.jpg

Davčna reforma naj bi prinesla tudi fleksibilnejše oblike dela

Davčna reforma bo po njegovih vplivala na trg dela, povečanje realnih dohodkov pa se bo odrazilo na večji aktivnosti ljudi in fleksibilnejših oblikah dela. Urad pričakuje, da bo v tem in prihodnjem letu zaposlenost višja predvsem zaradi ugodne konjunkture. Ob tem napoveduje tudi hitrejše zniževanje stopnje registrirane brezposelnosti. Po pričakovanjih bo rast plač še zaostajala za rastjo produktivnosti.

Kljub nihanju, ima inflacija stabilen trend

Šušteršič je dejal, da je trenutno pomembno, da je znižanje javnofinančnega primanjkljaja in deleža javnofinančnih odhodkov večje od prvotno predvidenega. Pomembno pa je tudi, da bo inflacija zaradi ohranjanja konkurenčnosti ostala na nizki ravni tudi po vstopu v območje evra. Inflacija se je do leta 2005 zniževala, sedaj pa niha, a ima stabilen trend, je sklenil direktor UMAR. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406092914580867&cid=103

2006 GDP growth - 4.7% (0.5% increase over previous estimate)
2007 GDP growth - 4.3% (0.3% increase over previous estimate)

:D:D:D :cheers:

2006 inflation - 2.7% (0.6% increase over previous estimate)
2007 inflation - 2.7% (0.6% increase over previous estimate)

:(

Overall - :D:D:) :cheers:

Ljubljana City

September 29th, 2006, 06:27 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Petrol enters the markets of Montenegro

Petrol vstopa na trge Črne gore

Cetinje - Petrol in podjetje Montenegro Bonus Cetinje sta danes podpisala pismo o nameri o sodelovanju na območju Črne gore in širše regije, ki vključuje tudi BiH, Srbijo, Kosovo, Albanijo in Makedonijo. Družbi bosta sodelovali na področju skladiščenja, manipulacije in prodaje naftnih in nenaftnih proizvodov ter izgradnji bencinskih servisov, so sporočili iz Petrola.

Pismo o nameri so v Cetinju podpisali predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski, član Petrolove uprave za energetiko Boštjan Napast in izvršni direktor podjetja Montenegro Bonus Cetinje Branko Kaščelan. Podpisa se je udeležil tudi črnogorski minister za gospodarstvo Predrag Bošković.

S poslovnim sodelovanjem naj bi družbi povečali prodajo in izboljšali kakovost storitev. Družbi Petrol in Montenegro Bonus sta se tudi zavezali k izdelavi študije upravičenosti dolgoročnega poslovnega sodelovanja.

Družbi bosta zagotovili celovit energetski servis Črni gori

Montenegro Bonus ima razširjeno mrežo skladišč naftnih derivatov in nenaftnega blaga na območju Črne Gore in želi s sodelovanjem s Petrolom, ki ima dolgoletne izkušnje in znanje, optimizirati poslovanje na področju oskrbe z naftnimi derivati.

Obe družbi sta izrazili tudi interes za poslovno sodelovanje na področjih proizvodnje električne energije (male hidroelektrarne), tekočega naftnega plina (skladiščenje in prodaja), plinifikacije mesta Podgorice in širšega območja Črne Gore ter sodelovanje na projektih rafinerij v tej državi.

Partnerja sta se zavezala, da si bosta prizadevala za transparentnost vseh postopkov, ki bodo potekali v skladu z mednarodnimi in domačimi standardi in pravili dobrih poslovnih običajev.

Kot je ob podpisu pisma o nameri poudaril Kryžanowski, je Petrol s tem naredil še korak naprej v izpolnjevanju svoje strategije. Zaradi pričakovanega povečanega povpraševanja ti trgi po njegovih besedah predstavljajo za Petrol velik razvojni potencial in hkrati možnost pridobitve položaja regionalnega energetskega ponudnika.

http://www.delo.si/images/iman/a935c4.jpg

edolen1

October 1st, 2006, 01:28 AM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Brnik to become logistical hub for Central and Southeastern Europe

Brnik naj bi postal logistično vozlišče za srednjo Evropo
Brnik - Aerodrom Ljubljana želi postati pomembno vozlišče za letalski tovorni promet na področju srednje in jugovzhodne Evrope. Ima ugodno geografsko in prometno lego, kar so ugotovili tudi veliki prevozniki letalskega tovora.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406093010424062-1.jpg

"Dejansko postajamo tako na področju tovornega kot potniškega prometa regionalno letališče, ki bo izvajalo distribucijo potnikov in tovora v tem delu Evrope," je povedal predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može.

Može: Z vstopom v EU so se zadeve bistveno spremenile

Tovorni letalski promet se na svetu vse bolj širi, brniško letališče pa je na tem področju dolgo časa imelo težave, kljub zelo široko zastavljenemu trženju. "Vse do vstopa v Evropsko unijo smo praktično ves čas stali na mestu, z vstopom v unijo pa so se zadeve na področju tovornega prometa bistveno spremenile," je dejal Može. Pojasnil je, da so nenadoma veliki prevozniki letalskega tovora, kot so DHL, UPS in FedEx, ugotovili, da ima ljubljansko letališče ugodno geografsko in prometno lego za logistiko transporta.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406093010424062-2.jpg

Brniško letališče je za distribucijska podjetja zanimivo zlasti cenovno

Distribucija iz Ljubljane po Evropi je mnogo cenejša kot distribucija enakega blaga iz severne Evrope. "S sodelovanjem z brniškim letališčem želijo doseči prav zmanjšanje stroškov," je prepričan Može, ki je dodal, da so z nekaterimi podjetji že sklenili pogodbe, z nekaterimi pa se še dogovarjajo. "Sedaj za nemški DHL že gradimo objekt v okviru logističnega centra, v okviru Intereurope se širi UPS, na Brniku pa se širijo tudi drugi špediterji svetovnega pomena," je poudaril Može.

Na letališču nameravajo dokupiti opremo za nalaganje in prekladanje

Infrastruktura na brniškem letališču je že ustrezna, saj sta steza in platforma dobri za pristajanje večjih tovornih letal. Za velike količine tovora bi bilo potrebno dokupiti opremo za nalaganje in prekladanje. To, da Brnik nima velikih skladiščnih kapacitet, pa ne bi smelo predstavljati težav. "Širili bomo sicer tudi lastno skladiščno dejavnost, čeprav skladiščenje ni tako pomembno kot sama logistika, saj letalski transport blaga zahteva takojšnjo distribucijo z velikega letala na manjše ter nadaljnji transport naprej," je pojasnil Može, ki je dodal, da gre za logistično zahteven, hiter postopek transporta.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406093010424062-3.jpg

Letos bodo prepeljali okrog 12.000 ton tovora

Na brniškem letališču, kjer že sedaj nekajkrat letno pristane drugo največje tovorno letalo antonov A124, bodo letos prepeljali okrog 12.000 ton tovora. To številko želijo po besedah Možeta v naslednjih desetih letih podvojiti. "Glede na zanimanje, ki vlada tako pri nas kot pri distributerjih, pa računamo, da se bo to zgodilo že prej," je dodal Može. Pri tem velja, da vzpostavitev velikega logističnega centra na Brniku nima prednosti le za Aerodrom Ljubljana, pač pa tudi za druga podjetja, na primer cestne in letalske prevoznike.

Zanimivost: do predvidenega srečanja treh velikanov žal ni prišlo

Na Brniku, na katerem bi lahko, če bi bilo to potrebno, pristalo tudi največje tovorno letalo na svetu, sicer že sedaj večkrat pristajajo večja tovorna letala. Pred nedavnim je bilo na primer predvideno, da bodo na Brniku istočasno pristali trije veliki antonovi. Vendar je potem prišlo do zamika pri prihodu enega letala, tako, da se trije velikani niso srečali na letališču. Kljub zadostnim letališkim kapacitetam bi takšno srečanje vendarle utegnilo povzročiti težave pri vzletanju ostalih letal, saj bi velika tovorna letala zasedla večino letalske ploščadi. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406093010424062&cid=103&pgn=1

Looks like bright skies are ahead for our main airport. :yes:

The strategic plan for the airport has a target of 1,600,000 passengers by 2010, yet the number of passengers was 1,000,000 in 2004 and 1,200,000 in 2005 and it's still growing in double-digit percentage. I think we'll hit that 1,600,000 mark earlier than we thought. :)

Maybe 2 million by 2010? :D

Similos

October 1st, 2006, 01:37 AM

Congrats on the new thread!:cheers:

I heard the LJubljana municipal/mayoral(?) elections are coming up this October, and all the candidates are promising to build a new football stadium and even a new basketball arena.

May the best man win:yes:

edolen1

October 1st, 2006, 01:51 AM

Not just in Ljubljana, local elections will be held in all the 210 municipalities in Slovenia. Voters will elect mayors and city councils. And yes, pretty much every candidate is saying Ljubljana should get a new stadium and sports centre and that the current Plečnik stadium should be kept for minor league matches and recreation.

Similos

October 1st, 2006, 02:06 AM

Ljubljana City

October 1st, 2006, 02:54 PM

Here are some renderings of a renovated Bezigrad stadion:

http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad01.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad02.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad03.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad04.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad05.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad06.jpg

OK, this more fits to the Ljubljana thread, but no problem :) Plečnik's stadium won't get bigger, they'll probably just renovate it and use it for local purposes. All candidates are talking about a new stadium and a sport centre in Nove Stožice. Plans have already been made.

And as usual, our dear candidates promise a lot to us. Not just the stadium, but also public garages, thousands of new appartments, cityrail, even new city hospital, and of course realizing all major projects that have been waiting for more than 10 years.
We'll se if this elections change something. At least they'll bring us the funicular to the city castle (how ironic... They needed just about the whole mandate for it).

edolen1

October 17th, 2006, 07:28 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New gambling and entertainment center in Šentilj

V Šentilju igralniško-zabaviščni center
Šentilj - Predsednik uprave novogoriške družbe Hit Niko Trošt in šentiljski župan Edvard Čagran sta danes na novinarski konferenci v Šentilju predstavila podrobnosti približno deset milijard tolarjev vrednega projekta igralniško-zabaviščnega centra. Že v začetku oktobra je Hit začel graditi izvoz z avtoceste, glavnina gradbenih del se bo začela spomladi 2007, odprtje centra pa bo predvidoma aprila 2008, je napovedal Trošt.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406101616413385-1.jpg

Jedro novega turističnega centra bo igralniško-zabaviščni del, v katerem bo gostom na voljo 400 najsodobnejših igralnih avtomatov, 20 igralnih miz in prireditveno-zabaviščni prostor za 300 ljudi, je pojasnil Trošt. Po njegovih besedah bo v turističnem centru tudi samopostrežna restavracija s 100 sedeži, t.i. a la carte restavracija s 60 sedeži, več barov in kavarn.

Delo bo dobilo več kot 200 ljudi

V okviru investicije v šentiljski center je predvidena tudi gradnja obsežnih spremljevalno-tehničnih prostorov, prostorov za zaposlene, energetskih, komunikacijskih in servisnih površin. Zgrajena bo pokrita garaža za 200 avtomobilov, poleg te pa bo gostom na voljo še 500 zunanjih parkirnih prostorov. Kot je dejal Trošt, bo v turističnem centru dobilo delo več kot 200 ljudi.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406101616413385-2.jpg

Obetajo si 250.000 do 300.000 obiskovalcev na leto

Po Troštovih besedah pomeni investicija v nov turistični center v Šentilju za Hit pomembno širitev dejavnosti na nova geografska območja, predvsem na širše območje avstrijske Štajerske. Družba si obeta od 250.000 do 300.000 obiskovalcev na leto, v "zrelem obdobju" pa naj bi projekt navrgel od 20 do 25 milijonov evrov realizacije, je dejal Trošt. Dodal je, da bo prvi sledila še druga faza projekta, ki bo vključevala izgradnjo hotelskega dela.

Pomembna gospodarska pridobitev

Kot je poudaril Čagran, pomeni Hitova investicija za lokalno skupnost pomembno gospodarsko pridobitev, ki bo prinesla kakovostna delovna mesta in možnost razvoja številnih spremljevalnih gospodarskih dejavnosti. Po besedah šentiljskega župana bodo nova delovna mesta še posebej pomembna zaradi izgube delovnih mest na mednarodnem mejnem prehodu ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406101616413385-3.jpg

Hit s polno paro

Hit z gradnjo šentiljskega centra nadaljuje z intenzivnim razvojno-investicijskim ciklusom, v okviru katerega družba končuje nov hotelski del igralniško-zabaviščnega centra Perla v Novi Gorici (odprtje bo decembra, v njem pa bo 150 hotelskih sob najvišjega razreda), s polno paro pa poteka celostna prenova igralniško-zabaviščnega centra Park v Novi Gorici, ki bo končana leta 2008, je dejal Trošt.

V Hit-u zaposleno že 2.500 ljudi

Po besedah predsednika uprave Hita družba kljub obsežnim investicijam, ki v določeni meri motijo normalno poslovanje posameznih turističnih centrov, nadaljuje z uspešnim poslovanjem. V prvih osmih mesecih je podjetje ustvarilo 37,4 milijarde tolarjev bruto realizacije, kar je 4,5 odstotka več ko v enakem lanskem obdobju in sedem odstotkov več od gospodarskega načrta za leto 2006. V skupini Hit je v tem trenutku zaposlenih že več kot 2500 ljudi. (STA/Foto Reuters, www.hit.si)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406101616413385&cid=103&pgn=1

edolen1

October 18th, 2006, 05:39 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Unit 6 of the thermal power station in Šoštanj will be built

Šesti blok šoštanjske termoelektrarne bo
Šoštanj - Vlada je v okviru resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2013 podprla tudi izgradnjo šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ).

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061017164409106-1.jpg

Tako je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak po obisku TEŠ povedal, da mora Slovenija svojo energetsko politiko razvijati na podlagi domačih primarnih energetskih virov. Šesti blok bo tako za proizvodnjo elektrike uporabljalo velenjski lignit.

Potrebnih 600 milijonov evrov bodo dobili z delno dokapitalizacijo HSE

Vizjak je napovedal tudi delno dokapitalizacijo Holdinga Slovenske elektrarne, ki je 100-odstotni lastnik TEŠ. Prav dokapitalizacija naj bi omogočila financiranje izgradnje šestega bloka z močjo 600 megavatov, saj je celotna naložba ocenjena na kar 600 milijonov evrov.

Minister, ki med pomembne razvojne projekte Šaleške doline šteje tudi tretjo razvojno os, je pojasnil, da evropski predpisi ne dovoljujejo obremenitve državnega proračuna s tovrstnim projekti, zato bo izgradnja šestega bloka, ki bo zgrajen na lokaciji sedanjih blokov ena, dva in tri, v rokah slovenske energetike.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061017164409106-2.jpg

TEŠ je za izgradnjo šestega bloka že pridobila energetsko dovoljenje, zaprosila je tudi za izdajo lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja.

Za zanesljivo energetsko prihodnost Šaleške doline

Po Vizjakovi oceni bo izgradnja omenjenega bloka zagotovila dolgoročno zanesljivo energetsko prihodnost Šaleške doline, ohranitev številnih delovnih mest, manjšo obremenitev okolja z izpusti in bolj učinkovito poslovanje TEŠ in Premogovnika Velenje.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061017164409106-3.jpg

Bo šesti blok deloval že leta 2010?

Direktor TEŠ Uroš Rotnik pa je pojasnil, da bosta prvi in drugi blok iz omrežja izključena čez dve leti, nadomestila pa ju bosta dva plinska bloka na petem bloku, skupne moči 50 megavatov. Tretji blok bo izključen ob začetku delovanja šestega bloka. Po Rotovnikovih optimističnih napovedih naj bi se to zgodilo konec leta 2010, po pesimističnih pa v prvi polovici leta 2012. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061017164409106&cid=103&pgn=1

edolen1

October 18th, 2006, 05:46 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Planica Nordic Centre will be built by 2013

Planica v polnem sijaju
N.J./STA, 18.10.2006, 15:20

http://www.delo.si/images/iman/pb_planica_letalnica_ekazavrl.jpg
foto: Eka Zavrl/Delo

Planica - V Planici naj bi do leta 2013 zrasel nov nordijski center, saj se bodo že v naslednjih mesecih pod okriljem slovenske vlade začeli prvi postopki za oblikovanje načrtov obnove in gradnje. Ta edini športni vladni nacionalni razvojni projekt, ki bo stal 100 milijonov evrov (24 milijard tolarjev), so predstavniki ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) predstavili javnosti v Planici.

Obnova skakalnic in opreme, gradnja tekaškega stadiona s sistemom za umetno zasneževanje ter žičnico, izgradnja nogometnega stadiona z atletsko stezo, ureditev kolesarskih in sprehajalnih poti ter park kulturne dediščine naj bi potekali v več fazah. Začetek del je predviden že za prihodnje leto. Iz slovenskega proračuna bo namenjenih 15 milijonov evrov, 40 milijonov iz evropskih strukturnih skladov, ostalo pa iz zasebnih virov. Zaradi velikih težav in sporov pri vodenju tekmovanj in upravljanju skakalnic v preteklosti, - nekateri objekti propadajo, Bloudek-Rožmanova stara letalnica pa se je celo podrla-, je kljub splošnemu načelnemu soglasju najvišjih predstavnikov vlade, športa, gospodarstva in lastnikov zemljišč ostalo nekaj pomislekov o možnem oblikovanju gospodarske družbe, ki bi vodila celotno investicijo.

Minister za šolstvo in šport Milan Zver je dejal, da bo upravljanje in začetno vodenje prevzela vlada na čelu z MŠŠ. "Prvič doslej obstaja realna možnost za celostno ureditev Planice. Imamo rezervirana sredstva za ta namen tako v proračunu kot tudi "odprta vrata" za črpanje denarja iz strukturnih skladov Evropske unije. Tudi v nadaljevanju pa bomo dosegli popolno preglednost vodenja in financiranja. Verjetno bo nastala delniška družba, lahko pa bomo našli tudi kakšno drugo obliko. Lastniki zemljišč bodo zelo pomemben partner," je zatrdil Zver, ki se je pred predstavitvijo sestal z lastniki zemljišč, od katerih je iz ožjega območja projekta deset posameznikov ob občini in agrarni skupnosti, vabljenih pa jih je bilo okrog šestdeset, tudi tistih, katerih lastnina se povezuje z bodočim nordijskim centrom. "Nihče ni bil proti. Predstavili smo možnosti sodelovanja od odkupa, najema do različnih oblik delničarstva. O tem se bomo dogovarjali skupaj z njimi tudi naprej. Želimo doseči splošno soglasje z ljudmi, ohraniti krajino ter na koncu tudi doseči, da bi Planica živela tako pozimi kot poleti ter bila finančno uspešna. To bo mogoče le z interesnim povezovanjem prebivalcev, športa, turizma in gospodarstva. Želimo doseči splošno soglasje z lastniki in bodočimi partnerji, posege v okolje pa načrtovati tako, da bo dolina še naprej ostala biser pod Triglavom," je uvodoma dejal Zver.

Direktor direktorata za šport MŠŠ Simon Starček je pojasnil, da je center Planica eden prednostnih vladnih nacionalnih razvojnih projektov do leta 2023, saj je med tistimi, ki omogoča kar najhitrejše črpanje evropskih sredstev, obenem pa zagotavlja široke učinke na družbo in ekonomijo. Vodja službe za investicije MŠŠ Emanuel Čerček je napovedal, da bodo v naslednjih dveh do treh mesecih začeli z načrtovanjem obnove in gradnje. "Pri tem se bomo oprli tudi na izkušnje in projekte, ki so bili napravljeni v preteklosti. Sledil bo razpis za zasebne partnerje, ki bo ustvaril realno sliko, kdo bo pristopil k sofinanciranju, nato pa bomo pripravili načrt del po posameznih fazah šestletnega obdobja," je dejal Čerček.

Kranjskogorski župan Jure Žerjav je menil: "Doslej je v Planici vedno ostajalo le pri idejah, sedaj pa so končno te podprte z realno opredeljenimi denarnimi sredstvi. Če bi v naslednjih 35 ali 40 letih vsa občinska sredstva namenili za Planico, še vedno ne bi dosegli vseh načrtovanih sredstev za Nordijski center Planica." Tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije Stane Valant je pozdravil načrte vlade. "Prvič imamo realno priložnost, da Planico izgradimo v sodoben nordijski center, ki bo v ponos Sloveniji. Cilj SZS je, da bi okrog leta 2011 pripravili svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, želimo pa si tudi, da bi nastal muzej smučarskih skokov in poletov po vzoru nekaterih drugih velikih centrov v Planici."

Predsednik uprave novogoriškega podjetja Hit Niko Trošt je zatrdil: "V Planici smo prisotni že zelo dolgo in želimo sodelovati tudi naprej. Posebej zato, ker načrti Nordijskega centra Planica zagotavljajo profesionalno načrtovanje in vodenje, prav tako pa so realno oblikovani viri financiranja. Običajno se po investicijskem procesu zalomi pri nadaljnjem upravljanju. Center mora biti tudi po izgradnji donosen. Poleg finančnih sredstev bomo ponudili tudi naša znanja iz hotelirstva, igralništva in druge turistične ponudbe."

Skakalec Jernej Damjan je izrazil upanje, da bo lahko nekoč svojim otrokom pokazal, "koliko in kako sem skakal v Planici in ne, da jim bom razlagal, da so bile tukaj nekoč skakalnice." Breme obnove podrte Bloudek-Rožmanova stare letalnice naj bi prevzela SZS. Valant je bil za STA odločen: "Ničesar se ne bomo lotevali, dokler ne bodo znani jasni načrti in lastniška struktura Nordijskega centra Planica." V podjetju Hit so že pripravili predlog oblikovanja delniške družbe. Tilen Majnardi, vodja korporativnega komuniciranja v družbi Hit, je za STA dejal, da je bilo doslej v "Planici preveč šefov za tako majhno dolino" ter da "ne more biti šef nekdo, ki je v skupni projekt vložil eno samo njivo."

Delo.si

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,33,165480

So basically a nordic centre will be built in Planica by 2013. This means a modernization and upgrade of the current ski jumps, cross country trails, maybe even a bob piste, all the works. It will be open year-round and will cost around €100 million.

The first works should start within a few months.

OettingerCroat

October 19th, 2006, 12:42 AM

^^ its very cool how it'll be open year round, cool news

edolen1

October 19th, 2006, 05:01 PM

Yeah, it'll feature bike trails and stuff so it will be suitable for operation in summer as well. :)

Verso

October 20th, 2006, 01:27 AM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Modernization of state roads by 2020

Modernizacija državnih cest do leta 2020

Projekt bo financiran tudi iz javno-zasebnega partnerstva

Slovenija, 19. oktober 2006 18:31
Ljubljana - RTV SLO

Gradnja treh najpomembnejših osi državnih cest se bo končala do leta 2020, ocenjena pa je na 1,45 milijarde evrov.

V okviru resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023 je predvidena modernizacija tretje (Koroška - Savinjska dolina - Dolenjska - Bela Krajina), 3a (Ljubljana - Ribnica - Kočevje - meja s Hrvaško) in četrte (meja z Italijo - Kobarid - Tolmin - Cerkno - Škofja Loka - Jeprca) razvojne osi, pojasnjuje minister za promet Janez Božič.

Z modernizacijo državnih cest naj bi skrajšali razdalje in potovalni čas med kraji ter tako bolje povezali regionalna središča. Tretja razvojna os bo razdaljo med Celjem in Novim mestom skrajšala za četrtino, potovalni čas pa za polovico, je zatrdil Božič.

Večino sredstev (963 milijonov evrov) bo zagotovila država, preostanek pa bo financiran iz evropskih skladov in javno-zasebnega partnerstva. Minister je dejal, da bodo na določenih odsekih pobirali cestnine, saj bodo imele ceste "višji standard od državnega".Source: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=123294

And a video: http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20061019_3082518_16140789.php

So, a modernization of state roads by 2020, estimated to 1.45 billion euros, also includes construction of at least expressway on the 170 km long 3rd developmental axis (Austria - Slovenj Gradec - Velenje - Celje - Novo mesto - Croatia), axis 3a (Ljubljana - Ribnica - Kočevje - Croatia) and the 4th axis (Italy - Kobarid - Tolmin - Cerkno - Škofja Loka - Jeprca). There's also toll expected on some of these sections.

bambam

October 20th, 2006, 10:23 AM

Slowenien plant Bau einer Adria-Insel für 100 Millionen Euro
Projekt soll bis 2020 verwirklicht werden. - Projekt bi trebao biti gotov 2020

Slowenien will eine künstliche Insel in der nördlichen Adria bauen. Für die Konstruktion des etwa 30.000 Quadratmeter großen Eilands sollen Steine und Erde, ausgegraben für die künftige Autobahn Kopar-Izola, verwendet werden.

Slovenija zeli sagraditi jedan umjetni otok na sjevernom Jadranu. Za tu konstrukciju od ca 30.000 kvadratnih metara bi se koristilo izkopano kamenje i zamlja od buduceg autoputa Koper - Izola.

Brücke - Most

Das etwa 100 Millionen Euro teure Projekt soll zwischen 2013 und 2020 realisiert werden, berichteten die slowenischen Zeitungen am Donnerstag. Auf der künstlichen Insel in Form eines Fisches sollen Grünanlagen, Wellness- und Vergnügungszentren entstehen. Die Insel soll über eine Brücke mit dem Festland verbunden werden.

Projekt vrijednosti od oko 100 miliona Eura bi trebao biti realiziran izmedju 2013 do 2020, kako javljaju slovesnki listovi. Na tom umjetnom otoku koji bi trebao nalikovati na ribu su planirani zeleni pojasi, welnes i zabavnizentri. Otok bi trebao biti s jednim mostom spojen sa kopnom.

Streitfaktor Grenze - granicni spor

Seit Jahren streiten Slowenen und Kroaten um die exakte Auslegung der Grenze zwischen ihren beiden Staaten, diese verläuft nämlich in der winzigen Bucht des slowenischen Städtchens Piran. Die Kroaten ziehen den Strich in ihren Karten genau in der Mitte, die Slowenen beanspruchen die gesamte Bucht. Zagreb hat zunächst die besseren Karten, weil in der Mitte der Piranbucht auch in Zeiten des auseinander gebrochenen Vielvölkerstaates Jugoslawien die Grenze verlief. Doch damals spielte sie eben keine Rolle, weil Kroatien und Slowenien Teil dieses gemeinsamen Staates waren. Schon gibt es Stimmen im neuen EU-Mitgliedsland Slowenien, dem EU-Kandidaten den Weg nach Brüssel zu verbauen, sollte der nicht im Grenzstreit nachgeben.

Vec godinama Slovenija i Hrvatska se svadjaju o tocnoj crti razgranicenja izmedju obe drzave koja se proteze u maloj uvali blizu slovenskog grada Piran. Hrvati u svojim Kartama crtu razgranicenja crtaju tocno u sredini dok Slovenci traze citavu uvalu za sebe. Zagreb u ovom trenu ima bolje karte u rukama. jer je kod raspada Jugoslavije crta razgranicenja isla kroz sredinu Prianskog zaljeva/Savudrijske Vale. No tada ta crta razgranicenja nije se smatrala vaznom jer su Slovenija i Hrvatska su bili dio bivse drzave. Vec se javljaju glasovi u novoj EU clanici Sloveniji da se Hrvatskoj zaprijeci put ka Briselu, ako ona ne popusti u vezi granice.

Wirtschaft - Ekonomija

Slowenien besitzt eine gemischte Wirtschaft die sich zum einen auf die lokalen (alpinen) Traditionen des Handwerks und der Landwirtschaft beziehen, zum anderen teils moderne Dienstleistungen abdecken. Slowenien ist mit knapp zwei Millionen Einwohnern zwar ein kleines Land, wirtschaftlich aber sehr gesund. Slowenien ist seit 2004 Mitgliedsstaat der Europäische Union und das pro-Kopf Einkommen der Slowenen liegt in einem europäischen Mittelfeld. Slowenien hat sich zum Musterbeispiel unter den mitteleuropäischen EU-Beitrittsländern entwickelt.

Slovenija posjeduje jednu mjesanu ekonomiju koja se na jednu stranu osvrce na lokalnu (alpsku) tradiciju "handcraft" i poljoprivrede, a drugim dijelom sa modernom "services" dopunjava. Slovenija je sa svojih 2 mil stanovnika mala zemlja, no ekonomski zdrava. Slovenije je od 2004 clan EU-a i njezin BSP po stanovniku lezi u europskoj sredini. Slovenija je se razvila kao eksemplar izmedju novih srednjoeuropskim EU clanicama.

O-Ton

"Wir besitzen nur 46 Kilometer Felsküste gegenüber mehr als 1200 Küstenkilometern und weit über 1000 Inseln in Kroatien", so ein empörter Fremdenführer aus Slowenien.

"Mi posjedujmo samo 46 kilometara kamenite obale prema vise od 1200 kilometara i vise od 1000 otoka kojom raspolaze Hrvatska" kaze jedan razljuceni/disgusted slovenski turisticki vodic.

Izvor: http://www.kleine.at/nachrichten/chronik/242153/index.do

Sorry, sto nisam preveo na slovenski. No frendica koja bi to mogla je trenutno kod svojih u Brezicama, no nadam se da i s hrvatskim prijevodom cete razumijeti o cemu se radi.

Bas bi me zanimalo dali je ovo fake?!? Dali je stvarno nesto ovako zazivjelo u slovenskom tisku kao sto se u artiklu "Kleine Zeitung" objavilo? Mislim cijeli artikel nije bas nekako kvalitativno napisan pa mi to zvuci vise nego suspektno. Neznam koliko je more ispred slovenske obale uboko i dali bi se stvarno moglo iz te autoceste moglo dobiti dovoljno materijala da bi se mogao sagraditi toliko veliki umjetni otok.. strange!

Pozdrav

Ljubljana City

October 20th, 2006, 01:34 PM

Hehe, no, it's not fake at all. It's one of the projects of the new development resolution of our government.
We already talked about it a bit...

Here's an article in Slovenian:

Slovenski otok čez najmanj sedem let

Portorož - Slovenski jadranski otok je v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 opredeljen kot ena izmed investicij, ki jih bo država izvedla med letoma 2013 in 2020. Projekt bo stal približno 100 milijonov evrov, je na današnji predstavitvi v Portorožu dejal generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar.

Približno 30 milijonov evrov bodo za gradnjo Slovenskega jadranskega otoka pridobili iz državnega, pokrajinskega in občinskih proračunov, 60 milijonov evrov iz naslova evropskih sredstev, 10 milijonov evrov pa bodo za gradnjo otoka namenili zasebniki.

Otok priložnost za nove zaposlitve

Slovenski jadranski otok - velik bo 30.000 kvadratnih metrov in visok tri metre - bodo zgradili iz materiala, ki bo ostal po koncu izgradnje semedelskega predora hitre ceste Koper-Izola. Z vsake strani otoka, ki naj bi se razprostiral ob sedanji obalni cesti med Koprom in Izolo, je predvideno po eno mestno kopališče v obliki polotoka. Osrednji, Sončni otok, ki ga bo z obalo povezovala promenada s plažo, bo po sedanjih načrtih ponujal kopališki in wellness turizem ter zabaviščno infrastrukturo.

Poleg ureditve obale in pomola s privezi bo otok prinesel tudi večje število novih zaposlitev, poudarja Hribar. Ob pospeševanju razvoja turizma na obalnem območju in promocije destinacije bo Slovenski jadranski otok ponudil tudi dodatne možnosti za razvoj malih in srednje velikih podjetij.

Hribar poudarja, da je območje južne Primorske vitalnega pomena za slovenski turizem, zato ne izključujejo, da bodo na tem območju zaživeli še drugi projekti, povezani s turističnim gospodarstvom.

Povezovanje potencialov Krasa, vendar brez tehnološkega parka

Poleg obalnega projekta je v resoluciji navedeno tudi povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa. V okviru tega projekta nameravajo izvesti razširitev ponudbe Lipice, obnovo Štanjela, širitev infrastrukture na območju Škocjanskih jam in vzpostavitev regionalnega kraškega parka.

Na južnem Primorskem pa najbrž ne bo zaživel tehnološki park. Tovrstni parki v povprečju Evropske unije združujejo območja s po 400.000 prebivalci, na južnem Primorskem pa tudi ni kadra, ki bi bil potreben za vzpostavitev tovrstnega parka. Kljub večjemu številu gospodarskih družb je Univerza na Primorskem usmerjena bolj v humanistične in ne tehnične študije, so še povedali na današnji predstavitvi.

And this project is actually not that new. Municipality publiched its views about it about 5 years ago.

edolen1

October 20th, 2006, 05:04 PM

Yup, it's on alright and that motorway that will "supply" the material will be built by 2009, so I think construction of the island should start before 2010. But no doubt this will require a DLN, does anyone know if it's being prepared?

The idea for this artificial island arose in the early 90s already, I think. That's when the idea for that "Sončni otok" was concepted. While the dolphin concept is more recent, I believe. But anyways, it's good that we get to do some extravagant projects as well.. :)

However I do not know why that article mentioned the border dispute in Piran Bay, since this project is unrelated to that. This island will be located between Koper and Izola, where the shore is virtually unused since there is a very busy road taking up all the space. Since traffic will be diverted into the tunnel with the new motorway, that will unleash quite a few kilometres of empty shore and thus with the addition of the artificial island will be more attractive.

@Verso: Great news!

edolen1

October 20th, 2006, 06:51 PM

Well, no news article for this one, got it from secret sources (http://www.adria-airways.com/bin?bin.svc=obj&bin.id=A8AFB073-0545-C958-FBE0-275DF36F6BE4)

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria will start flying to Kiev in the end of December

According to Adria's winter timetable posted on the company's website (http://www.adria-airways.com), the airline will start flying to Kiev Boryspil Airport on December 29 and will fly to Kiev twice a week.

For the entire winter timetable, click here (http://www.adria-airways.com/bin?bin.svc=obj&bin.id=A8AFB073-0545-C958-FBE0-275DF36F6BE4).

Verso

October 20th, 2006, 07:13 PM

^ Superb news!http://img116.imageshack.us/img116/6348/iconmrgreencc1.gif

edolen1

October 21st, 2006, 02:34 PM

Great news! :D

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Construction of the PCL can begin!

V Ljubljani ni ovir za največjo naložbo
Podpisali pogodbo za Potniški center Ljubljana

Slovenija, 20. oktober 2006 18:34
Ljubljana - RTV SLO

S podpisom urbanistične pogodbe med TriGranitom in Mestno občino Ljubljana je omogočen začetek gradnje Potniškega centra Ljubljana.

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/potni_ki_show.jpg
Gradnja se lahko začne! Foto: RTV SLO

Investitor TriGranit se je zavezal, da bo zgradil komunalno infrastrukturo na območju PCL. Ta obljuba naj bi zagotovila, da bo PCL zgrajen učinkovito, hitro in v predvidenem času. S tem bodo v Ljubljani dobili sodobno potniško postajo, ki bo povezala središče mesta z Bežigradom, uredili bodo pa tudi promet in neposredno okolico.

PCL naj bi zgradili do konca leta 2008, je pa to največji naložbeni projekt zadnjih 50 let.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=123394

The PCL will be built by the end of 2008 and it's the biggest project in the city in the last 50 years.

edolen1

October 21st, 2006, 02:39 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Pošta Slovenije is preparing for the liberalization of postal services

Pošta Slovenije se pripravlja na liberalizacijo storitev
Maribor - Slovenija se že pripravlja na popolno liberalizacijo poštnih storitev v Evropski uniji, ki jo je pred dnevi predlagala Evropska komisija. "Liberalizacija bo gotovo na trg pripeljala še večje število konkurentov, na kar se v Pošti Slovenije že pripravljamo. Da bi tudi v prihodnje ohranili konkurenčnost na trgu, uvajamo nove storitve in težimo h kakovosti izvajanja poštnih storitev," so v odzivu na predlog iz Bruslja pojasnili na Pošti Slovenije.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12061021094705108-1.jpg

Pošta Slovenije je sicer že sedaj soočena s konkurenco na trgu, predvsem na področju prenosa paketov, direktne pošte in še prav posebej na področju storitev hitre pošte. Med poštne storitve, zaenkrat rezervirane samo za slovensko pošto, pa sodi prenos poštnih pošiljk, ki so lažje od 50 gramov.

Od leta 2009 konec monopola na področju poštnih storitev

Evropska komisija je v sredo predlagala popolno odprtje trga za poštne storitve z letom 2009, s čimer nacionalni operaterji ne bodo mogli več uveljavljati pravice do t.i. rezerviranih področij niti za pošiljke, ki tehtajo manj kot 50 gramov. Od leta 2009 naprej naj bi bil monopol nacionalnih operaterjev tudi na tem področju prepovedan, čeprav komisija obenem poudarja, da s tem ne odpade obveznost zagotavljanja univerzalne storitve.

Glede slednjega na Pošti Slovenije pojasnjujejo, da je v predlogu Evropske komisije zožen krog možnih uporabnikov univerzalne poštne storitve na individualne uporabnike ter mala in srednja podjetja. Ustrezno kakovostno raven poštnih storitev za velike uporabnike bodo po 1. januarju 2009 samodejno uravnavali tržni mehanizmi, so dodali.

Pošta Slovenije ne pričakuje pomoči s strani države

V pripravah na liberalizacijo poštnih storitev Pošta Slovenije načeloma ne pričakuje kakšne posebne pomoči s strani države. "Želimo si le, da bodo pristojne institucije pravočasno sprejele ustrezne pravne akte, ki bodo morali biti skladni z novo oziroma revidirano 'poštno' direktivo. V tem primeru bo tudi Pošta Slovenije lahko pravočasno pripravila vse potrebne formalne in izvedbene podlage," so pojasnili. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=12061021094705108&cid=100

Ljubljana City

October 22nd, 2006, 10:39 AM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Mercator 76 % owner of M-Rodić

Mercator 76-odstotni lastnik družbe M-Rodić

Ljubljana – Mercator je v četrtek z novosadskim Holdingom Rodić M&B podpisal pogodbo o nakupu lastniškega deleža družbe M-Rodić in s tem postal njen 76-odstotni lastnik. Preostali 24-odstotni delež bo Holding Rodić M&B obdržal in ga bo Mercator v skladu z dogovorom kupil v letih 2008 in 2009. Hkrati je Holding Rodić M&B postal petodstotni lastnik Mercatorja, po končani celotni transakciji pa bo ta odstotek ustrezno večji, je Mercator danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Pogodba je bila zaključena na podlagi izpolnitve dogovorjenih pogojev, med katerimi je bila tudi pridobitev dovoljenja srbskega urada za varstvo konkurence.

Dogovorjena cena za nakup 100-odstotnega lastniškega kapitala družbe M-Rodić, prilagojena glede na dejansko stanje sredstev in obveznosti družbe na presečni dan transakcije, znaša 152 milijonov evrov, pri čemer je cena za 24-odstotni lastniški delež, ki ga bo Mercator kupil v letih 2008 in 2009, vezana na poslovne rezultate družbe M-Rodić v prihodnjih dveh letih.

Cena za 76-odstotni lastniški delež družbe M-Rodić znaša 116 milijonov evrov. Del kupnine v višini 30 milijonov evrov bo poravnan z delnicami družbe Mercator, preostanek pa s prevzemom finančnih obveznosti prodajalca oz. z gotovino.

Mercator bo nove delnice izdal iz odobrenega kapitala, pri čemer bodo ovrednotene po povprečni tržni ceni na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v zadnjem polnem koledarskem mesecu pred zaključkom transakcije, to je v letošnjem septembru. Emisijska cena vsake od 174.517 novih delnic bo torej enaka 41.194,77 tolarja (171,90 evra).

Z delnicami bosta v celoti poravnana tudi oba 12-odstotna lastniška deleža, ki bosta kupljena v letih 2008 in 2009. Za poravnavo kupnine za ta dva deleža bo Mercator potreboval soglasje skupščine delničarjev za izdajo novih delnic. Ker je višina kupnine za preostala deleža vezana na poslovne rezultate družbe M-Rodić, bo celotna kupnina za 100-odstotni lastniški delež družbe po zaključku celotne transakcije predvidoma znašala med 137 in 177 milijoni evrov.

Holding Rodić M&B bo z izvedbo dogovorjene povezave postal eden največjih posamičnih lastnikov družbe Mercator, in sicer bo ob prodaji 76-odstotnega deleža družbe pridobil okoli petodstotni lastniški delež Mercatorja, po končani celotni transakciji pa bo ta odstotek ustrezno večji.

Po izvedbi povezave bo imela skupina Mercator na srbskem trgu približno osemodstotni tržni delež, na trgu pa bo še naprej razvijala obe blagovni znamki: Mercator in M-Rodić.

Izvedba strateške povezave med družbo M-Rodić in skupino Mercator je ključen korak k uresničevanju Mercatorjevega strateškega cilja, postati vodilni trgovec z živili in podobnim blagom v celotni regiji jugovzhodne Evrope, so še sporočili iz Mercatorja.

http://www.delo.si/images/iman/mercator.jpghttp://www.delo.si/images/iman/Mercator%20center

Ljubljana City

October 22nd, 2006, 10:42 AM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Government Adopts Lisbon Implementation Report

The government has adopted a report on the implementation of the Lisbon Strategy in Slovenia, the first annual overview of the enactment of priorities, goals and measures set down in the programme of reforms that was adopted a year ago.

According to Janez Sustersic, the head of the government Institute for Macroeconomic Analysis and Development (IMAD), crucial tax and welfare measures were passed in the first year, foremost among them the phasing out of the payroll tax.

Speaking to the press after the government session on Thursday, 12 October, Sustersic also said that the proposed tax reform package, which was adopted by the government in September, would boost GDP growth by 0.3 percentage points in 2007 by reducing corporate and personal income tax.

The effects of the tax reform on employment will be further boosted by stricter rules on when the unemployed or welfare recipients can reject work.

Coupled with the government's proposal that all social transfers be indexed solely to consumer price growth, the measure will create additional incentives to activate the least qualified people, Sustersic said.

The government has also been making efforts to create a better business environment, cutting red tape and making progress in the reduction of court backlogs, he said.

Sustersic also sees noticeably fiercer competition in telecommunications, while the government will have to put in place the necessary measures for full electricity market liberalisation, which kicks in mid-2007.

According to him, structural reforms are being carried out in a favourable macroeconomic environment, while the wage agreement for 2007 guarantees that wage growth will lag productivity growth, boosting Slovenia's competitiveness as it enters the eurozone next year.

Source: Slovene Press Agency STA

Ljubljana City

October 22nd, 2006, 12:47 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Parliamentary Committee Endorses Euro Bill

The parliament's committee on finance and monetary policy on Wednesday, 11 October endorsed the euro bill, which defines the procedures during Slovenia's changeover to the euro as a national currency, which is scheduled for 1 January 2007.

The bill, which was adopted by the government in July and has been harmonised with the European Central Bank, deals with the procedure for adopting the euro, sets the period when both currencies will be in use and determines the withdrawal of the tolar from circulation.

Serving as the legal basis for a smooth transition in public administration, the judiciary, financial markets and the economy, the bill defines that both currencies will be in circulation for the first two weeks of 2007. During this period the difference for cash payments will be returned in euros.

Cash-free transactions will be carried out in euros from 1 January 2007. The main interest rate SITIBOR will be replaced by EURIBOR, whereas tolar deposit accounts, securities, contracts, bills and other financial instruments will be transformed into euros on the day of the switch free of charge.

The bill also determines that in the first two months of 2007 banks, savings banks and post offices will have to exchange tolars for euros free of charge. Slovenia's central bank will change tolar banknotes for euros indefinitely and without commission, but it will only exchange tolar coins until 31 December 2016.

Source: Slovene Press Agency STA

Ljubljana City

October 22nd, 2006, 01:28 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Government Adopts Bill for Securing Funds for Railway Projects

The government has adopted a bill on state guarantees to finance railroad infrastructure projects in the 2006-2009 period, a Transport Ministry official said on Thursday, 12 October.

According to Peter Verlic, state secretary at the ministry, the aim of the guarantees is to secure the missing SIT 99.7bn (EUR 416.91m) in the period.

Petric moreover told the press after the cabinet session that Slovenia will allocate SIT 72bn (EUR 301.07m) for priority projects on the 5th and 10th trans-European transport routes which are co-financed by the EU.

In addition, the country will earmark SIT 22.8bn (EUR 95.34) for other urgent projects not co-financed by the EU and SIT 800m (EUR 3.34m) for urgent reconstructions caused by unforeseen events in 2003, 2004 and 2005.

Allocating the means needed for taking part in projects co-financed by the EU will, Verlic claims, allow Slovenia to complete the modernisation of the track between the country's sole seaport of Koper and the Divaca transport hub.

The modernisation will increase the amount of trains on the section by 53% and capacity by 76%.

The electrification of the section between the transport hub of Pragersko and the Hodos border crossing with Hungary, will guarantee the target speed of 160 km/h and increase the number of trains on the section, he said.

The projects not financed by the EU are meanwhile meant to eliminate bottlenecks on sections totalling 40 kilometres.

Currently, the funds for returning the guarantees have been allocated from the budget and payments for using the infrastructure, while funds from public-private partnerships are being mulled as well.

Source: Slovene Press Agency STA

Ljubljana City

October 22nd, 2006, 01:30 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Petrol, Lukoil Set to Launch Joint Venture This Year

Slovenian energy company Petrol and Russian oil firm Lukoil are planning to launch their retail joint venture, Petrol Lukoil, this year. Vladimir Nekrasov, first vice president of Lukoil, told Slovenian journalists in Moscow on Sunday, 8 October that there were no holdbacks on Lukoil's side; if Petrol has none, the company will be set up this year.

Petrol chief executive Marko Kryzanovski headed to Moscow on Monday, 9 October for what his spokeswoman Katja Ujcic said were talks with Lukoil. Speaking for STA, Ujcic would not say how far the talks were, she said more news would be available after the visit.

Petrol and Lukoil signed the deal on a joint venture on 28 August. Headquartered in Slovenia, Petrol Lukoil will sell oil derivatives in Central and Southeastern Europe. Petrol will own 51% and Lukoil 49%.

Lukoil expects the joint venture to increase sales of oil derivatives in Southeastern Europe, where the company is projected to up the number of filling stations to 1,200 by 2009.

According to Nekrasov, who expects Petrol Lukoil to penetrate new markets, one of the main benefits of the tie-up with Petrol is its good knowledge of the markets of the former Yugoslavia.

Asked why Lukoil had decided to forge a partnership with Petrol instead of acquiring it, Nekrasov said that Petrol had not been for sale. What is more, the offer for cooperation came from the Slovenian side.

"We calculated that the most efficient way was to set up a joint venture. It pays off for us, so it also pays off for Petrol," Nekrasov said, stressing that Lukoil was not interested in Petrol as a whole, just its oil business.

Nekrasov did not exclude the possibility that either of the partners might increase its stake in Petrol Lukoil eventually. This has not been discussed yet, but if it makes business sense it might happen, he noted.

The statement comes after Slovenian business daily Finance reported in early October that Petrol would offload its stake in the joint venture, including the service stations, by 2009, when the term of the current management expires.

The report said that Lukoil was evaluating the value of Petrol's assets while Petrol's experts were appraising the service stations that Lukoil will contribute.

Petrol denied the report, saying that a sale was not a part of any deal. The company claimed that no appraisal of the assets was being carried out.

Nekrasov confirmed that Lukoil would be paying cash for the difference between the stakes of the two partners.

Petrol's contribution to the joint venture is its network of filling stations in Slovenia, Bosnia-Herzegovina and Serbia, while Lukoil has stations in Serbia and Macedonia.

Source: Slovene Press Agency STA

edolen1

October 22nd, 2006, 05:26 PM

Wow, lots of good news there! :okay:

OettingerCroat

October 22nd, 2006, 07:30 PM

Ljubljana City

October 23rd, 2006, 05:53 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenian and Greek Companies Seek to Join Forces in SE Europe

Economic cooperation between Slovenia and Greece is fairly modest, so there are plenty of possibilities to join forces in practically all sectors and in particular in Southeastern Europe, established the participants of the Slovenian-Greek business conference on Wednesday, 18 October.

For Slovenian as well as Greek companies, the Balkans is of strategic importance. It would therefore make sense for companies from the two countries to cooperate instead of competing where that is not necessary, Nikolaos Sapountzis of the Greek Embassy said.

Slovenia and Greece are the northern and southern doors of the EU respectively as far as the Balkans is concerned, which is why they should support the economic development of the countries in the region, Sapountzis also noted at the conference held at the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia (CCIS).

Helen Tsironi of the Greek foreign trade organisation meanwhile said that Slovenian and Greek companies know were little about each other and added that more presentations of this sort are needed.

She took the opportunity to invite Slovenian businessmen to Greece and expressed readiness to back Slovenian companies in entering the Greek market.

Trade between Slovenia and Greece reached EUR 102m in 2005, with Slovenia recording exports worth EUR 59m.

Source: Slovene Press Agency STA

Ljubljana City

October 23rd, 2006, 05:57 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Danish Minister Pleased with Talks at Seaport

Danish Transport Minister Flemming Hansen has labelled as successful the talks he held with the management of Luka Koper, Slovenia's sole seaport manager. "We live in a world of globalisation...it is quite certain that the scope of trading will increase and ports will play an important role in cargo transports," Hansen said on Tuesday, 17 October.

He also believes that the Danish shipping and energy company Maersk Sealand and Luka Koper hold a mutual interest in increasing cooperation, so he hopes that the companies will continue to increase their cooperation, after meeting the management of the port.

Luka Koper chief exec Robert Casar meanwhile said that Maersk was the most important shipping company doing business with the port and that in contributed more than any other company to the port's railway transports.

Slovenian Transport Minister Janez Bozic also took part in the meeting, saying that the Danish minister was told about the port's development objectives.

These include Luka Koper's goal of becoming the largest port in this part of Europe and maintain its status as a suitable partner to other large European ports.

Bozic was hopeful that the cooperation between the two countries would continue to increase. He announced that transport ministries of both countries would launch a project on developing public transport in Ljubljana.

Source: Slovene Press Agency STA

edolen1

October 23rd, 2006, 06:02 PM

I heard Maersk is very interested in investing into the planned third pier at Luka Koper. :colgate:

Excellent news! :)

SinCity

October 24th, 2006, 01:54 AM

^^ Interesting, I see the competition between the ports of Koper, Rijeka & Trieste is heating up.

edolen1

October 24th, 2006, 05:19 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Ten Slovenian companies among the 500 fastest-growing in Europe

Deset slovenskih podjetij med 500 najhitreje rastočimi v Evropi
Ljubljana - Deset od 11 prijavljenih slovenskih najhitreje rastočih podjetij se je uvrstilo na lestvico neodvisnega združenja Evropskih 500 - Podjetniki za rast (Europe's 500 - Enterpreneurs for Growth). Slovenska podjetja so na izboru sodelovala prvič, najbolje pa se je s 30. mestom odrezala družba Engrotuš, so sporočili iz marketinške agencije Imago.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406102416180268-1.jpg

Slovenska podjetja s povprečno 27-odstotno letno rastjo števila zaposlenih in enako letno rastjo prihodkov so na lestvici - na njo se lahko uvrstijo podjetja iz držav EU, Švice, Norveške in Islandije - presegla evropsko povprečje rasti, ki je 16- oz. 18-odstotno.

Med stotimi Engrotuš in Čistoča

Letos je časopisno-založniška hiša Dnevnik kot organizator izbora za Slovensko gazelo 2006 postala medijski partner projekta Evropskih 500 - Podjetniki za rast in k sodelovanju prvič povabila tudi 11 podjetij iz Slovenije. Poleg najvišje uvrščenega slovenskega podjetja Engrotuš, slovenske Zlate gazele v letih 2001 in 2005, je med prvimi stotimi na 88. mestu podjetje Čistoča iz Trzina.

Do 500. mesta so uvrščena še podjetja Sinfonika iz Trzina, in sicer na 135. mestu, Siliko iz Brezja pri Dobrovi (245. mesto), Expo Biro iz Maribora (336. mesto), Prigo z Brezovice (347. mesto), Gold Club iz Sežane (368. mesto), Arcont IP iz Gornje Radgone (432. mesto), Occasio iz Maribora (441. mesto) in Izoterm-Plama iz Podgrada (474. mesto).

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406102416180268-2.jpg

Podjetja iz novih članic imajo višjo rast

V skupnem seštevku so imela podjetja iz novih članic EU višjo rast od podjetij iz zahodne Evrope. Zmagovalna podjetja iz Slovenije, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske in Poljske z 21-odstotno povprečno letno rastjo zaposlenosti presegajo 18-odstotno rast ostalih članic EU in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).

Najvišjo povprečno letno rast zaposlenosti, kar 45-odstotno, imajo litovska podjetja, s 27-odstotno rastjo sledijo slovenska in s 25-odstotno latvijska. Od zahodnih gospodarstev se s temi podatki lahko kosa samo Islandija, z 72-odstotno povprečno letno rastjo zaposlenosti. Še višja od rasti zaposlovanja pa je bila pri novinkah rast prihodkov, kar 32 odstotkov v primerjavi z 20 odstotki v ostalih članicah.

Hitro rastoča podjetja so v treh letih ustvarila skoraj 150.000 delovnih mest

Hitro rastoča podjetja, uvrščena na lestvico Evropskih 500 - Podjetniki za rast 2006, so v treh letih skupaj ustvarila 148.691 delovnih mest po Evropi, promet so povečala za skupaj 36,9 milijarde evrov, v obeh kategorijah pa zabeležila 18-odstotno povprečno letno rast.

Podelitev priznanj 500 podjetjem, ki so se uvrstila na lestvico, bo 25. novembra 2006 na slovesnosti v gradu Hofburg na Dunaju. Priznanja bo podeljeval evropski komisar za industrijo in podjetja Guenther Verheugen. (STA/Foto JupiterImages)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406102416180268&cid=103&pgn=1

Slovenian companies grow 27% on average, which is the second highest rate in the EU, after Latvia. That's also way above the EU average, which is 18%. The highest on the list is retail company Engrotuš at number 30, while Čistoča is at number 88. Ten of the eleven companies from Slovenia that took part made it to the list. Slovenia took part in this evaluation for the first time.

Ljubljana City

October 24th, 2006, 06:37 PM

^^

Now that's very interesting... I had absolutely no idea about this kind of growth of our companies. :) Great news :D

edolen1

October 25th, 2006, 06:30 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

More insurance mergers on the horizon: Adriatic Slovenica and Vzajemna

Vzajemna in Adriatic Slovenica se nameravata poročiti
Ljubljana - Nadzorna sveta zavarovalnic Vzajemna in Adriatic Slovenica sta prižgala zeleno luč za začetek postopka združevanja zavarovalnic, ki bi ga lahko v najboljšem primeru končali do poletja prihodnje leto.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406102512320767-1.jpg

Medtem ko Agencija za zavarovalni nadzor namere Vzajemne in Adriatic Slovenice ne komentira, združevanje v Slovenskem zavarovalnem združenju podpirajo, v Zavarovalnici Triglav pa opozarjajo na morebitno preveliko koncentracijo na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.

Sledi postopek cenitve obeh družb

Vzajemna in Adriatic Slovenica bosta zdaj začeli postopek cenitve vrednosti obeh družb ter določitve menjalnega razmerja, na podlagi katerega bodo zavarovanci Vzajemne prejeli delnice Adriatic Slovenice, sta v skupnem sporočilu za javnost zapisali zavarovalnici.

Po soglasju delničarjev dobi besedo Agencija za zavarovalni nadzor

O nadaljnjih korakih bosta upravi in nadzorna sveta družb odločila po končani cenitvi, ki jo bo opravila revizorska hiša Deloitte&Touche, morebitno združitev pa bosta morali potrditi skupščini družb. Po soglasju delničarjev obeh zavarovalnic bo prošnja za združitev romala na Agencijo za zavarovalni nadzor in varuha konkurence.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406102512320767-2.jpg

Združitev bi prinesla številne sinergijske učinke

Združitev druge največje splošne ter največje zdravstvene zavarovalnice v Sloveniji bi po pričakovanjih obeh zavarovalnic prinesla številne sinergijske učinke. Med njimi še hitrejši in kakovosten razvoj predvsem nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj ter premoženjskih in življenjskih zavarovanj, poleg tega pa poglobljeno in tesnejše sodelovanje z izvajalci zdravstvenih storitev, pojasnjujejo v sporočilu.

"Učinke bi računali v milijardah tolarjev"

Zavarovalnici bi združili tudi prodajni mreži, kar bi omogočilo večjo pokritost trga in zavarovancem še večjo dostopnost do storitev. Združitev bi prinesla še nižje stroške obdelave škod in prihranke pri informacijski tehnologiji ter druge učinke v višini več milijard tolarjev, poudarjajo.

Ker bi bila združena zavarovalnica pravna naslednica vseh pred združitvijo sklenjenih zavarovalnih in drugih pogodb, se zavarovalne pogodbe in pravice zavarovancev ne bi spremenile, so navedli v obeh zavarovalnicah. Prav tako naj združitev ne bi negativno vplivala na zaposlene.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406102512320767-3.jpg

Združena zavarovalnica naj bi letno ustvarila več kot 110 milijard tolarjev kosmate premije in bi, kot so prepričani v obeh zavarovalnicah, po deležu premije lahko uspešno konkurirala na slovenskem in evropskem trgu.

Kaluža: Zaradi tuje konkurence je krepitev domačih zavarovalnic nujna

Direktor Slovenskega zavarovalnega združenja Mirko Kaluža podpira napovedano združitev zavarovalnic Vzajemna in Adriatic Slovenica. Kot je povedal za STA, je krepitev slovenskih zavarovalnic zaradi tuje konkurence nujna. "Zagovarjam lastništvo v slovenskih rokah, čeprav ne za vsako ceno, in če vodi združitev dveh zavarovalnic k temu cilju, potem to podpiram," je dejal Kaluža.

http://www.zbiljskanoc.si/images/sponzor_03.jpg

Vzajemna - delniška družba - da ali ne?

Glede samega poteka združevanja zavarovalnic pa je Kaluža dejal, da bo pri tem merodajno vprašanje statusa Vzajemne, ki ni dobila dovoljenja za preoblikovanje v delniško družbo, zdaj pa se združuje z delniško družbo. V Vzajemni so medtem pojasnili, da statusna oblika zavarovalnice ni ključna za združevanje z Adriatica Slovenico. Vzajemna se je sicer želela preoblikovati v delniško družbo, a za to ni dobila ustreznega dovoljenja.

Triglav opozarja na koncentracijo trga dopolnilnih zavarovanj

V Zavarovalnici Triglav pa glede napovedane združitve zavarovalnic pojasnjujejo, da je združevanje stvar poslovne odločitve posamezne družbe. "Napovedana združitev je za slovenski trg zanimiva, ocenjujemo pa, da lahko pride do prevelikih koncentracij na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj," so povedali v Triglavu.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406102512320767-4.jpg

Napovedano združevanje med Vzajemno in Adriatic Slovenico v ničemer ne spreminja strateških ciljev poslovanja Zavarovalnice Triglava, še zatrjujejo v zavarovalnici. Kot dodajajo, si bodo prizadevali ohraniti tržni delež, zavarovancem tudi v prihodnje nuditi najboljše in konkurenčne storitve, ohranjati odličnost poslovanja ter zagotoviti najhitrejše izplačilo škod. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406102512320767&cid=103

LoKeY

October 26th, 2006, 11:05 PM

I'm not sure the PCL i ready to start planning, construction or whatever. Jankovic said he doesn't like the current plan (the rail tracks above ground) and that if he has anything to do with it that will change... well sth in that area, not his exact words... we'll see.

edolen1

October 27th, 2006, 07:24 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways introducing e-tickets and a new destination: Kiev

Adria Airways uvaja elektronske vozovnice
Ljubljana - Adria Airways bo v zimskem voznem redu, ki se začne v nedeljo in bo veljal do 24. marca 2007, uvedla nekaj novosti. Med drugim bo začela decembra dvakrat tedensko leteti na novi redni progi med Ljubljano in Kijevom, že s 14. novembrom pa bo uvedla možnost nakupa vozovnic preko interneta.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061026193644101-1.jpg

Za nakup elektronske vozovnice potnikom ne bo treba več priti v poslovalnico, so sporočili iz slovenskega letalskega prevoznika. Z elektronsko vozovnico bo možno potovati na direktnih poletih Adrie Airways. Vozovnico, kupljeno preko interneta, si bo potnik lahko natisnil sam, lahko pa jo bo prevzel v poslovalnici Adrie Airways.

"Elektronska vozovnica je pomemben korak za Adrio Airways, saj smo z njo našo storitev še bolj približali potniku," je povedal Adriin direktor prodaje in marketinga Tomaž Kostanjšek.

V Frankfurt letijo 25-krat na teden

Adria Airways ima okoli 180 tedenskih letov iz Ljubljane na 19 destinacij, večinoma v Evropi. Na progi v Frankfurt bo odslej letela 25-krat na teden: štirikrat dnevno ob delavnikih, dvakrat dnevno ob sobotah in trikrat dnevno ob nedeljah. Na Dunaj bo letela 26-krat na teden: ob sredah in sobotah trikrat dnevno, ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in nedeljah pa štirikrat dnevno. Trikrat dnevno pa bodo letala Adrie Airways po novem letela v Muenchen.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061026193644101-2.jpg

Trinajst letov na teden je predvidenih na progi med Ljubljano in Parizom, po dvanajst v Bruselj in Zuerich, po sedem v Carigrad, Prištino, Skopje, Moskvo in Sarajevo, šest v London, po pet v Tirano in Varšavo, po štirje v Amsterdam in v Koebenhavn ter trije v Rim.

Z Adrio Airways tudi z Dunaja v Frankfurt

Na progi med Dunajem in Frankfurtom, ki je prva redna proga Adrie Airways na notranjem trgu Evropske unije, bodo Adriina letala letela trikrat dnevno ob delavnikih in enkrat na dan ob nedeljah.

Letošnji zimski čarter poleti so v Kairo, Hurgado in Šarm el Šejk v Egiptu ter Larnako na Cipru. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061026193644101&cid=103&pgn=1

E.L. SLOVENIA

October 27th, 2006, 08:19 PM

Adrija je zopet prišla na zeleno vejo, brez rdečih številk!

edolen1

October 27th, 2006, 08:36 PM

Adrija je zopet prišla na zeleno vejo, brez rdečih številk!

Yup! :okay:

Verso

October 28th, 2006, 04:28 PM

Hi guys! Ça va? :nocrook:

edolen1

October 28th, 2006, 04:46 PM

Verso! Where the hell were you and why the hell are you in Bern now?! :D

Verso

October 28th, 2006, 04:47 PM

^ Err, hellooo, your memory sucks full time!! :P I'm learning (fucking :D) French...

edolen1

October 28th, 2006, 04:50 PM

I told ya my memory is bad. Anyway, pridi na MSN! Obstaja tut neki MSN Web Messenger, lah kr prek brskalnika greš na MSN! :D

edolen1

October 28th, 2006, 06:05 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

€1.36bln Worth of Additional Motorways by 2020

Avtocest še za 1,36 milijarde evrov

Miha Rubin, 28.10.2006, 10:08

http://www.delo.si/images/iman/pb_a5xxtf.jpg
Vrednost dodatnih avtocest bo 1,36 milijarde evrov | foto: Dokumentacija Dela

Maribor – Dodatni avtocestni program, včeraj ga je v Mariboru predstavil prometni minister Janez Božič, vključuje gradnjo skupaj 127 kilometrov avtocest, hitrih in navezovalnih cest na različnih koncih države. Vrednost tega programa, ki ga je vlada pripravila v sklopu resolucije o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007–2023, znaša 1,36 milijarde evrov, v celoti pa naj bi ga uresničili do leta 2020.

Med cilji dodatnega avtocestnega programa je minister Janez Božič poudaril skladnejši regionalni in gospodarski razvoj v vseh slovenskih regijah ter boljšo notranjo in zunanjo povezanost države. Poleg tega bo izvedba programa po njegovem mnenju znižala stroške prevoza, povečala varnost udeležencev v prometu in zmanjšala čezmerne negativne vplive na okolje.

V dodatni avtocestni program so po besedah Božiča uvrstili tiste cestne projekte, ki doslej niso bili sestavni del nacionalnega avtocestnega programa. To so povezava Divača–Jelšane (rok gradnje do leta 2016), hitra cesta Koper–Dragonja (2013), širitev avtoceste Koseze–Kozarje v šestpasovnico (2013), phyrnska avtocesta Draženci–Gruškovje (2011), avtocesta Šmarje - Sap–Višnja Gora (2020), mariborska zahodna obvoznica od Streliške ceste do Blagovnodistribucijskega centra (2020) ter navezovalne ceste Dramlje–Šentjur (2020), Jeprca–Stanežiče (2020), Jeprca–Povodje (2020) in od južne ljubljanske obvoznice do Škofljice (2011).

Glede naštetih rokov dokončanja je vodja sektorja za avtoceste na ministrstvu za promet Gregor Ficko dejal, da niso fiksni, saj jih bodo natančno definirali šele v operativnem planu, ko bo za posamične odseke že zbrana potrebna dokumentacija. Po mnenju Mariborčanov je popolnoma nesprejemljivo, da bo južni del zahodne obvoznice prevozen šele leta 2020, Ficko pa je med razlogi za tako oddaljen čas gradnje omenil, da občina za ta odsek sploh še ni sprejela lokacijske dokumentacije. To velja tudi za mariborsko severno obvoznico, ki je v dodatnem programu ni zaradi pozne pobude, vendar po besedah Ficka ni razlogov, da je ob morebitni izdelavi konkretnega predloga ne bi naknadno vključili v nacionalni avtocestni program.

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,167702

The additional motorway construction programme consists of the following motorways and expressways:

Divača - Jelšane/Rupa (2016)
Koper - Dragonja/Kaštel (2013)
additional lanes on the Ljubljana ringroad (2013)
Draženci - Gruškovje/Macelj (2011)
reconstruction of Šmarje Sap - Višnja Gora (2020)
western Maribor bypass (2020)

and the following feeder roads:

Dramlje - Šentjur (2020)
Jeprca - Stanežiče (2020)
Jeprca - Povodje (2020)
Ljubljana ringroad - Škofljica (2020)

All in all, 127 kilometres of roads.

So, after the main motorway sections will have been completed by 2008 and some other sections from the main programme by 2012, we can definitely expect a major shift in investments from motorways to national roads and railways. It was about time they got some attention, too.

OettingerCroat

October 28th, 2006, 06:58 PM

^^ i agree edolen that attention should be shifted to national roads and rails, and im happy to read this, better late then never i suppose ;)

:cheers2:

edolen1

October 30th, 2006, 03:45 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

EC: Slovenia breaking rules by allowing Croats to enter with ID card

Hrvati v Slovenijo le s potnim listom
Bruselj - Slovenija z izvajanjem sporazuma, ki hrvaškim državljanom omogoča prehajanje meje z osebno izkaznico, krši schengenski pravni red, so potrdili viri pri Evropski komisiji. Nepravilnost so ugotovili izvedenci EU med schengensko evalvacijo slovenske kopenske meje in Slovenijo v poročilu pozvali k spremembi te prakse. Slovenija "mora Hrvaški to pojasniti ter sprejeti potrebne pravne in praktične ukrepe", so pojasnili v Bruslju.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206103014281267-1.jpg

"Slovenija je imela vse možnosti, da bi to poskušala urediti v pogajanjih o schengenskem zakoniku, sedaj pa je prepozno. Sedaj nima več nobene možnosti za to, da bi hrvaškim državljanom še naprej dovoljevala prehajanje meje z osebnimi izkaznicami, če želi spoštovati pravni red EU," so pojasnili v Bruslju.

Dvostranski sporazum, ki ga je Slovenija s Hrvaško sklenila leta 1997 in hrvaškim državljanom omogoča prehajanje meje z osebnimi izkaznicami, je tako nepreklicno v nasprotju s pravnim redom EU.

Bruselj: Slovenija mora Hrvaški sama pojasniti, zakaj potni listi

"Slovenija mora sedaj to sama pojasniti Hrvaški ter sprejeti ustrezne pravne in praktične ukrepe v povezavi z dvostranskim sporazumom," navajajo viri pri komisiji.

Slovenija brez komentarja

Slovenija po navedbah bruseljskih virov evalvacijskih sklepov izvedencev ni komentirala in tako v Evropski komisiji predvidevajo, da se z njimi strinja. "Predvidevamo, da bi Slovenija ta sklep komentirala, če se z njim ne bi strinjala," navajajo.

Slovenija sicer mora - tako kot vse druge nove članice v postopku schengenske evalvacije pripravljenosti na odpravo notranjih mejnih kontrol - na poročilo odgovoriti in "ni izključeno, da komisija pred sprožitvijo postopka za ugotavljanje kršitev čaka na odgovor Slovenije na poročilo o schengenski evalvaciji", so pojasnili v Bruslju. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1206103014281267&cid=100&pgn=1

Sorry, guys..

edolen1

October 30th, 2006, 04:03 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Elan Marine with big plans

Elanovi načrti
Begunje na Gorenjskem | 29.10.2006 | STA

Elan bo prihodnje leto začel proizvajati tudi večja plovila. V Elanu poudarjajo, da sledijo svetovnim trendom.

http://24ur.com/media/images//extra/May2006//16111214.jpg
V novem proizvodnem obratu, v katerem bo Elan Marine zaposlil 28 ljudi, bo proizvodnja tekla po principu "vse na enem mestu" (Foto: Dare Čekeliš)

Skupina Elan to jesen v svojem proizvodnem kompleksu v Begunjah začenja vrsto velikih investicij, s katerimi sledi svetovnim trendom na področju plovil in uvaja nove tehnologije ter postavlja nove standarde na področju smuči. V začetku oktobra se je začela 2,8 milijona evrov vredna gradnja nove hale za proizvodnjo večjih plovil. Takoj po praznikih pa se bosta začeli tudi kar šest milijonov evrov vredna investicija v proizvodnjo smuči in 1,5 milijona evrov vredna naložba v logistični center.

Član uprave Skimarja, ki je matična družba skupine Elan, Matjaž Šarabon, je na jugu Elanovega kompleksa v Begunjah že v izgradnji objekt Marine 6, kjer bo potekala proizvodnja jadrnic dolžine do 20 metrov. "Svetovni trend plovil gre v večje jadrnice in mi temu trendu sledimo," je poudaril Šarabon in pojasnil, da zaenkrat lahko v Elan Marine gradijo le barke velikosti do 45 čevljev oziroma 13,5 metra, kar jih zelo omejuje.

"Največji kupci Elanovih jadrnic so Italijani, Britanci in Skandinavci, vse bolj pa poskušamo prodreti tudi na francoskem trgu, čeprav je to kar težko zaradi številnih domačih proizvajalcev," pravi Šarabon. Dodal je, da je navtični trg v porastu, Elan pa je relativno majhen, zato mora še marsikaj narediti na evropskem trgu, preden se bo lahko osredotočil na druge kontinente, kamor občasno sicer že proda kakšno plovilo.

Proizvodnja večjih jadrnic bi se lahko predvidoma začela že februarja prihodnje leto. Prva jadrnica, ki se bo gradila v novem proizvodnem objektu, je Elan Impression 514, ki je bila ta mesec premierno predstavljena na sejmu v Genovi, kjer je požela veliko zanimanja. V prvem letu naj bi v novi hali izdelali štiri jadrnice, leto zatem deset, potem pa vsako leto 25, medtem ko glede na dosedanje proizvodne zmožnosti Elan Marine vsako leto izdela okrog 300 manjših jadrnic.

V novem proizvodnem obratu, v katerem bo Elan Marine zaposlil 28 ljudi, bo proizvodnja tekla po principu "vse na enem mestu". Manjše jadrnice namreč pri posameznih fazah gradnje vozijo od hale do hale, večje jadrnice pa za tak transport niso primerne, je pojasnil Šarabon.

"Odločilno je to, da Elan z novimi produkti vstopa v nov segment trga, kjer je tudi struktura kupcev bistveno drugačna kot pri krajših barkah," je poudaril Šarabon. Pojasnil je, da bodo vse izdelane barke lastniške. To pomeni da bo vsaka unikat in kupec jadrnice bo lahko spremljal njeno gradnjo ter izbiral opremo zanjo. Tako bo razlika v ceni med takšno jadrnico in bolj standardizirano manjšo jadrnico okrog 50 odstotkov.

Elan bo investiral tudi v podjetje Elan PBO v Obrovcu na Hrvaškem, kjer je predvidena izgradnjo 1,8 milijona evrov drugega kanala, s katerim bo mogoče graditi tudi motorne čolne do dolžine 20 metrov. Predvidoma bo drugi kanal zgrajen ob polletju 2007, prve motorne čolne dolžine 16 metrov pa načrtujejo v januarju 2008.

http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20061029_3083142.php

snupix

October 30th, 2006, 04:42 PM

EC: Slovenia breaking rules by allowing Croats to enter with ID card[/B]

Sorry, guys..

And Italy and Hungary are not breaking the rules? :ohno:

edolen1

October 30th, 2006, 05:18 PM

And Italy and Hungary are not breaking the rules? :ohno:

Well, since this was part of the new members evaluation, Italy wasn't under scrutiny. However, Hungary was and I'm pretty sure they got the same warning by the EU.

SA-R

October 30th, 2006, 09:37 PM

Well, since this was part of the new members evaluation, Italy wasn't under scrutiny. However, Hungary was and I'm pretty sure they got the same warning by the EU.I think that Italy is big member and that was reason why Italy wasn't under scrutiny. Nothing new and it will happiend also in future.

snupix

October 30th, 2006, 09:42 PM

Is it going to be vice-versa now, too? Will you need passports for Croatia? :?

edolen1

October 30th, 2006, 10:16 PM

I doubt Croatia will adopt a reciprocal approach, it would serve no real purpose IMO. However there is a chance it might happen. For example, as far as I know, BiH required Slovenians only to show their ID cards to enter the country a couple of years ago. Now that Bosnians need visas to enter Slovenia, Slovenians need passports to enter BiH.

However this doesn't represent too much of a big deal for Slovenians, since most Slovenians have a passport even if they don't require one for most of their travels.

edolen1

October 30th, 2006, 10:18 PM

I think that Italy is big member and that was reason why Italy wasn't under scrutiny. Nothing new and it will happiend also in future.

No, Italy is already a part of Schengen, so no evaluation was necessary. While the new member states were evaluated because they are in the process of entering Schengen. And part of the evaluation is also passport control and visa policy.

Ljubljana City

October 31st, 2006, 05:57 PM

^^

The other reason why Croats can enter Italy without passport is because they already entered EU through Slovenia, where they got their passports stamped. I believe once you are in EU, you can travel around it with your ID card, but you have to have your passport with you when you're leaving it again (talking for citizens of non-members of EU)...

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenian-German Chamber of Commerce and Industry formed

Slovensko-nemška zbornica

V Ljubljani je bila ustanovljena slovensko-nemška gospodarska zbornica. Ustanovne skupščine so se udeležili predstavniki 50 družb iz obeh držav.

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/zastava_10_show.jpg

Zbornica bo članom nudila možnosti za izmenjavo mnenj, sklepanje poslov, zastopanje interesov in dostop do informacij o obeh trgih. Prek mreže nemških zunanjetrgovinskih zbornic bo skrbela tudi za dvig prepoznavnosti podjetij.

Gre za prvo dvostransko gospodarsko zbornico po junijski uveljavitvi novega zakona o gospodarskih zbornicah. Naslednjih 5 let ji bo predsedovala odposlanka nemškega gospodarstva v Sloveniji Gertrud Rantzen.

snupix

October 31st, 2006, 06:46 PM

edolen1

October 31st, 2006, 06:52 PM

Well, whatever, fact is the EU notified Slovenia that it needs to stamp ALL third-country passports when crossing the border of the EU, which means Croats need to show a passport when crossing the border with Slovenia.

Ljubljana City

October 31st, 2006, 10:44 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Iskra Avtoelektrika Launches Production in China

Iskra Avtoelektrika, the Nova Gorica-based maker of electronic components for the car industry, has launched a plant in the Chinese city of Taicang. Iskra Suzhou Autoelectric, which will be making starter motors, alternators and DC commutator motors, is expected to raise output to EUR 10m next year.

The Chinese subsidiary will produce parts for the Chinese market and for Western customers of Iskra Avtoelektrika who have production facilities in China, the company said in a press release on Monday, 23 October. Some 35% of the output is to be exported, mainly to the US and to other subsidiaries across the globe.

Iskra Suzhou Autolectric was incorporated in September 2005, while preparations for the launch of production started in early 2006. The plant was officially inaugurated on Friday, 27 October by the management of Iskra Avtoelektrika and representatives of the local authorities.

"I am convinced that the expansion of all of our projects will be successful in the coming years, making a significant contribution to the growth of the entire group," Iskra Avtoelektrika chairman Ales Nemec was quoted as saying at the opening.

This is not the company's only venture in China: preparations are already underway for the launch of serial production in its subsidiary Fawer Iskra, which was established in 2000 as a joint venture with the Chinese car parts maker Fawer.

Iskra Avtoelektrika posted profits of EUR 1.9m for 2005, down 5% year-on-year and 41% below plans. Sales last year topped EUR 132m, which is an increase of 6% over the year before but still 4% below the target.

Source: Slovene Press Agency STA

SA-R

October 31st, 2006, 10:55 PM

Iskra Avtoelektrika Launches Production in China
:applause:

Ljubljana City

November 1st, 2006, 12:09 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenian, Montenegrin Chambers to Cooperate in Arbitration

The Slovenian and Montenegrin chambers of commerce and industry have signed a deal on cooperation in international arbitration, Kreso Puharic of the Slovenian Chamber of Commerce and Industry of Slovenia (CCIS) said on Tuesday, 24 October.

The deal, signed by Puharic, the head of permanent arbitration at the CCIS, and his Montenegrin counterpart Nebojsa Vucinic, is to ensure quick and quality problem solving between the companies from both countries.

Puharic mentioned that the countries of SE Europe present the second most important Slovenian market and account for nearly 20% of Slovenian exports.

Vucinic meanwhile said that the agreement signed in Ljubljana would foster economic ties between the two countries.

He told STA that Montenegro wants to strengthen political and business ties with Slovenia, including in the areas of winter tourism and the metal industry.

Source: Slovene Press Agency STA

edolen1

November 1st, 2006, 04:14 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Elan investing in ski production facilities

Elan po praznikih začenja z investicijo v proizvodnjo smuči
Begunje na Gorenjskem - Skupina Elan, ki je oktobra v Begunjah začela z investicijo v izgradnjo novega objekta za proizvodnjo večjih jadrnic, bo takoj po koncu praznikov začela tudi obsežne investicije v zimsko športni diviziji.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406110108571662-1.jpg

Projekt povečanja proizvodnih zmogljivosti in uvajanja nove tehnologije ter opreme bo Skimar, ki je krovna družba skupine Elan, v tem in prihodnjem letu stal preko šest milijonov evrov, nov logistični center, ki naj bi bil končan marca 2008, pa še dodatnih 1,5 milijona evrov.

Šarabon: Elan bo od leta 2008 proizvajal milijon parov smuči letno

Kot je povedal član uprave družbe Skimar Matjaž Šarabon, je cilj teh investicij posodobiti tehnologijo, dograditi zmogljivosti in odpraviti ozka grla. Potrebne pa so zlasti zaradi vse večjega števila naročil, ki za prihodnje leto že presega 800.000 parov smuči. Z novimi zmogljivostmi bo nato lahko Elan od leta 2008 dalje proizvajal že milijon parov smuči na leto. "S takšno proizvodnjo na enem mestu bo Elan v Begunjah postal največja proizvodnja smuči na svetu," je dodal Šarabon.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406110108571662-3.jpg

Elanova smučka SpeedWave prejela več nagrad

V Elanu v proizvodnjo svojih smuči vse bolj vpeljujejo tudi dvostopenjsko tehnologijo izdelave WaveFlex, ki so jo naprej preizkusili na smučki SpeedWave. Za slednjo je Elan letos prejel več nagrad, njen uspeh pa je veliko pripomogel tudi k dobrim rezultatom poslovanja Elana v tem letu, ko družba predvideva 20-odstotno povečanje prodaje smuči in snežnih desk pod lastno blagovno znamko.

Nova tehnologija dela smučko bistveno bolj vsestransko

Omogoča enostavno smučanje, je dobro obvladljiva pri višji hitrosti in je kar za 15 odstotkov lažja od prejšnje generacije smuči, je pojasnil Šarabon. To tehnologijo so zaenkrat lansirali le v smuči višjega cenovnega razreda in že prodali 30.000 parov smuči s tehnologijo WaveFlex. V naslednjem letu bodo tehnologijo uvajali še v druge modele različnih cenovnih razredov, pri čemer bo cena smuči ostala nespremenjena in se bo v maloprodaji gibala med 299 in 599 evri. Tako naj bi drugo leto po Šarabonovih predvidevanjih prodali že 60.000 parov smuči nove generacije.

Usoda zemljišč po stečaju izpred 15 let še vedno ni znana

Skimar se je lotil številnih investicij v svoj proizvodno-upravni kompleks v Begunjah, čeprav usoda zemljišč, na katerih stoji Elan, po stečaju izpred 15 let še vedno ni znana. Elan je tožil Gorenjsko banko in Kreditno in hipotekarno banko (KIH) v stečaju, katerih terjatev je skupaj z obrestmi dosegla vrtoglavih 21,5 milijarde tolarjev, za izbris hipotek na njegovih nepremičninah, kar pomeni, da terjatev navedenih upnikov obstaja le do stečajne mase in ne do Elanovih nepremičnin. Torej bi se oba ločitvena upnika poplačala le iz stečajne mase in ne iz Elanovih nepremičnin.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406110108571662-4.jpg

"Z ločitvenima upnikoma Gorenjsko banko in KIH v stečaju smo poskušali doseči tudi dogovor, da upnika izdata izbrisno pobotnico za manjši del nepremičnin, kjer bo stal novi proizvodni objekt, ter da se vsaj na tem oddeljenem delu nepremičnine izbriše hipoteka," so sporočili iz Elana. Vendar sta obe banki tudi to prošnjo odbili, medtem ko stečajni senat KIH banke še ni dal odgovora.

Kljub dogovarjanju Skimarja z obema hipotekarnima upnicama dokončna rešitev vprašanja verjetno ne bo mogoča, dokler hipotekarna tožba med bivšim Elanom v stečaju ter KIH banko ne bo dokončno razrešena. Šele temu namreč lahko sledi zadnja delitev stečajne mase in zaključek stečajnega postopka, je prepričan stečajni upravitelj Elana Andrej Marinc. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406110108571662&cid=103&pgn=1

Ljubljana City

November 1st, 2006, 10:09 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

A school that put Slovenia on world's map

http://shrani.si/files/iedc1052932.jpg

Source: Weekly Delo FT

Bled school of management IEDC is celebrating its 20th birthday these days.

http://www.optima.ba/slike/ti22.jpg

http://www.iedc.si/

Ljubljana City

November 1st, 2006, 10:19 PM

OK, this is not really a piece of news, but it's of economic origin so it fits in this thread :)

A little about Slovenian foreign trade

http://shrani.si/files/trgovina1052956.jpg

Source: Weekly Delo FT

Slovenia exported for 14,4 billion € and imported for 15,8 billion € in 2005. Export/import ratio was 91 %.

This year's growth of external trade is currently around 16 %.

We're talking about exports and imports of goods (not services) here.

OettingerCroat

November 2nd, 2006, 05:06 AM

cool news

Ljubljana City

November 3rd, 2006, 02:53 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Juteks started building in Russia

Juteks začel graditi v Rusiji

Žalec - Odvisna družba žalskega Juteksa, Juteks RU, je v ruskem mestu Kameškovo začela graditi kompleks za proizvodnjo talnih oblog. Obrat, v katerem naj bi s proizvodnjo začeli jeseni prihodnje leto, bo zrasel na 57.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču v Vladimirskem rajonu. Vrednost celotne Juteksove naložbe v Rusiji znaša približno 30 milijonov evrov, je Juteks sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406110311161967-1.jpg

Juteksova odvisna družba je zemljišče v Rusiji kupila oktobra. Prejšnji teden pa je podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih del, Trimovo odvisno družbo Trimo RUS.

Nadzorni svet Juteksa je naložbo v proizvodno podjetje v Rusiji, ki je v 100-odstotni lasti žalske družbe, odobril konec junija. Od naložbe si Juteks obeta strmo rast dobička predvsem po zaslugi nižje cene virov in prednosti domačega proizvajalca. (STA/Foto Juteks)

Juteks, Slovenian producer of floor coverings from Žalec, started building a factory in Russian city of Kameškovo. The plant, which will cost them around 30 million €, will be built by construction company Trimo RUS, which is owned by Slovenian coroporation Trimo.

edolen1

November 4th, 2006, 05:41 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

2006 Zlata Gazela goes to Dat-Con

Laskavi naziv zlate gazele 2006 podjetju Dat-Con
Ljubljana - Zmagovalec letošnjega izbora Slovenska gazela 2006 za najboljše hitro rastoče podjetje je savinjsko-zasavska gazela Dat-Con s Polzele. Srebrna gazela je ljubljansko podjetje Elvez, z nazivom bronasta gazela pa je nagrajeno podjetje Fluid iz Batuj.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061103164838113-1.jpg

Časopisna hiša Dnevnik, pod okriljem katere letos prvič poteka ta projekt, je drevi v ljubljanskem Cankarjevem domu slovesno razglasila letošnje gazele.

Dat-Con kar 35 odstotkov lastne proizvodnje izvozi

Polzelsko podjetje Dat-Con, ki jo vodi Stane Plaskan, razvija in izdeluje merilno-regulacijsko opremo ter specialno elektroniko. Podjetje izvozi okoli 35 odstotkov lastne proizvodnje, in sicer največ na evropski trg in na trge nekdanje Jugoslavije, kjer delujeta tudi dve hčerinski podjetji.

Z opremo Dat-Con so varovali olimpijske igre v Atenah

Podjetje je lani ustvarilo 1,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je skoraj devetkrat več kot pred petimi leti. Z elektroniko za potrebe vojske in policije podjetje redno sodeluje in tudi zmaguje na mednarodnih razpisih EU. Z opremo, ki jo je izdelalo podjetje, so varovali olimpijske igre v Atenah.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061103164838113-2.jpg

Podjetje Elvez si je prislužilo srebrno gazelo

Naziv srebrne gazele je dobila gazela osrednjeslovenske regije - podjetje Elvez, ki ga je ustanovil Marjan Petrič, zdaj pa ga vodi Danilo Fišter. Podjetje se ukvarja z izdelavo kabelskih sklopov in kabelske konfekcije ter z brizganjem tehničnih izdelkov iz plastičnih mas.

V podjetju je zaposlenih 54 delavcev

Elvez se je leta 1991 razvil iz popoldanske obrti, lani pa je imel z 1,3 milijarde tolarjev kar 5,5-krat več prihodkov od prodaje kot pred petimi leti, pri čemer je več kot polovico prihodkov ustvaril na tujih trgih. V enakem obdobju so število zaposlenih podvojili in lani s 54 zaposlenimi ustvarili 131 milijonov tolarjev dobička pred davki.

Bronasta gazela pa je šla v roke podjetju Batuj

Nosilec naziva bronasta gazela je primorsko-notranjska gazela, podjetje Fluid iz Batuj, ki jo vodi Albin Birsa. Podjetje je največji proizvajalec polprikolic za prevoz bitumna v Evropi, izdeluje pa tudi cisterne za prevoz drugih nevarnih snovi.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061103164838113-3.jpg

Letno izdelajo 120 cistern, ki jih prodajo po celi Evropi

Prihodke od prodaje je v zadnjih petih letih štirikrat povečalo, v letu 2005 pa je imelo 1,7 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, 58 zaposlenih in 25 zunanjih sodelavcev. Od 120 cistern, ki jih letno izdela, jih večino proda na tujih trgih, predvsem na Poljsko, Madžarsko, v Nemčijo in Skandinavijo, med drugim pa tudi v Oman.

Najhitreje rastejo podjetja v osrednji Sloveniji

Analiza stotih najhitreje rastočih podjetij je pokazala, da po rasti izstopa predvsem osrednja Slovenija. V tej regiji so podjetja v petih letih čiste prihodke od prodaje povečala za več kot desetkrat, medtem ko je v dravsko-pomurski regiji, ki je po tem kriteriju druga, indeks za skoraj polovico nižji. Glede na ta kriterij sta se najslabše odrezali gorenjska in dolenjsko-posavska regija, kjer so se čisti prihodki od prodaje v zadnjih petih letih povečali za nekoliko manj kot štirikrat.

Podjetje iz osrednje Slovenije ima povprečno 187 milijonov dobička

V petih letih so izvoz najbolj, za 3,7-krat, povečale dolenjsko-posavske gazele, največ dobička pa so ustvarile gazele osrednje Slovenije, kjer je imelo podjetje z lestvice stotih najhitrejših povprečno 187 milijonov tolarjev dobička. S približno 120 milijoni tolarjev dobička sledijo savinjsko-zasavske in gorenjske gazele, dolenjsko-posavske, dravsko-pomurske in primorsko-notranjske gazele pa so imele lani okoli 80 milijonov tolarjev dobička.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061103164838113-4.jpg

Največ kapitala so imele gorenjske gazele (872 milijonov tolarjev), skoraj trikrat manj pa so ga imela v povprečju podjetja iz dravsko-pomurske regije.

Prodaja povprečne slovenske gazele se je v petih letih povečala za šestkrat

Povprečna slovenska gazela je v zadnjih petih letih (med letoma 2000 in 2005) prodajo povečala za šestkrat, izvoz pa za 3,2-krat. Lani je prodala za 1,9 milijarde tolarjev izdelkov ali storitev in zaposlovala 41 ljudi. Ob koncu poslovnega leta 2005 je imela pred obdavčitvijo 111 milijonov tolarjev dobička in 36-odstotno donosnost kapitala.

Petsto podjetij je v petih letih ustvarilo 11.081 novih delovnih mest

Petsto najhitreje rastočih slovenskih podjetij je lani prodalo za 971 milijard tolarjev izdelkov ali storitev in v petih letih ustvarilo 11.081 novih delovnih mest. (STA/Foto www.gazela.com, JupiterImages)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061103164838113&cid=103&pgn=1

edolen1

November 5th, 2006, 03:59 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenia presenting the Bohinj Railroad at the London Tourist Bourse

Slovenija na londonski turistični borzi z Bohinjsko železnico
Ljubljana - V Londonu se v ponedeljek začenja eden najpomembnejših poslovnih turističnih dogodkov na svetu, Svetovna turistična borza. Slovenski turizem se bo v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO) predstavil na 210 kvadratnih metrih.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/13061105085333107-1.jpg

Poudarek slovenske turistične ponudbe, v okviru katere bo svojo ponudbo svetovni javnosti prikazalo 20 razstavljavcev s prek 80 predstavniki, bo na 100-letnici Bohinjske železnice. Ta je bila v Londonu prvič predstavljena že leta 1906, ko je po bohinjski progi zapeljal prvi vlak. O gradnji železnice, ki bi srednjo Evropo povezala z Jadranskim morjem, so na dunajskem dvoru začeli razmišljati kmalu po tem, ko je bila sredi 19. stoletja zgrajena prva železniška povezava med Dunajem in Trstom, poimenovana Južna železnica. Odločili so se za karavanško-bohinjsko traso z Jesenic prek Gorice do Trsta. Železnico, ki je v zgornjo Gorenjsko in severno Primorsko pripeljala gospodarski razcvet ter prebivalcem odprla okno v svet, so začeli graditi leta 1900.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/13061105085333107-2.jpg

Virtualna vožnja po gorenjskih turističnih centrih

Rdečo nit predstavitve jubileja Bohinjske železnice in z njo povezane turistične ponudbe bo na londonski borzi predstavljal muzejski vlak. Animatorji, oblečeni v železniške uniforme, bodo obiskovalce stojnice povabili, da se virtualno zapeljejo po Bohinjski železnici in si ogledajo zanimivosti, ki jih je moč videti ob poti.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/13061105085333107-3.jpg

Bohinjska železnica, muzejski vlak v Julijskih Alpah, Triglavski narodni park ter Julijske Alpe kot turistična destinacija s petimi turističnimi centri - Bledom, Bohinjem, Kranjsko Goro, Bovcem in Sotočjem - bo tudi osrednja tema ponedeljkove novinarske konference STO. Kot pojasnjujejo v turistični organizaciji, gre za predstavitev turistične destinacije, kjer se razprostira edini slovenski nacionalni park, Triglavski narodni park, za predstavitev razvoja turizma, neokrnjene narave ter kulturne dediščine v tej regiji.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/13061105085333107-4.jpg

Svetovni turistični dogodek

Predstavnike medijev bo uvodoma nagovoril minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, sodelovali pa bodo še generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu Marjan Hribar, direktor STO Dimitrij Piciga ter slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji Iztok Mirošič, so sporočili iz STO. V ponedeljek popoldne bodo slovenski turizem, predvsem slovensko kulinariko, predstavili še na družabnem srečanju poslovnih partnerjev in novinarjev.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/13061105085333107-5.jpg

Svetovna turistična borza, ki poteka letos že sedemindvajsetič, zaključila pa se bo v četrtek, je za svetovno turistično ponudbo in povpraševanje izjemnega pomena. Organizatorji pričakujejo letos prek 5000 razstavljavcev, lani jih je bilo 5524, veliko zanimanje pa pričakujejo tudi s strani obiskovalcev, strokovne javnosti. Lani je borzo obiskalo prek 48.000 predstavnikov strokovnih javnosti. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=13061105085333107&cid=103

edolen1

November 6th, 2006, 06:14 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

EU: 2006 GDP growth in Slovenia 4.8%!

EU Sloveniji za letos napovedala višjo rast in inflacijo
Bruselj - Slovenija bo v letošnjem letu zabeležila gospodarsko rast v višini 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), inflacija pa naj bi bila do konca leta 2,5-odstotna, kar je enako kot lani, je danes v Bruslju v jesenski gospodarski napovedi ocenila Evropska komisija.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406110613034639-1.jpg

S tem je obete za gospodarsko rast za leto 2006 v primerjavi z majsko napovedjo izboljšala za 0,5 odstotka, predvideno stopnjo inflacije pa je v primerjavi z majsko napovedjo nekoliko zvišala - za 0,1 odstotne točke.

V letu 2007 upočasnjena rast

V letu 2007 se bo rast v Sloveniji po napovedi komisije nekoliko upočasnila - zmanjšala naj bi se na 4,2 odstotka BDP, v letu 2008 pa spet okrepila na 4,5 odstotka BDP. Za celotno EU in območje evra je komisija za letos sicer napovedala precej nižjo rast kot za Slovenijo: 2,8 odstotka BDP za petindvajseterico, v območju evra pa 2,6 odstotka.

Stopnja inflacije v Sloveniji naj bi ostala enaka kot letos tudi v letu 2007, leta 2008 pa naj bi se zvišala na 2,6 odstotka. Za celotno EU je komisija ocenila, da bo inflacija nižja: letos in prihodnje leto 2,3-odstotna, leta 2008 pa celo le dvoodstotna. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406110613034639&cid=103&pgn=1

A summary of the EU forecast:

2006:
GDP growth - 4.8%
inflation - 2.5%

2007:
GDP growth - 4.2%
inflation - 2.5%

2008:
GDP growth - 4.5%
inflation - 2.6%

:banana: :banana: :banana:

edolen1

November 6th, 2006, 06:36 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Health minister announces new €269m Clinical Centre by 2015

Bručan za leto 2015 napoveduje nov Klinični center
Ljubljana - Do leta 2015 naj bi v Ljubljani zgradili nov Klinični center ter tako za prebivalstvo osrednje Slovenije zagotovili ustrezne kapacitete na sekundarni ravni, je na današnji novinarski konferenci napovedal minister za zdravje Andrej Bručan. Novi KC, katerega vrednost ocenjujejo na 269 milijonov evrov, naj bi stal nekje med lokacijo sedanjega KC in avtocestnim priključkom Ljubljana vzhod, na sedanji lokaciji pa bodo končno pod skupno streho združili vse dislocirane enote.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206110613251596-1.jpg

Sedanji KC je bil zgrajen pred dobrimi 30 leti; že takrat so se pojavljali predlogi za ločitev sekundarne in terciarne ravni. To se ni zgodilo in prebivalci osrednje Slovenije nimajo tako dobrega dostopa do sekundarne zdravstvene ravni, zato je bil projekt KC že takrat nesodoben, je ocenil Bručan.

"Osrednja Slovenija nima primerne splošne bolnišnice"

Osrednja Slovenija nima primerne splošne bolnišnice, poleg tega prepletanje različnih programov v KC ne omogoča najboljše dostopnosti in učinkovitosti terciarnih storitev, je dejal Bručan. Novi KC bo prometno dobro povezan s starim, po njegovi dograditvi bodo ohranjene in posodobljene zgradbe sedanjega KC omogočale združitev vseh dislociranih dejavnosti na enem mestu in bodo dani pogoji za izvajanje deficitarnih dejavnosti, tudi dolgotrajne bolnišnične nege, zlasti pa bo tako zagotovljena kakovostna sekundarna zdravstvena oskrba prebivalstva ljubljanske zdravstvene regije, pravi Bručan.

Večino sredstev naj bi zagotovili iz proračuna

Ta sicer napoveduje, da bo objekt novega KC, čigar zmogljivosti bodo znašale okoli 30 odstotkov zmogljivosti sedanjega, pod eno streho združil poučevanje, raziskovalno dejavnost in klinično delo. Večino sredstev zanj naj bi zagotovili iz proračuna, in sicer predvsem s prerazporejanjem denarja z drugih projektov, ki naj bi jih deloma pokrili s sredstvi iz evropskih skladov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206110613251596-2.jpg

Za začetek delovanja bodo potrebovali tudi več medicinskega kadra

Točna lokacija novega KC še ni v celoti določena, po besedah ministra naj bi se nahajal nekje severno od Zaloške ceste, čez železniško progo. Da bo to uresničljivo, bo potrebnih veliko arhitekturnih sprememb, predvsem na železnici. Zgrajen naj bi bil v letih 2011 do 2015. Da bo ta ustanova dejansko lahko začela delovati, pa bodo potrebovali tudi več medicinskega kadra, tako zdravnikov kot diplomiranih medicinskih sester, kar bodo po besedah ministra zagotovili s povečanim vpisom pri zdravnikih in z ustanavljanjem še ene visoke zdravstvene šole na Jesenicah.

Zmogljivost bolnišničnega dela novega KC bo ena postelja na 3000 prebivalcev, to je skupno 660 postelj, skupne neto površine bolniških, diagnostično terapevtskih, servisnih in drugih prostorov pa bodo znašale 80.000 kvadratnih metrov, je še povedal Bručan.

Bručan je predstavil tudi projekt dograditve mreže urgentnih centrov

Poleg tega je minister danes predstavil tudi projekt dograditve mreže urgentnih centrov, katerega vrednost je ocenjena na 78 milijonov evrov. Projekt, ki si ga je zadala vlada, vključuje ureditev takih centrov v Kliničnem centru v Ljubljani in Mariboru ter v regionalnih bolnišnicah v Celju, Izoli, na Jesenicah, v Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Slovenj Gradcu, kar bo omogočilo najboljšo dostopnost do njihovih storitev. Poleg tega projekt zajema tudi zagotovitev zmogljivih in hitrih podatkovnih in prevoznih povezav med njimi, je pojasnil Bručan.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206110613251596-3.jpg

Projekt naj bi začeli uresničevati leta 2008

Ta projekt naj bi začeli uresničevati leta 2008. Kje točno bodo urgentni centri postavljeni, še ni določeno. Kandidirajo lahko vse regije, od interesa regij in njihove pripravljenosti za koriščenje evropskih sredstev v ta namen je odvisno, kje centri dejansko bodo, oblika in način delovanja bolnišnice pa bosta odvisna od pozicije bolnišnice v celotnem sistemu zdravstva.

Oba projekta sodita v okvir Resolucije razvojnih projektov 2007-2023. Vlada z obema projektoma ustvarja pogoje za moderno socialno državo in večjo zaposlenost, ob tem pa namerava sistem zdravstvenega varstva prilagajati tako, da bo še naprej temeljil na solidarnosti, dostopnosti, transparentnosti, kakovosti in učinkovitosti ter fiskalni vzdržnosti, pravi Bručan. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1206110613251596&cid=100&pgn=1

And as a very big BTW, the website of DARS is getting updated tomorrow! Gone are the days of ugliness (http://www.dars.si)! :banana:

Ljubljana City

November 6th, 2006, 09:32 PM

A summary of the EU forecast:

2006:
GDP growth - 4.8%
inflation - 2.5%

2007:
GDP growth - 4.2%
inflation - 2.5%

2008:
GDP growth - 4.5%
inflation - 2.6%

:banana: :banana: :banana:

Fabolous news! If EC forecasts such results, it really means something! :D :D :D

E.L. SLOVENIA

November 7th, 2006, 12:08 AM

Our railways :ohno: :ohno: :ohno:. A objavim iz FT članek o železnicah? Katastrofa.... To bi morali razvijat!!!

edolen1

November 7th, 2006, 11:55 PM

No ja, lah. Sej js bom tut zej neki objavu o železnicah, sam mal bol vzpodbudnega.. ;)

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

€9bn to go into railway modernization

Milijarde proti izgubi?
Ljubljana | 7.11.2006 | STA
Za modernizacijo železniškega omrežja je potrebnih devet milijard evrov. Večina bo zasebnih sredstev.

http://24ur.com/media/images//normal/Mar2006//16098483.jpg
Ali bo devet milijard evrov rešilo situacijo na železnicah?

V modernizacijo železniškega omrežja v Sloveniji naj bi med letoma 2008 in 2020 vložili skoraj devet milijard evrov. Projekt je po finančni plati največji izmed vseh projektov iz resolucije o nacionalnih razvojnih projektih, predstavlja pa dobri dve tretjini od skupaj 12,2 milijarde evrov sredstev, potrebnih za uresničitev štirih prometnih projektov iz resolucije, je povedal minister za promet Janez Božič.

Skoraj polovico od 8,89 milijarde evrov predvidenih sredstev naj bi zagotovili iz naslova javno-zasebnega partnerstva (4,27 milijarde evrov), enak delež naj bi se zagotovil iz državnega proračuna, 350 milijonov evrov pa iz evropskih sredstev. Večina sredstev (7,41 milijarde evrov) bo namenjena za infrastrukturo na petem prometnem koridorju, preostalih 1,48 milijarde evrov pa za projekte na desetem koridorju.

Kot je pojasnil minister, bo tolikšen delež sredstev treba zagotoviti iz zasebnih virov, ker v proračunu več sredstev ne bo na voljo. "Mi se trudimo za to, da denar na nek način dobimo, skozi proračun ga dejansko ni. Projekcija vlade in našega ministrstva je, da je to mogoče z velikim angažiranjem in trudom," je dejal in spomnil, da je Slovenija tudi z mednarodnimi dogovori zavezana k modernizaciji omrežja v predvidenih rokih.

Hitrejši vlaki?

Z investicijami v železniško infrastrukturo naj bi predvsem povečali dopustno osno obremenitev, na glavnih progah povečali hitrosti na 160 kilometrov na uro in več, posodobili signalno-varnostne naprave in zagotovili daljinsko vodenje stabilnih naprav elektrovleke. Poleg tega naj bi elektrificirali progo Pragersko-Hodoš in na obeh koridorjih zgradili nove dvotirne proge, ki bodo dopuščale večje hitrosti.

Hitrosti bodo na najmanj 160 kilometrov na uro po Božičevih besedah z novogradnjami povečali na progah Koper-Divača in Trst-Divača ter preučili povezavo obeh prog na relaciji Trst-Koper. Na progi Divača-Borovnica bo šlo za fazno novogradnjo s priključki na obstoječo progo, obstoječo progo Borovnica-Ljubljana naj bi za doseganje višjih hitrosti nadgradili, na novo pa zgradili tudi proge Ljubljana-Zalog-Zidani most, Zidani most-Celje-Pragersko-Puconci ter Zidani most-Dobova.

Finančno najobsežnejši projekt na petem koridorju je krak Ljubljana-Sežana-Koper. Investicije na progi Ljubljana-Sežana so ocenjene na skupaj 2,6 milijarde evrov, na progi Divača-Koper pa na 869,6 milijona evrov.

Na odseku Ljubljana-Divača se bo ob koridorju obstoječe proge zgradila nova, ki bo po Božičevih besedah na posameznih odsekih dopuščala tudi hitrosti več kot 160 kilometrov na uro ter se navezovala na večje poselitvene centre oziroma prometna vozlišča. Trasa obstoječe proge Ljubljana-Sežana bo v funkciji ostala le v delih, kjer povezuje obstoječe postaje in naselja.

Slovenija, ki je na vozlišču petega in desetega koridorja, mora posodobiti železniško omrežje, sicer obstaja nevarnost, da jo bodo transportni tokovi zaobšli, je opozoril prometni minister Božič. Med prednostmi poteka povezav čez slovensko ozemlje je izpostavil krajši potovalni čas - ob izpolnjenih pogojih ustrezne prepustnosti, višjih hitrostih in večji osni obremenitvi.

Postaja Divača bo ostala pomembno vozlišče, na katerega se bo navezala tudi nova proga do Trsta. Za potek povezave med Trstom in Koprom naj bi preučili možnost priklopa v nižinski varianti v območju Dekanov ter predlog variante iz študije v okviru projekta Interreg IIIA, ki naj bi bil pripravljen do sredine 2008.

Progo Pragersko-Ormož-Hodoš bodo nadgradili za doseganje hitrosti do 160 kilometrov na uro, v celotni dolžini okoli 109 kilometrov pa bodo progo elektrificirali. Z deli naj bi začeli leta 2009, končali pa 2013. Dolgoročno naj bi po Božičevih besedah na tej relaciji zgradili še drugi tir in obvozni progi mimo Ljutomera in Ormoža (med 2018-2020). Skupna vrednost vseh projektov je ocenjena na 387,5 milijona evrov.

Obnovljena proga Pragersko-Maribor na desetem koridorju po Božičevih besedah že omogoča visoke hitrosti, progo od Maribora do Šentilja bodo nadgradili z drugim tirom, ki naj bi ga gradili med letoma 2013-2015. Skupna vrednost projekta je ocenjena na 245,1 milijona evrov.

Potek obstoječe proge na kraku Ljubljana-Dobova ne nudi bistvenih možnosti za povečanje hitrosti, zato bodo gradili novo progo, ki bo delno potekala izven trase obstoječe proge. Na relaciji Zidani most-Ljubljana so investicije ocenjene na dobri dve milijardi evrov, na relaciji Zidani most-Celje-Pragersko na 736,6 milijona evrov, na relaciji Zidani most-Dobova pa na 162,6 milijona evrov.

Na kraku Ljubljana-Jesenice so investicije ocenjene na 777,6 milijona evrov. Načrtovana nova proga, ki bo omogočala visoke hitrosti, ima nov potek in bo omogočila priključitev brniškega letališča. Obstoječa proga od Ljubljane do Kranja pa se bo ohranila kot proga za primestni promet, je poudaril Božič.

http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20061107_3083671.php

edolen1

November 8th, 2006, 12:00 AM

Še nekaj iz mojih logov..

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Solkan bypass completed by fall 2007

Promet po solkanski obvoznici bo stekel jeseni 2007
Nova Gorica - Gradnja 2,2 kilometra dolge obvozne ceste med Kromberkom in Solkanom, t. i. solkanske obvoznice, s katero bo mimo Solkana speljan tranzitni promet iz Vipavske doline proti Posočju in Goriškim Brdom, bo stala 3,6 milijarde tolarjev, zaključena pa čez eno leto.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406110714303162-1.jpg

Tako predvideva danes sklenjena 994,4 milijona tolarjev vredna pogodba za izvedbo zaključnih del, ki so jo v Novi Gorici podpisali župan Mirko Brulc, direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan ter direktor Primorja Dušan Črnigoj.

Pogodba, za katero bo Direkcija RS za ceste zagotovila dobrih 900 milijonov tolarjev, novogoriška občina pa dobrih 90 milijonov tolarjev, med drugim obsega dokončanje 1,9-kilometrskega odseka, na katerem so bila že opravljena zemeljska dela in oporne konstrukcije, izgradnjo 200-metrskega odseka ceste in 100-metrske galerije, semaforizacijo križišča v Solkanu ter izgradnjo križišča v Ščednah.

Tudi zadnja faza izgradnje zaupana Primorju

Tako kot predhodna je bila tudi zadnja faza izgradnje obvoznice na javnem razpisu zaupana Primorju. Ajdovska gradbena družba bo z deli začela v novembru, končati pa jih mora v 14 mesecih, a je Černigoj danes napovedal, da bodo gradnjo zaključili že novembra prihodnje leto.

Sicer pa se je gradnja solkanske obvoznice začela leta 2003, doslej pa so bili zgrajeni krožno križišče s podhodom za pešce in kolesarje, dovozna cesta, 80 metrov dolg viadukt in 245 metrov dolg predor Zagrad, medtem ko trenutno gradijo podhode na bodoči trasi, so pojasnili na Direkciji RS za ceste. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406110714303162&cid=103&pgn=1

edolen1

November 8th, 2006, 06:45 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria's capital to increase, new planes on the horizon

Tomaž Toplak opustil idejo o dokapitalizaciji Adrie z delnicami
sreda, 08.11.2006 07:00
Tekst: Denis Oštir

LJUBLJANA - Predvidoma ta teden naj bi uprava Adrie Airways in največjega lastnika Kapitalske družbe (Kad) sprejela odločitev, na kakšen način bodo lastniki izvedli dokapitalizacijo podjetja, ki so jo lastniki našega nacionalnega letalskega prevoznika potrdili na julijski skupščini.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/26746b4e469c6a100944762c4677c9e6.jpeg
Predsednik uprave Kapitalske družbe Tomaž Toplak naj bi odstopil od ideje, da Adrio dokapitalizira z delnicami Aerodroma. Tako bo najbrž še ta teden odobril dokapitalizacijo z denarjem.

Predstavniki Kada in Adrie naj bi se po naših informacijah pred dnevi znova sestali in se pogovarjali o morebitnih scenarijih, uprava s Tadejem Tufkom na čelu pa naj bi predstavnike Kada le prepričala, da ideja o dokapitalizaciji z delnicami Aerodroma, o kateri smo prvi poročali v Dnevniku in ki jo je podpiral predvsem predsednik nadzornega sveta Adrie Brane Grošl, za Adrio ni najboljša.

Na Kadu pojasnil glede postopka dogovarjanja ne dajejo, so nam pa potrdili, da so z upravo blizu dogovora. "Uprava družbe nam dokončnega predloga še ni posredovala, ga pa pričakujemo še v tem tednu," pravi Vesna Razpotnik s Kada. Naši viri trdijo, da bosta Tufek in član uprave Marjan Ravnikar danes oziroma jutri predlagala dokapitalizacijo povsem v denarju, s tem pa naj bi soglašal tudi predsednik uprave Kada Tomaž Toplak, čeprav v pogajanja z upravo ni bil neposredno vpleten. Višina dokapitalizacije - skupščina je sicer odobrila povečanje kapitala do 30 odstotkov kapitala, kar pomeni do 10 milijonov evrov - za zdaj še ni znana, uprava Adrie pa naj bi se zavzemala za najvišji mogoči znesek. Denar namreč potrebujejo za nova letala, s katerimi bodo optimizirali floto, od višine dokapitalizacije pa bo odvisno, ali bodo letala kupili ali najeli.

Tudi odločitve o letalih še ni
Na Adrii se še vedno niso odločili, s katerimi letali bodo zapolnjevali vrzel med 162-sedežnimi airbusi A320 in 50-sedežnimi canadairji CRJ 200. Uprava je, kot smo že poročali, nadzornikom predstavila več mogočih scenarijev, vendar so nadzorniki odločitev prevalili na upravo. Tako sta še vedno odprti možnosti nakupa oziroma najema dveh letal CRJ 900 oziroma enega CRJ 900 in enega airbus A320. Zadnje čase pa naj bi se z vlado pogovarjali tudi o najemu tretjega letala CRJ 900, ki bi ga Adria dobila konec leta 2007 oziroma v začetku 2008, letalo pa naj bi bilo namenjeno predvsem prevozom, povezanim s slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. Vendar po naših informacijah pogovori glede tega trenutno stojijo.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/210508/

edolen1

November 8th, 2006, 06:48 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

SNS: Slovenian Railways may collapse soon

SNS: Slovenskim železnicam grozi kolaps
Ljubljana - V SNS so prepričani, da sprejeti zakon o državnem poroštvu za kredite, najete za financiranje železniških projektov v obdobju 2006-2009 v višini 99,7 milijarde tolarjev, ne bo rešil problemov Slovenskih železnic.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061108134648104-1.jpg

Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec SNS Srečko Prijatelj, holding ne bo dobil niti tolarja od sredstev, saj bodo ta namenjena obnovi železniške infrastrukture, železnicam pa zaradi štiri milijarde tolarjev težke izgube grozi "kolaps".

SNS skrbi plačevanje uporabnine za infrastrukturo

V SNS so zaskrbljeni tudi zaradi dejstva, da bo sistem Slovenskih železnic moral plačati uporabnino za infrastrukturo. Ta naj bi po Prijateljevih besedah leta 2007 znašala 3,9 milijarde tolarjev, leta 2008 pa 4,8 milijarde tolarjev. "Če bo holding poslovno leto zaključil s štirimi milijardami tolarjev izgube in iz naslova poroštvenih kreditov ne bo dobil niti tolarja, pri tem pa bo prevzel še obveznosti iz naslova plačila uporabnine za leti 2007 in 2008, Slovenskim železnicam grozi kolaps," je dejal.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061108134648104-2.jpg

Negativno pa so se v SNS odzvali tudi načrte prometnega ministrstva za ustanovitev vzporednega podjetja oziroma direkcije za železniški promet, ki naj bi usmerjala in "zakonsko skrbela" za porabo sredstev, odobrenih iz naslova poroštev. Bojijo se namreč, da bi bila sredstva porabljena na netransparenten in nezakonit način.

Kdaj izgradnja drugega tira Koper-Divača?

Prijatelj je opozoril tudi na zamude pri izgradnji drugega tira Koper - Divača. Po mnenju poslanca je "nerazumljivo, da imamo že od leta 2004 na razpolago 5,5 milijona evrov nepovratnih sredstev EU za izgradnjo tega tira, medtem ko naj bi se izvedba projekta pričela šele leta 2010".

SNS razmišlja o kazenski ovadbi zoper prometnega ministra

Prometni minister bo moral po mnenju poslanca prevzeti odgovornost za nastalo škodo. Ob tem je dodal, da o interpelaciji zoper ministra zaenkrat ne razmišljajo, temveč se nagibajo k vložitvi kazenske ovadbe. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061108134648104&cid=103&pgn=1

:ohno: :ohno:

To tell the truth I won't be one bit surprised if SŽ actually does collapse in the near future..

edolen1

November 9th, 2006, 08:43 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways expecting its millionth passenger this year!

Adria Airways v prvih desetih mesecih s 15% več potnikov
Ljubljana, 08. 11. 2006 – V Adrii Airways so v prvih desetih mesecih letošnjega leta prepeljali 896.094 potnikov. V rednem prometu je v tem obdobju potovalo za 15 odstotkov več potnikov kot v enakem obdobju lani. Prav tako so za 9 odstotkov povečali število letov in za 7 odstotkov izboljšali odstotek zasedenosti kabine na rednih letih.

V mesecu oktobru je Adria Airways prepeljala 84.962 potnikov. Število letov so povečali za 13 odstotkov. V rednem prometu, kjer ima Adria okoli 180 rednih tedenskih poletov v devetnajst evropskih mest, je v oktobru potovalo 13 odstotkov več potnikov kot v enakem obdobju lani, zasedenost kabine pa so v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za odstotek.

Dobre rezultate beležijo v tovornem prometu, kjer so letni plan dosegli že konec septembra.

»Zaključek leta bo v Adrii Airways praznično obarvan tudi zaradi praznovanja 45 let delovanja. Ob tej priložnosti smo prenovili vsebino in obliko tržnega komuniciranja, s čimer želimo poudariti prednosti naše letalske družbe: varnost, prijaznost in udobje. To so tudi vrednote, na katerih temelji naše delo.« je izpostavil predsednik uprave, mag. Tadej Tufek.

http://www.adria-airways.com/sl/aboutAdriaAirways.cp2?uid=56EB759F-D55E-E0C5-8776-6C9CCDD28B63&linkid=pressCenter&cid=B57704DC-05C5-9350-5CCE-22ED8AF1FCC0

Almost 900,000 passenger by the end of October, considering Slovenia gets quite a bit of tourists in the winter, I am confident Adria will serve its millionth passenger in 2006. :)

As far as I know Adria already served more than a million passengers per year before 1991..

edolen1

November 9th, 2006, 08:50 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Hidria becomes Iveco supplier

Hidria sklenila posel z Ivecom
Idrija - Korporacija Hidria je v teh dneh začela s prvimi dobavami čepnih svečk proizvodnji malih dizelskih motorjev Iveco v Foggii na jugu Italije. Hidria bo s čepnimi svečkami, ki jih izdelujejo v tolminski družbi Hidria AET, pokrivala Ivecove potrebe pri proizvodnji novega dizelskega motorja euro 4, so sporočili iz Hidrie.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406110909300162-0.jpg

Iveco motorje, ki jih izdelujejo v Foggii, dobavlja avtomobilskemu proizvajalcu Fiat, ta pa jih v svoji proizvodnji v Suzzari blizu Milana vgrajuje v lahka dostavna vozila fiat dobbio, v Valladolidu v Španiji pa v dostavna vozila fiat dailly.

Hidria uspešno uresničuje začrtano strategijo

Hidria s poslovnim sodelovanjem z Ivecom uspešno uresničuje začrtano strategijo: postati eden vodilnih globalnih ponudnikov celovitih rešitev hladnega zagona za nove, visoko učinkovite dizelske motorje z notranjim izgorevanjem. Strateški načrt divizije Hidria Automotive je tudi prevzemanje vodilne vloge v segmentu tovornih vozil, zato ima sklenjeni dogovor z Ivecom, hčerinsko družbo korporacije Fiat in eno najmočnejših evropskih družb v omenjenem segmentu, še toliko večjo težo.

Nove priložnosti se Hidrii obetajo tudi zaradi nedavno izvedene reorganizacije skupine Fiat, ki prinaša tesnejše sinergične povezave med doslej dokaj avtonomno vodenimi hčerinskimi družbami: Iveco, Fiat Auto in Case New Holland, s katerim Hidria tudi že sodeluje. Rezultat dela strokovnjakov v Hidria Inštitutu Automotive v Tolminu so namreč številne inovativne rešitve za izzive prihodnosti, med njimi tudi rešitve za nove, strožje emisijske norme euro 5, ki bodo stopile v veljavo leta 2010. (STA/Foto Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406110909300162&cid=0&pgn=1

snupix

November 9th, 2006, 08:54 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

SNS: Slovenian Railways may collapse soon

:ohno: :ohno:

To tell the truth I won't be one bit surprised if SŽ actually does collapse in the near future..

Don't worry, if HŽ is still alive, then SŽ is not only alive, but a teenager :D

edolen1

November 9th, 2006, 08:55 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Amy Klobuchar: First female senator with Slovenian roots

Klobucharjeva prva senatorka s slovenskimi koreninami

DaP, 09.11.2006, 17:06

http://www.delo.si/images/iman/amy_20klobuchar_2c_20prva_20ameri_c5_a1ka_20senatorka_20slovenskih_20korenin.jpg
Amy Klobuchar, prva ameriška senatorka slovenskih korenin | foto: Dokumentacija Dela

Washington/Ljubljana - Demokratinja Amy Klobuchar je prva Američanka s slovenskimi koreninami, ki bo opravljala delo senatorke v ZDA. Na nedavnih senatnih volitvah je v zvezni državi Minnesota gladko premagala republikanskega tekmeca Marka Kennedyja.

Šestinštiridesetletna borka za človekove pravice je, kot pravi, zelo ponosna na svoje korenine, demokratskim kolegom pa je pred časom celo postregla potica. “Bila je pravi hit,” pravi in dodaja, da “smo Slovenci sicer majhni, ampak mogočni”.

Slovencev v Minnesoti je približno 25 tisoč, imajo pa tudi kongresnika Jima Oberstarja in senatorja Toma Harkina.

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,170189

Hehe, a bit of off-topic news, but nice still.. :)

OettingerCroat

November 10th, 2006, 04:37 AM

Don't worry, if HŽ is still alive, then SŽ is not only alive, but a teenager :D

HŽ aint alive...?

HŽ was dissolved about 4 months ago.

edolen1

November 10th, 2006, 12:41 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Brnik Airport booming with traffic and investments

Increased traffic and revenues

Aerodrom Ljubljana, the Ljubljana airport company recorded an increase in traffic and revenues for the first nine months of 2006. Passenger traffic and cargo transport were both up.

http://www.lju-airport.si/images/clanki/img1127.jpg

Traffic and revenue

The number of passengers carried in the first nine months of the year was 10% higher than the same period last year, while the volume of cargo increased by 23% on the first three-quarters of 2005. The increase in traffic is due to the active marketing strategy, innovation and involvement in a range of economic sectors. There were 31,056 aircraft movements at the airport, which is just under 6% more than in the same period last year (77 % of the annual plan). There were 1,051,433 passengers, which is 10% more than in the same period last year (82 % of the annual plan). There was an even greater increase in freight traffic, which was up 23% (83% of the annual plan).
The growth in the physical volume of traffic was matched by growth in revenues. The operating revenues were 9% higher than the same period last year (79% of the annual plan), while operating expenses increased by just under 3% (71% of the annual plan). The operating result totalled SIT 1973 million, and was 22% higher than in the previous year (98 % of the annual plan). The financial revenues for the first nine months of 2006 totalled SIT 360 million, which is 10% down on the same period last year (90% of annual plan). Adding the financial revenues and subtracting the financial expenses and tax liabilities to the operating profit, yields a net profit in the amount of SIT 1825 million, which is 17% higher than in the previous year (96% of the annual plan).

Investments

The largest investment the first nine months of 2006 was the construction of Phase 1 of the new passenger terminal, which includes the extension and adaptation of the existing terminal. This work will be completed by June 2007, with Phase 2 which involves a new 30,000m2 passenger terminal planned for completion by 2010.
Two public tenders were issued to select a supplier of passenger boarding bridges (PBBs), and a contractor for the construction and trades work and installation work of the PBBs. The construction work will be carried out by the Ljubljana-based company SCT d.d., and the PBBs will be supplied by Thyssenkrupp from Spain. The construction and trades work is already underway.
The changes in parking on the airport aprons due to the construction of the PBBs in the new terminal have led to a 5000m2 extension of the existing apron for parking aircraft. Work has also started on the runway extension.
We continued with the purchase of land in the complex regulated by the planning and regulatory conditions document for the airport area. The preliminary plans for the water mains, sewage system, electricity and telecommunications were prepared, as were the technical plans for infrastructure in new and existing areas covered by the planning and regulatory condition document for the airport area.

Brnik, 6 November 2006

http://www.lju-airport.si/eng/novica.asp?IDn=900&IDM=86

WOOOOOOT!! :banana: :banana: :banana:

First nine months:

- 1,051,433 passengers - 10% more than in the same period of 2005, more than the whole of 2004!
- cargo - up 23%

Plus, considering Slovenia is establishing itself as a winter destination as well (this season we'll witness the first winter charter line with the UK), the traffic will probably grow even more during the winter months, so we might see more than a 10% increase.. And the company wants to reach 1,600,000 passengers per year by 2010, at this rate they'll reach them a year or two sooner. :yes:

edolen1

November 10th, 2006, 08:43 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

EU: Slovenia well prepared to adopt euro

AP
EU: Slovenia Well Prepared to Adopt Euro
Friday November 10, 7:33 am ET
European Commission Says Slovenia Well Prepared to Adopt Euro on Jan. 1

BRUSSELS, Belgium (AP) -- The European Commission on Friday said Slovenia was well prepared to start using the euro currency as of Jan. 1.
The EU's executive office said the former Yugoslav republic had already taken many practical measures to ensure a smooth changeover but said it still needed to reassure its citizens that prices will remain stable as currencies change.

The EU Commission said in a written statement that since June "Slovenia has made further progress, notably on the cash changeover." In particular, it noted that the conversion of cash dispensers was prepared in detail. Many banks have also promised to have branches open on Jan. 1 and 2.

The EU made Slovenia the 13th euro-zone member in July, giving the tiny nation that joined the EU in 2004 a little over five months to print and mint euro notes and coins to replace its currency, the tolar.

Cyprus and Malta hope to join the currency zone in 2008. The Commission said Cypriot plans for the changeover were still "patchy" while Malta's was rated "comprehensive and detailed."

http://biz.yahoo.com/ap/061110/eu_slovenia_euro.html?.v=1

Ljubljana City

November 10th, 2006, 08:49 PM

^^

Superb news, especially those about Brnik :D

edolen1

November 10th, 2006, 08:50 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenia in the top among EU members in intercepting counterfeit goods

Slovenija v prestrezanju ponaredkov v vrhu EU
Bruselj - Slovenija je med tremi državami EU, v katerih se je lani na letni ravni najbolj zvišalo število postopkov v prestrezanju ponaredkov - lani je izvedla 135 postopkov, kar je za 587 odstotkov več kot leto prej, medtem ko se je v celotni EU razmerje zvišalo za 120 odstotkov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406111014475396-1.jpg

Število zaseženih ponarejenih izdelkov pa se je zvišalo za 210 odstotkov, kar jo po danes objavljenih statističnih podatkih Evropske komisije uvršča na šesto mesto med članicami, medtem ko je povprečje EU 73 odstotkov.

Največ ponarejenih izdelkov je prišlo iz Kitajske

Tekstilni izdelki so najpogosteje prestreženi ponarejeni izdelki v EU - v letu 2005 jih je bilo prestreženih več kot deset milijonov, kar je več kot 40 odstotkov več kot leto prej. Vseh prestreženih ponarejenih izdelkov je bilo lani približno 75 milijonov, kar je za 73 odstotkov več kot leto prej. Največ ponarejenih izdelkov - 64 odstotkov - je v EU prišlo iz Kitajske, na drugem mestu pa je, sicer le s petimi odstotki, Švica. (STA/Foto Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406111014475396&cid=103&pgn=1

edolen1

November 10th, 2006, 09:31 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

I feel Slovenia

Znana slogan in logotip za Slovenijo
Ljubljana - Urad vlade za informiranje je danes predstavil nov logotip in slogan Slovenije, ki ju je med skoraj 400 na natečaj prispelimi avtorskimi rešitvami izbrala strokovna komisija. Za slogan je bila izbrana idejna rešitev agencije Nuit "I feel Slovenia" s poudarjenimi črkami "love" ("Slovenijo čutim"), logotip pa je zasnoval studio Luks in je sestavljen iz Triglava, lipovega lista in srca.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12061110010810101-1.jpg

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor vladnega urada za informiranje Gregor Krajc, je nov logotip že zaščiten na uradu za varstvo intelektualne lastnine. Nadaljnje postopke bo vodilo ministrstvo za gospodarstvo.

Slogan namenjen predvsem turistični promociji Slovenije

Logotip Slovenije je zasnovan v državnih barvah (modra, rdeča, bela), na prošnjo Evropske komisije pa je studio Luks naredil še nekaj primerkov v drugih barvnih kombinacijah. Navdih za slogan "I feel Slovenia" s poudarjenimi črkami "love" je agencija Nuit dobila v pesmi Donne Summer z naslovom "I feel love". S tem je Slovenija izpostavljena kot edina država, ki ima v imenu besedo "love" ("ljubezen"). Slogan je namenjen predvsem turistični promociji Slovenije.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12061110010810101-2.jpg

Natečaj je bil zasnovan liberalno

Strokovna žirija je od konca razpisa, ki je trajal dva meseca, zasedala štirikrat. Med prispelimi predlogi je oblikovala ožjo listo treh sloganov in osmih logotipov, na koncu pa se je odločila za omenjeni rešitvi. "Natečaj je bil zasnovan zelo liberalno, s ciljem pridobiti najboljše možne rešitve," je poudaril Krajc. Kot je dodal, pa je bilo med prispelimi rešitvami za logotip Slovenije največ takih, ki so vsebovale Triglav in lipov list.

Srčnost resnična identiteta Slovenije

Po besedah Borisa Balanta iz studia Luks sta simbola Triglav in lipov list najbolj prisotna skozi slovensko zgodovino. "Dodali smo še srce kot simbol ljubezni, s čimer želimo povedati, da prihajamo v obdobje ljubeznivosti in sodelovanja," je dejal Balant. Srčnost je sicer po prepričanju člana strokovne žirije Japca Jakopina resnična identiteta Slovenije, ki se mora zaradi svoje majhnosti vedno dokazovati, dati od sebe več kot ostali.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12061110010810101-3.jpg

Vsaka blagovna znamka mora delovati navznoter in navzven

Po Jakopinovem mnenju je ugled Slovenije zdaj podcenjen, kar pa je treba premagati. K temu bo po njegovem prepričanju pripomogel tudi prepoznavni znak, ki bo predstavljal identiteto države in ljudi. Ob tem pa Jakopin opozarja, da mora vsaka blagovna znamka delovati navznoter in navzven. "Najprej mora delovati v Sloveniji, šele nato lahko svetu sporočamo, kdo smo," je prepričan.

I feel Slovenija?

Da je komisija za nov slogan izbrala "I feel Slovenija", je v ponedeljek prva poročala POP TV. Čeprav se je anonimni javni razpis končal 4. septembra, je premier Janez Janša 1. septembra na Kredarici na prireditvi Vrh na vrhu nosil čepico, na kateri je prav ta slogan, torej I feel SLOVEnija, je v torek v svojem blogu razkrival Marko Crnkovič. Po pisanju Dnevnika je urad vlade za informiranje že decembra lani pri podjetju Nuit naročil čepice in majice s sloganom I feel love in Slovenija vidi vici, ni pa odkupil avtorskih pravic za uporabo slogana, tako da se je agencija Nuit, kot so pojasnili na uradu, lahko prijavila na razpis, čeprav je bil njihov slogan že prej v uporabi.

Strokovna javnost je razpisu očitala površnost

Ob objavi je razpis razburil strokovno javnost; tako so npr. zaradi strokovnih nejasnosti in pomanjkljivosti v razpisu z apelom protestirali v združenju grafičnih oblikovalcev Fundacija Brumen. "Vsa zadeva je nestrokovna in arbitrarna in to je tisto, kar nas najbolj moti," je za Delo izjavil profesor za oblikovanje na likovni akademiji in eden izmed podpisnikov apela Ranko Novak.

Oblikovalci so v apelu navedli, da gre za vsebinsko in formalno pomanjkljivo ter strokovno žaljivo sestavljen natečaj. Očitali so mu površnost, slabo strategijo pojavnosti, metodološko neizvedljivo se jim je zdelo, da ne gre za skupno rešitev, ampak da se išče slogan in logotip posebej. Ne predstavljajo si logotipa in slogana, ki bi ga lahko pri promoviranju Slovenije uporabljali tako v turizmu kot v kulturi, gospodarstvu in na drugih področjih, kot je zahteval razpis, je še poročalo Delo. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=12061110010810101&cid=100&pgn=1

Do you feel Slovenia? :cheers:

I think the slogan is good, although it might be a bit cliché.. But you know, as long as it sounds good and has a meaning, it's a good slogan. Plus, if it sounds clichéd to us it doesn't mean it sounds like that to someone who barely knows anything about Slovenia. :)

The logo, I like a lot, I only think we should have more colour combinations, something that features a green logo would be lovely..

Oh, and those t-shirts and tops are very.. hehe :D

:banana:

edolen1

November 12th, 2006, 07:49 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenia will contribute skilled units to EU armed forces

Slovenija bo evropski bojni skupini prispevala izurjeno četo
Videm - V italijanskem kraju Venzone poteka mednarodna vojaška vaja "Apocalypse Knights 2006", v kateri sodelujejo tudi pripadniki motorizirane čete 20. motoriziranega bataljona Slovenske vojske. Na vaji preverjajo usposobljenost vojakov za sodelovanje v večnacionalni evropski bojni skupini, ki jo bodo sestavljale Slovenija, Italija in Madžarska in bo v pripravljenosti v drugi polovici 2007. Slovenija bo vanjo prispevala popolnoma opremljeno in izurjeno motorizirano četo.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206111016230468-1.jpg

Kot je za STA povedal poveljnik 20. motoriziranega bataljona iz Celja, major Igor Iskrač, so priprave motorizirane čete na začetek delovanja večnacionalne evropske bojne skupine trenutno v zaključni fazi. Maja prihodnje leto naj bi bilo zaključeno ocenjevanje skupine v njeni polni bojni pripravljenosti, uradno pa naj bi začela delovati predvidoma julija prihodnje leto.

Slovenska četa bo štela okoli 170 pripadnikov

Slovenski prispevek evropski bojni skupini je po besedah Iskrača precejšen. Slovenija bo vanjo prispevala popolnoma opremljeno, sodobno in izurjeno motorizirano četo, ki bo skupaj s podpornimi elementi štela okoli 170 pripadnikov. "V dosedanjem delu smo dosegli vse zastavljene cilje in tudi nadrejeni nas ocenjujejo kot dobre in usposobljene vojake, ki so pripravljeni za izvajanje nalog evropske bojne skupine," je dejal Iskrač za STA.

Mednarodna vojaška vaja "Apocalypse Knights 2006", ki se je poleg pripadnikov motorizirane čete 20. motoriziranega bataljona iz Celja udeležujejo tudi pripadniki italijanskih in madžarskih oboroženih sil, se bo končala prihodnjo sredo. Samo preverjanje poteka po konceptu preverjanja bojne pripravljenosti (CREVAL) zveze NATO.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206111016230468-2.jpg

Cilj vaje, katere scenarij predvideva delovanje v podporo miru, je preveriti popolno operativnost in povezljivost regimenta znotraj omenjene bojne skupine z drugimi sodelujočimi državami v skupini, je dejal Iskrač. Na vaji pa želijo tudi vzpostaviti mednarodno sodelovanje in zaupanje ter sistem zvez.

Delovanje v krogu 6000 km od Bruslja

Pripadniki bodoče evropske bojne skupine so sicer danes javnosti prikazali tudi predstavitveno vajo, kjer se poudarek namenili odzivom na krizne razmere, predvsem nudenju zdravstvene oskrbe lokalnemu prebivalstvu v teh razmerah.

Glavni namen evropskih taktičnih večnacionalnih bojnih skupin bo hitro nameščanje na območjih napetosti, še preden se te razplamtijo v krizo, in sicer v krogu 6000 kilometrov od Bruslja. Prav tako bi bilo te skupine mogoče uporabiti še za nekatere druge misije, vključno s konvencionalnimi operacijami vzdrževanja miru ali s humanitarnimi misijami. Bojna skupina naj bi skupno štela okoli 1500 mož, v misiji pa naj bi ostala štiri mesece. (STA/Foto Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1206111016230468&cid=100&pgn=1

LoKeY

November 12th, 2006, 11:53 PM

Do you feel Slovenia? :cheers:

I think the slogan is good, although it might be a bit cliché.. But you know, as long as it sounds good and has a meaning, it's a good slogan. Plus, if it sounds clichéd to us it doesn't mean it sounds like that to someone who barely knows anything about Slovenia. :)

The logo, I like a lot, I only think we should have more colour combinations, something that features a green logo would be lovely..

Oh, and those t-shirts and tops are very.. hehe :D

:banana:

the T-shirts come in black as well.. but then again the slogan is .. , it's .. as hell :lol: i'll have to buy one

E.L. SLOVENIA

November 13th, 2006, 06:40 PM

:lol: :lol: :lol: Off topic-nekaj je, ko govorimo o železnicah in o infrastrukturi, tu je prisotna država in AŽP, drugo so SŽ, ki delujejo in imajo koncesijo za delovanje na teh progah. Komu sedaj država namenja denar AŽP ali SŽ??? Oboji ga nujno rabijo. Samo, za pet koridor je par milijard, :lol: :nuts: :ohno:
In sedaj ima minus še SŽ promet, kako jim sploh to uspe? Kaj šele, ko bo prišla konkurenca :ohno: TA TEDEN JE PRIŠLA 7. ŽIVA V LJUBLJANO SŽ 541-006, naš James Bond 007 je prišel nekoliko prej. :) Zanimivo, da so sž pogodbo s Simensom o nabavi skrajšali, tako, da bo vseh 20 Taurusov oz. Živ oz. 541, prišlo leta 2008 :), če bodo takrat še bile SŽ :) :ohno:

edolen1

November 13th, 2006, 09:05 PM

Sej vem, ureditev zdej je totalna katastrofa, sam predlagano pa ni nič boljši.

SŽ bi morali razdeliti na več nepovezanih družb - promet, vleka, infrastruktura, centralne delavnice, in še nekaj drugih segmentov je..

edolen1

November 13th, 2006, 09:46 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

DARS signed contract for the last segment of the A5 Pomurje motorway

DARS podpisal pogodbo za zadnji odsek pomurske avtoceste
Ljubljana - Predstavniki Družbe za avtoceste v RS (DARS) so s podjetji SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, SGP Pomgrad Murska Sobota in Cestno podjetje Ljubljana sklenili pogodbo za izgradnjo odseka med Lendavo in Pincami, zadnjega odseka na pomurski avtocesti. Novo pogodbo so sklenili tudi z izvajalcema gradnje predora Šentvid, ljubljanskim SCT in ajdovskim Primorjem.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061113172528114-1.jpg

Pogodbena vrednost za gradnjo odsekamed Lendavo in Pincami znaša 16,3 milijarde tolarjev, pomurska avtocesta pa bo prometu v celoti predvidoma predana konec leta 2008. Investicijska vrednost celotnega pomurskega avtocestnega kraka znaša 175,3 milijarde tolarjev.

Pogodbo sofinancirata občina Lendava in Telekom Slovenije

S to pogodbo so v gradnjo oddana vsa gradbena dela za izgradnjo 82,3 kilometra dolge avtoceste med Mariborom in Pincami z izjemo pokritega vkopa in predora Cenkova na odseku Spodnja Senarska - Cogetinci. Zaključiti je treba še javno naročilo za hitro cesto do Dolge vasi, so sporočili iz DARS.

Pogodba, ki jo sofinancirata tudi občina Lendava in Telekom Slovenije, med drugim zaobjema izgradnjo 9,2 kilometra avtoceste s prečnim profilom 21,6 metra, viadukta, petih nadvozov, osmih mostov, podvoza, sedmih ploščatih in devetih cevnih prepustov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061113172528114-2.jpg

DARS sklenil novo pogodbo z graditeljema predora Šentvid

Družba DARS je z izvajalcema gradnje predora Šentvid, ljubljanskim SCT in ajdovskim Primorjem, sklenila tudi novo pogodbo za gradnjo predora v vrednosti 17,42 milijarde tolarjev. Pogodbena vrednost je za šest milijard tolarjev višja, kot je bila določena v prvi pogodbi iz leta 2004. Nova pogodba namesto ene dvopasovne in ene tripasovne predorske cevi določa izgradnjo tripasovnega predora v obeh smereh do konca leta 2007, so sporočili iz DARS.

Pogodba ne vključuje izgradnje priključnih cevi

DARS je s tem uresničil napoved iz javnega razpisa, da bo v primeru dopustnih geoloških in geomehanskih razmer osnovno pogodbo prilagodil izgradnji dvocevnega tripasovnega predora. Pogodba pa ne vključuje izgradnje priključnih cevi na Celovško cesto, saj bosta ti opredeljeni šele s sprejemom novele uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid - Koseze. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061113172528114&cid=103

edolen1

November 13th, 2006, 09:59 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Luka Koper among finalists for the EFQM Award

Luka Koper finalistka evropske nagrade za kakovost poslovanja
Ljubljana - Družba Luka Koper se je letos uvrstila med finaliste evropske nagrade za kakovost, ki jo Evropski sklad za upravljanje kakovosti od leta 1992 podeljuje podjetjem z najboljšim modelom poslovne odličnosti. Visoka uvrstitev na tekmovanju dokazuje, da je to podjetje zanesljiv poslovni partner, hkrati pa priznanje povečuje uspeh podjetja v pogojih ostre konkurence, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406111313334539-1.jpg

Primerjava modelov poslovne odličnosti omogoča, da se načini poslovanja čim bolj približujejo in da se ob tem izoblikujejo enaki mednarodni standardi. Hkrati pa podeljevanje nagrad za kakovost prispeva k uresničevanju lizbonske strategije, katere cilj je tudi ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, je dejal Zupan.

Premiki v organizaciji in načinu poslovanja so težavni

Premiki v organizaciji in načinu poslovanja so težavni, je priznal minister, saj modela ni mogoče uvajati z radikalno reorganizacijo upravljanja podjetja, temveč gre za iskanje izboljšav in njihovo postopno uvajanje. Podjetje mora, tako Zupan, izoblikovati svojo lastno filozofijo poslovanja.

Doslej se je v finale evropske nagrade kot prvo leta 1998 uvrstilo slovensko podjetje Hermes SoftLab. Letos pa so evropsko nagrado za kakovost prejela podjetja BMW, Grundfos, TNT Express in St. Mary's College.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406111313334539-2.jpg

V model poslovne uspešnosti vložili pet milijonov tolarjev

Model poslovne odličnosti mora po besedah člana uprave Luke Koper Marjana Babiča vključevati dober odnos podjetja do okolja, poslovnih partnerjev, znanja in zaposlenih. Družba Luka Koper je v model poslovne odličnosti vložila okoli pet milijonov tolarjev, s katerimi so krili materialne stroške obiska sedmih neodvisnih ocenjevalcev.

Babič je izrazil prepričanje, da so se vsa vlaganja v oblikovanje modela izplačala in da uvrstitev v finale evropske nagrade za kakovost tudi tujim partnerjem dokazuje, da družba, ki 80 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih, posluje na visoki kakovostni ravni. Hkrati pa jim priznanje dviguje mednarodno prepoznavnost.

Luka Koper prejela nagrado za kakovost tudi na nacionalnem izboru

Predpogoj za sodelovanje na evropskem tekmovanju je udeležitev na nacionalnem izboru nagrade za kakovost (PRSPO), na katerem je leta 2002 družba Luka Koper prejela najvišje priznanje za kakovost. Poleg Luke Koper pa na letošnjem evropskem izboru ni sodelovalo nobeno drugo slovensko podjetje, je pojasnil direktor Urada RS za meroslovje Ivan Skubic.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406111313334539-3.jpg

Orodje za ocenjevanje poslovne odličnosti slovenskih podjetij je po besedah ministra obsežen vprašalnik, ki vsebuje preko 200 vprašanj, ki merijo, kako podjetja spremljajo svoje kupce, kakšna je njihova trženjska in razvojna strategija itd. Kot je dejal Skubic, vprašalnik pokaže, ali podjetje deluje ubrano in kako razvija svoj lasten sistem vrednot. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406111313334539&cid=103&pgn=1

edolen1

November 14th, 2006, 05:47 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

€ information campaign reaching its climax

Začenja se vrh oglaševalske kampanje o uvedbi evra
Ljubljana - Mesec in pol pred uvedbo evra v Sloveniji se začenja vrh oglaševalske kampanje, s katero od letos spomladi vlada in Banka Slovenije državljane osveščata o novi valuti.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061114125615104-1.jpg

Po oglasih v tiskanih medijih so v ponedeljek začeli vrteti radijske oglase, danes zvečer pred osrednjima informacijskima oddajama nacionalne in komericalne televizije pa bodo prikazali prvega od treh televizijskih oglasov. V začetku prihodnjega tedna naj bi vsa gospodinjstva skupaj z brošuro prejela tudi evrokalkulatorje.

Evrski kovanci niso drobiž

Z oglaševalsko kampanjo, ki poteka pod naslovom Že računate na evro?, želita vlada in centralna banka potrošnikom prenesti tri ključna sporočila, je na današnji novinarski konferenci ob srečanju direktorjev komuniciranja o evru povedal direktor vladnega urada za informiranje Gregor Krajc. Sporočajo jim, da evrski kovanci niso drobiž, ampak imajo višjo vrednost kot tolarski, da naj denar iz "nogavic" prenesejo v banke, ki ga bodo brezplačno zamenjale v evre ter da naj potrošniki spremljajo cene in opozarjajo na neupravičeno zaokroževanje.

Ta sporočila prenašajo tudi tiskani ter televizijski in radijski oglasi. Televizijski oglasi, ki se bodo vrteli na treh televizijskih postajah, prikazujejo babico, ki ima tolarje skrite povsod in ne ve, kam bi z njimi, nogometnega sodnika, ki po metu kovanca tega vestno pospravi, ter potrošnico, ki prodajalcu na tržnici vrne milo za drago za zaokroževanje navzgor tako, da si postreže z dodatnimi jabolki.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061114125615104-2.jpg

Radijski oglasi se bodo vrteli na 16 postajah, tiskani oglasi pa bodo v 35 izbranih tiskanih medijih. Poleg tega se bo oglaševalo v kinodvoranah, prihodnji teden pa se bo začela tudi spletna igra, v kateri bo treba čim hitreje napisati ceno pice v evrih.

Za televizijske oglase je odpadla dobra polovica od 480.000 evrov vrednega proračuna oglaševalske kampanje, je Krajc pojasnil ob predstavitvi kampanje na rednem srečanju direktorjev komuniciranja na področju evra.

100 milijonov tolarjev za evrokalkulatorje

Za celotni projekt ob uvedbi evra je urad vlade za informiranje sicer v dveh letih namenil 200 milijonov tolarjev, Evropska komisija 800.000 evrov, je pojasnil Krajc na novinarski konferenci. Po besedah predstavnice za stike z javnostmi Benke Slovenije Gordane Pipan pa so v centralni banki okoli 100 milijonov tolarjev namenili za brošure in oglaševalsko kampanjo ter dodatnih 100 milijonov za evrokalkulatorje.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061114125615104-3.jpg

Odločitev vlade in Banke Slovenije za sodelovanje pri projektu uvedbe evra se je po besedah člana sveta Banke Slovenije Boža Jašoviča izkazala za učinkovito in racionalno, poleg tega pa zagotavlja usklajeno delovanje.

Pripravljeni na evro?

Marca začete komunikacijske aktivnosti, ki so bile predvsem informacijsko-izobraževalne narave, se bodo nadaljevale z brošuro Pripravljeni na evro? slovenske in evropske centralne banke, ki naj bi jo razdelili prihodnji teden. Decembra bo po Krajčevih besedah sledila še zadnja skupna brošura vlade in centralne banke, ki bo opozorila na poglavitne podrobnosti pri zamenjavi tolarjev v evre.

Osrednja prireditev ob prevzemu evra bo 15. januarja

Kot je Krajc še povedal zbranim direktorjem komuniciranja, se osrednja prireditev ob prevzemu evra v začetku prihodnjega leta še pripravlja. Namenoma je niso planirali v času silvestrovanja, pač pa 15. januarja, ko bo se bo iztekel dvojni obtok tolarja in evra.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061114125615104-4.jpg

Po Krajčevih pojasnilih bo osrednji dogodek predstavljala razstava o denarju na Slovenskem, v tem času pa bo potekala tudi konferenca slovenske in evropske centralne banke na temo evra. Poleg tega naj bi s 1. decembrom v središču Ljubljane začeli z laserskimi projekcijami z najpomembnejšimi podatki o evru, ki bodo vidne s treh mostov čez Ljubljanico.

Zasedanje direktorjev komuniciranja o evru vlad in centralnih bank članic EU tokrat prvič poteka zunaj Bruslja. Udeležence je nagovoril tudi minister za finance Andrej Bajuk, ki je izpostavil, da pot do evra ni bila enostavna in da je zahtevala veliko politične volje ter sodelovanja socialnih partnerjev.

Bajuk: Potrošniki lahko "glasujejo z nogami"

Glede bojazni zvišanja cen zaradi uvedbe evra, ki ga poleg potrošnikov delijo tudi na finančnem ministrstvu, po po Bajukovih besedah poleg uvedenih administrativnih ukrepov računajo tudi na moč medijev. Še zlasti pa na potrošnike, ki lahko "glasujejo z nogami" in ne kupujejo tam, kjer so opazili neupravičene dvige cen. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061114125615104&cid=103&pgn=1

edolen1

November 14th, 2006, 05:51 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

After 15 years, Rimske Toplice finally on their way to former glory
Sofijin dvor first to be renovated, outdoor swimming pool will reopen on May 1

Sofijin dvor v zdravilišču Rimske Toplice končno obnavljajo
Poleg gradbišča na območju zdravilišča so se začela prenovitvena dela na zunanjem termalnem bazenu - Povečali ga bodo in posodobili do 1. maja, ko se v Rimskih Toplicah tradicionalno začenja kopalna sezona na prostem

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006/11/14/SLIKE/00135989-300.jpg
Sofijin dvor je pod spomeniškim varstvom, zato ostaja zunanjost enaka. Tako bodo ohranili tipično veduto zdravilišča.

Zunaj se še nič ne vidi, toda v Sofijinem dvoru v zdravilišču Rimske Toplice so se začela obnovitvena dela. Tako se je končno pričelo novo obdobje tega zdravilišča. Po več kot 15 letih se je nekaj zares premaknilo.

"Prebivalci Rimskih Toplic smo še zadržani. Petnajst let negotovosti je dolga doba. Vendar moram priznati, da so prvi občutki ob tem, ko so končno začeli gradbena dela v zdravilišču, dobri. Vsi si želimo, da se projekt nadaljuje, pri ljudeh raste nekakšen optimizem," pravi Jože Senica, ki bo te dni tudi formalno prevzel predsedovanje krajevni skupnosti. "Volitve so prinesle spremembe na čelu občine Laško. Tudi v naši krajevni skupnosti se je svet krajevne skupnosti pomladil. Mladi so zagnani za delo, so ambiciozni, sedaj se bodo morali pokazati tudi pri uresničevanju svojih idej," pravi Jože Senica.

Njegov mandat se je torej začel obetavno. Poleg gradbišča na območju zdravilišča so se začela prenovitvena dela na zunanjem termalnem bazenu. Novi najemnik ga bo povečal in posodobil do 1. maja, ko se v Rimskih Toplicah tradicionalno začenja kopalna sezona na prostem. Ta bazen naj bi sčasoma vključili tudi v projekte, ki jih ima za območje Rimskih Toplic medicinski center za rehabilitacijo Terme Rimske Toplice. Obnovljeno zdravilišče naj bi namreč spodbudilo ves kraj in okolico, da se vključita v turistično ponudbo z zunajpenzionsko ponudbo, kamor sodijo tudi bazen na prostem ob reki Savinji, kulturne in zgodovinske znamenitosti in predvsem oddaja sob za tujce. "Si mislite, da Rimske Toplice ne premorejo niti ene same sobe za turiste? Pred časom smo imeli na obisku 15 jadralcev iz Velike Britanije. Občudovali so našo pokrajino, želeli so prenočevati v Rimskih Toplicah, a nismo našli sob zanje," pravi predsednik krajevne skupnosti. Možnosti za občane, da se s svojo iniciativo vključijo v projekt oživitve zdravilišča in turizma, je torej več kot dovolj.

Maks Brečko, ki bo z novim letom predal funkcijo direktorja Unior Turizma Zreče in se povsem posvetil Rimskim Toplicam, ne vidi več ovir, da bi več milijard vredna investicija končno obrodila sadove. Med temi so, vsaj za Rimljane, najpomembnejša nova delovna mesta. Teh bo najmanj 200.

Violeta Vatovec Einspieler

http://www.vecer.si/clanek2006111405131778

edolen1

November 14th, 2006, 06:43 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Road services ready for winter, or so they say..

"Zimske službe pripravljene na zimo"
Za zamude pri odstranjevanju snega so največkrat krivi neprimerno opremljeni tovornjaki, ki ob zdrsih na klancih zaustavijo ves promet - V avtomobilu imejte tudi rokavice, odejo, strgalo za led in manjšo lopato za sneg

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006/11/14/SLIKE/00135974-300.jpg
Največ zastojev povzročijo neprimerno opremljeni tovornjaki; tako je bilo tudi na cesti Maribor - Lenart lani decembra.

Tudi letos so zimske službe pripravljene na zimo, so pred začetkom delovanja zimske službe, ki se začne jutri in traja do 15. marca, zagotovili na ministrstvu za promet. Vozniki lahko upravičeno pričakujejo hitro čiščenje cest, start potrebne mehanizacije na več mestih in pravočasno obveščanje o razmerah na cesti. Tudi v ta namen je spomladi začel delovati skupni center za obveščanje direkcije za ceste (DRSC) in družbe za avtoceste (DARS).

Obe skrbita za delovanje zimske službe na sistemu avtocest in hitrih cest, državnih, regionalnih in pomembnejših lokalnih cest ter zbirnih mestnih in krajevnih cest. V upravljanju direkcije za ceste je tako 5800 kilometrov cest drugega in tretjega prednostnega razreda, na katerih zimsko službo opravljajo različna cestna podjetja s 1170 delavci, 382 plugi, 219 vlečnimi in 93 avtomatskimi posipalniki, 32 snežnimi rezkarji in 631 drugimi vozili. Predvidoma bodo porabili od 45.000 do 50.000 ton posipnih materialov in približno 320.000 litrov magnezijeve raztopine, za delovanje zimske službe pa so predvidene štiri milijarde tolarjev, je pojasnila vodja sektorja za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest v direkciji za ceste Ljiljana Herga.

Le petina cest, za katere skrbijo v direkciji za ceste, je v drugem prednostnem razredu, kar pomeni, da morajo biti prevozne med 5. in 22. uro in na njih ne sme biti več kot deset centimetrov snega. Na cestah tretje kategorije, teh je 80 odstotkov, pa mora direkcija zagotavljati prevoznost med 5. in 20. uro in poskrbeti, da se na njih ne nabere več kot 15 centimetrov snega. Edine ceste, ki morajo biti prevozne 24 ur na dan, debelina snežne odeje pa ne sme presegati deset centimetrov, so avtoceste in hitre ceste, na njih mora upravljavec tudi ob zelo obilnem sneženju poskrbeti, da so prevozni vsaj en pas in dovozi k večjim parkiriščem. Da bo 464 kilometrov avtocest in hitrih cest ter 130 kilometrov priključkov nanje prevoznih, bo skrbelo 320 zaposlenih, je zagotovil član uprave Darsa, odgovoren za vzdrževanje avtoceste, Aleš Hojs. Ti ob sneženju odpeljejo iz avtocestnih vzdrževalnih baz Maribor, Slovenske Konjice, Vransko, Ljubljana, Hrušica, Postojna, Kozina in Novo mesto. Največji sta Ljubljana in Postojna, ki skupno poskrbita za 42 odstotkov celotnega avtocestnega omrežja.

Hergova ob tem dodaja, da so pripombe na slabe prometne razmere ob sneženju največkrat posledica neupoštevanja prometne signalizacije ali razmer na cesti. Oba s Hojsom pa opozarjata, da največ zastojev povzročijo zdrsi neprimerno opremljenih tovornjakov, običajno iz vzhodne Evrope, ki se ob sneženju ne izločijo iz prometa. Takšnim tovornjakom v klancih že na centimetru ali treh snega zdrsne in zimska služba postane vlečna služba, pravi Hojs. Ob tem dodaja, da so se z mejno policijo dogovorili, da v Slovenijo ne bo dovolila tovornjakom brez primerne opreme, v Darsu pa se zavzemajo tudi za bolj striktno kaznovanje tistih, ki kršijo zapoved o izločevanju iz prometa.

V obeh direkcijah pa apelirajo tudi na voznike, naj pred odhodom na pot preverijo stanje cest in poskrbijo za zimsko opremo avtomobila. Poleg tega pa preverijo akumulator, hladilni sistem, sistem za dovod zraka v vozilo, olje v motorju, sistem za močenje vetrobranskega stekla in metlice brisalcev, klinasti jermen in sistem za dovod goriva. Tesnila vrat naj namažejo z glicerinom, da ne primrznejo, v ključavnice pa vbrizgajo WD 40 ali katero drugo antikorozivno sredstvo. Priporočajo še, naj bo posoda za gorivo vedno do polovice polna, da lahko ogrejete notranjost vozila tudi v morebitnih zastojih, navsezadnje pa naj imajo vozniki v avtomobilu tudi rokavice, odejo, strgalo za led in manjšo lopato za sneg.

Martina Budal

http://www.vecer.si/clanek2006111405131775

Can't wait for the first snow, Slovenia will be paralized for a day again! :hilarious

And I'll be able to go skiing! :D

November 14th, 2006, 07:00 PM

slogan sounds kinde pervers or it is just me...
and why didn´t u use green colore? it is typical for slovenia

edolen1

November 14th, 2006, 07:17 PM

As far as I understand that was the original proposal, but they will use a number of colour combos.. At least I hope that's the case..

And the slogan is kinky, hehe.. Especially on those breas.. err.. shirt.. :)

edolen1

November 15th, 2006, 06:17 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

SŽ: We will reduce our loss by the end of the year

Vodstvo SŽ: Do konca leta bomo zmanjšali izgubo
Ljubljana - Holding Slovenske železnice (SŽ) je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvaril 2,55 milijarde tolarjev izgube, ki je bila za 409 milijonov tolarjev višja kot v enakem obdobju lani. Po besedah začasnega poslovodje Branka Omerzuja je holding v septembru uspel zaustaviti naraščanje izgube, ki se po napovedih do konca leta ne bo več povečevala.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061115164514113-1.jpg

Omerzu: Za zmanjšanje izgube bodo poskrbeli sprejeti dodatni ukrepi

K zmanjšanju letošnje izgube pod 2,5 milijarde tolarjev bodo po Omerzujevih besedah prispevali septembra sprejeti dodatni ukrepi glede obvladovanja stroškov in ukrepi pri tovornem prometu. Holding tako v novembru in decembru tudi ne bo najemal kratkoročnih kreditov za likvidnostna sredstva, ne glede na to, ali bo prodal kakšne večje naložbe, bodisi zemljišča ali kapitalske deleže, je napovedal Omerzu.

Ta mesec na dan prepeljejo 10 odstotkov več vlakov od letnega povprečja

V septembru so železnice že uspele zajeziti naraščanje izgube, po prvih podatkih pa se je izguba v oktobru tudi zmanjšala, je dejal Omerzu. Med dodatnimi ukrepi, ki so prispevali k temu, je povečan obseg del na tovornem prometu. v novembrU so obseg povečali za en odstotek, na dan pa v tem mesecu prepeljejo deset odstotkov več vlakov od letnega povprečja. Poleg tega bodo z dodatno zasedbo postaj ob koncih tedna in praznikih zagotovili večjo pretočnost, z največjimi strankami pa so se dogovorili za okrepljen promet, je nanizal.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061115164514113-2.jpg

Holding je začel tudi z bolj učinkovito izterjavo terjatev

Holding je začel tudi bolj racionalno obvladovati stroške, racionaliziral in medsebojno je povezal nekatere dejavnosti odvisnih družb ter pristopil k bolj učinkoviti izterjavi terjatev, ki znašajo okoli tri milijarde tolarjev. V zaključni fazi so tudi aneksi k pogodbam za opravljanje gospodarskih javnih služb, ki naj bi za te namene zagotovili dodatnih 1,5 milijarde tolarjev, kar pa je skupaj še vedno manj kot lani, je še dejal Omerzu.

Stroški nastajajo tudi zaradi slabega stanja lokomotiv in vagonov

Ob močni obrabljenosti infrastrukture, ki vpliva na manjše hitrosti in manjše osne obremenitve, na poslovanje železnic vplivajo višje cene surovin, stroške pa zvišuje tudi slabo stanje lokomotiv in vagonov, je pojasnil Omerzu. Večina lokomotiv je v povprečju stara okoli 30 let, nekatere pa tudi čez 40 let, pri vagonih, ki jih je skupaj okoli 3000, jih je 85 odstotkov starejših od 21 let, 30 odstotkov pa je starih več kot 30 let.

Za vzdrževanje lokomotiv in vagonov so letos porabili že 2,5 milijarde tolarjev

Zaradi zaostalega vzdrževanja lokomotiv in vagonov v preteklih letih so SŽ lani in letos morale opraviti za 2,5 milijarde tolarjev vzdrževalnih del pri tovornem in za pol milijarde tolarjev pri potniškem prometu. To pa je po Omerzujevih besedah ena od pomembnih postavk, ki vplivajo na izgubo pri tovornem prometu.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061115164514113-3.jpg

Letos je bilo več prepeljanega tovora kot lani

SŽ so v devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale obseg prepeljanega tovora (za 4,3 odstotka na 13,7 milijona ton) in število prepeljanih potnikov (za 1,8 odstotka na 11,6 milijona oseb). Pri količini prepeljanega tovora rezultati za 0,7 odstotka zaostajajo za dinamičnim načrtom, obseg dela pri potnikih pa je za 2,3 odstotka večji, kot predvideva načrt.

Letošnja izguba je za 0,42 odstotka manjša od lanske

Poslovni prihodki so v prvih devetih mesecih znašali 51,8 milijarde tolarjev, odhodki pa 53,4 milijarde tolarjev. Tako prihodki kot odhodki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali (prihodki za 6,8 odstotka, odhodki pa za 5,7), zaostali pa so za dinamičnim načrtom. Holding je ustvaril 1,56 milijarde tolarjev izgube iz poslovanja. Rezultat je po Omerzujevih besedah boljši kot v prvih devetih mesecih lani, ko je izguba znašala 1,94 milijarde tolarjev.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061115164514113-4.jpg

Še vedno ni sprejeta odločitev o prodaji zemljišča v Novi Gorici

Glede prodaje zemljišča v Novi Gorici so v holdingu opravili prvi krog pogajanj s Primorjem, ki je edino oddalo ponudbo na drugi ponovljeni razpis. Primorje je za zemljišče ponudilo 4,6 milijarde tolarjev oziroma 5,6 milijarde tolarjev z DDV, več od izklicne cene, je pojasnil Omerzu, ni pa mogel napovedati, ali bodo odločitev o prodaji sprejeli letos ali prihodnje leto. "Je pa stanje Holdinga SŽ takšno, da pod vsako ceno vendarle ne bomo prodajali."

V holdingu pa so tudi že pripravili postopek za pripravo odzivnega poročila na negativno mnenje glede pravilnosti in smotrnosti poslovanja v letu 2004, ki ga je računsko sodišče predstavilo prejšnji teden. Poslovodstvo bo tudi potrdilo protokol, v katerem so opredeljene vse aktivnosti, nosilci in ukrepi za pripravo odzivnega poročila, je dejal član poslovodstva Igor Hauptman.

Prihodnji teden se bo iztekel razpis za generalnega direktorja SŽ

Prihodnji teden (24. novembra) se bo iztekel tudi razpis za generalnega direktorja SŽ, ki bo nadomestil odstopljenega Jožeta Jurkoviča. Tako Omerzu kot Hauptman sta napovedala, da se ne nameravata prijaviti. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061115164514113&cid=103

They better..

edolen1

November 18th, 2006, 04:15 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Postojnska jama to become a speleotherapy resort
First patients by the end of 2008

Po zdravje v podzemlje
V Postojni nameravajo zdraviti s pomočjo speleoterapije

Podobe Slovenije, 17. november 2006 15:23
Ljubljana - RTV SLO

V Otoški jami namerava podjetje Postojnska jama turizem izvajati dejavnosti, ki bi pomagale pri zdravljenju astme, alergij, bronhitisa in drugih bolezni.

V jamah so namreč odlične razmere za zdravljenje dihalnih obolenj, saj v jamskem zraku skoraj ni prahu in mikrobov, poleg tega pa je v njih ugodno razmerje med temperaturo, vlažnostjo ter negativnimi ioni.

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/postojna_1_show.jpg
Preučujejo možnosti, da bi v jami poleg speleoterapije (tj. zdravljenja, ki poteka v jami) izvajali tudi programe wellness. Foto: MOP-ARSO

Poskusno že konec leta 2008
V Otoški jami, ki spada v 20,5 kilometrov dolg postojnski jamski sistem, je družba že maja 2003 začela poskusne bioklimatske meritve, ki so se izkazale za uspešne. Meritve so nujne za pridobitev certifikata za opravljanje speleoterapevtske dejavnosti, izvajali pa jih bodo še vse prihodnje leto. Računajo, da bodo v prvem polletju 2008 pridobili certifikat Mednarodne speleološke zveze in tudi potrebna slovenska dovoljenja.

http://img.rtvslo.si/upload/Okolje/jama_postojnska_show.jpg
Poskusne terapije naj bi začeli izvajati že konec leta 2008. Foto: RTV SLO

Dovolj blizu in dovolj daleč
Za Otoško jamo so se v podjetju odločili tudi zato, ker je lahko dostopa, prostorna, že ima delno urejeno infrastrukturo, je blizu turističnih zanimivosti na Postojnskem, hkrati pa je dovolj odmaknjena od turističnega središča. Z novo ponudbo bi v Postojno radi pritegnili predvsem zveste stacionarne goste tudi zunaj glavne turistične sezone, poleg tega pa bi zagotovili večjo zasedenost turističnih zmogljivosti in obstoječih turističnih storitev.

Od Postojne do Kitajske
Na speleoterapijo pa ne računajo le v Postojni, izkoriščali jo bodo tudi Kitajci. Na jugozahodu te azijske dežele je območje z največjim številom kraških jam na svetu. Prav onesnaženost zraka in povečano število kadilcev, ki so jim priča na Kitajskem, so razlog za razvoj te dejavnosti.

Razvoj šele po letu 1945
Med drugo svetovno vojno so v nekem nemškem mestu ugotovili, da v jami, ki so jo prebivalci uporabljali kot zaklonišče, astmatični in bronhitični bolniki lažje dihajo. Po vojni so začeli raziskovati možnosti takega zdravljenja, še posebej zaradi večjega števila bolnikov z bronhialno astmo in kroničnim bronhitisom, kjer zdravila ne morejo odpraviti vseh težav. Danes ni le naravna oz. dopolnilna oblika zdravljenja, temveč tudi način preventive pri alergijskih in kroničnih dihalnih motnjah.

http://www.rtvslo.si/tureavanture/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=906

edolen1

November 21st, 2006, 07:45 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

The New Old Hotel Palace Is Coming!
The current Grand Hotel Palace will be renamed to Grand Hotel

V Portorožu položili temeljni kamen za hotel Palace
Portorož - Minister za kulturo Vasko Simoniti in predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar sta danes v Portorožu simbolno položila temeljni kamen ob obnovi starega hotela Palace.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061121182150104-1.jpg

Poudarila sta, da je obnova hotela, ki naj bi bila zaključena v začetku leta 2008, plod sodelovanja države, gospodarstva in lokalne skupnosti. Po besedah direktorja Istrabenz hotelov Portorož Igorja Okorna bo vrednost celotne investicije 37,5 milijona evrov. Otvoritev investitorji načrtujejo spomladi 2008.

Ureditev celotnega središča Portoroža

Bavčar je poudaril, da je pred njimi izredno zahtevno obdobje, ki ne zadeva zgolj posega v objekt sam in v dograditev objekta, temveč zadeva tudi ureditev celotnega centralnega dela Portoroža, z ureditvijo obale in celotnega dela pred hoteli. Vsi prostorsko ureditveni načrti in spremembe teh načrtov, so po njegovih besedah še pred njimi, saj jih v preteklem obdobju niso uspeli uskladiti.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061121182150104-2.jpg

Simoniti je poudaril, da se v današnji postavitvi temeljnega kamna izraža tudi materializirana volja sodelovanja države, gospodarstva in lokalne skupnosti. Po njegovih besedah se s tem izraža tudi velik dolg do samega kraja, do turistične dejavnosti kot ene najvitalnejših gospodarskih panog in dolg do kulturne dediščine in zgodovine, kot tiste podlage samozavedanja, ki omogoča presojo kako naprej.

Predstavitev poteka prenove

Po simbolni položitvi temeljnega kamna sta direktor Istrabenz hotelov Portorož Igor Okorn in in predsednik uprave Istrabenz Turizem Tomislav Čeh predstavila potek prenove, ciljni izgled in ponudbo prenovljenega portoroškega hotela. Okorn je povedal, da je država za obnovo objekta namenila 4,17 milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna države. Investitor Istrabenz je preko svoje družbe Istrabenz hoteli Portorož, ki je v tretjinski lasti občine Piran, namenil preostanek do skupne vrednosti gradbeno obrtniško inštalacijskih del in opreme objekta v višini 37,5 milijona evrov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061121182150104-3.jpg

Hotel visoke kategorije "high class luxury"

Kot je povedal, je bila za izvedbo obnove na razpisu izbrana družba Kraški Zidar Sežana. Dodal je, da bo hotel prvi slovenski luksuzni hotel s petimi zvezdicami de luxe. Po njegovih besedah bo zagotavljal raven storitev hotela visoke kategorije "high class luxury" in bo namenjen najzahtevnejšim gostom. Hotel bo ponujal 185 vrhunsko opremljenih sob, med katerimi bodo tudi luksuzni predsedniški apartmaji, ločen vhod v kongresni center z večjo kongresno dvorano in dvema luksuznima dvoranama za sestanke, šest trgovin s prestižnimi blagovnimi znamkami, knjižnica, bar, galerija namenjena kulturnim prireditvam, welness center, restavracija, kristalna dvorana, vinska klet, garaža s 155 parkirnimi mesti itd.

Kot je še povedal se bo stari hotel Palace po novem imenoval "Palace hotel", sedanji Grand hotel Palace pa bo postal "Grand hotel". Po Okornovih besedah so trenutno v fazi razpisa za izvajalca notranje opreme, ki naj bi ga izbrali do konca letošnjega leta. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061121182150104&cid=103

Ljubljana City

November 21st, 2006, 10:40 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

UPS to Aerodrom Ljubljana every day

UPS se redno povezuje z brniškim letališčem

Brnik želi postati pomembno logistično središče

Brnik - Na brniškem letališču je danes ob 5. uri zjutraj ob vzpostavitvi dnevne letalske povezave pristalo prvo tovorno letalo Boeing 767 družbe UPS. Prvo letalo redne letalske povezave z UPS se je na brniškem letališču mudilo 50 minut. Nato sta eden največjih prevoznikov letalskega tovora na svetu in Aerodrom Ljubljana podpisala pogodbo o sodelovanju ter njeno vsebino predstavila javnosti. Ponovno bo letalo UPS na Brnik priletelo drevi ob 22. uri.

Strateški dogovor med Aerodrom Ljubljana in UPS bosta predstavila vodja UPS za področje Južne Evrope Michael Mavropolus, član uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir in namestnik predsednika uprave globalnega logističnega servisa Intereurope, ki je avtorizirani pogodbeni partner za UPS, Zvezdan Markežič.

Kot je že konec septembra povedal predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može, si želi Brnik postati pomembno vozlišče za letalski tovorni promet na področju srednje in jugovzhodne Evrope. Ima ugodno geografsko in prometno lego, kar so z vstopom Slovenije v EU ugotovili tudi veliki svetovni prevozniki letalskega tovora, kot so DHL, UPS in FedEx. Na največjem slovenskem letališču za nemški DHL že gradijo objekt v okviru logističnega centra, v okviru Intereurope se širi UPS, na Brniku pa se širijo tudi drugi špediterji svetovnega pomena.

Na brniškem letališču, kjer že sedaj nekajkrat letno pristane drugo največje tovorno letalo antonov A124, bodo letos glede na ocene izpred dveh mesecev prepeljali okrog 12.000 ton tovora. To številko želijo po besedah Možeta v naslednjih desetih letih podvojiti. "Glede na zanimanje, ki vlada tako pri nas kot pri distributerjih, pa računamo, da se bo to zgodilo že prej," je dodal Može. Pri tem velja, da vzpostavitev velikega logističnega centra na Brniku nima prednosti le za Aerodrom Ljubljana, pač pa tudi za druga podjetja, na primer cestne in letalske prevoznike.

http://www.delo.si/images/iman/ups_letalo_.jpg

:banana:

edolen1

November 21st, 2006, 10:48 PM

Jaaaaaa!!! :banana: :banana: :banana:

:cheers:

edolen1

November 24th, 2006, 09:19 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

A new airline on the horizon
A lot remains unknown about Izilet

V nastajanju drugi letalski prevoznik
Nepojasnjeni dvomi o delovanju in investitorjih

Gospodarstvo, 24. november 2006 16:47
Maribor - RTV SLO

V Mariboru je bila registrirana letalska družba Izilet, ki bo ponujala čarterske polete, obljubljajo pa cene, ki bodo konkurirale nizkocenovnikom.

http://img.rtvslo.si/upload/Gospodarstvo/izilet_show.jpg
Bo Slovenija dobila tudi drugega letalskega prevoznika? Foto: Izilet

Družba naj bi začela leteti maja 2007 z dvema Airbusoma A320 brez poslovnega razreda, bazo pa naj bi imela v Mariboru. Podjetje Janc in družbeniki d.n.o, ki bo upravljalo z letalsko družbo, je ustanovil Izidor Janc, ki je star 30 let, zaenkrat pa je, kot pravi sam, še kopilot in pripravnik pri avstrijski letalski družbi Austrian Airlines.

Družba je bila v sodni register na mariborskem okrožnem sodišču vpisana marca letos, v register članstva pri Gospodarski zbornici Slovenije pa oktobra. Za popolno operacionalizacijo projekta pa je potrebno prehoditi zajetno birokratsko pot. Tako mora družba vložiti prošnjo za pridobitev certifikata letalskega prevoznika (Airline Operating Certificate), ki ga izdaja Direktorat za civilno letalstvo pri ministrstvu za promet, kjer pa Iziletove prošnje do 22. novembra še niso prejeli.

"Ni tudi jasno, kdo so investitorji. Za kaj takšnega je seveda potrebno veliko sredstev in zavezanosti, saj eno letalo A320 stane vsaj 45 milijonov dolarjev."

Dvomi ob nastanku
Obstaja seveda tudi dvom o tem, koliko je projekt resen, saj nam ni uspelo preveriti, koliko omenjeno podjetje zaposlenih, na vprašanje, če že imajo pilote in stevardese pa smo od Janca dobili odgovor, da letalska čarterska družba Izilet ni na začetku svojega delovanja in da so za ustrezen kader že poskrbeli, ni pa pojasnil točne številke. Ni tudi jasno, kdo so investitorji. Za kaj takšnega je seveda potrebno veliko sredstev in zavezanosti, saj eno letalo A320 stane vsaj 45 milijonov dolarjev, da ne omenjamo drugih stroškov. Janc nam je v elektronski pošti napisal tudi, da je ideja nastala iz seminarske naloge, ki jo je naredil na akademiji avstrijskega prevoznika.

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/let-mb1_show.jpg
Iziletova baza naj bi bilo mariborsko letališče. Foto: RTV SLO

Prednosti čarterskih poletov pred rednimi
Janc je za MMC pojasnil, da tržno nišo vidi v tem, da v Sloveniji nimamo ponudnika, ki bi ponujal le čarterske polete, saj denimo okrog 200.000 slovenskih potnikov leti samo iz Gradca, lahko pa bi leteli iz Maribora ali pa iz Ljubljane. Adira Airways po njegovem mnenju ponudi nekaj čarterskih poletov, okrog 9 odstotkov, to pa še ni dovolj.

Leteli naj bi v različne turistične kraje, rednih linij pa ne bo. Na sedežu podjetja so nam pojasnili, da so podpisali pogodbo s t. i. turoperaterji v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji, na Finskem, v Rusiji, Ukrajini, Italiji, Hrvaški in Srbiji. To naj bi bilo skupaj 86 destinacij v 36 različnih držav po Evropi, severni Afriki in Bližnjemu vzhodu.

http://img.rtvslo.si/upload/ture_avanture/easyjet_show.jpg
Ime spominja na nizkocenovnika, ki iz Ljubljane leti v London. Foto: EPA

Kasneje bi leteli še v Severno in Južno Ameriko, južno Afriko in Azijo. Poleg letališča v Mariboru bodo v Sloveniji uporabljali tudi brniško letališče, leteli pa bodo tudi s tujih letališč v Avstriji, na Hrvaškem, Nemčiji, Švici, Srbiji in Veliki Britaniji. Vsako letalo naj bi dnevno letelo na dve do tri destinacije, ni pa nujno, da vsakič iz Slovenije.

Floto, ki jo bodo upravljali piloti in stevardese iz Slovenije in tujine, nameravajo kasneje še povečati, in sicer še na Hrvaško in Srbijo, kjer je trg s čarterskimi poleti baje slabo pokrit. Delovati hočejo tudi pri prevozu tovora, in sicer v sodelovanju z logističnim centrom na letališču Maribor, saj bi naj bil eno največjih tovornih letališč v tem delu Evrope.

C. R.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=126376

www.izilet.com
^^Well, we can see it's still at a VERY early stage.. :D

Eh, not the most imaginative name, but it's a charter airline anyway..

antenor

November 24th, 2006, 10:49 PM

wow, but interesting nonetheless. I didn't think there was enough capital for something like that here, or a niche for that matter..:cheers:

edolen1

November 27th, 2006, 07:11 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Last contract for the A5 Pomurje Motorway signed
The motorway will be completed by 2008

Pomurski krak dokončan leta 2008
Skupna vrednost del 9,4 milijarde SIT

Slovenija, 27. november 2006 16:50
Murska Sobota - RTV SLO

Družba za avtoceste Republike Slovenije je v Sv. Juriju ob Ščavnici podpisala še zadnji pogodbi za dokončanje pomurskega kraka.

Pogodbi se nanašata na hitro cesto do mejnega prehoda Dolga vas, in sicer na odsek Pince-Lendava in predor Cenkova na odseku Spodnja Senarska-Cogetinci. Skupna pogodbena vrednost oddanih del je 9,4 milijarde SIT, dokončana pa bodo v letu 2008. Deli sta bili oddani z razpisom; 2,5 kilometra dolg odsek ceste bodo gradila podjetja SCT, Primorje in SGP Pomgrad, predor pa SCT in CP Maribor.

Podpisa se je udeležil tudi predsednik parlamentarnega odbora za promet Franc Kangler, ki je obenem sporočil, da se zaradi županovanja v Mariboru poslavlja od predsedovanja odboru in od parlamenta.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=126851

The contract is for the Lendava - Dolga vas expressway (it will branch off the motorway towards the Dolga vas border crossing near Lendava, the motorway otherwise goes to the Pince border crossing) and the Cenkova tunnel on the section Spodnja Senarska - Cogetinci. :banana:

edolen1

December 4th, 2006, 07:13 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

The Helicopter Medical Rescue Service enters regular operation
Pilot project successful, although many obstacles at first

Helikopterska medicinska pomoč začela z rednim delovanjem

Brnik - Potem ko v Sloveniji že od 16. junija 2003 deluje Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP), pa je s 1. decembrom pilotni projekt prešel v redno delovanje. Medicinsko opremljen helikopter, ki skrbi za oskrbo in prevoz bolnikov in poškodovancev, je od petka poletel že na tri intervencije.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206120417060762-1.jpg

Letno pa naj bi opravil od 70 do 100 medbolnišničnih letov in okrog 200 do 300 primarnih letov, je ob današnji predstavitvi helikopterja povedal minister za zdravje Andrej Bručan.

Helikopter lahko poleti pet minut po klicu za nujno medicinsko pomoč

Helikopter ima bazo na brniškem letališču, s katerega lahko pet minut po klicu za nujno medicinsko pomoč že poleti. Ekipa HNMP je namreč v pripravljenosti vsak dan v letu med 7. in 19. uro v poletnem času in med 7. in 17. uro oziroma v svetlem delu dneva v zimskem času. Posadko sestavljajo pilot letalec, reševalec, zdravnik in zdravstveni tehnik.

Člani posadke svoje delo opravljajo prostovoljno. Tako zdravniki dajo približno 24 dni svojega letnega dopusta za opravljanje dežurstva ob helikopterju, saj vsak izmed prostovoljcev pride na vrsto za dežurstvo dvakrat mesečno. "Želimo si, da bi sčasoma ta dejavnost postala del naše redne službe," je povedal vodja HNMP Uroš Lampič.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206120417060762-2.jpg

Zaradi številnih ovir skoraj obupali

Po uredbi vlade službo HNMP opravlja Avto moto zveza Slovenije (AMZS). "Uvedbo helikopterske nujne medicinske pomoči smo predlagali že pred leti, vendar smo zaradi številnih ovir skoraj obupali," je dejal predsednik AMZS Bojan Perko. Prepričan je, da bo helikopterska pomoč rešila veliko življenj, zato je investicija v skupni projekt minimalna.

Projekt se plačuje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Sam projekt, ki se plačuje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bo na letni ravni stal približno 1,1 milijona evrov. Pri tem ura leta stane 900 evrov, je pojasnil minister Bručan in poudaril, da so te cene približno 20 odstotkov nižje od cen, ki jih imajo v sosednjih državah. V primerjavi s pilotnim projektom, ki ga je vodila Slovenska vojska, je ta redno projekt izvajanja helikopterske pomoči dražji. "Zlasti zato, ker prej niso bili upoštevani nekateri stroški dela, predvsem pilotov," je povedal minister in dodal, da je sedaj velika prednost ta, da je helikopter kompletno opremljen in da je mogoče odreagirati v zelo kratkem času, hitreje kot pa v prejšnjem obdobju pilotskega projekta.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206120417060762-3.jpg

Člani posadke so s prvimi izkušnjami zadovoljni

Člani posadke helikopterjev nujne medicinske pomoči so s prvimi izkušnjami zadovoljni. Glede na tri intervencije, ki so jih imeli od petka in ko so leteli v Naklo, Ilirsko Bistrico ter Novo Gorico, se sistem obnese, odzivni čas pa je v skladu z načrti. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1206120417060762&cid=100&pgn=1

Woot! :banana: :banana: :banana:

Ljubljana City

December 4th, 2006, 07:46 PM

^^

Great news! It'll be nice to see paramedic helicopters that aren't colored in army green :). This bird flew over our school today... During a very boring lesson of German.

edolen1

December 4th, 2006, 07:46 PM

Check the flag on the helicopter (the registration code is interesting too)..

Could that be a sign? :D :D :D

Ljubljana City

December 4th, 2006, 08:10 PM

Check the flag on the helicopter (the registration code is interesting too)..

Could that be a sign? :D :D :D

LOL. :D Just may be. :D

edolen1

December 4th, 2006, 10:16 PM

Some new info on the rescue service:

- AMZS hopes that within 6 months another helicopter, grounded at Maribor, will join the service
- the Clinical Centre in Ljubljana (the country's main hospital), believe it or not, does not have a heliport, even though most Slovenian hospitals do; the helicopter needs to land at Roška cesta ATM and then the patient needs to be transported by rescue vehicle to the Clinical Centre; Health Minister Bručan said a heliport on the Clinical Centre will be ready by 2009

edolen1

December 5th, 2006, 05:49 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenia in Schengen by the end of 2007!

Mate: Slovenija po pričakovanjih v schengnu še leta 2007
Bruselj - Slovenija lahko pričakuje, da bo nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami EU odpravila do 31. decembra 2007 in tako v schengenski prostor vstopila še leta 2007, medtem ko datum za odprtje zračne meje iz tehničnih razlogov ostaja marec 2008, je danes ob robu zasedanja notranjih ministrov EU v Bruslju sporočil slovenski minister Dragutin Mate.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206120500443862-1.jpg

Notranji ministri so namreč danes prižgali zeleno luč za širitev sedanjega schengenskega informacijskega sistema, t. i. projekt SIS I za vse, ki naj bi skrajšal zamudo, nastalo pri vzpostavljanju novega sistema SIS II.

Zelena luč za projekt SIS I za vse "praktično pomeni, da bo imela Slovenija po novi časovnici dostop do schengenskega informacijskega sistema prihodnje leto", je dejal Mate. "V mesecu avgustu bo končano tehnično delo, meseca septembra se bodo države lahko začele priključevati na schengenski informacijski sistem, kar je osnovni pogoj za odprtje notranjih mej," je pojasnil. Po testiranju sistema bodo dokončno odločitev o širitvi schengenskega območja notranji ministri sprejeli novembra prihodnje leto.

"Razvoj SIS II poteka naprej in nedvomno ostaja glavna prioriteta"

"Razvoj SIS II poteka naprej in nedvomno ostaja glavna prioriteta," je sicer poudaril notranji minister. "SIS II se ne gradi zaradi novih članic, temveč zaradi zagotavljanja varnosti pri upravljanju z informacijami," je pojasnil in dodal, da so za zdaj sprejete le pravne podlage za SIS II. (STA/Foto Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1206120500443862&cid=100&pgn=1

:banana: :banana: :banana: :banana: :banana:

OettingerCroat

December 6th, 2006, 05:31 AM

thats very cool

edolen1

December 6th, 2006, 06:50 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Aerodrom Ljubljana planning a successful 2007
Expecting 1.5 million passengers in 2007

Aerodrom Ljubljana načrtuje uspešno leto 2007

Nataša Mršnik
finance@finance-on.net

Aerodrom Ljubljana načrtuje 9,6 milijona evrov dobička v letu 2007, kar je za devet odstotkov višje od lani

Nadzorni svet Aerodroma Ljubljana je danes na redni seji obravnaval Temelje poslovne politike in finančni načrt družbe za leto 2007 ter Načrt investicij družbe za leto 2007, so sporočili iz Aerodrom Ljubljana. Za leto 2007 tako načrtujejo skoraj 1,5 milijona potnikov, 45.774 premikov letal in 16.829 ton tovora.

Investicije v višini 28,4 milijona evrov

Prihodki in stroški poslovanja bodo sledili rasti prometa. Načrtujejo, da bodo ustvarili dobiček v višini 9,6 milijona evrov, kar je za devet odstotkov nad oceno za leto 2006. Nadaljevali bodo z realizacijo investicijskih načrtov, opredeljenih v strategiji razvoja družbe. V letu 2007 načrtujejo investicije v objekte, računalniško opremo in opremo za potrebe dejavnosti v skupni višini 28,4 milijona evrov. Največjo investicijo v letu 2007 predstavlja dokončanje gradnje prve faze novega potniškega terminala, med večjimi investicijami v objekte pa sta še razširitev glavne letališke ploščadi in podaljšek vozne steze, so povedali v izjavi za javnost.

http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=169949

:okay:

edolen1

December 8th, 2006, 05:43 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Cerklje Military Airport to undergo NATO-sponsored renovation

Podpisan protokol za obnovo letališča v Cerkljah ob Krki
Cerklje ob Krki - Minister za obrambo Karl Erjavec, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor Janez Podobnik in minister za promet Janez Božič so v vojašnici Cerklje ob Krki podpisali protokol o območju in vsebini državnega lokacijskega načrta za obnovo tamkajšnjega letališča.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12061207180434101-1.jpg

Kot je dejal Erjavec, naj bi bil državni lokacijski načrt za posodobitev vojaškega letališča sprejet v začetku leta 2008. Kot navajajo na ministrstvu za obrambo pa to letališče ne bo služilo kot baza zveze NATO.

Dobro polovico potrebnih sredstev bo zagotovil NATO

Erjavec je izjavil, da bo posodabljanje oz. gradnja objektov na letališču potekala od leta 2007 do predvidoma 2011, ko bo letališče pridobilo tudi ustrezno kategorizacijo. Vrednost projekta so ocenili na 70 milijonov evrov, od tega bo zveza NATO prispevala okrog 38 milijonov evrov sredstev. Z vlaganjem v infrastrukturo letališča NATO prispeva delež, ki omogoča višji nivo opremljenosti letališča, ki ga Slovenska vojska s svojimi sredstvi ne bi mogla doseči v predvidenem času, navajajo na ministrstvu za obrambo.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12061207180434101-2.jpg

Letališče bi služilo kot "podpora države gostiteljice"

Posodobljeno letališče naj bi bilo namenjeno t.i. podpori države gostiteljice (Host Nation Support), kar pomeni, da v primeru krizne situacije država članica zavezništva nudi pomoč pri izvajanju dogovorjenih dejavnosti zavezništva. V konkretnem primeru bi to lahko pomenilo, da na prošnjo zveze NATO Slovenija kot članica dovoli uporabo letališča za začasni postanek letal, za njihovo vzdrževanje in oskrbo.

Erjavec: Do leta 2015 bo na letališču 400 novih delovnih mest

Letališče v Cerkljah ob Krki bo po posodobitvi osrednje letališče Slovenske vojske. Na njem bo nameščenih večina zračnih plovil iz letališča Brnik, enote zračne obrambe ter oskrbovalno-tehnične enote. Za navedene naloge bo na tem letališču do leta 2015 potrebnih do 400 novih delovnih mest, je poudaril Erjavec.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12061207180434101-3.jpg

Letališče bo usposobljeno tudi za civilni promet letal

S posodobitvijo letališča nameravajo predvsem vzpostaviti sodoben navigacijski sistem, ki bo omogočal pristajanje letal podnevi in ponoči, podaljšali in posodobili pa bodo tudi vzletno pristajalno stezo. Letališče bo po končani obnovi imelo status mešanega letališča oz. vojaškega letališča, ki je usposobljeno tudi za promet civilnih letal.

Posodobitev omenjenega letališča kot ga predvideva državni lokacijski načrt se nanaša tudi na ureditev cestne navezave tega območja ter letališča na bližnje avtocestno omrežje. Vizjak je dejal, da projekt javno-zasebnega partnerstva v tem primeru pomeni tudi priložnost za gospodarski razvoj celotnega območja. Podobnik pa je današnji podpis protokola označil kot sinergijo med lokalno skupnostjo in gospodarstvom, pri čemer bodo upoštevani vsi slovenski in evropski standardi glede posegov v okolje. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=12061207180434101&cid=100&pgn=1

edolen1

December 8th, 2006, 06:34 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

New motorway exit Celje - East (Ljubečna) opened

DARS odprl priključek Celje - vzhod (Ljubečna)

STA
finance@finance-on.net

DARS je danes prometu predala priključek Celje - vzhod (Ljubečna) na avtocesti A1 Šentilj - Koper

Družba za avtoceste v RS (DARS) je danes v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS (NPIA) prometu slavnostno predala priključek Celje-vzhod (Ljubečna) na avtocesti A1 Šentilj - Koper. Prva gradbena etapa priključka, ki vključuje tudi del povezovalne ceste, je bila zaradi izjemno ugodnih vremenskih pogojev ter z dobro organizacijo dela in pod strogim nadzorom zgrajena sedem mesecev pred pogodbenim rokom.

Celje dobilo že tretji sodobni avtocestni priključek

Skupna dolžina novozgrajenih cest, katerih pogodbena vrednost je znašala 1,7 milijarde tolarjev, je 1,9 kilometra, promet pa bo po novozgrajenem delu stekel v popoldanskih urah. Z današnjo predajo prometu omenjenega priključka je Celje dobilo že tretji sodobni avtocestni priključek, ki bo dolgoročno pomembno pripomogel k preusmeritvi tovornega prometa stran od centra mesta in razbremenitvi priključka Celje-center, ki predvsem v prometnih konicah dosega visoke prometne obremenitve. Celje se bo odslej na avtocesto A1 tako navezovalo prek treh priključkov, poleg novozgrajenega še Celje-center ter Celje-zahod (Lopata), ki je bil prometu predan julija leta 2004.

Avtocestni priključek Celje - vzhod (Ljubečna) kot polovična deteljica

Avtocestni priključek Celje - vzhod (Ljubečna) je v skladu z državnim lokacijskim načrtom zgrajen kot polovična deteljica, pri čemer so priključne rampe od nadvoza (povezovalne ceste) speljane proti vzhodu tako, da je na južnem in severnem delu izvoz z avtoceste za smer Celje in Ljubečna in dovoz na avtocesto za smeri Ljubljana in Maribor. Navezava na povezovalno cesto proti Celju (smer jug) in proti naselju Ljubečna je izvedena prek križišča, priključne rampe pa so načrtovane za računsko hitrost 40 kilometrov na uro.

DARS je zaključil delo pred pogodbenim rokom

Izgradnja avtocestnega priključka Celje - vzhod (Ljubečna) je predvidena v treh fazah, za prvo je bil zadolžen DARS, za preostali dve pa je pristojna Direkcija RS za ceste. Gradnja tega priključka se je pričela marca letos, v skladu s sklenjeno pogodbo pa je bilo določeno, da izvajalec del celjsko podjetje CMC mora dela končati do julija leta 2007. Zaradi ugodnih vremenskih razmer so bila dela zaključena že ta mesec.

Pod NPIA zgrajenih 369,3 kilometra novih cest

V 13 letih uresničevanja NPIA je bilo doslej zgrajeno in prometu predano skupaj 369,3 kilometra avtocest, hitrih cest in drugih cest iz NPIA.

http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=170145

edolen1

December 8th, 2006, 06:38 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Amazing growth continues!
5.6% growth in Q3 2006, 5.2% growth in first nine months of 2006!

5,6-odstotna rast BDP v tretjem četrtletju

Mladen Miković
mladen.mikovic@finance-on.net

V tretjem četrtletju 2006 se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi s tretjim četrtletjem 2005 realno povečal za 5,6 odstotka, s čimer se nadaljuje visoka gospodarska rast iz prve polovice leta

Medletna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v 3. četrtletju je bila 5,6-odstotna, so sporočili iz Sursa. V prvih devetih mesecih letos se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta realno povečal za 5,2 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v tretjem četrtletju 2006 v primerjavi z drugim četrtletjem 2006 realno povečal za 1,4 odstotka, v primerjavi s tretjim četrtletjem 2005 pa za 5,9 odstotka.

Gospodarska rast je temeljila samo na domačem povpraševanju

V tretjem četrtletju letos je gospodarska rast temeljila samo na domačem povpraševanju, ki se je realno povečalo za 6,5 odstotka glede na tretje četrtletje 2005. Prispevek salda menjave blaga in storitev s tujino je bil negativen.

Visoka rast investicij se nadaljuje

Visoka rast domačega povpraševanja je v glavnem posledica izjemno visoke rasti bruto investicij v osnovna sredstva, ki so se na letni ravni povečale za 14,5 odstotka, kar je najvišja rast po letu 1999. Investicije v stanovanjsko gradnjo še naprej beležijo visoke stopnje rasti (16,3 odstotka), v tem četrtletju pa so se močno okrepile tudi investicije v nestanovanjsko gradnjo (16,5 odstotka). Poleg tega se hitro povečujejo tudi investicije v stroje in opremo, zlasti v transportno.

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406120808290067&cid=103

:banana: :banana: :banana:

LoKeY

December 9th, 2006, 08:33 PM

So I heard we might be getting a new highest building in Slo. The 99m control tower on Brnik Airport.. Bring on da newz ! :p

edolen1

December 9th, 2006, 08:52 PM

Oh? Where did you read that? I did hear something about it and saw a render somewhere, but it was a year or so ago..

Edit: Oh, found it! :D

http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2006/09/05/2006-09-05_STR-02-02_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-V-ZARISCU.PDF

antenor

December 9th, 2006, 09:16 PM

Seems a bit silly to put it so far away from the actual airport area. But i guess they thought it through, and i don't mind a nice tall tower like that..:okay::cheers:

LoKeY

December 9th, 2006, 09:25 PM

I saw renders from various perspectives and I have to say it looks Dubai-esque :D
It is Sadar&Vuga tho..

edolen1

December 9th, 2006, 10:02 PM

It says it's going to be built on the airport itself, so it can't that far from the runway..

Too bad SVA don't have anything about it on their website.. But yeah, it looks very SVA and it really reminds me of their 3 Academies project.

LoKeY

December 9th, 2006, 10:15 PM

It's going to be located as close to the actual runway as possible, but still quite far away - thus the height. The contorler has to be sat at least 93m in order to monitor the entire runway. It's gonna be located a few meters from that museum plane that lies there on the grass.. apparently.

edolen1

December 9th, 2006, 10:22 PM

That museum plane is going bye-bye as far as I know - they're gonna reposition the road as well to make room for the new AirportCity..

edolen1

December 9th, 2006, 10:38 PM

I'm posting a big map of the future AirportCity so you guys can read what it says on each building space..

http://img101.imageshack.us/img101/4358/scan0017smallsv3.jpg

You can see that the tower is going to be in the bottom left corner. Another interesting thing are also the different phases of Terminal 2..

edolen1

December 9th, 2006, 10:42 PM

One thing about it I don't get though is that line that cuts the area in half.. What's that supposed to be?

LoKeY

December 9th, 2006, 10:50 PM

^^ Subway..

No no, no idea :D

Man, that current terminal is tiny, looks decent enough once u're there but compared to the plans.. oh well it'll get there...

So now that Dolenjska might be getting an airport too... When will Goriška come to attention hehe...

Ljubljana City

December 9th, 2006, 11:20 PM

It was in one of the issues of Wallpaper:

http://wearedikonaca.wordpress.com/files/2006/11/sadarvuga.jpg

Air traffic controllers at Ljubljana airport will be moving out of their 1960s tower and into this splendis new 100m structure in 2008. The airport is expanding with a new terminal, hence the need for new tower and air traffic control centre. According to Boštjan Vuga, of Slovenia’s Sadar Vuga Architects, air traffic controllers can use the centre to “relax after intense working hours, read, work out, look at the mountains or sleep in a capsule dorm”.

LoKeY

December 9th, 2006, 11:24 PM

And right next to the new WTC towers hehehe cool :D

edolen1

December 10th, 2006, 12:08 AM

Oh, lovely! It looks really good, and you can see it's going to be next to the apron (the asphalt) like the map shows..

antenor

December 10th, 2006, 12:26 AM

^^ 24ur reported that it's going to be located where the museum plane is:dunno:.. I marked the place with red.
http://img85.imageshack.us/img85/40/positionofcontroltowerbq7.jpg

edolen1

December 10th, 2006, 12:39 AM

I don't know, that's what the map says.. However it's true that there is no way they can build there until the road gets rerouted, and I don't think that's happening yet..

keber

December 10th, 2006, 04:57 PM

^^ Subway..

No no, no idea :D
[/URL]

That line is planned railway with underground station (seen as wider spacing between dashed lines).
See this presentation, slides 15-17.
[URL]http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/06RESOLUCIJA_2007-23_0711.ppt (http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/06RESOLUCIJA_2007-23_0711.ppt)

edolen1

December 10th, 2006, 06:20 PM

Yeah, I was hoping that was the case! :D

Btw, here's the 24ur report on the new tower:
http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20061209_3085735_16152902.php

edolen1

December 10th, 2006, 06:39 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Will the 3rd axis run through Trbovlje?
Nine scenarios prepared for the route of the axis

Bo tretja razvojna os tekla tudi skozi Trbovlje?

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2006/12/10/SLIKE/ONLINE_AVTOCESTA-300.jpg
Foto: Sašo Bizjak
Po devetem scenariju naj bi 174 kilometrov dolga avtocestna povezava tekla tudi skozi Trbovlje.

V okviru načrtovanja novih cestno-prometnih povezav v državi je tudi t.i. tretja razvojna os, ki pomeni avtocestno povezavo med Avstrijo in Hrvaško ter s tem tudi večjo povezanost in dostopnost slovenskih pokrajin. V projektu uresničevanja je bilo izdelanih deset scenarijev, svet zasavske regije pa je minulo sredo podprl deveti scenarij njenega uresničevanja, po katerem naj bi 174 kilometrov dolga avtocestna povezava tekla tudi skozi Trbovlje.

Na Regionalnem centru za razvoj Zagorje so pojasnili, da je o vrednosti investicije in začetku uresničevanja projekta še prezgodaj govoriti, saj zaenkrat še ni dokončno znano, kateri od vseh scenarijev bo dokončno izbran. Kot je zapisano v sporočilu za javnost, so se za podporo devetemu scenariju člani sveta zasavske regije, katerega predsednik je trboveljski župan Bogdan Barovič, odločili, ker naj bi bil med vsemi izdelanimi scenariji najbolj ugoden. In sicer tako z vidika ekonomske učinkovitosti, saj ima najbolj ugodno razmerje med koristmi uporabnikov in investicijsko vrednostjo, kot tudi z vidika prostorskih vplivov, saj zagotavlja največje število dodatnih induciranih delovnih mest.

sta

http://www.vecer.si/clanek2006121005144070

*Cole*

December 10th, 2006, 06:55 PM

^^ Does anyone have a map for this axis? Sounds interesting =) Thanx...

edolen1

December 10th, 2006, 07:08 PM

Here's a PDF with the 3rd axis, 3A and 4th axis:
http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/06resolucija_nacprog0723_1910.pdf

Note that the exact route is not defined, that's just the corridor (current roads that run in the corridor highlighted)..

I think the connection with Croatia interests you the most.. The 3rd axis will connect with Croatia at Metlika (Jurovski brod) and Vinica (Pribanjci), while 3A will at Petrina (Brod na Kupi). But as far as I know, only the 3rd axis will be built as a 4-laned motorway right from the start (and only this the section Celje - Austria), the others will be built as normal 2-laned roads of better quality at first and then upgraded into motorways later..

*Cole*

December 10th, 2006, 07:27 PM

^^ Thanx Matt! good projects! I think that the ZG-LJ and MB-ZG sections are gonna be very congested in the future, and not just in the summer time, so this new corridors will decrease pressure.

edolen1

December 10th, 2006, 08:09 PM

Yeah, but more than decreasing pressure, they're meant to provide better infrastructure (the projects are not just about the road, but other stuff as well) for the development of some regions that are underdeveloped and harder to access than other Slovenian regions.. Koroška, Zasavje, Bela krajina, Kočevsko and Posočje are the regions which are going to benefit from this.

edolen1

December 10th, 2006, 08:44 PM

Hmm.. glede podzemne železniške postaje na Brniku.. Mi je malo žal, da ne bodo naredili kake lepe bolj monumentalne zgradbe.. Bi bilo lepo.. No ja, sej maš pa zato PCL.. ;)

GeroMaister

December 10th, 2006, 10:36 PM

And right next to the new WTC towers hehehe cool :D

What WTC towers? This tower looks really cool though:applause:

GeroMaister

December 10th, 2006, 10:40 PM

What WTC towers? This tower looks really cool though:applause:

Quote from article: po l.1995 je bila sprejeta še ena začasna rešitev, ko so kontrolorje poletov nastanili v kletne prostore na Kotnikovi 19a v Ljubljani...

O madona, tega pa nisem vedel, :ohno:

edolen1

December 10th, 2006, 10:54 PM

He had the WTC towers from the picture of the article in mind.. ;)

snupix

December 11th, 2006, 08:41 AM

Good morning!

Dear Slovenians, tell us your thoughts about the Euro introduction in 20 days... What is the general opinion, are people afraid of it or do they look forward to introucing it...? What do you think?

antenor

December 11th, 2006, 03:27 PM

^^ People are afraid of higher prices, which have already begun to climb.. The Zveza potrošnikov Slovenije (Slovene consumers association (http://www.zps-zveza.si)) is keeping track of who is raising the prices and creating a so called "black list" so that the public is aware of this..

I personally am vigilous but not worried too much. I look forward to seeing the new money in action!:)

BTW Edolen, you are really terrorizing me with thishttp://www.skyscrapercity.com/customavatars/avatar15019_4.gif:ohno: :shocked:..It's FREAKING ME OUT!!! :D

edolen1

December 11th, 2006, 05:29 PM

^^Ahahaha, don't you just love it? I look so dashingly eeeevil! :D :D

About the euro, can't wait for it, but I have a couple of reservations.. First of all, the prices are rising because of it at most bars and cafes (but then again, they always increase the price once a year..), but eh, I pay 220 SIT instead of 200 for a cappuccino at one of the bars I frequently visit, but I get chocolate candy and a glass of water with it now (which costs 30 SIT itself).

The other problem is that the tolar had a really nice design, I'm gonna miss it.. Heh, no wonder, the same people who designed the tolar also designed our euro coins, and they're already frequently described as one of the nicest of the eurozone..

GeroMaister

December 11th, 2006, 06:21 PM

I'm counting days...I'm not gonna miss tolar at all. Tolar has nice design it has nice reputation although nobody outside Europe heard of it but Euro will be much easier to handle for me, since I travel through west europe a lot. And I wount have to deal with exchange offices anymore.

By the way I'm a truck driver:devil:

edolen1

December 11th, 2006, 06:27 PM

^^Ooooh, driving trucks.. Hehe

Oh yeah, I forgot another problem about the euro.. The enormous amount of coins I'll have to carry with me.. Considering I put stuff in my pockets (the less the better), having all that metal won't help me one bit.. I might even have to carry two wallets with me! :runaway:

snupix

December 11th, 2006, 07:28 PM

You'll have to get used to it now... :)

I liked the Tolar design, too... But Euro will be more practical for sure...

edolen1

December 12th, 2006, 06:47 PM

Slovenski zračni prostor se odpira svetu
torek, 12.12.2006 07:42
Tekst: Tatjana Pihlar

LJUBLJANA - Turistični cilj Slovenije je vsako leto vzpostaviti vsaj pet novih letalskih povezav, je bilo slišati na nedavnem slovenskem turističnem forumu v Mariboru.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/51b77c088b1e608b45fe750c22622b61.jpeg
Zmago Skobir, član uprave Aerodroma Ljubljana je za leto 2007 napovedal odprtje večih letalskih prog.

Zmago Skobir, član uprave Aerodroma Ljubljana, tako za bližajoče se leto 2007 med drugim napoveduje: od konca marca ali od začetka aprila naj bi letalo finskega nacionalnega prevoznika Finnair štirikrat na teden povezovalo Ljubljano in Helsinke, predvidoma konec maja ali na začetku junija bo vzpostavljena letalska povezava z nemškim Dortmundom in švedskim Malmojem, prav tako od spomladi naj bi slovenski letalski prevoznik Adria Airways letel v Kijev, Adria pa načrtuje tudi ponovno zračno povezavo Ljubljane in Berlina, ki se ji je nizkocenovni prevoznik Easyjet pred letošnjim poletjem nepričakovano odrekel.

Skobir je z dogovori s finskim prevoznikom zadovoljen. Ta je namreč sprva načrtoval, da bo slovensko in finsko prestolnico povezovalo 75-sedežno letalo, a ga bodo zaradi velikega povpraševanja nadomestili z 90-sedežnim. Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo, pa govori o še eni novosti: predvidoma maja bo zaživela čarterska povezava Ljubljane s Tokiem, kasneje pa naj bi ji sledila še redna letalska linija Tokio-Ljubljana-Frankfurt. Tako so se namreč pred časom dogovarjali z delegacijo japonskega ministrstva za gospodarstvo in promet med njenim obiskom v Sloveniji, slovenska delegacija (predstavniki brniškega letališča, ministrstva za gospodarstvo in Slovenske turistične organizacije) pa se bo na Japonsko odpravila januarja, da bi potrdili dosedanje dogovore.

Na račun tega posla naj bi se po Hribarjevih napovedih število japonskih turistov pri nas z dosedanjih 17.000 povzpelo na 50.000 v letu 2007. Hribar dodaja, da japonske turiste zanima predvsem kultura: "Navdušeni so nad Bledom, saj so jezera zanje svetovno čudo, privlačna jim je tudi Postojnska jama, zato bodo klasični ponudniki slovenskega turizma zanje na začetku gotovo najpomembnejši."

Februarja prvi razpisi za naložbe v turistično infrastrukturo
Z letom 2006 se za slovenski turizem končuje petletno strateško obdobje in začenja novo, sedemletno. Do leta 2013 bo tako za naložbe v turistično infrastrukturo na voljo 115 milijonov evrov evropskega in še okoli 45 milijonov evrov slovenskega denarja. Razpis za ta nepovratna sredstva bo po napovedih Marjana Hribarja objavljen februarja. "Takoj bomo razpisali ves razpoložljivi znesek ali vsaj polovico, črpanje pa bomo razporedili na vseh sedem let," pravi Hribar. Novost pri februarskem razpisu pa bo, da ga bodo objavili posebej za majhna in srednje velika podjetja ter posebej za velika podjetja oziroma za velike naložbe. Razpis za "majhne" bo tako izpeljal Slovenski podjetniški sklad, za "velike" pa ministrstvo za gospodarstvo.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/217338/

HOLY SHIT! Ljubljana - Tokyo! NO WAY!

:banana: :banana: :banana: :banana:

antenor

December 12th, 2006, 06:55 PM

^^ HOLY SHIT is RIGHT:D:banana: :banana:
can't wait to see the hordes stream through lj:)

edolen1

December 12th, 2006, 07:09 PM

By the way, v FTju je včeraj pisalo, da bo v letu 2007 Brnik vzpostavil nove letalske povezave s Hannovrom, Kölnom, Stockholmom, Oslom in Kijevom.

Tako, da se te napovedi razlikujejo. Nekaj pa je zagotovo. Prvi polet v Kijev bo že konec tega meseca!

edolen1

December 12th, 2006, 08:24 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

HSE: €776 mln profits in 2006, €1 bln in 2007

HSE letos z osmimi milijardami tolarjev dobička
Ljubljana - Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) bo letos ustvarila za 186 milijard tolarjev prihodkov od podaje, medtem ko načrtujejo za prihodnje leto približno milijardo evrov prihodkov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406121119251785-1.jpg

Krovna družba HSE bo letos ustvarila osem milijard tolarjev čistega dobička, kar družbo skupaj s skupino uvršča v sam vrh slovenskih podjetij po dobičkonosnosti, je na današnjem prednovoletnem srečanju s sodelavci, poslovnimi partnerji in novinarji povedal generalni direktor HSE Jože Zagožen.

Za 26 milijard tolarjev naložb

Letos bo HSE opravila za 26 milijard tolarjev naložb, v naslednjem letu pa naj bi se sredstva za naložbe zvišala že na 100 milijard tolarjev, je dejal Zagožen. Dolgoročni načrti družbe predvidevajo, da bodo lastno proizvodnjo električne energije s zdajšnjih sedmih teravatnih ur v letu 2018, ko naj bi ustvarili okoli dve milijardi evrov prihodkov, povečali na 39 teravatnih ur. "To pa ne bo mogoče brez učinkovite zunanje trgovinske mreže," je dejal Zagožen in spomnil, da je družba zato ustanovila podjetja v Italiji, Srbiji, na Madžarskem, Hrvaškem, na Češkem in predstavništvo v Romuniji.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406121119251785-2.jpg

Nadaljevali bodo z izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi

Zagožen je poudaril, da se bodo pogoji družbe prihodnje leto nekoliko zaostrili, kar pa jih ne bo odvrnilo od načrtov. Nadaljevali bodo z izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi, dogradili bodo črpalno hidroelektrarno Avče in začeli z obnovo Termoelektrarne Šoštanj. Začele se bodo aktivnosti za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, za izgradnjo črpalne hidroelektrarne Kozjak na reki Dravi, za koriščenje potencialov na Muri in izgradnjo plinsko parne elektrarne Kidričevo.

Številne investicije

Vse to pa po Zagožnovih besedah še vedno ne bo bistveno zmanjšalo energetske odvisnosti Slovenije. Zato so v HSE proučili tudi okoli 100 možnih elektroenergetskih lokacij v jugovzhodni Evropi, intenzivno pa sedaj delajo na okoli 20 investicijah, predvsem v državah nekdanje Jugoslavije.

"Strmimo k temu, da bi bila Slovenija dolgoročno preskrbljena z okolju prijazno energijo po konkurenčnih cenah," je zaključil Zagožen in dodal, da bodo za dosego tega cilja potrebovali tudi podporo oblastnih struktur. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406121119251785&cid=103&pgn=1

edolen1

December 13th, 2006, 07:41 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Triglav acquires majority stake in Montenegrin insurance company Lovčen
Lovčen largest insurance company in Montenegro

Zavarovalnica Triglav postala večinska lastnica Lovčena
Podgorica - Zavarovalnica Triglav je v torek kupila 1,04 odstotka delnic največje črnogorske zavarovalnice Lovčen in tako postala njena večinska lastnica, saj s povezano slovensko družbo SPCD nadzoruje njen 50,04-odstotni delež, danes piše podgoriški časnik Vijesti.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406121313311467-1.jpg

Kot trdi časnik, je Zavarovalnica Triglav za 1,04 odstotka delnic Lovčena plačala približno 580.000 evrov oziroma 271,5 evra za delnico, kar naj bi bilo petkrat več od njihove nominalne vrednosti. Z Zavarovalnico Triglav povezana družba SPCP ima v Lovčenu 2,44-odstotni delež.

Za večinski sveženj več kot pet milijonov evrov

Časnik poleg tega trdi, da je Zavarovalnica Triglav v sredo plačala najvišjo ceno za delnico Lovčena, odkar je prišla v Črno goro, kajti druge delnice, ki jih je delno pridobila s pomočjo razvpite dokapitalizacije pred petimi leti, je plačala manj kot 60 evrov. Skupno naj bi Zavarovalnica Triglav plačala za večinski sveženj Lovčena nekaj več kot pet milijonov evrov.

Vijesti trdijo, da ima za izgubo državnega nadzora nad Lovčenom največ zaslug uprava Kombinata aluminija Podgorica (KAP), ki je v torek Zavarovalnici Triglav prodala delnice največje črnogorske zavarovalnice.

Dogovor s premierom Djukanovičem

Da je Zavarovalnica Triglav prevzela nadzor nad Lovčenom, so slovenski in črnogorski mediji poročali že julija 2005, ko naj bi največja slovenska zavarovalnica skupaj s povezanimi družbami na borzi kupila manjkajočih dobrih 2,5 odstotka delnic.

Podgoriški časnik Vijesti danes trdi, da so se zainteresirane strani ob imenovanju odbora direktorjev dogovorile o prekinitvi trgovanja z delnicami in da bodo Slovenci imeli manj kot 50 odstotkov delnic. Tako naj bi državi omogočili, da čim dražje proda svoj sveženj delnic. Časnik še trdi, da je bil v dogovor vključen tudi zdaj že nekdanji črnogorski premier Milo Djukanovič, katerega svetovalec Dejan Bajič je septembra lani tudi postal predsednik odbora direktorjev. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406121313311467&cid=103&pgn=1

edolen1

December 13th, 2006, 07:50 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Terme Tuhelj open biggest wellness centre in Croatia
Terme Olimia plans to expand further into SE Europe

Terme Tuhelj odprle največji wellness center na Hrvaškem
Tuheljske toplice - Terme Tuhelj, ki so od leta 2003 v lasti Term Olimia, so danes v okviru tamkajšnjega Vodnega planeta odprle največji wellness center na Hrvaškem. Direktorica Term Tuhelj Ivana Kolar je na novinarski konferenci pred otvoritvijo povedala, da se Vodni planet razprostira na 15.000 kvadratnih metrih, od katerih je 5000 kvadratnih metrov vodnih površin.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406121219402885-1.jpg

Dveletne naložbe v prenovo Term Tuhelj so veljale 15 milijonov evrov, ob nakupu pa so Terme Olimia načrtovale za sedem milijonov evrov naložb.

Oblikovati eno najboljših ponudb wellnessa na Hrvaškem

Direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek je poudaril, da je njihov osnovni cilj v celoti prenoviti ponudbo tuheljskih term, dodati nove programe in tako oblikovati eno najboljših ponudb wellnessa na Hrvaškem. Kolarjeva ocenjuje, da bodo letos končno poslovali pozitivno, saj bodo prihodki v primerjavi z lanskimi višji za 50,3 odstotka oz. za 136 odstotka višji kot v letu 2004. Od januarja do oktobra letos so Terme Tuhelj ustvarile 40.726 prenočitev, število domačih (hrvaških) gostov pa predstavlja več kot 75 odstotkov skupnega števila gostov. Preostali gosti prihajajo predvsem iz Slovenije, Avstrije in BiH.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406121219402885-2.jpg

Zaposlenih 118 ljudi

Obnova Term Tuhelj, ki zaposlujejo 118 delavcev, se je začela že leta 2004, ko je stekel projekt ureditve ravne strehe pred hotelom in sprehajališča s pogledom na bazene. Do konca decembra leta 2004 je bila končana tudi prenova hotela, ki razpolaga s 150 sobami, junija lani pa so prenovili zunanje bazene Vodnega planeta. Februarja letos so v Vodnem planetu odprli tudi notranje kopališče, ki sodi med največja pokrita kopališča na Hrvaškem.

Terme Olimia tudi v Srbijo in Makedonijo

Kolarjeva je še dodala, da se v razvoju Term Tuhelj osredotočajo predvsem na razvoj wellness ponudbe, zato bodo v prihodnjih letih s svojo ponudbo skušali prodreti na tuje trge, čaka jih tudi ureditev okolice term in tamkajšnjega baročnega dvorca Mihanovič, ki je del termalnega kompleksa.

Sicer pa bodo Terme Olimia v prihodnjih letih s svojimi storitvami prisotne tudi v Srbiji in Makedoniji. V Indjiji v Vojvodini bodo tako zgradile termalno rekreacijski center, v Gevgeliji v Makedoniji pa termalni zabaviščni kompleks. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406121219402885&cid=103&pgn=1

It's in Croatia, but the company is fully owned by Terme Olimia, so it's good for us too. :D

edolen1

December 13th, 2006, 08:55 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways starts flying to Kiev before the end of the year
14% increase in passengers in first 11 months, millionth passenger expected on December 20th

Adria Airways v Kiev že konec leta
Ljubljana, 11.12. 2006 – Slovenski nacionalni prevoznik Adria Airways bo 29. decembra 2006 vzpostavil redno letalsko povezavo med Ljubljano in Kijevom. V prvih enajstih mesecih na rednih linijah 14 % več potnikov kot lani, milijonti potnik predvidoma že 20. decembra.

Adria Airways bo lete izvajala v sodelovanju z ukrajinskim nacionalnim prevoznikom Ukraine International Airlines, in sicer ob torkih in petkih. Ob torkih je odhod Adriinega letala iz Ljubljane predviden ob 12.25, Letalo bo v Kiev priletelo ob 15:30. in zopet poletelo proti Ljubljani ob 16:20 ter pristalo na ljubljanskem letališču ob 17:20. Ob petkih bo Adriino letalo proti Kievu odletelo ob 09.55 in tam pristalo ob 13.00. Odhod letala iz Kieva je predviden ob 13.50, povratek v Ljubljano pa ob 14.50. Na progi bodo predvidoma leteli z letalom Canadair Regional Jet LR 200, če bodo potrebe večje, pa bodo leteli tudi z večjimi letali.

“V Adrii verjamemo, da bo naša nova linija omogočila potnikom hiter, enostaven in udoben način potovanja, ter še izboljšala možnosti za sodelovanje med obema državama, tako v gospodarstvu kot v turizmu, “ je povedal Adriin direktor prodaje in marketinga Tomaž Kostanjšek.

V Adrii Airways so v prvih enajstih mesecih letošnjega leta prepeljali 959.900 potnikov. V rednem prometu je v tem obdobju potovalo za 14 odstotkov več potnikov kot v enakem obdobju lani. Prav tako so za 9 odstotkov povečali število letov in za 7 odstotkov izboljšali odstotek zasedenosti kabine na rednih letih. Število letov so povečali za odstotek, zasedenost kabine pa so v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za štiri odstotke. V letošnjem letu jim bo tako uspelo doseči zadani cilj – prepeljati milijon potnikov.

http://www.adria-airways.com/sl/aboutAdriaAirways.cp2?uid=FBDF2DD7-369D-5632-170D-81F96453FA11&linkid=pressCenter&cid=B57704DC-05C5-9350-5CCE-22ED8AF1FCC0

edolen1

December 14th, 2006, 06:56 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Abanka to enter the stock market by 2010

Abanka v treh letih na borzo
četrtek, 14.12.2006 07:26
Tekst: Vesna Vuković

LJUBLJANA - Abanka Vipa bo letos predvidoma povečala svojo bilančno vsoto za več kot 100 milijard tolarjev in naj bi znašala okoli 700 milijard tolarjev, kar pomeni okoli 16-odstotno rast, dobiček pred obdavčitvijo pa naj bi znašal 8,5 milijarde tolarjev, s čimer bi za več kot 40 odstotkov povečali donosnost na kapital v primerjavi s preteklim letom.

Tržni delež Abanke Vipe je v prvih desetih mesecih po besedah predsednika uprave Aleša Žajdele znašal 8,7 odstotka (v letu 2005 je znašal 8,6 odstotka), medtem ko je še ob trimesečju znašal okoli 8,3 odstotka.

Nadzorni svet je na zadnji seji sprejel poslovno politiko in finančni načrt Abanke za prihodnje leto. Banka naj bi nadaljevala z okoli 15-odstotnim trendom rasti bilančne vsote in se po rasti dobičkonosnosti počasi približevala strateškemu cilju banke, po katerem naj bi donos na kapital dolgoročno predstavljal več kot 20 odstotkov. Žajdela si želi zlasti ohranjanje obsega poslovanja s podjetji in povečanje poslovanja s prebivalstvom, ki se v Abanki po njegovih besedah prebuja. V dolgoročni strategiji in finančnem načrtu banke za obdobje od 2007 do 2010 namerava Abanka postopno povečati tržni delež na 9 odstotkov. "Naš primarni cilj strategije ni tržni delež. Ciljamo na dograditev dolgoročnega partnerstva s strankami, kakovost storitev, poleg tega želimo okrepiti sodelovanje znotraj skupine."

Strategija predvideva tudi dolgoročno poslovno sodelovanje z Zavarovalnico Triglav, ki je več kot tretjinska lastnica banke. "Letos smo v večji meri mi nudili svoje prodajne poti Triglavu za prodajo bančno-zavarovalnih produktov, na dolgi rok pa naj bi partnerstvo krepili v obeh smereh," pravi Žajdela in dodaja: "Želimo si lastništvo, ki bi bilo razdeljeno po četrtinah. Ob Triglavu bi si želeli še dolgoročna lastnika, ki bi prihajala iz finančnega posredništva. Do leta 2010 pa naj bi banka kotirala na borzi." Po njegovih besedah Triglav za zdaj želi ostati dolgoročni lastnik Abanke.

V začetku leta dokapitalizacija
Delničarji Abanke so že pred dvema letoma potrdili dokapitalizacijo, vendar je doslej zaradi nejasne prihodnje lastniške strukture še niso izpeljali. Dokapitalizacija glede na predvideno rast po besedah Žajdele v prihodnjem letu najverjetneje še ne bo potrebna, predvidoma pa naj bi jo izpeljali v letu 2008. Bo pa v začetku leta prišlo do dokapitalizacije prek inovativnih finančnih instrumentov, pri kateri bodo sodelovali tuji finančni investitorji. Dokapitalizacija, katere namen je zagotavljanje kapitalske ustreznosti, lastniških razmerij ne bo spreminjala, znašala pa bo okoli 100 milijonov evrov.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/217859/

edolen1

December 14th, 2006, 06:59 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

FT published a 4-page special report on Slovenia

Financial Times o Sloveniji kar na štirih straneh
četrtek, 14.12.2006 07:23
Tekst: Bojan Glavič

LJUBLJANA, LONDON - Kaže, da se bo uvedba evra izkazala za doslej daleč najbolj učinkovito promocijo Slovenije v svetu. V dneh pred našim vstopom v Evropsko monetarno unijo se kar vrstijo članki o Sloveniji v tujem tisku.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/7caa043075fb8238286274b0c4181047.jpeg
Gaspari začel plaz pohval v tujem tisku.

Potem ko je ugledni Wall Street Journal na dveh straneh objavil obširen članek po pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Mitjo Gasparijem (o tem smo poročali včeraj), ga je včeraj prekosil še uglednejši Financial Times (FT), ki je Sloveniji posvetil kar posebno prilogo na štirih straneh.

V uvodnem članku z naslovom Skok v mednarodno vidnost avtor poudarja, da bo v prihodnjih 13 mesecih Slovenija dosegla dva pomembna mejnika, ki bosta dramatično povečala vidnost te majhne države v svetu in postavila na novo preizkušnjo odločitev Evropske unije, da med članice sprejme nekdanje komunistične države. Slovenija bo namreč prva nova članica, ki bo uvedla evro, leta 2008 pa tudi prva, ki bo predsedovala EU. To bi lahko odločno povečalo ugled Slovenije, ki že vse od svojega rojstva leta 1991 trpi zaradi neprepoznavnosti, je zapisal britanski časnik.

Uvedba evra naj bi pripomogla tudi k boljšemu imidžu naših podjetij in zmanjšala tveganja ter stroške družbam, ki poslujejo v območju evra. Časnik omenja, da je bila Slovenija manj naklonjena tujim naložbam in privatizaciji kot nekatere druge kandidatke, ki pa se jim je evro izmuznil prav zaradi učinka naložb na rast inflacije. Za svojevrstno ironijo pa je FT označil dejstvo, da bo naša država lahko kmalu uporabljajo skupno evropsko valuto, hkrati pa zanjo še vedno veljajo omejitve na evropskem trgu dela. Časnik navaja, da je vlada znižala davke, da pa pokojninski sistem ostaja časovna bomba. "Vlada je zamenjala stotine direktorjev v družbah, ki jih nadzira, domnevno zaradi lažje privatizacije, a od leta 2004 ni bilo skoraj nobene pomembne prodaje," ugotavlja avtor in navaja besede predsednika vlade Janeza Janše, da se bo privatizacija nadaljevala na področju bančništva, telekomunikacij, energetike in drugod, vendar pa prodaja vsevprek ne bi bila pametna.

V drugih člankih v prilogi, ki so vsi po vrsti narejeni zelo objektivno in na podlagi izjav številnih sogovornikov, so glavni poudarki, da je Slovenija dobro pripravljena na evro, da je njen gospodarski položaj trden, čeprav nekatere napovedane reforme niso bile uresničene, pa tudi, da so tuji vlagatelji nezadovoljni zlasti z premajhno odprtostjo bančnega in telekomunikacijskega trga. Kot primera uspešnih podjetij in podjetnikov izpostavljajo Gorenje in Igorja Akrapoviča, s posebno kolumno oziroma izjavami pa nastopata tudi Dnevnikova kolumnista Igor Masten in Ervin Hladnik - Milharčič.

Promocija ni države nič stala
Dodaten čar posebnega prostora, ki ga je Financial Times Times tokrat namenil Sloveniji, je tudi v tem, da v nasprotju z nekaterimi dragimi, a precej manj učinkovitimi in odmevnimi poskusi promocije naše države, to vse skupaj ni nič stalo. "Pri prilogi FT nismo sodelovali, niti za to kaj plačali, saj gre za samostojen projekt, pri katerem so avtorji sami tudi poiskali sogovornike," so pojasnili na uradu vlade za informiranje. Seveda pa so v FT ponudili nekaj oglaševalskega prostora v prilogi tudi slovenskim (ali v Sloveniji delujočim) družbam, tako da v njem lahko najdemo oglase NLB, Raiffeisen International, SCT in javne agencije za podjetništvo in tuje investicije JAPTI.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/217864/

edolen1

December 14th, 2006, 07:26 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

OMX wants to buy LJSE

OMX Offer for Ljubljana Stock Exchange in Slovenia
Thursday December 14, 11:11 am ET

STOCKHOLM, Sweden--(BUSINESS WIRE)--OMX (STO:OMX), the leading expert in the exchange industry, has made an offer to acquire all of the issued shares of the Ljubljana Stock Exchange in Slovenia. The price offered is EUR 125.19 (SIT 30,000) per share, corresponding to a total valuation of approximately EUR 4.2 million.

"We believe that acquiring the Ljubljana Stock Exchange is a great opportunity for us and OMX will enhance the efficiency, liquidity and visibility of the Slovenian capital market. This will in turn strengthen the Slovene domestic securities market and Ljubljana Stock Exchange's regional role. Our experience of developing the Nordic and Baltic market and providing technology to more than 60 exchanges in over 50 countries provide us with a strong platform from which to expand our business in Eastern Europe," says Hans-Ole Jochumsen president Business Area Information Services and New Markets within OMX.

OMX has presented its plans to the shareholders and Management Board of Ljubljana Stock Exchange. The proposed transaction is subject to approval from relevant Slovenian authorities. OMX offer is valid until January 22, 2007.

Ljubljana Stock Exchange is regionally strong and developed securities market and has more than 130 listed companies with a combined market capitalization of over EUR 18 billion. The Ljubljana Stock Exchange is owned by 29 financial institutions. The revenues for the first nine months of 2006 amounted to EUR 2.6 million (23.7% higher than in the same period last year) and its profit before tax was EUR 651800. For more information please visit www.ljse.si.

About OMX

OMX is a leading expert in the exchange industry. Through the Nordic Exchange, OMX offers access to approximately 80 percent of the Nordic and Baltic securities market. The Nordic Exchange is a term used for marketing purposes and is not a legal entity. It describes the common offering from the Helsinki Stock Exchange, Copenhagen Stock Exchange, Stockholm Stock Exchange, Iceland Stock Exchange, Tallinn Stock Exchange, Riga Stock Exchange and Vilnius Stock Exchange. OMX' integrated technology solutions cross the transaction chain enabling efficient securities transactions for over 60 exchange organizations in more than 50 countries. OMX is a Nordic Large Cap company in the Financials sector on the OMX Nordic Exchange. For more information, please visit www.omxgroup.com

http://biz.yahoo.com/bw/061214/20061214005606.html?.v=1

antenor

December 15th, 2006, 03:22 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

ZPS - Slovene Consumers Association presents the Black List of products which have had their prices raised (not necessarily on account of Euro introduction though..)

Predstaviljamo črno listo podražitev izdelkov in storitev

Zveza potrošnikov Slovenije je po predstavitvi izsledkov zadnjega spremljanja cen v letu 2006 pripravila črno listo podražitev izdelkov in storitev, v katere smo vnesli opažene nesorazmerne dvige cen. Za to smo se odločili zaradi boljše informiranosti potrošnikov, ki pomaga pri njihovem neodvisnem odločanju. Tabela je objavljena na spletni strani http://www.evropotrosnik.si/

Za boljšo preglednost smo tabele razdelili glede na izdelke in na storitve, znotraj tega pa še na podražitve, ki so višje od deset odstotkov, in na tiste med šestimi in desetimi odstotki. V vsaki tabeli so tudi cene po podražitvi, natančne informacije o izdelku oz. storitvi in ponudniku ter tudi obrazložitve podražitev - če smo jih dobili od ponudnikov. Dodali smo tudi naše opombe. Ker smo v tabelah zaradi večje preglednosti združili podatke s projekta snemanja cen, posebnih akcij ZPS in tudi tista obvestila potrošnikov, ki nam jih je uspelo preveriti, smo kot zadnjo kolono dodali podatek o viru.

Prvo mejo - šest odstotkov - smo določili kot "debel" dvakratnik letne inflacije, deset odstotkov pa predstavlja štirikratnik letne inflacije. Po našem mnenju so te meje postavljene tako, da smo zajeli tiste ponudnike izdelkov in storitev, ki so cene dvignili nesorazmerno.

Do zdaj smo podražitvene valove zaznali v storitvenem sektorju (bančni sektor, parkirnine, kinovstopnice), medtem ko smo pri trgovini zaznali le nekatere posamezne ekscese. Opozorili bi radi, da razlogov za podražitve, ki nam jih sporočajo ponudniki izdelkov ali storitev oz. jih ti sporočajo medijem, ne moremo preverjati. Seveda pa skušamo korektno prenesti obrazložitve, ki jih v zvezi s tem dobimo od njih. Obrazložitve so vključene tudi v tabele, odločitev o tem, ali so verodostojne ali ne, pa prepuščamo potrošnikom.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije v okviru naših možnosti preverjamo obvestila, ki nam jih o podražitvah pošiljajo potrošniki. Dodatno preverjanje cen je po našem mnenju nujno, saj želimo javno izpostaviti samo tiste ponudnike izdelkov ali storitev, ki so cene nesorazmerno dvignili. Obvestila potrošnikov, ki jih dobimo na Potrošnikov evrotelefon (080/8022), elektronsko pošto evropotrosnik@zps.si in preko spletnega mesta www.evropotrosnik.si, so zelo pomembna, saj je naša košarica izdelkov in storitev, ki je vključena v naše spremljanje cen, omejena.

Upamo, da bodo informacije o podražitvah ustrezna osnova potrošnikom za odločanje.

Oglejte si: nesorazmerne podražitve izdelkov nad 10 odstotkov (http://www.zps-zveza.si/ZPSstrani/zpsV1.0.nsf/VSE/K493DAB96AAEBAA24C1257245002E97D3).

Oglejte si: nesorazmerne podražitve storitev nad 10 odstotkov (http://www.zps-zveza.si/ZPSstrani/zpsV1.0.nsf/VSE/K3746551DF86EE6ABC1257245002F8E2B).

Oglejte si: nesorazmerne podražitve storitev med 6 in 10 odstotki (http://www.zps-zveza.si/ZPSstrani/zpsV1.0.nsf/VSE/KDCBABAD94FE59D3CC125724500320969).

Oglejte si: nesorazmerne podražitve izdelkov med 6 in 10 odstotki (http://www.zps-zveza.si/ZPSstrani/zpsV1.0.nsf/VSE/K08EBDFC0C2CC1AAAC125724500386009).

antenor

December 15th, 2006, 03:45 PM

Interestingly Spar, which is ADVERTISING that it will not raise prices on account of Euro introduction, has raised many:ohno: ..

@Edolen - I copied your logo hoping you won't sue:D:cheers:

edolen1

December 15th, 2006, 06:46 PM

^^It's not my logo, and it was made for this thread, so you're supposed to use it.. ;)

By the way, most (if not all) of Spar's price raises weren't because of the euro, but because their suppliers raised the prices..

antenor

December 15th, 2006, 06:54 PM

^^ Yea, but it's still a bit twofaced from their part though imo..

edolen1

December 15th, 2006, 06:59 PM

Well, I don't really think they can do anything about it, really.. Besides, they say that prices won't rise because of the euro, not because of other factors beyond their control.

By the way, Ljubljanska borza rejected OMX's offer. The stock exchange is valued at at least three times the offered price.

edolen1

December 15th, 2006, 07:08 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Euro starter kits on sale in banks!

Paketi evrskih kovancev za občane že v bankah
Ljubljana - Občani bodo od danes v bankah po Sloveniji lahko kupili t.i. začetne pakete evrskih kovancev s slovenskimi motivi. Banke po Sloveniji so danes začele prodajati začetne pakete evrskih kovancev s slovenskimi motivi za občane, zanimanje zanje pa je preseglo pričakovanja. "Zanimanje je veliko in je nad pričakovanji," so povedali v NLB, največji banki v Sloveniji. Veliko zanimanje za spominske evrske kovance so potrdili tudi v Banki Slovenije.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1206121510234367-1.jpg

Paket stane 3000 tolarjev, v njem pa je 44 kosov različnih apoenov evrskih kovancev v skupni vrednosti 12,52 evra. Te kovance se bo smelo uporabljati šele s 1. januarjem 2007.

Začetni paketi evrskih kovancev za občane so namenjeni seznanjanju prebivalcev na novo valuto. Vsak paket vsebuje dva kovanca za dva evra, po štiri kovance za en evro in za 50 centov, po šest kovancev za 10 centov in za pet centov, po sedem kovancev za 20 centov in za dva centa ter osem kovancev za en cent.

Podobe na kovancih

Na slovenskem kovancu za dva evra je podoba Franceta Prešerna in dela njegovega rokopisa Zdravljice. Na kovancu za en evro je upodobljen Primož Trubar ter stavek Stati inu obstati.

Na kovancu za 50 centov je upodobljen Triglav, nad njim pa ozvezdje Raka, zodiakalnega znamenja, v katerem je Slovenija razglasila samostojnost. Na kovancu za 20 centov sta upodobljena lipicanca med igro, kovanec za 10 centov predstavlja Plečnikovo zamisel slovenskega parlamenta, za pet centov pa Groharjevega Sejalca. Na kovancu za dva centa je podoba knežjega kamna in na najmanjšem kovancu, v vrednosti enega centa, štorklja.

Spominski kovanci

Z današnjim dnem bodo v 15 največjih bankah po Sloveniji in v Banki Slovenije na voljo tudi spominski evrski kovanci. V zbirki, na voljo jih bo 100.000, so vsi evrski kovanci s slovensko nacionalno stranjo in z letnico kovanja 2007. Shranjeni so v posebni kartonski embalaži, na kateri so navedeni tudi tehnični podatki in kratka obrazložitev motiva. Zbirka stane 4530 tolarjev oziroma 18,90 evra. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1206121510234367&cid=100&pgn=1

edolen1

December 15th, 2006, 07:55 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

BTC profits over SIT 10 bln for the first time
Lots of investments in 2007

BTC letos prvič presegel 10 milijard tolarjev prihodkov
Ljubljana - Družba BTC bo v letu 2006 ustvarila skoraj 10,1 milijarde tolarjev prihodkov, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2005. Ocenjeni dobiček iz poslovanja znaša 3,1 milijarde tolarjev. Čisti dobiček ocenjujejo na 1,5 milijarde tolarjev in je v primerjavi z letom 2005 višji za 17 odstotkov.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406121419324762-1.jpg

Iz dobička za leto 2005 je sicer odštet enkratni prihodek od prodaje finančne naložbe v višini 746 milijonov tolarjev. Tako sta primerljiva podatka čistega dobička 1,5 milijard tolarjev za leto 2006 in 1,3 milijarde tolarjev za leto 2005, pojasnjujejo v družbi. Zapisali so še, da se je število zaposlenih v družbi zaradi povečanega obsega dela povečalo za 8,4 odstotka.

Načrt poslovanja bo presežen

Uprava in nadzorni svet sta zadovoljna s poslovanjem, saj bo načrt presežen, prihodki pa bodo prvič v zgodovini družbe presegli 10 milijard tolarjev. Družba je sicer v iztekajočem se letu za naložbe namenila 5,1 milijona evrov. Med večje naložbe so sodile ureditev krožišča pred poslovno stolpnico, ureditev konferenčne dvorane v logističnem centru, nakup zemljišč za nadaljnji razvoj v Novem mestu in v Murski Soboti, preureditev poslovnih prostorov v nekaterih dvoranah v Ljubljani in izgradnja nove avtopralnice v Murski Soboti.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/1406121419324762-2.jpg

Načrti družbe za leto 2007

Poslovni načrt družbe za leto 2007 med drugim v Ljubljani vsebuje izgradnjo hotela med Kolosejem in Bratislavsko cesto, kakor tudi izgradnjo novega poslovnega nebotičnika na zahodni strani dvorane A. Še naprej si bo družba prizadevala za uvedbo primestnega potniškega vlaka, predvidoma jeseni pa bo uvedla brezplačni avtobus. Pripravljajo tudi projekt novega tipa Sport cafe.

V cityju v Murski Soboti bo družba na površini med 3500 do 5000 kvadratnimi metri zgradila center, v katerem se bodo nahajale steze za bowling, biljardne mize, fitnes in savne. Z manjšim centrom za savne, fitnes in bowling se družba pripravlja tudi na širitev v Velenje. Družba bo kandidirala tudi na razpisu za pridobitev sredstev iz evropskih skladov. Za nove naložbe so zaenkrat predvideli sredstva v višini 11,3 milijona evrov. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1406121419324762&cid=103&pgn=1

edolen1

December 17th, 2006, 02:08 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Telekom Slovenije goes on sale in May 2007
Strategic partner will get 39% of the company in the first phase; telecommunications companies barred from sale

Mednarodni razpis za državni delež v Telekomu maja 2007

STA

Po opravljeni cenitvi Telekoma Slovenije bodo na ministrstvu za gospodarstvo v maju prihodnjega leta pripravili mednarodni razpis za odprodajo državnega deleža

http://213.253.72.106/pics/cache_F2/F25DO_telekom_stavba_brxn.1164224100.jpg
Vlada namerava v maju začeti postopek prodaje državnega deleža v Telekomu Slovenije.

V postopku prodaje državnega deleža v družbi Telekom Slovenije bodo v skladu z vladno strategijo najprej izvedli skrbni pregled družbe in opravili cenitev podjetja, nato pa pripravili mednarodni razpis za odprodajo državnega deleža. Kot so povedali na ministrstvu za gospodarstvo, pričakujejo, da bo mednarodni razpis objavljen v maju 2007, celoten postopek pa se bo zaključil predvidoma do konca prihodnjega leta. Izvajanje vladnih strateških usmeritev odprodaje državnih deležev je v domeni posebne komisije, ki jo je imenovala vlada. Komisiji predseduje Branko Lipovec, njeni člani pa so Zvone Ivanušič, Tomaž Toplak, Franc Lenko, Mitja Štular, Matjaž Janša in Marko Pogačnik.

Država ima v lasti 74 odstotkov Telekoma Slovenije

Komisija in ministrstvo trenutno pripravljata mednarodni razpis za izvajalce za skrbni pregled, cenitev podjetja in svetovanje. Slednje obsega več nalog, predvsem pa pripravo mednarodnega razpisa in osnutka pogodbe, pojasnjuje direktor direktorata za elektronske komunikacije Matjaž Janša. Prodaja se družba kot celota s pripadajočimi hčerinskimi družbami. Neposredni delež države v družbi je 62,53 odstotka, posredno pa ima država prek Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe v lasti še 11,61 odstotka delnic.

Postopek prodaje pet odstotkov delnic bo izveden januarja 2007

Glede na strateške usmeritve, ki jih je vlada sprejela 11. maja, bo država 10 odstotkov delnic ponudila slovenskim državljanom Slovenije v dveh korakih. V prvem (od pet do deset odstotkov delnic) bodo delnice ponujene vsem državljanom pod enakimi pogoji, v drugem (pet odstotkov delnic) pa le državljanom, ki bodo zadržali lastništvo nad delnicami iz prvega koraka za vsaj tri leta. Postopek prodaje pet odstotkov delnic slovenskim državljanom bo izveden predvidoma v januarju prihodnje leto, so povedali na ministrstvu.

39-odstotni delež bo prodan strateškemu investitorju

Država bo 39 odstotkov Telekoma prodala strateškemu investitorju, ki ga bodo izbrali z omenjenim razpisom. Strateški investitor bo državni delež pridobil v dveh korakih. V prvem bo lahko pridobil 25 odstotkov družbe, hkrati s prvim korakom pa mora podati ponudbo za prevzem po enaki ceni delnice, kot jo je ponudil za državni delež.

Vlada bo zadržala 25 odstotkov in eno delnico

V drugem koraku, ki naj bi se zgodil tri leta po prvem, bo strateški investitor kupil preostali državni delež države, ki je namenjen prodaji. Vlada bo zadržala 25 odstotkov in eno delnico. Cena delnic za drugi korak se bo določila že ob prvem koraku, in sicer tako, da bodo ceno, določeno v prvem koraku, povečali za pričakovano rast podjetja.

Podjetjem v večinski državni lasti odvzeta pravica do nakupa TS

Mednarodni razpis bo potekal v treh krogih. V prvem bo država k razpisu povabila vsa zainteresirana podjetja. Iz kandidature bodo izločena podjetja v večinski državni lasti ali v večinski lasti drugega operaterja elektronskih komunikacij. Glede na višino ponudb iz prvega kroga in po dodatnih pogajanjih o zavezah se bodo v drugi krog uvrstili štirje najboljši ponudniki. Med štirimi bo moralo biti vsaj eno podjetje, ki je operater telekomunikacij, in vsaj eno podjetje, ki je strateški finančni investitor. Podjetja, uvrščena v drugi krog, bodo imela pravico opraviti skrbni pregled in na podlagi skrbnega pregleda popraviti svoje ponudbe. V tretjem krogu bosta lahko dva najboljša ponudnika iz prvega kroga popravila svoje ponudbe na licitaciji.

V primeru, da nobena ponudba ne bo presegla minimalne prodajne cene, ki jo bo določila vlada, bo država del preostalega deleža prodala s ponovnim pozivom državljanom k odkupu delnic s popustom, ki ga bo določila vlada, del pa bodo uvrstili na eno od večjih evropskih borz.

http://www.finance-on.net/170727

edolen1

December 17th, 2006, 02:17 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Brnik: 1.2 million passengers in 2005, 10% more in 2006

Preko Brnika lani potovalo 1,2 milijona potnikov
Ljubljana - Največje slovensko letališče Aerodrom Ljubljana je lani zabeležilo skoraj 26.000 vzletov in pristankov v javnem prometu, kar je skoraj 18 odstotkov več kot predlani. Preko brniškega letališča je potovalo dobrih 1,2 milijona potnikov, v prvih devetih mesecih 2006 pa je število potnikov že preseglo milijon. Največkrat so na Brniku vzletela letala tipa Canadair CRJ Regional Jet in letala Airbus 320.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061217085544106-1.jpg

Največji slovenski letalski prevoznik Adria Airways, največji partner Aerodroma Ljubljana, zadnja leta beleži enoodstotno rast števila prepeljanih potnikov. Medtem ko se je lani z Adrio Airways prepeljalo dobrih 944.000 potnikov, je to število v prvih desetih mesecih letošnjega leta znašalo 896.000 potnikov. V rednem prometu je Adria letos prepeljala skoraj 15 odstotkov več potnikov kot v enakem obdobju lani, število komercialnih letov pa se je povečalo za 8,6 odstotka.

Poleg potniškega, večji tudi tovorni promet

Letos se je na brniškem letališču občutno povečal tudi promet blaga. V prvih desetih mesecih so na letala naložili in iz njih razložili nekaj več kot 6000 ton blaga in pošte, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani 31 odstotkov več. Največ blaga in pošte je bilo prepeljanega na relacijah z letališči Bergamo/Orio al Serio v Italiji, Frankfurt v Nemčiji, Dunaj/Schwechat v Avstriji in Istanbul/Ataturk v Turčiji.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061217085544106-2.jpg

Nove članice beležijo najvišjo rast letalskega prometa v EU

Lani se je promet potnikov v EU v primerjavi z letom 2004 povečal za dobrih sedem odstotkov, na največjem slovenskem letališču, Aerodrom Ljubljana, pa za 16 odstotkov. Najvišje rasti letalskega prometa so zabeležile predvsem nove članice EU, kjer je vodilna Latvija (77-odstotna rast), sledi ji Slovaška (46-odstotna rast), Litva in Estonija (44-odstotna oz. 41-odstotna rast). Najnižja rast je bila zabeležena v Luksemburgu (1,9 odstotka). Letalski potniški promet je upadel na Švedskem in na Malti, in to za 3,3 oz. 1,2 odstotka.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061217085544106-3.jpg

Evropejci najmanj potujemo v države nekdanje SZ

Lani je bilo iz letališč držav članic EU največ potnikov (nekaj več kot 30 odstotkov) prepeljanih na relacijah z ostalimi evropskimi državami, ki niso članice EU; okrog 23 odstotkov potnikov je bilo prepeljanih na letih med Severno Ameriko in EU, nekaj več kot 10 odstotkov potnikov pa je letelo v države severne Afrike. Najmanj potniškega prometa je bilo zabeleženega med Evropo in Avstralijo ter Oceanijo (0,7 odstotka potnikov) oz. med Evropo in azijskimi državami iz nekdanje Sovjetske zveze (0,5 odstotka).

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061217085544106-4.jpg

Heathrow in Charles de Gaulle ostajata najbolj obremenjeni letališči

Najbolj obremenjeno evropsko letališče ostaja Heathrow, preko katerega je potovalo dobrih 67 milijonov potnikov, kar je za skoraj en odstotek več kot v letu 2004. Sledita letališče Charles de Gaulle v Parizu z nekaj več kot 53 milijoni potnikov (skoraj petodstotna rast) in letališče Frankfurt am Main z 52 milijoni potnikov (dvoodstotna rast). (STA/Foto BOBO/Reuters)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061217085544106&cid=103&pgn=1

E.L. SLOVENIA

December 17th, 2006, 02:42 PM

Vlada bo zadržala 25 odstotkov in eno delnico

V drugem koraku, ki naj bi se zgodil tri leta po prvem, bo strateški investitor kupil preostali državni delež države, ki je namenjen prodaji. Vlada bo zadržala 25 odstotkov in eno delnico. Cena delnic za drugi korak se bo določila že ob prvem koraku, in sicer tako, da bodo ceno, določeno v prvem koraku, povečali za pričakovano rast podjetja.

^^ Dobro je, da država v podjetjih nacionalnega pomena, obrži nadzorni delež :)

edolen1

December 17th, 2006, 02:54 PM

^^Jap, hočem imeti Telekom Slovenije, ne pa T-Com Slowenien. :D ;)

OettingerCroat

December 17th, 2006, 06:35 PM

^^ lol

edolen1

December 20th, 2006, 07:21 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Schengen Expansion on 1 December 2007
Slovenia getting the full monty by 2008: the euro, Schengen and the presidency

'Zid' bodo porušili prej
Bruselj | 20.12.2006 | STA
Nadzor na kopenskih in morskih mejah z novimi članicami EU bo odpravljen 1. decembra 2007.

http://24ur.com/media/images//normal/Apr2004//2043486.jpg
Schengenska širitev naj bi se začela mesec prej

Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini je na srečanju z italijanskimi novinarji v Bruslju dejal, da naj bi bil nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah z novimi članicami EU odpravljen 1. decembra prihodnje leto, seveda če bodo kandidatke na vstop v schengen pripravljene. Schengenska širitev naj bi se tako začela mesec prej, kot je bilo načrtovano doslej, ko je veljalo, da naj bi se začela konec decembra.

Nadzor na zračnih mejah naj bi bil sicer vseeno odpravljen šele konec marca 2008, saj je odprtje meja na letališčih povezano s spremembo voznih redov, ki se izvede dvakrat na leto, oktobra in marca. Oktobra bi bilo prezgodaj, zato datum za odpravo nadzora na zračnih mejah ostaja marec 2008, je pojasnil komisar.
Frattini je sicer na novinarski konferenci z italijanskimi novinarji še poudaril, da ima odprava nadzora na notranjih mejah poseben simbolni pomen za celotno Evropsko unijo, predvsem pa za Slovenijo in Italijo. Dejal je, da ima zato že v načrtu srečanje s slovenskim notranjim ministrom na meji med Novo Gorico in Gorico 1. decembra 2007. "Dobila se bova, da simbolno porušiva zid, ki ločuje mesti," je dejal Frattini.

http://24ur.com/naslovnica/novice/svet/20061220_3086398.php

*Cole*

December 20th, 2006, 07:31 PM

^^ Full speed ahead!!! :D Zelo dobro :colgate:

LoKeY

December 20th, 2006, 07:41 PM

So when the wall comes down in Nova Gorica/Gorizia... I always kinda' wondered if it will be allowed to build on that strip of grass between the Italian and Slovenian road. Not in front of the train station, there's no space, but further to the north, just before the Solkan border crossing.

edolen1

December 20th, 2006, 08:05 PM

I think it's going to become parkland.. Best thing to do IMO..

LoKeY

December 20th, 2006, 08:13 PM

I could live with that. Those r always welcome untill they become eyesores tho... Maybe they should do some sort of a museum on Erjavčeva border crossing. U know, like that museum on Checkpoint Charlie in Berlin. But let's wait, just a year to go :)

edolen1

December 20th, 2006, 08:19 PM

Some economy news:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

State selling its stake in Merkur through an auction
Mercator and Tuš biggest contenders

Država bo Merkur prodala na dražbi

Janez Tomažič
janez.tomazic@finance-on.net

Za državni delež v Merkurju sta v igri ostali dve ponudbi, prodan bo najboljšemu ponudniku; dražba bo še pred novim letom.

http://213.253.72.106/pics/cache_Un/Untitled-1.1166471010.gif

Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba sta za 27,1 odstotni delež v družbi Merkur prejela dve ponudbi. Zaradi zagotavljanja maksimiziranja prodajne vrednosti sta se KAD in SOD odločila, da delež v Merkurju prodata najboljšemu ponudniku.

Neuradno se za Merkur potegujeta Mercator in Tuš

Za Merkur so se potegovale tri družbe. Mercator, Tuš in še ena družba, ki naj bi bila blizu vodstva podjetja. V tekmi sta menda ostala Mercator in Tuš, malo verjetno pa je, da bi v tekmi sodelovala že omenjena tretja družba.

Dražba za državni delež še pred novim letom

Dražitelja sta se dogovorila, da ob dražba prihodnji teden. Prodajni postopek, vključno z dražbo, bo zaključen do 15.1.2007. Za zdaj nam ni uspelo izvedeti ali bo dražba odprta za javnost.

http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=171112

Telekom Slovenije buys ISP in Republika Srpska
Third successful takeover for TS in the Balkans

Telekom je kupil internetnega ponudnika v Republiki Srbski

Janez Tomažič
janez.tomazic@finance-on.net

Za podjetje Blic.net, ki je bilo pred tem v lasti Sinfonike, so odšteli 370 tisoč evrov. Blic je največji alternativni ponudnik internetnih storitev v Republiki Srbski

Telekom Slovenije je danes s podjetjem Sinfonika podpisal pogodbo o prevzemu družbe Blic.net, največjega alternativnega ponudnika internetnih storitev v Republiki Srbski v BiH. Kupnina znaša 390 tisoč evrov, Telekom Slovenije pa bo dokapitaliziral družbo z milijonom evrov.

Blic ima 21 tisoč strank in posluje z dobičkom

Trenutno ima Blic.net okrog 21 tisoč naročnikov, njihovo število pa naj bi se po načrtih v prihodnjih dveh letih potrojilo. Družba je v prvih osmih mesecih letos ustvarila za 441 tisoč evrov skupnih prihodkov in dobrih 24.300 evrov čistega dobička. Blic.net ponuja klicni, kabelski in wireless dostop do interneta v Banja Luki in okolici.

Telekomu je uspel že tretji nakup internetnega ponudnika na Balkanu

Z nakupom 4,7 milijona evrov oziroma 76-odstotnega deleža v makedonskem internetnem ponudniku On.net je letos naredil prvi in z 19,5 milijona evrov vrednim prevzemom večinskega deleža v kosovskem Ipko.netu še drugi korak pri širjenju poslovanja. Telekom se z gibraltarsko vlado pogaja za nakup polovičnega deleža gibraltarskega telekoma, ta je vreden 35 milijonov evrov.

http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=171108

Mercator and Plodine joining operations in Croatia
Analysts predict Mercator's takeover of Plodine

Mercator in hrvaški Plodine ustanavljata podjetje
sreda, 20.12.2006 07:45
Tekst: Sebastjan Morozov

LJUBLJANA - Direktor Mercatorjevega hčerinskega podjetja na Hrvaškem Alan Kričković in članica uprave reške trgovske družbe Plodine Đozi Heberling bosta danes v Zagrebu podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Mercator-Plodine, so nam včeraj potrdili v Mercatorju.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/5ec3ba9ca42aa6122a0c1a7cbfb17b1f.jpeg
Mercator, ki ga vodi Žiga Debeljak, bo danes v Zagrebu z reškim podjetjem Plodine podpisal pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja.

Na vprašanje, ali lahko v prihodnosti pričakujemo lastniško povezovanje med Mercatorjem in Plodinami, podobno, kot se je Mercator pred meseci povezal z vojvodinsko družbo MB Rodić, v Mercatorju odgovarjajo, da je namen skupne družbe nabavno združenje za potrebe skupnih nabav trgovskega blaga na Hrvaškem za obe trgovski verigi. O lastniškem povezovanju pa je še prezgodaj govoriti, dodajajo.

Plodine imajo na Hrvaškem okoli od tri- do štiriodstotni tržni delež, Mercator pa kljub ogromnim vlaganjem v preteklosti le od štiri- do petodstotni tržni delež. Poleg nizkega tržnega deleža je Mercatorjeva slabost na Hrvaškem še pomanjkljivo razvita maloprodajna mreža in integriran informacijski sistem, odsotnost primernega distribucijskega centra in slabša sprejetost v lokalni skupnosti v primerjavi z nacionalnimi trgovci. Nevarnosti, s katerimi se lahko Mercator sooči v prihodnosti, so zelo močna konkurenca zaradi prihoda novih trgovskih verig in vpliv političnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško na javno mnenje. Po zadnjih načrtih naj bi imel Mercator do leta 2010 na hrvaškem trgu 12-odstotni delež, od tega naj bi s prevzemi osvojil petodstotni tržni delež. Z današnjim podpisom pogodbe o ustanovitvi skupnega podjetja s podjetjem Plodine je Mercator za korak bližje svojemu cilju. Medtem ko Mercator na hrvaškem trgu ustvari približno 300 milijonov evrov prihodkov od prodaje, naj bi Plodine po načrtih letos ustvarile dobrih 217 milijonov evrov prihodkov.

Kdo so Plodine
Reška družba, ki je bila ustanovljena leta 1993, je imela do leta 1999 le en supermarket. Na prehodu v novo tisočletje se je družba začela hitreje širiti, tako da so do danes na Hrvaškem odprli 26 supermarketov. Po načrtih, ki so objavljeni na njihovi spletni strani, naj bi imeli do konca leta 30, prihodnje leto pa 50 trgovin. Plodine so lani dosegle dobro milijardo kun prihodkov od prodaje, po načrtih pa naj bi ti letos znašali 1,6 milijarde kun (dobrih 217 milijonov evrov).

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/218868/

HSE Buying 70% of Ugljevik Thermal Power Station
HSE starting expansion into SEE markets

HSE bo vsaj 70-odstotni lastnik bosanske termoelektrarne Ugljevik
sreda, 20.12.2006 07:47
Tekst: Janez Zalaznik

LJUBLJANA - Danes se bo vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) srečalo z vodilnimi v rudniku in termoelektrarni Ugljevik. S tem se začenja uresničevati sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju z elektrogospodarstvom Republike srbske, ki ga je julija podpisal prvi mož HSE Jože Zagožen. Ustanoviti nameravajo skupno podjetje, termoelektrarno pa bodo najprej obnovili, nato pa naj bi zgradili še nov blok. Če bo izveden, bo to prvi projekt, ki ga je HSE uspel izvesti na območju jugovzhodne Evrope, vendar pa se pri tem zastavlja še cela vrsta vprašanj. Premoga je namreč bistveno manj, kot je sprva kazalo, manjši kot prvotno je tudi lastniški delež države. Denar, ki ga je v Ugljevik vložila Slovenija in na katerega so računali v HSE, pa ni knjižen v bilancah.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/13c67fd29a39286c7ed2f59d89497532.jpeg
Če bo HSE pod vodstvom ožeta Zagožna uspel izvesti obnovo in gradnjo novega bloka v bosanski termoelektrarni Ugljevik, bo to za zdaj edini uspešno izvedeni projekt HSE na področju jugovzhodne Evrope.

V skupnem podjetju, ki ga bodo ustanovili, naj bi bil HSE vsaj 70-odstotni lastnik, so nam povedali v HSE. Glede slovenskih vlaganj so povedali, da bo natančen znesek odvisen od cenitve, za katero bodo najeli neodvisno tujo ustanovo. Najverjetneje zaradi manjših zalog premoga bo novi blok imel predvidoma med 300 in 400 megavati moči in ne 600, kakor so prvotno načrtovali. V Ugljeviku proizvedeno elektriko bodo po tržni cenah prodali v matični državi, del pa bo namenjen izvozu.

Določena ovira pri dogovorih so tudi manjšinski delničarji, ki naj bi imeli v Ugljeviku skupaj kar 45-odstotni lastniški delež. "Manjšinski delničarji bodo lastniki mešanega podjetja v tolikšni meri, kolikor bo nujno in potrebno, so pojasnili v HSE. Na vprašanje, ali se bodo manjšinski delničarji s tem, da se v skupno podjetje vloži stvarni vložek Ugljevika, strinjali, pa so na HSE odgovorili, da je to odvisno od pogajanj. Obnova 280-megavatnega bloka naj bi stala približno 70 milijonov evrov, gradnja novega bloka pa okoli 300 milijonov evrov.

HSE ima na jugu še dve železi v ognju
HSE skupaj z nemškim energetskim gigantom RWE sodeluje v predkvalifikacijskem postopku za gradnjo dveh in upravljanje treh hidroelektrarn v Makedoniji, za črnogorsko termoelektrarno Plevlja pa je HSE na seznamu ponudnikov na drugem mestu. "Še obstaja možnost, da nas povabijo k nadaljnjim pogajanjem," menijo v HSE. Ruska skupina En Plus, ki je v lasti oligarha Olega Derepaska, namreč še vedno ni sklenila pogodbe o nakupu, čeprav je bil za skrajni rok predviden začetek oktobra.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/218857/

edolen1

December 20th, 2006, 08:47 PM

@Cavecanem: The border crossing on Erjavečeva ulica, while closed for motorized vehicles at the moment, will be completely opened with Schengen and will become the main throughfare between Nova Gorica and Gorizia. That's why the municipality is reconstructing the area around Erjavčeva, adding bicycle lanes and adding traffic lights to the intersections. They're expecting an increase in traffic.

E.L. SLOVENIA

December 20th, 2006, 08:48 PM

edolen1

December 20th, 2006, 08:53 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria Airways transported its millionth passenger this year
New routes in 2007: Kiev, Lisbon and Athens (these change with every news report)

Milijonti potnik Adrie Airways
Spodbudni poslovni rezultati

Gospodarstvo, 20. december 2006 13:14
Ljubljana - RTV SLO

Adria Airways je prvič v samostojni Sloveniji v enem letu prepeljala milijon potnikov, kar je vidno tudi pri poslovnih rezultatih.

Srečna potnica, ki leti precej pogosto, tokrat pa naj bi proti Moskvi poletela le zaradi zbiranja prepotovanih milj, kar prinaša dodatne ugodnosti, je iz rok vodstva edinega slovenskega letalskega prevoznika prejela plaketo in dve letalski karti.

Kljub nizkocenovni konkurenci bo Adria, po lanskih 10 milijonov evrov izgube, l. 2006 zaključila z minimalnim dobičkom. Prav tako bo Adria leto v primerjavi s prejšnjim zaključila s 15 odstotkov več prepeljanimi potniki.V l. 2007 pa bo povečan obseg dejavnosti na področju tovornega prometa, razmišljajo pa tudi o 3 novih linijah - Atene, Kijev in Lizbona, še poroča TV Slovenija.

Prevoznik v povprečju na teden opravi 180 letov na 19 destinacijah, večinoma v Evropi.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=128951

edolen1

December 20th, 2006, 08:56 PM

Some offbeat gaming news now..

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenian creates one of biggest internet hits
Line Rider will be released for Nintendo DS, Wii

inXile To Bring Line Rider Flash Game To Nintendo DS, Wii
Officials from inXile Entertainment (The Bard’s Tale) have announced that the company has acquired the console development rights for the popular Flash game Line Rider (http://www.official-linerider.com), and that versions for both the Nintendo DS and Wii are expected to ship in Spring 2007.

Described by inXile's chief executive officer Brian Fargo as “a fully animated Etch-A-Sketch”, Line Rider was first launched on the internet on September 23, 2006, and has since gone on to attract over 15 million viewers and become the source of over 11,000 video posts on popular video community site YouTube.

"I have been around the interactive entertainment industry long enough to have seen similar phenomenon like Tetris and Bejeweled become massive international hits, and Line Rider has all the elements to do the same," noted Fargo, who added that the game “will be perfect for the Nintendo DS and Wii.”

According to the title's original creator Boštjan Čadež, Line Rider is a "toy" that allows players to construct their own track filled with as many ramps, hills, and jumps as they can imagine utilizing a pencil tool. Once the player is done creating their course, they can send a virtual sledder down the route until he wipes out.

"Line Rider began its life as a project I did for illustration class," commented Boštjan Čadež, who created Line Rider in his native Slovenia. "As much as people see it as a game I think of it as a toy because there is no score and no one wins or loses while playing Line Rider. I'm looking forward to working with inXile entertainment on the new Nintendo DS and Nintendo Wii versions as they will bring added gameplay and features."

http://www.gamasutra.com/php-bin/news_index.php?story=12167

edolen1

December 20th, 2006, 09:02 PM

Mah ta elektro-energetska podjetja so za en drek. Samo kasirajo ene milijarde in kupujejo nekje dol nekaj brez veze, pri nas bo pa enrat prišlo samo do el. mrka. V vseh teh bajnih letih, ko ima Madžarska že lep čas daljnovod do meje se pri nas ni zgodilo niiič. Na koncu bodo od nas zahtevali odškodnino. Pametno, se bodo vsaj lenuhi predramili in leteli iz funkcij.

Umm dela se zanka z daljnovodom Beričevo - Krško, aktivno se dela na izgradnji novih daljnovodov (čeprav morem priznati, da so do zdaj bili zelo počasni) in kupuje nove zmogljivosti v drugih državah, da nam ni treba graditi toliko elektrarn in gradi se ena črpalna hidroelektrarna, še ena bo kmalu se začela graditi. Tudi HE na Savi se aktivno gradijo.

Zdi se mi, da malo pretiravaš.. ;)

Ljubljana City

December 20th, 2006, 09:38 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Location plan for Luka Koper at the end of 2007

New location plan will allow Port of Koper lengthening of its 1st and 2nd pier, construction of 3rd pier, distribution centre and parking garage for 12,000 vehicles.

Lokacijski načrt za Luko konec leta 2007

Koper – Državni lokacijski načrt se pospešeno izdeluje in bo končan konec leta 2007. To bo omogočilo nove prostorske posege v Luki, kot so podaljšanje drugega pomola, gradnjo tretjega pomola, gradnjo distribucijskega centra, gradnjo garažne hiše za 12 tisoč avtomobilov in prihodnje leto že podaljševanje prvega pomola za 160 metrov, je na včerajšnjem prednovoletnem srečanju Lukine uprave z novinarji dejal Robert Časar, predsednik uprave. V Luki bodo še kupovali najsodobnejšo opremo za poslovanje. Ob tem je poudaril, da Slovenijo pogosto prepoznajo po koprskem pristanišču in da je zato sodelovanje z mediji zanje še kako pomembno. Rezultati poslovanja Luke so letos odlični, delnica se še vedno drži nad 11 tisoč tolarji, čeprav so pričakovali, da bo nekaj več kot deset tisoč tolarjev šele prihodnje leto. Danes bo NS sprejemal poslovni načrt za leto 2007, ki bo med razvojnimi odločitvami potrjeval pogodbo o nakupu BTC Terminala v Sežani, kar bo Luki omogočilo kakovosten preskok luške ograje in bodo storitve opravljali tudi na drugih logistično zanimivih lokacijah. Lanski rekord, 13 milijonov ton pretovora, so presegli že v začetku tega meseca, na Kontejnerskem terminalu pa pretovor 200.000 enot. D. G.

edolen1

December 20th, 2006, 09:44 PM

Lepo, lepo. Fajn to da Luka lepo napreduje. Me zanima kako kaj s potniškim terminalom..

Ljubljana City

December 20th, 2006, 09:47 PM

Lepo, lepo. Fajn to da Luka lepo napreduje. Me zanima kako kaj s potniškim terminalom..

Mene tudi. :)

antenor

December 20th, 2006, 10:48 PM

Some offbeat gaming news now..

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenian creates one of biggest internet hits
Line Rider will be released for Nintendo DS, Wii

hehe, guys did you play this (http://www.official-linerider.com/) game!:D I sware this is the best game EVER!:banana: go go Line rider go :lol: :lol:

E.L. SLOVENIA

December 20th, 2006, 10:52 PM

Potniški center? To bo tam, kjer so sedaj najstarejše zgradbe v Luki (kje je pristala tista ruska šolska jadrnica). Kdaj bo to? 1-? let naprej.

edolen1

December 20th, 2006, 10:55 PM

Potniški terminal bo ob severni obvoznici, tam so zdaj neka skladišča, če se ne motim.

E.L. SLOVENIA

December 21st, 2006, 12:11 AM

Čakamo avtocesto za v luko :) To bo res izredno pomembna pridobitev.

edolen1

December 21st, 2006, 12:14 AM

Se boš načakal. Ne bo avtocesta ampak tri dostopne ceste, če se ne motim bo ena od teh delno štiripasovnica, ostale dvopasovnice..

E.L. SLOVENIA

December 21st, 2006, 01:12 AM

Tudi delno 4 pasovnica bo O.K., glavno je, da je v državnem palnu izgradnje avtocest in, da se gradi. Potem pa samo džk na morje, po hitri cseti mimo mesta, na trajek in v Grčijo...nič več Trsta, Reke ali nevarne vožnje čez Balkan :) Sicer pa bo tudi razbremenila mestno jedro težkih tovornjakov:)

antenor

December 21st, 2006, 01:14 AM

Kaj pa vplivi na okolje? Tisti plinski terminali so vse zelo skrbeli, kaj bo pa s tem??..

edolen1

December 21st, 2006, 01:53 AM

Kaj majo pa plinski terminali za narediti z Luko Koper?

Sicer pa dvomim da bo v Kopru trajekt, bodo pa krizarke pristajale. Tem je namenjen potniski terminal, ne trajektom. Tudi te navezovalne ceste bodo za tovorni promet, za potniski terminal bo treba skozi Koper..

LoKeY

December 21st, 2006, 03:58 AM

Hm no kolkr js vem je v Kopru tabla, ki usmerja v luko za trajekt Grčija/Albanija. Sam je pa cajt da nrdijo tisto luko že enkrat... vsaj cesta tam mimo je ql zj.

antenor

December 21st, 2006, 02:40 PM

Kaj majo pa plinski terminali za narediti z Luko Koper?
tovorni promet, za potniski terminal bo treba skozi Koper..

ne, plinski terminali majo veze z negativnim vplivom na okolje, širjenje kapacitet koperskega pristanišča pa po moje tud ne;)..

Mene samo zanima če skrbijo tud za te stvari al gledajo samo na kapital..

E.L. SLOVENIA

December 21st, 2006, 06:43 PM

Zakaj pa ne bo trajektov? Taki prevozi so ena najlepših priložnosti za luko.

edolen1

December 21st, 2006, 06:48 PM

Nekoč je že bil trajekt iz Kopra, če se ne motim, pa se ni preveč obrestoval. No, sej ne rečem za prihodnost, vendar se meni ne zdi nevemkaka prioriteta.

E.L. SLOVENIA

December 21st, 2006, 07:01 PM

Časi se spreminjajo. Poglej koliko je vsako leto turistov, ki gredo v Grčijo, na Hrvaško z letali, na dolge vožnje z avti in ladjami. Zakaj? Ker ni trajektov iz Kopra da bi šli samo direkt tja in potem kamor bi hoteli, pa še brezskrbno bi potovali. Tako je pa treba hodit ali v Reko, Trst, Tržič. Brezveze.

edolen1

December 21st, 2006, 07:03 PM

Glede na položaj Reke, Trsta, in nenazadnje večjih centrov kot so Benetke in celo Ancona, mislim, da ima Koper veliko konkurence v tem predelu kar se tega tiče in je že zato nekam nesmiselno po mojem..

E.L. SLOVENIA

December 21st, 2006, 07:24 PM

Ima pa za sabo cel narod in še koga.

edolen1

December 21st, 2006, 07:31 PM

No, en zelo majhen kos bi prišel v poštev za trajekte iz Kopra, in še to ne cele Slovenije (mnogim je bližje Trst oz. Reka).

edolen1

December 21st, 2006, 07:44 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Digging of first tube of Šentvid Tunnel finished

Prebili šentviški predor
Ljubljana | 21.12.2006 | STA
V ljubljanskem šentviškem predoru so prebili prvo cev predora na povezavi med Karavankami in Obrežjem.

http://24ur.com/media/images//normal/Dec2001//2001399.jpg
Avtocestni odsek Šentvid - Koseze bo po načrtih DARSa dokončan konec decembra 2007 (na sliki predor Trojane)

Graditelji šentviškega predora v Ljubljani so danes prebili prvo od dveh predorskih cevi predora na avtocestni povezavi med Karavankami in Obrežjem. Glavni predorski cevi bosta skupaj z avtocestnim odsekom Šentvid - Koseze po načrtih Družbe za avtoceste v RS (DARS) dokončani konec decembra 2007, je povedal predsednik uprave DARS Rajko Siročič.

Danes prebita cev je dolga 1060 metrov. Drugo cev, dolgo 1033 metrov, naj bi po besedah člana uprave DARS Abdona Peklaja prebili konec januarja. Izvajalca gradnje predora Šentvid sta družbi SCT in Primorje, pogodbena vrednost predora, ki ne vključuje izgradnje priključnih predorskih cevi, pa po sedanjih ocenah znaša 17,42 milijarde tolarjev, sta spomnila Siročič in Peklaj.

Celovška cesta je ena najbolj obremenjenih v državi, je spomnil Siročič in orisal, da to vozlišče, ki povezuje Gorenjsko z Ljubljano in poteka v smeri Dolenjske in Primorske, dnevno v povprečju prevozi 35.000 do 40.000 vozil. V skladu z zazidalnimi načrti v Stanežičah (9000 novih prebivalcev) in na območju Škofovih zavodov (5000 novih prebivalcev) naj bi se promet na tem območju po njegovih navedbah povečal še v povprečju za 23.000 vozil na dan.

Pogodbena vrednost je za šest milijard tolarjev višja od tiste iz pogodbe iz leta 2004, saj namesto ene dvopasovne in ene tripasovne predorske cevi določa izgradnjo tripasovnega predora v obeh smereh. Pri tem v vsakem predoru gradijo tudi kaverno - mesto, kjer se priključna predorska cev v predoru naveže na avtocesto.
Pogodba ne vključuje izgradnje priključnih cevi na Celovško cesto, ki bosta opredeljeni s sprejemom dopolnitve uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid - Koseze. Po sprejemu dopolnitve uredbe bo DARS gradnjo nadaljeval v skladu z zakonom o javnih naročilih, je zagotovil Peklaj, po njegovih besedah pa se bodo po vsej verjetnosti odločili za direktna pogajanja z izvajalcem.
Siročič je povzel, da so načrt izgradnje šentviškega predora spremenili zaradi zazidalnih načrtov na SZ delu Ljubljane in posledično pričakovanega povečanega pretoka prometa iz smeri Kranj, Škofja Loka in Medvode ter ker so raziskave sicer zahtevnega geološkega območja potrdile izvedljivost spremenjenih načrtov gradnje.

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20061221_3086481.php

E.L. SLOVENIA

December 21st, 2006, 08:36 PM

Ta cev, grozno, kaj delajo in to že koliko časa...... Že pred več kot 10 leti je bila v planu, pa se danes šele eno cev prebili. Čas je že bil, Celovška se utaplja v smogu in poleti v prikolicah.

Za luko Koper stoji cela vzhodna Evropa.

edolen1

December 21st, 2006, 08:45 PM

Joj, pa to ja nima veze s potniškimi trajekti! Nekdo iz Poljske bo pa ja šel v Grčijo z letalom. Ne bo se vozil z avtom do Kopra pa šel z ladjo do Igoumenitse itd. itd. Sploh pa če bi se odločili bi se jim bolj splačale Benetke, ker bi imele mnogo več povezav, so pa le urco dlje od Kopra ali še to ne.

Glede Šentvida pa moram priznati, da tečejo dela počasi, vendar mislim, da to vseeno ni predor, ki bi se ga dalo zgraditi v enakem času kot povprečen predor..

E.L. SLOVENIA

December 21st, 2006, 09:20 PM

? Koliko poljakov se drenja na naših avtocestah poleti? Pa ne samo oni, Nemci, Avstrijci,...

edolen1

December 22nd, 2006, 04:12 PM

Ne vem koliko pride tistim Poljakom prav trajekt iz Kopra..

edolen1

December 22nd, 2006, 04:22 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Hit has big plans for 2007
Investments in Šentilj, Maribor, Planica, Nova Gorica and Belgrade

Prihodnje leto Hit v Šentilj in Beograd
petek, 22.12.2006
Tekst: Jani Alič

NOVA GORICA - Novogoriški Hit je v enajstih mesecih letošnjega leta dosegel 51,2 milijarde tolarjev bruto realizacije, kar je 3,6 odstotka več kot lani. Ob koncu leta bodo po besedah predsednika uprave Nika Trošta krepko presegli načrtovani dobiček v višini 3,5 milijarde tolarjev. Za naložbe so letos namenili 8,9 milijarde tolarjev.

Na včerajšnjem nadzornem svetu družbe so potrdili načrt poslovanja za prihodnje leto, ko naj bi dosegli 61,6 milijarde tolarjev (257 milijonov evrov) bruto realizacije. 13-odstotno povečanje načrtujejo iz hotelskih in gostinskih storitev, na kar bi vplivalo tudi sinočnje odprtje novega hotelskega dela novogoriške Perle, ki je bogatejša za 150 sob in 19 apartmajev, med njimi tudi predsedniškega. Naložba v Perlo je stala 4,3 milijarde tolarjev, na novo so pridobili 13.000 kvadratnih metrov uporabnih površin.

Po Troštovih besedah bodo prihodnje leto največ pozornosti posvetili gradnji igralniško-zabaviščnega centra v Šentilju, dela v prvi etapi bodo stala 45 milijonov evrov, prenovi hotela Slavija v Mariboru in prenovi starega dela Perle. Prav tako bodo začeli graditi igralniško-zabaviščni kompleks v Beogradu, kjer so dobili koncesijo, naložbe načrtujejo v Planici, začeli bodo s pripravami za morebiten nakup zemljišča v središču Nove Gorice (nasproti Perle) in nadaljevali akcije v zvezi z načrtovanjem megazabavišča. Za vse naložbe brez megazabavišča bodo namenili okoli 51 milijonov evrov.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/219272/

GeroMaister

December 23rd, 2006, 12:46 AM

40.000 vozil na dan na Celovški je smešno nizka številka. Že nekaj let nazaj so govorili o 90.000 vozil na dan. Drugače pa, dobra novica, če bo vse po sreči bo zadeva stekla danes leto. Komi čakam, da vidim kako bo zgledal vhod v tunel glede na to da bo speljan pod celovško:cheers:

edolen1

December 23rd, 2006, 04:42 PM

bubach_hlubach

December 25th, 2006, 12:36 AM

Dragi sosedi, vsem vam zelim vesel Bozic :) ....ter polno daril pod smrekco :D

:cheers:

keber

December 25th, 2006, 12:48 PM

Ja, ob konicah ja, sicer pa podatki kolikor vem pravijo o 60.000 vozilih na dan. Ne vem, kje so pobrali 40.000.. Samo, vseeno, 40.000 vozil na dan je velika številka že za štiripasovno avtocesto, kaj šele za navadno cesto!

Nekaj je število vozil, drugo pa je povprečni letni dnevni promet (PLDP). In št. vozil na Celovški je res okoli 40.000, PLDP pa je okoli 80.000. Namreč v PLDP se nekako izenačijo prometne konice tekom leta, ter raznorazna vozila. Enota PLDP je namreč ekvivalentna enemu osebnemu vozilu. 1 šlepar doprinese 3-5 enot PLDP. Tako potem 30-40 tisoč vozil dnevno je na Celovški ekvivalentno 80.000 enot PLDP.

mirza-sm

December 25th, 2006, 07:40 PM

Dear Slovenians !
Wish u all the best during Xmass holidays,hope ull spend it the best u can :)

Merry Xmass !!

(i kinda wanted to write all this n more in Slovenian,but i couldnt find any Slovenian currently online :D:D just for the record that u know ehheh ;))

edolen1

December 26th, 2006, 12:19 AM

Nekaj je število vozil, drugo pa je povprečni letni dnevni promet (PLDP). In št. vozil na Celovški je res okoli 40.000, PLDP pa je okoli 80.000. Namreč v PLDP se nekako izenačijo prometne konice tekom leta, ter raznorazna vozila. Enota PLDP je namreč ekvivalentna enemu osebnemu vozilu. 1 šlepar doprinese 3-5 enot PLDP. Tako potem 30-40 tisoč vozil dnevno je na Celovški ekvivalentno 80.000 enot PLDP.

Aaaaaaaaaa, torej to ni isto! Nisem vedel tega, zanimivo.

edolen1

December 27th, 2006, 04:25 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Hit acquiring stake in ATC Kanin
Transmontagne, Kanin's strategic partner, in danger?

Hit kupuje ATC Kanin
sreda, 27.12.2006 08:17
Tekst: (jal)

BOVEC - Novogoriški Hit naj bi lastniško vstopil v podjetje ATC Kanin iz Bovca, ki upravlja smučišča na Kaninu. Iz podjetja se namreč umika Slovenska odškodninska družbe (Sod), ki je bila z več kot 40 odstotki največji lastnik ATC Kanin.

Neuradno smo izvedeli, da naj bi Hit za približno milijardo tolarjev postal lastnik 28 odstotkov bovškega podjetja, del Sodovega deleža pa naj bi kupila tudi francoska družba Transmontagne, ki ima zdaj v ATC Kanin skoraj 25-odstotni delež. Lastnica okoli 8 odstotkov podjetja je sicer tudi bovška občina. "V rokah nimam še nobenega papirja, zato ne morem postreči s podatki. Menim, da bo v kratkem vse jasno," je bil skrivnosten direktor ATC Kanin Aleš Uršič in dodal, da so na Bovškem veseli vsakega novega investitorja, še posebno pa, če gre za Hit.

Neuradno smo še izvedeli, da naj bi Hit kupil tudi bovški hotel Kanin, ki je od marca letos v lasti družbe GPG Naložbe iz Ljubljane, prav tako pa naj bi se zanimal za drugi bovški hotel Alp, ki je trenutno v zasebni lasti.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/219639/

edolen1

December 27th, 2006, 04:30 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

SOD sold stake in HTP Simonov zaliv to NFD 1 and NFD Holding
Privatization continues

SOD prodal delež v HTP Simonov zaliv

STA
finance@finance-on.net

Slovenska odškodninska družba je danes za dobrih 368 milijonov tolarjev prodala svoj 21,38-odstotni delež v Hotelsko-turističnem podjetju Simonov zaliv

Slovenska odškodninska družba (SOD) je danes sklenila pogodbo za prodajo 21,38-odstotnega deleža v družbi HTP Simonov zaliv. Za celoten delež je družba iztržila 368,55 milijona tolarjev, za posamezno delnico pa 4300 tolarjev, kar je 12,9 odstotka nad izhodiščno ceno 3810 tolarjev, so sporočili iz SOD. Prejeto kupnino bo SOD namenil za poplačilo zakonsko določenih obveznosti iz naslova denacionalizacije.

Ponudbo oddal le en ponudnik

Na razpis SOD za odprodajo deleža v HTP Simonov zaliv se je prijavil le en ponudnik in ta je 79.709 delnic odkupil za podjetje NFD 1, 6000 delnic pa za podjetje NFD Holding.

HTP Simonov zaliv je sicer ena izmed družb uvrščenih na seznam 84 podjetij, ki jih prodajata SOD in Kapitalska družba. S prodajo deleža v HTP Simonov zaliv SOD nadaljuje načrtovan in postopen umik iz gospodarskih naložb, še dodajajo.

http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=171461

edolen1

December 27th, 2006, 04:34 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Dun&Bradstreet: Slovenia firmly first in region
Rating has a growth sign

Dun&Bradstreet: Slovenija ostaja na prvem mestu v regiji

STA
finance@finance-on.net

V januarskem poročilu je bonitetna hiša Dun&Bradstreet Sloveniji dodelila rating DB2b, s čimer ohranja prvo mesto na regionalni lestvici.

Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet v januarskem poročilu ohranja rating Slovenije na DB2b, s čimer Slovenija na regionalni lestvici ostaja prav na vrhu. Ob tem je rating znova dobil priponko za rast, so danes sporočili iz partnerske družbe Dun&Bradstreeta, bonitetne hiše I. Na drugem mestu v regiji je Estonija, sledita pa ji Madžarska na tretjem mestu in Slovaška na četrtem, vse z ratingom DB2d. V peterico se je uvrstila še Češka z ratingom DB3a in znakom za padanje.

Sprožena naj bi bila dovolj močna kampanja proti višanju cen ob prehodu na evro

Poročilo za Slovenijo se tokrat ukvarja izključno s slovenskim prehodom na evro. D&B ocenjuje, da je vlada za prehod več kot kompetentna in da so vsi postopki skrbno premišljeni in pripravljeni, hkrati pa sprožena dovolj močna kampanja ki bo preprečila prepoznavno tiho višanje cen ob prehodu na novo valuto.

http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=171452

antenor

December 27th, 2006, 05:19 PM

^^ great news.. but what kind of region is this:)

edolen1

December 27th, 2006, 05:30 PM

Central & Eastern Europe - sej si vidu v članku - Madžarska, Estonija, Slovaška, Češka..

antenor

December 27th, 2006, 05:33 PM

aha aha oke tnx

MIMICA

December 28th, 2006, 12:09 AM

haha, predicted firmly first in region? no shit! :D slovenia rules :rock:

edolen1

December 28th, 2006, 01:03 AM

^^Err, not in that sense. It's predicted that it's rating will increase further, not that it will be firmly first in region.. Hehe.. :)

edolen1

December 28th, 2006, 05:04 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Contract for the electronic toll collection pilot project to be signed soon
Toll collection to be completely electronic by 2009

Podpis pogodbe za pilotski projekt elektronskega cestninjenja kmalu
Ljubljana - Državna revizijska komisija je kot neutemeljene zavrnila tri zahtevke za revizijo postopka oddaje javnega naročila za projekt pilotskega testiranja elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/12061227185606101-1.jpg

Z izbranima ponudnikoma, ljubljansko družbo Logina in ptujskim Tenzorjem, bo tako v prvih dneh prihodnjega leta sklenjena pogodba o izvedbi projekta s ponujeno pogodbeno vrednostjo 93,35 milijona tolarjev oziroma dobrih 389.500 evrov, so danes sporočili iz ministrstva za promet.

Zahtevke za revizijo so vložili Hermes SoftLab, Siemens s soponudnikom Traffic design in Razvojni center IRC Celje s soponudnikom Mobitel.

Projekt pilotskega testiranja elektronskega cestninjenja bo v celoti financirala Družba za avtoceste v RS. S projektom pa bo Slovenija kandidirala tudi za evropska sredstva v okviru programa Connect - uvajanje inteligentnih transportnih sistemov v državah srednje in vzhodne Evrope na vseevropskem prometnem cestnem omrežju. Ker gre za pilotski projekt, je možno povračilo sredstev EU v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov, so še sporočili iz ministrstva. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=12061227185606101&cid=100&pgn=1

LoKeY

December 28th, 2006, 05:09 PM

^^ Finally !

edolen1

December 28th, 2006, 05:25 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

State sells 24.32% of Merkur to Tuš, 20% of Avrigo to Triglav
Auctioned share price of Merkur 39% higher than share price on LJSE

Tuš pridobil skoraj 25 odstotni delež v Merkurju
Ljubljana- Kapitalska družba (KAD) in Slovenska odškodninska družba (SOD) sta svoj 24,32-odstotni delež v trgovskem podjetju Merkur prodali celjskemu Tušu, ki je za delnico Merkurja ponudil 71.000 tolarjev. Celjska družba bo morala za delež odšteti 22,6 milijarde tolarjev, kupnino pa bo poravnala v 15 dneh.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061228114412106-1.jpg

KAD je s prodajo 16,65-odstotnega deleža v Merkurju iztržil 15,5 milijarde tolarjev, Prvi pokojninski sklad je za svoj 0,36-odstotni delež dobil 331 milijonov tolarjev, Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada pa je za 0,22-odstotni delež iztržil 201 milijon tolarjev. Kupnina za 7,1-odstotni delež SOD znaša 6,6 milijarde tolarjev.

Izklicna cena je bila kar 39 odstotkov višja od prodajne

KAD in SOD sta na z dražbo želela doseči kar najvišjo prodajno ceno in zagotoviti enakopraven položaj Mercatorja in Tuša, ki sta morala podati tudi bančno garancijo. Izhodiščna cena je znašala 51.000 tolarjev za delnico; končna prodajna cena je tako izklicno presegla za 39 odstotkov, prvo ponujeno pa kar za 57 odstotkov.

Kot je znano, sta paradržavna sklada za minuli četrtek napovedano dražbo za prodajo omenjenega deleža prestavila na zadnji teden v letu. Razlog za prestavitev dražbe je zaščita prodajalcev, in sicer zaradi obvladovanja tveganj in preprečevanja možnih špekulacij ter s tem povezane varnosti prodajalcev pri izpolnitvi obveznosti.

V Mercatorju razpleta dražbe zaenkrat ne komentirajo, v Tušu pa so povedali le, da so na dražbi kupili delež KAD in SOD v Merkurju. Z razpletom je zadovoljen tudi predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, ki je dejal, da Tuš podpira strateški razvojni načrt Merkurja, zato so z izidom te dražbe v Merkurju in njegovi upravi zadovoljni.

KAD in SOD svoj delež v Avrigu prodala Zavarovalnici Triglav

KAD in SOD pa sta sklenila tudi pogodbo za prodajo 20-odstotnega deleža v avtobusnem prevozniku, družbi Avrigo. Kupec omenjenega deleža, 7760 delnic Avriga, je bila Zavarovalnica Triglav, ki je na dražbi ponudila 47.400 tolarjev, medtem ko je izhodiščna cena znašala 35.000 tolarjev.

Končna prodajna cena je začetno presegla za 35,4 odstotka, v celoti pa sta paradržavna sklada za delnice družbe Avrigo iztržila 320,42 milijona tolarjev.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061228114412106-3.jpg

Nadaljuje se načrtovan in postopen umik države iz gospodarskih naložb

S prodajo deleža v Avrigu KAD in SOD nadaljujeta načrtovan in postopen umik iz gospodarskih naložb. Prejeto kupnino bo SOD namenil za poplačilo zakonsko določenih obveznosti iz naslova denacionalizacije, KAD pa pokrivanju primanjkljaja pokojninske blagajne in prestrukturiranju portfelja.

Družba Avrigo je bila uvrščena na seznam 84 podjetij, ki sta jih SOD in KAD ponudila v javnem zbiranju ponudb oktobra letos. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061228114412106&cid=103&pgn=1

Verso

December 28th, 2006, 05:27 PM

^ Joj, lih sm si mislu, da naw to dal gor; ne res, mislim, koga to briga, vsega pa res ni treba dat gor. :)

edolen1

December 28th, 2006, 05:28 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Adria to increase its capital
Contract signed for two new CRJ-900s, to be delivered by summer 2007

Za končanje dokapitalizacije Adrie še ena skupščina
četrtek, 28.12.2006 08:01
Tekst: Denis Oštir

LJUBLJANA - Vrednotenje Adrie Airways, ki trenutno poteka, naj bi pokazalo, da je podjetje vredno manj od knjigovodske vrednosti, zaradi česar odobrena 30-odstotna dokapitalizacija nacionalnemu letalskemu prevozniku ne bi prinesla dovolj denarja za uresničitev srednjeročnih ciljev, trdijo naši viri.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/4e0f6728d0cf8ba649bb809a8aaed6b1.jpeg
Uprava nacionalnega letalskega prevoznika bo predvidoma na začetku leta nadzornikom predlagala sklic še ene skupščine, saj so med vrednotenjem ugotovili, da ima podjetje v resnici manj kapitala od predvidenih 32 milijard, zaradi česar odobrena dokapitalizacija ne bi bila zadostna.

Tako Adria zaradi slabega poslovanja v letu 2005 in slabših rezultatov takoj na začetku leta 2006 po ponovnem vrednotenju ne bi imela več slabih 32 milijonov evrov kapitala, temveč manj, zaradi česar z odobreno tretjinsko dokapitalizacijo lastniki Adrii ne bi mogli nakazati potrebnih deset milijonov evrov, s katerimi bodo spreminjali sestavo flote.

Že na začetku prihodnjega leta bodo zato na predlog uprave člani nadzornega sveta sklicali še eno skupščino, na kateri bi delničarji (75-odstotna lastnica Adrie je prek Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe država) glasovali še o dodatni do 20-odstotni dokapitalizaciji. Predstavniki Kapitalske družbe v nadzornem svetu so že sprejeto dokapitalizacijo potrdili, prav tako je predlog uprave Adrie o dokapitalizaciji z denarjem po naših informacijah že potrdil tudi nadzorni svet podjetja.

Uprava, ki jo vodi Tadej Tufek, je s kanadskim Bombardierjem že podpisala pogodbo o dobavi dveh letal CRJ 900, ki jih bodo v floto vpeljali že pred poletjem. Kako bodo letali nabavili, uradno še ni znano, po naših informacijah bodo eno kupili, medtem ko bodo drugo vzeli na operativni lizing, pri čemer finančni posrednik še ni znan. Obenem gredo h koncu tudi pogajanja za najem še enega boeinga 737 od Ukraine International Airlines, od katere že danes najemajo eno takšno letalo. Predvidoma ga bodo skupaj s posadkami dobili sredi prihodnjega leta, uporabljali pa ga bodo le za pokrivanje povečanega števila potnikov v poletni sezoni.

denis.ostr@dnevnik.si

V Libijo najbrž še drugi airbus
Pri Adrii so nam potrdili, da se z libijskim podjetjem Afriqiyah Airlines dogovarjajo za oddajo še enega 180-sedežnega airbuisa 320. Eno takšno letalo s slovenskimi posadkami iz Tripolija na podlagi dolgoročne pogodbe že leti, uprava Adrie si prizadeva, da bi Libijcem oddali še eno letalo, ki je preveliko, saj s 180 sedeži v Adriini floti večinoma ustvarja izgubo. Pogajanja so v zaključni fazi, veliko bo odvisno od soglasja Adriinih pilotov. V Tripoliju so namreč z enim letalom neprestano nameščene štiri posadke, ki se menjavajo vsakih 14 dni.

http://www.dnevnik.si/novice/poslovni_dnevnik/219875/

edolen1

December 28th, 2006, 05:32 PM

^ Joj, lih sm si mislu, da naw to dal gor; ne res, mislim, koga to briga, vsega pa res ni treba dat gor. :)

ECONOMY news. Nadaljevanje privatizacije je pomembna reč.

edolen1

December 28th, 2006, 05:43 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Four new radars to be installed in early 2007
Overall 18 new stationary radars in 2007

Pozor, radar!
Ljubljana | 28.12.2006 | I.H.
V začetku prihodnjega leta bodo poleg Golovca začeli delovati še štirje radarji na slovenskem avtocestnem križu.

Radarju, ki meri hitrost pred predorom Golovec na avtocestnem obroču mimo Ljubljane, se bodo pridružili še štirje radarji na štajerskem in primorskem avtocestnem kraku, in sicer pred predorom Podmilj in Kastelec ter na avtocestnih odsekih Fram in Senožeče, so za 24ur.com povedali na Generalni policijski upravi. Delovati bodo začeli predvidoma v začetku prihodnjega leta, po pridobitvi vseh dovoljenj Urada za meroslovje.

http://24ur.com/media/images///extra/Mar2005//6035908.jpg
V letu 2007 nameravajo policisti v sodelovanju z DARS-om postaviti še 18 radarjev

V letu 2007 namerava policija v sodelovanju z Družbo za avtoceste Republike Slovenije (DARS) postaviti skupno 18 ohišij na celotnem avtocestnem omrežju. Kje točno bodo stali, še ni znano. "Ostalih 14 ohišij za stacionarne radarje bo postavljenih na celotnem avtocestnem omrežju, vendar je o tem zaenkrat še prezgodaj govoriti," so pojasnili na policijski upravi.

Z radarji želi policija omejiti hitrost na slovenskih avtocestah in preprečiti tragične posledice. Na Generalni policijski upravi pravijo, da je stacionarni merilnik hitrosti pred predorom Golovec, ki je začel delovati marca lansko leto, prinesel pozitiven učinek glede prometne varnosti. "Na tem odseku ceste sta v letu pred postavitvijo v 53 prometnih nesrečah umrli 2 osebi, 13 pa jih je bilo telesno poškodovanih, medtem ko se je v enem letu po začetku delovanja merilnika hitrosti na tem odseku zgodilo 12 prometnih nesreč, v katerih je bila ena oseba lahko telesno poškodovana, smrtnih žrtev pa ni bilo," so povedali.

Deset voženj skozi rdečo na dan

Zanimalo nas je tudi, kaj je izmerila posebna kombinirana naprava za kontrolo hitrosti in nadzor vožnje skozi rdečo luč, ki so jo v začetku preteklega meseca postavili na križišču Glavarjeve, Vodovodne in Slovenčeve ulice v Ljubljani. Povedali so nam, da naprava dnevno zabeleži v povprečju deset kršitev vožnje skozi rdečo luč dnevno.

http://24ur.com/media/images///extra/Dec2006//16152380.jpg
Viseči policist zabeleži v povprečju deset kršitev na dan

Kot je znano, stoji digitalna kamera za zdaj le poskusno, na enem križišču. S testiranjem želijo policisti ugotoviti učinkovitost naprave pri preprečevanju vožnje skozi rdečo luč. Če se bodo njihova pričakovanja uresničila, bodo z njimi v prihodnjih letih opremili še druga križišča.

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20061228_3086788.php

Verso

December 28th, 2006, 05:49 PM

ECONOMY news. Nadaljevanje privatizacije je pomembna reč.

Sem samo za pomembne novice, ki bi zanimale tud tujce, ker za Slovence itak predvidevam, da pogledajo 24ur.com, www.delo.si, itd. No, radarji so že neki, kar bi tujce utegnil zanimat.. http://img116.imageshack.us/img116/6348/iconmrgreencc1.gif

LoKeY

December 28th, 2006, 05:55 PM

Tujce bi mogli mal bl udarit po žepih, kr eni vozijo prav obupno in pač mislijo da majo neko imunitito... Se pelješ sam parkrat poleti po A1 do Kopra pa ti je vse jasno, da ne govorimo o parkiranju itd...

antenor

December 28th, 2006, 06:05 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Four new radars to be installed in early 2007
Overall 18 new stationary radars in 2007

Super stvar!! upam da bo to vsaj malo skuliralo te norce na cestah!

edolen1

December 28th, 2006, 06:09 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Barroso: "Welcome to the eurozone"
Everything is ready

"Dobrodošli v območju evra" http://www-tools.siol.net/common/pic/news/siol/predvajaj2.gif (mms://wmedia.siol.net/SiOL/info/20061228_11_020530_cestitke_ob_uvedbituje.wmv)
Bruselj - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v izjavi pred vstopom Slovenije v območje evra državi čestital in izrazil prepričanje, da bo prehod na skupno evropsko valuto v Sloveniji "potekal gladko". Komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia pa je prepričan, da je uvedba skupne evropske valute za Slovenijo "velika priložnost".

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061228090759106-1.jpg

Predsednik komisije Barroso je dejal, da je Slovenija po zaslugi k stabilnosti usmerjenih makroekonomskih politik dosegla visoko stopnjo trajne konvergenčnosti, ki je državi skupaj z rastjo bruto domačega proizvoda na prebivalca omogočila, da se je približala povprečju EU.

Barroso: Dobrodošli v območju evra

"Uvedba evra je za Slovenijo zgodovinski dogodek," še meni Barroso. "Vem, da Slovenci že poznate evrske bankovce in kovance, sem pa prepričan, da bo 1. januar za vas ravno tako vznemirljiv, kot je bil za državljane 12 držav območja evra, ko smo sprejeli evro. Dobrodošli v območju evra," je svojo izjavo sklenil predsednik Evropske komisije.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061228090759106-2.jpg

Almunia Slovence pozval k boju proti neupravičenim podražitvam

Komisar Almunia pa je prepričan, da bo evro slovenskemu gospodarstvu zagotovil večjo zaščito, nižjo inflacijo in obrestne mere, a bo obenem tudi izziv, saj "so za to, da bi iz članstva v območju evra potegnili koristi, potrebni tudi napori pri modernizaciji gospodarstva".

Komisar je državljane Slovenije še pozval, naj z oblastmi in potrošniškimi organizacijami sodelujejo v boju proti neupravičenim podražitvam ob uvedbi evra, ob tem pa naj se oprejo na izkušnje tistih sedanjih članic območja evra, ki so se uspešno uprle zlorabam.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061228090759106-3.jpg

Gaspari: Vse je pripravljeno

"Nekaj dni pred uvedbo evra je vse pripravljeno, da bo prehod na novo valuto potekal brez zapletov", pa je ocenil guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in povedal, da je o novi valuti težko povedati kaj novega, saj je bila javnost z vsemi podrobnostmi seznanjena že z ustrezno kampanjo. Dejal je še, da je slovenska centralna banka zagotovila dovolj evrske gotovine, da bo mogoče zamenjati vseh 200 milijard tolarjev, kolikor znaša približna vrednost tolarske gotovine, ki jo je v vseh letih delovanja izdala Banka Slovenije.

Hkrati je povedal, da podatki Banke Slovenije kažejo na dobro pripravljenost bank in drugih pomembnejših igralcev na finančnem trgu na prehod v novo valuto. Spomnil je, da sta priprave Slovenije spremljali tudi Evropska komisija in Evropska centralna banka in nobena od teh institucij ni podala nobenih pripomb.

http://www.siol.net/novice/XP_Images/14061228090759106-4.jpg

Evroobmočje bo po novem štelo 316,6 milijona prebivalcev

Evropska komisija pa je zapisala, da se bo Slovenija 1. januarja kot 13. članica Evropske unije pridružila območju evra, ki bo po vstopu dveh milijonov Slovencev imelo 316,6 milijona prebivalcev. V Bruslju ob tem poudarjajo, da bo Slovenija prva med desetimi novimi članicami povezave, ki bo prevzela skupno evropsko valuto.

Evropska komisija piše tudi, da bo med novoletnimi prazniki v Sloveniji odprtih 42 bančnih poslovalnic, po izključitvi bančnih avtomatov 31. decembra zvečer pa naj bi se na novega leta dan v mrežo bankomatov postopoma vključili vsi bančni avtomati. Terminali za elektronska plačila (t.i. POS terminali), teh je v Sloveniji okoli 30.000, bodo na evro prešli v noči med 31. decembrom in 1. januarjem, zaradi česar bo njihovo delovanje v tem času moteno. (STA/Foto Reuters/BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14061228090759106&cid=103

Verso

December 28th, 2006, 06:17 PM

MBM

December 29th, 2006, 01:04 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Highest growth of printed media in Europe

Source: Finance on-line, 29.12.06

V Sloveniji najvišja rast tiskanih medijev v Evropi
Jure Ugovšek

Najvišja rast tiskanih naklad medijev v Evropi so letos zaznali v Sloveniji, največji padec pa na Hrvaškem

Naklada tiskanih medijev v Sloveniji je v letošnjem letu zrasla za 19,4 odstotkov, kar je najvišja porast v Evropi po raziskavi mednarodne novinarske zveze (WAN), poroča Business.hr. Poleg Slovenije so najvišjo rast naklad v Evropi zabeležili na Češkem in Poljskem. Najvišji padec tiskanih naklad v Evropi so zabeležili na Hrvaškem, kjer so se naklade v povprečju znižale za 16,6 odstotka. V Evropi in Severni Ameriki beležijo negativni trend rasti naklade, med tem ko je v Aziji in Južni Ameriki število naklad raste. Največji padec naklad poleg Hrvaške pa so v Evropi zabeležili na Slovaškem, v Grčiji in na Portugalskem.

Rast novinarskih spletnih strani

Po oceni prvega moža WAN Timothyja Baldinga skupna naklade v svetu raste, povečuje pa se predvsem delež brezplačnih dnevnikov in revij. Po raziskavah se prihodki iz oglaševanja povečujejo. Opazna je tudi stalna rast obiskov novinarskih spletnih strani.

http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=171609

MBM

December 29th, 2006, 01:08 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Inflation in December stood at 0.4%, annual price growth at 2.8%

Inflacija v decembru 0,4-odstotna, letna rast cen 2,8-odstotna

Jure Ugovšek

Zadnji letošnji mesec je postregel s številnimi podražitvami, cene so bile v povprečju višje za 0,4 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom pa so se cene podražile za 2,8 odstotka

V primerjavi z lanskim decembrom, ko so cene ostale v povprečju nespremenjene, je bila rast cen v letošnjem decembru pozitivna. Cene življenjskih potrebščin so bile namreč decembra v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju višje za 0,4 odstotka. Za december je bilo značilno predvsem naraščanje cen storitev, saj so se v povprečju povišale za en odstotek, blago pa je bilo v povprečju dražje za 0,2 odstotka. Med blagom sta se najbolj podražila trajno blago in blago dnevne rabe (v povprečju za 0,3 odstotka), medtem ko se je poltrajno blago v povprečju pocenilo za 0,4 odsotka.

EMU konvergenčni indeks cen ostaja nespremenjen

Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila prav tako pozitivna (0,4 odstotka), kar pa ni posebej vplivalo na 12-mesečno povprečno rast cen, merjeno z "EMU konvergenčnim indeksom cen", ki tako ostaja nespremenjena na ravni 2,5 odstotka. Po zadnjih podatkih (november 2006) je konvergenčno merilo glede stopnje inflacije znašalo 2,8 odstotka, kar pomeni, da smo bili v preteklem mesecu za 0,3 odstotne točke pod to vrednostjo.

December v znamenju podražitev

Največja povišanja cen smo v decembru zabeležili v skupinah gostinske in nastanitvene storitve (v povprečju za 1,8 odstotka), rekreacija in kultura (za 0,9 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače, zdravje in prevoz (za 0,5 odstotka) ter stanovanje (za 0,4 odstotka). Rast cen v skupini gostinske in nastanitvene storitve je bila v pretežni meri posledica višjih cen gostinskih storitev (v povprečju za 2,5 odstotka), med njimi so se podražile tako storitve v gostinskih lokalih (za 3,2 odstotka) kot tudi storitve v menzah (za 0,6 odstotka). Na drugi strani pa so se nastanitvene storitve nekoliko pocenile, in sicer za 1 odstotka. Na dvig cen v skupini rekreacija in kultura so najbolj vplivale predvsem višje cene počitnic v paketu (v povprečju za 2 odstotka) ter storitev za rekreacijo in šport (za 3,2 odstotka), katerih porast je posledica začetka letošnje zimske sezone.

Letos letna inflacija višja od lanske

Za razliko od lani, ko je slovenska inflacija dosegla evropsko raven in se ustavila pri 2,3 odstotka, smo letošnje leto zaključili z nekoliko višjo letno stopnjo inflacije, saj se je le ta ustavila pri 2,8 odstotka, povprečna letna pa pri 2,5 odstotka. Kljub temu je bilo gibanje cen v nekaterih skupinah še vedno nadpovprečno. Za več kot je znašala skupna rast cen so se povišale cene v skupinah gostinske in nastanitvene storitve (v povprečju za 5,9 odstotka), stanovanjska oprema (za 5,3 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 5 odstotkov), alkoholne pijače in tobak (za 4,9 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 3,8 odstotka) ter obleka in obutev (za 3,4 odstotka). Negativno letno rast pa smo zabeležili v zgolj eni skupini, in sicer zdravje (-0,4 odstotka).

http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=171614

keber

December 30th, 2006, 12:17 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

After New Year start of works on Divača-Koper railway
Most of works will be done on signaling and security systems

Source: www.sponka.tv (http://www.sponka.tv)

Po novem letu začetek del na železniški progi Divača-Koper

MARIBOR - Javna agencija za železniški promet bo pred novim letom podpisala še eno pomembno pogodbo za posodobitev javne železniške infrastrukture, in sicer tokrat v vrednosti 43.618.155,00 EUR oziroma 10.452.654.807,00 SIT. Z njenim podpisom se bo pričela modernizacija signalno varnostnih naprav na železniški progi Divača-Koper. Investicija prav tako spada med pomembnejše investicije na slovenski železniški infrastrukturi. Omenjena železniška proga je namreč vitalnega pomena za Luko Koper, saj je zaradi vse večjega porasta luškega prometa potrebno povečati tudi prepustnost proge in s tem tudi ustvariti pogoje za odvijanje večjega tovornega železniškega prometa.

Za omenjeno modernizacijo so bili izbrani izvajalci v konzorciju Alcatel Sel AG iz Nemčije, Primorje d.d. iz Ajdovščine ter Iskra Sistemi d.d., ki bodo z deli na progi Divača – Koper začeli takoj po novem letu, pogodbeno pa naj bi jih zaključili v 720-ih dneh.

Del sredstev za omenjen projekt je Javna agencija za železniški promet (AŽP) pridobila s strani Evropske unije ter Republike Slovenije, finančni sporazum med njima pa je bil v ta namen podpisan že leta 2002. Sredstva Evropske skupnosti iz naslova ISPA tako znašajo 8.415.300,00 EUR (2.016.642,00 SIT), vrednost deleža, ki ga bo projektu namenila Republika Slovenija pa znaša brez davka na dodano vrednost (DDV) 27.933.163,00 EUR (6.693.903.181,00 SIT). Celotna vrednost projekta z DDV je torej skupaj 43.618.155,00 EUR oziroma 10.452.654.807,00 SIT.

Predvidena modernizacija signalno varnostnih naprav na železniški progi Divača-Koper obsega tako projektiranje kot tudi izvedbo del. Glavna dela bodo izvedena na devetih postajah, kjer bodo vgrajene nove elektronske postavljalnice. To so postaje Rodik, Hrpelje-Kozina, Prešnica, Podgorje, Črnotiče, Hrastovlje, Rižana, Koper tovorna in Koper potniška, na katerih bo mogoče lokalno vodenje prometa. Prav tako pa bo možno promet na celotni progi voditi le iz enega centra vodenja prometa, ki bo lociran v Postojni.

Poleg tega bo potekala tudi nadgradnja telekomunikacijskih sistemov, graditev enotnega zmogljivega podatkovnega sistema, modernizacija šestih obstoječih in gradnja štirih novih avtomatskih progovnih blokov, ki bodo povečali prepustnost proge, saj se bo lahko med dvema postajama nahajalo več vlakov. Predvidena je tudi postavitev sistema Scada kot daljinskega sistema za prenos ukazov in javljanj za nevarnostne sisteme in novo zavarovanje enega nivojskega križanja ceste z železnico.

Gradbena dela, ki predstavljajo okrog 10 odstotkov celotne investicije, pa bodo obsegala predvsem dela na postaji Koper tovorna, kjer se bodo vgradile dodatne kretnice in tirne zveze.

At least something is moving:)

LoKeY

December 30th, 2006, 02:36 PM

Aja, no kul. Sam sm že mislu na začetku da so začeli gradit famozni drugi tir =)

edolen1

December 30th, 2006, 04:25 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

It's all Slovenia's fault!
Town loses title

Zaradi Slovenije ob status

Dijon | 30.12.2006 | STA
Vasica Montreuillon bo zaradi Slovenije izgubila svoj sloviti status - geografsko središče območja evra.

http://24ur.com/media/images///extra/Dec2006//16156960.jpg
Vaščani Montreuillona so zelo razočarani, saj bodo izgubili svoj sloviti status

Francoska vasica Montreuillon bo po vstopu Slovenije v skupino držav s skupno evropsko valuto izgubila svoj sloviti status - ne bo več geografsko središče območja evra. Na veliko razočaranje tamkajšnjega župana bo ta idilična vasica, ki leži v osrednjem delu Francije in šteje pičlih 310 prebivalcev, s tem tudi izgubila enega od privlačnih čarov za turiste.

Bo to pomenilo, da v vasico ne bodo več prihajali obiskovalci iz številnih držav, ki se ustavljajo ob kamnitem bloku na Trgu evra v središču vasice? "Na tisoče ljudi je vsako leto prišlo v našo vas samo zaradi tega," je pojasnil tamkajšnji župan Serge Millot. Dodal je, da ima Montreuillon še veliko drugih znamenitosti, med drugim ostanke starodavnega akvadukta in neokrnjeno naravo, vendar pa je bil prav gotovo najbolj znan po evru.

Po podatkih francoskega geografskega inštituta se natančna lokacija geografskega središča območja evra, če ga sestavlja dvanajst držav, nahaja v gozdu 1,5 kilometra izven središča Montreuillona, a še vedno spada pod okrilje te skupnosti.
S tem, ko bo v območje 1. januarja 2007 vstopila v Slovenija, se bo geografsko središče seveda premaknilo. Točna lokacija novega središča še ni znana, župan Millot pa upa, da ta ne bo preveč oddaljen od njegove vasi. "Glede na majhnost Slovenije najverjetneje ne bo daleč od tu," je dejal.

http://24ur.com/naslovnica/novice/evro/20061230_3086891.php

Hehe

MBM

December 30th, 2006, 04:49 PM

župan Millot pa upa, da ta ne bo preveč oddaljen od njegove vasi. "Glede na majhnost Slovenije najverjetneje ne bo daleč od tu," je dejal.

But when Latvia will join Euro zone (around 2008-10), this "title" will go to east.
But it is important that mayor of Montreullion still has hope:) :)

December 30th, 2006, 05:09 PM

Residential in Izola

The Izola project is aboveall a geological project where the urban outline comes from its earth, from its deposits, from its scars and where the architecture has to appear as moulded and sculptured into the landscape in a natural and uninterrupted way.
It is exactly the geomorphology of the moulding into this territory which leads us to the basis of the project: the creation of artificial rock plates made up of a sequence of sediment layers one different from the other, with terraced plates of various heights.
It seems that in these stratifications, existing before the urbanisation, the idea of the built up spaces come to light, as if sculptured into the compact masses, furrowed by various grooves in one entire block which belongs to the earth itself.
A large grassy area, with no physical and visual limits, the characterisation which becomes the principal urban image of the area in which to get to know eachother and compare eachother.
From close up this characteristic turns out to be porous, permeable to light and movement, situated deeply along the steep and winding ridges of the tectonic plates in a hypogeous way.
Only along the tree-lined avenues...a series of harmonious monoliths stand out from the jagged edges, to remind us of the overlooking housing city which is on the other side, of the buildings touching the ground one on top of the other, while the rest appears in an all logical excavation, an emptying.
The project in this shape proposes a symbiosis between landscape and architecture, in an evident confrontation where the view from on high (urban external) everything is hidden under a layer of vegetation, and in the view from the bottom (urban internal) the never-ending buildings have taken over everything, as if the city could penetrate the mountain or this could force it to stop: a place on the frontier and therefore of comparison, of exchange.
This is the point of view for the need of integrating the city's inside and outside, the connections between one area and another, the amalgam of the residential and services, the purpose between public and private areas: a new way of thinking urban space.
The main characteristics of the project are:
absolute continuity of the residential and services built-up area; maximum disposal of the area as space for relations; extensive use of the covering as practicable roof gardens; most part of private and public parking spaces underground; complete pedestrianization of the area with only one mechanised crossing (A street) and a single road for pedestrian access (ex railway): concentration of the constituent part on the main street as introductive scenery: the use of roof gardens as basins to drain rain water and of vent chimneys like wind towers.
The residential solution proposed is based on housing units of a standardised type set in a nucleus made up of a courtyard as a central point of access to the drainage system and elements as supporting reinforced concrete, as well as partially removable panel roofing. The internal width and height of the housing units are variable, as are the access points and the outside facade.
A single unit is made up of a furnished one room lodging area (simplex), the joining together of two or more units in a vertical, horizontal or overlapping way makes for duplex or triplex housing.
The presence of loggias, garden access and internal patios give the housing extension onto the outside into the open.
Polifunctional areas fitted into the nucleus (along the gallery-trenches on the inside of the flooring of the excavated patios) offer space for the opportunity of domestic work and /or residential autonomy.
In addition to this possible diverse functional and roomy solution there is the internal one which gives way to 'structural' juxtapositions or separations of the single housing units, thanks to the compatibility of the same.
A further level of flexibility is guaranteed by a system "dedicated" to the furnishings, made up of sliding walls and aboveall by sliding fitted furnishings which are hung between the assembling walls which separate, if needed, internally, the various elements of materials which make up the whole structure of the project.
This way of parcelling out along with continuous architectonic diversification brings to life the "thickness" of the buildings, with bottom levels attached to the ground intended for group activities (holiday camps, cycle bays and cellars) and trade-services( on the main streets).
On a lower level, within the "plates" covered parking is out of sight, with access from all around without interfering with the wide pedestrian zone and the usage of public open spaces. The latter is made up of spacious roof gardens which cover almost the whole area: arranged in graded sloping terraces which have also been given a structural "depth", made up of surface grassy earth and layers of drainage gravel increasingly larger towards the bottom so as to give a rain water (Karst) filter system as an internal reservoir where excess water is collected in cisterns which irrigate as waterfalls the gardens situated down hill.
The wide surfaces arranged in parks have therefore nothing blocking the view (with the exception of the wind ventilated chimneys ), completely concealing the walkways and in perfect harmony with the existing landscape.

http://i56.photobucket.com/albums/g186/7tt_photos/pub_8483_w500h500q75bw1_1672398542.jpg

http://i56.photobucket.com/albums/g186/7tt_photos/pub_8483_w500h500q75bw1_259583569.jpg

http://i56.photobucket.com/albums/g186/7tt_photos/pub_8483_w500h500q75bw1_1973601817.jpg

http://i56.photobucket.com/albums/g186/7tt_photos/pub_8483_w500h500q75bw1_1379194107.jpg