Novi Kolizej, ki ga nameravajo zgraditi v Ljublani, vrednost projekta okoli 150 miljonov evrov, končan pa naj bi bil do leta 2012

http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3108661
http://www.trajekt.org/akcije/?rid=12&tid=16&id=30
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,248074

super projekat... ;) Ko je autor - arhitekt ? :)

Oh the project that I've seen around at the time SSC opened

Oh the project that I've seen around at time SSC opened

:lol::lol: But now construction will start. Unfortunately they had to cut down skyscraper from 100m to 75 m (18 floors), because in centre of Ljubljana higher constructions are not allowed.

But another skyscraper at Emonika center (PCL) will be over 100m, construction will start in few months.

Ljubljana will have quite many new skyscrapers built till 2011. One user counted all approved projects, and the number of new skyscrapers over 18 floors will be 25 by 2011.

Currently three 17 floors high skyscrapers are also being built in Maribor:cheers::cheers:

Do not forget that new Kolizej building is just proposed and not approved yet.

As with all big projects in Ljubljana, a lot of patience is needed...:lol:

Ah sj bo, karkoli je boljše od tiste stare podrtije :) sam bi blo pa fajn če bi ble dejanske slikce v prvem postu, tko da če se obdrži ta thread bo že edolen poštimu :)

super projekat... ;) Ko je autor - arhitekt ? :)

Jan Neutelings :)

No ta link s prve strani sm spravil v mal bl na izi-za-pregled-varianto


Vir: www.delo.si
Novi Kolizej zdaj sprejemljivejši
Kdaj bodo porušili propadajoči kulturni spomenik?
Janez Petkovšek, Čet 25.10.2007, 06:05

Ljubljana – Kranjska investicijska družba z direktorjem Jožetom Anderličem na čelu je včeraj na ljubljanskem magistratu predstavila novo različico zmagovalnega projekta za Novi Kolizej, ki so jo skupaj z arhitekturnim birojem Neutelings Riedijk Architects pripravili še sodelavci Theatre Projects Consultants iz Londona in Vasko+partner Ingenieure z Dunaja. Čeprav so morali projektanti načrt nove koncertne in operne dvorane zaradi zahtev Mestne občine Ljubljana in ostrega nasprotovanja arhitekturne in spomeniškovarstvene stroke precej skrčiti (najvišji stolp znižati z 98 na 74 metrov), pa so v treh letih imeli veliko časa za dodelavo glavne dvorane. Ta po novem namreč ne bo sprejela le prvotnih 1390, temveč kar 1811 obiskovalcev. Kot smo lahko slišali od investitorja Jožeta Anderliča, bo projekt stal kar 180 milijonov evrov (prej so njegovo vrednost ocenjevali na 120 do 150 milijonov evrov), končan pa naj bi bil do 24. junija 2012, ko naj bi v njem praznovali dan državnosti.

Kot je na na predstavitvi popravljenega projekta dejal njegov glavni avtor Jan Neutelings, so v njem upoštevali urbanistična izhodišča, ki jih je postavila Mestna občina Ljubljana (MOL). Zatrdil je, da bo Ljubljana z Novim Kolizejem dobila novo, moderno mestno »ikono«. Ta se bo raztezala na 83.900 kvadratnih metrih, pri čemer bo več kot polovica kompleksa pod zemljo (tam bodo v štirih podzemnih etažah uredili prostor za parkiranje 1100 vozil, skladišča in dostavo). Nad zemljo bo osrednji prostor zasedala 19.960 kvadratnih metrov velika (prej le 14.000) in več kot 70 milijonov evrov vredna koncertno-operna hiša. Vhod vanjo bo iz smeri Argentinskega parka čez manjšo piazetto (trg) pred objektom, ki bo hkrati zbirališče obiskovalcev predstav oziroma javni park. Dvorana je oblikovana kot školjka, pri čemer bo oder velik 27 x 48 metrov in bo po besedah arhitekta omogočal vse največje operne in gledališke predstave in koncerte. Z manjšimi spremembami bo dvorano mogoče uporabljati za kongrese, modne revije, plese in drugo. V parterju bo prostora za 900, na vsakem od treh balkonov pa za 300 gledalcev.

Nad dvorano bo velik zastekljen zimski vrt, kjer bodo restavracije in odprt prostor za manjše prireditve. Ker bo 25 metrov nad zemljo, bo hkrati razgledna točka. Na zahodni strani se bo dvigal manjši stanovanjski, na vzhodni pa skoraj 74 metrov visok poslovni stolp. Ob Gosposvetski cesti nameravajo zgraditi petnadstropno trgovsko hišo, pri čemer naj bi bila obcestna fasada nekakšen razstavni prostor za slike. Na nasprotni strani Novega Kolizeja naj bi ločeno zgradili še dva petnadstropna elitna vila bloka.

Zoran Janković je ob odprtju razstave maket in načrtov popravljenega Novega Kolizeja dejal, da je vesel, ker so tako investitor kot zmagovalni arhitekti popravili projekt. Hkrati upa, da bodo strokovnjaki čim prej povedali svoje mnenje o rušenju starega Kolizeja, da bo projekt čim prej sprejet na mestnem svetu in da bodo Novi Kolizej vendarle začeli zidati. Pri projektu pa MOL vsaj za zdaj finančno ne namerava sodelovati.

Načrte in maketo popravljenega načrta Novega Kolizeja si lahko vsakdo ogleda v preddverju ljubljanskega Magistrata, kjer bodo razstavljeni do 5. novembra.

http://www.delo.si/images/iman/2007_10/kolizej.arhitekta.bsamec.delo.foto.jpg
Arhitekta pred maketo novega Kolizeja

http://www.delo.si/images/iman/2007_10/kolizej.maketa.bsamec.delo.foto.jpg
Maketa popravljenega Kolizeja

http://www.delo.si/images/iman/2007_10/kolizej.dvorana.bsamec.delo.foto.jpg
Glavna dvorana po novem namreč ne bo sprejela le prvotnih 1390, temveč kar 1811 obiskovalcev.

Kolizej = Theater? :?

Kolizej = Theater? :?

Among the other things (apartments, offices...). The hall will have room for 1811 people.

Cool! :okay:

Ne pozabite da mora zavod za kulturno dediščino umaknit odlok o spomeniškem varstvu Kolizeja. To se pa po mojem mnenju ne bo zgodilo prej kot po volitvah drugo leto.

Js sam čakam da se stvar podre, pol pa nj kr ščitijo ruševine. Če bomo meli srečo bo že letos okol božiča kdo vrgu kako petardo tam mimo i ode kolizej :tongue2:

Če bomo meli srečo bo že letos okol božiča kdo vrgu kako petardo tam mimo i ode kolizej :tongue2:


Ma ne rabš petarde, samo en podpornik izmakni...:hahaha:

Škoda da so ga znižali, zdaj zgleda kot če bi zmanjkalo gradbenega materiala.

Ne pozabite da mora zavod za kulturno dediščino umaknit odlok o spomeniškem varstvu Kolizeja. To se pa po mojem mnenju ne bo zgodilo prej kot po volitvah drugo leto.

Kolikor sem jaz razumel pisanje o tem, je pristojnost na MOL-u, ne v domeni države. In ker ima Jankovič večino, mislim, da ni to več sploh problem.

Kolizej je delo arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, mislim da iz Nizozemske. Drugače je pa edini problem da je Kolizej spomeniško zaščiten, tako da veliko vlogo pri izvedbi tega projekta igra tudi država. Je pa Novi Kolizej privatna naložba Kranjska investicijske družbe z direktorjem Jožetom Anderličem.

Its good to see this project is back. Pity they are not proceeding with the 100 metre height. However 75m will still look good. :)

Za gradnjo novega kompleksa se bo moral najprej umakniti stari Kolizej, ki je z zdaj še zaščiten kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Podžupan je napovedal, da bodo mestnemu svetu predlagali, da odlok o njegovi zaščiti umakne. "Stari Kolizej dejansko nima velike arhitekturne vrednosti, pač pa ima zgodovinsko, ki jo bo nova stavba le nadgradila," je prepričan velikopotezni vlagatelj Jože Anderlič.

Pravi ljubljanski podžupan Koželj ... izvleček iz http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/276978/

Kot kaže nima država prav veliko pri tem, vsaj upam!!

Ampak če se ne motim spada zavod za kulturno dediščino pod kulturno ministrstvo, a ne?

Saj se še spomnite prvih potez ministrstva za kulturo pod poveljstvom ministra Simonitija, ki je razglasil stadion ter Kolizej za kulturni spomenik lokalnega pomena.


P.S.: Sem pa prejšni teden opazil oglas za zaposlitve v Delu, kjer podjetje Kolizej išče dva arhitekta ter nadzornika gradnje. Očitno bo le šlo pačasi zares...:cheers:

Zna bit, da je že vse zmenjeno! Le še malo ropotanja po časopisih kako načelni so ipd.

On these renderings the building looks too conservative. I hope it will be more modern when they build it. Anyway it is a great project for Ljubljana! :cheers:

^^there's this old model which is still representative I think regarding the general look of the building, the only difference with the current one is the height of the towers..
http://www.neutelings-riedijk.com/content/images/bbc4061602b9139cb9e30d52d1bff401.jpg

PDF o novem novem Kolizeju:

http://kolizej.com/media/pdf/KoncertnoopernadvorananamestoKolizeja.pdf

V bistvu ko malo preštudiraš prereze pa tlorise ugotoviš dejansko kako (po mojem mnenju) genialno bo ta reč zgledala znotraj.. Vstopil boš v en velik prostor, ki bo vseboval eno ogromno rdeče jabolko, in potem boš vstopil v to jabolko in to jabolko je v bistvu ta dvorana.. In na vrhu jabolka bo zimski vrt in restavracija.. Super izgleda, res.. Od zunaj deluje konzervativno, ma znotraj je pa skoraj futuristično..

http://image.24ur.com/media/images///extra/Oct2007//60061125.jpg
http://www.kolizej.com/img/kolizej_2.jpg
http://www.kolizej.com/img/kolizej_3.jpg
http://www.kolizej.com/img/kolizej_4.jpg
http://img.rtvslo.si/upload/Kultura/drugo/img_8794_show.jpg
http://img.rtvslo.si/upload/Kultura/drugo/kolo_3_show.jpg

PDF o novem novem Kolizeju:

http://kolizej.com/media/pdf/KoncertnoopernadvorananamestoKolizeja.pdf

V bistvu ko malo preštudiraš prereze pa tlorise ugotoviš dejansko kako (po mojem mnenju) genialno bo ta reč zgledala znotraj.. Vstopil boš v en velik prostor, ki bo vseboval eno ogromno rdeče jabolko, in potem boš vstopil v to jabolko in to jabolko je v bistvu ta dvorana.. In na vrhu jabolka bo zimski vrt in restavracija.. Super izgleda, res.. Od zunaj deluje konzervativno, ma znotraj je pa skoraj futuristično..



Se strinjam s tabo. Izredno zanimivo. Po mojem bo to največja pridobitev Ljubljane od Plečnikovega NUK-a. Projekt bo dal Ljubljani tud mednarodno težo.:cheers:

The fresh renders are great Edolen. This project looks excellent. :okay:

Se strinjam s tabo. Izredno zanimivo. Po mojem bo to največja pridobitev Ljubljane od Plečnikovega NUK-a. Projekt bo dal Ljubljani tud mednarodno težo.:cheers:


Ti to poskušaj dopovedat našim nekaterim samozadostnim arhitektom, katerim Plečnikova in Šubicova arhitektura še vedno predstavlja vrhunec drznosti...:bash:

En članek s konca prejšnjega meseca. Očitno folku še vedno ne štima ta Kolizej in Dešman še vedno trmari da ni dovolj dober za Plečnikovo Ljubljano :bash::bash::bash: Js res ne vem al je biu ta Plečnik dar za Ljubljano al njeno prekletstvo za nadalnjih 50 let :|
(aja pa glede na to da so v članku novi renderji, domnevam da se to nanaša na novo verzijo, in ne staro 95 metrsko)


Vir: novice.siol.net

Pritožbe nad Kolizejem in predvideno ureditvijo Ljubljane
Ljubljana - V Civilni Ljubljani so prepričani, da je strateški prostorski načrt MOL nestrokovno pripravljen. Arhitekt Miha Dešman pa meni, da Novi Kolizej "ni dovolj dober za Plečnikovo Ljubljano".




Stavbni kompleks s koncertno in operno hišo, ki so ga v sredo predstavili v ljubljanski Mestni hiši kot nadomestek obstoječemu Kolizeju ni slab, vendar "ni dovolj dober za Plečnikovo Ljubljano", je povedal Dešman, član izvršnega odbora Društva arhitektov Ljubljana in njegov bivši predsednik ter predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika.

ZVKDS: Lokacija je že zasedena

Poleg tega so v urbanističnem svetu, ki deluje pri društvu, še vedno prepričani, da pri izbiri projekta niso spoštovali predpisov. Direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Robert Peskar pa meni, da je idejni projekt za novi Kolizej najboljša arhitekturna stvaritev v Sloveniji v zadnjih letih, vendar ima napako: lokacija, kjer naj bi objekt stal, je že zasedena.




Stavba Kolizeja spomeniško zaščitena

Urbanistični svet je že pred časom opomnil, da postopek izbire projekta ni šel po pravi poti. Za območje Kolizeja je namreč še danes v veljavi stari zazidalni načrt, ki zavezuje k temu, da se za to območje razpiše javni natečaj. Poleg tega je stavba Kolizeja spomeniško zaščitena. Urbanistični svet in društvo arhitektov zato vztrajata pri tem, da se spoštuje predpise.

Nizozemski projekt le variantna rešitev

Natečaj, ki je bil izpeljan in na katerem so izbrali nizozemski projekt, delo arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, po Dešmanovem mnenju ni bil javni natečaj, temveč "variantna rešitev s strani naročnika" oziroma vabljeni natečaj, "ki ga je investitor oziroma lastnik Kolizeja pripravil na svojo roko". Treba pa bi bilo razpisati natečaj, ki bi bil odprt tudi za sodelovanje domačih arhitektov. Glede višine, zaradi katere je izbrani projekt vzbudil veliko polemik in zaradi katere so ga s prvotnih 96 znižali na 73 metrov, Dešman pravi, da Ljubljana nima regulacijsko določene višine.




Dobra ideja o kulturni osi

Sicer pa se mu zdi ideja o kulturni osi dobra, torej da se ustanovi neko programsko žarišče, bodisi z aktivno prenovo obstoječe stavbe Kolizeja ali z rušitvijo in novo stavbo, vendar po regularni poti, z javnim natečajem. Skregano s pametjo se mu zdi le, da "obnavljamo Opero s prizidki, zraven pa bomo gradili novo, še večjo opero".

Vprašanje, ali bo ZVKDS dal soglasje na umik odloka in na izbris Kolizeja iz registra nepremične kulturne dediščine, je tesno povezano z resno presojo novega predloga in na možnost kompromisne rešitve. To presojo bo morala izvesti nekoliko širša strokovna komisija, ki bo podala odločilna izhodišča za izdajo ustreznega dokumenta.

Civilna Ljubljana: S strateškim načrtom preveč hitijo

Civilni Ljubljani, neformalnem združenju civilnih iniciativ, društev, posameznikov in nevladnih organizacij, so prepričani, da je strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana nestrokovno pripravljen. Kot so poudarili na današnji novinarski konferenci, na MOL s sprejemanjem tako pomembnega dokumenta preveč hitijo, saj obravnava prostorski razvoj mesta v naslednjih 18 letih.




"Brez presoje vplivov na okolje"

Predstavnik Odbora za Trnovski park, oživljenje Gradaščice in ljubljanski tramvaj Bogdan Meško je pripravljavcem strateškega prostorskega načrta očital, da za hidroelektrarne, železniško vozlišče pod varovanim območjem Mosteca in ljubljanske vpadnice niso pripravili celovite analize presoje vpliva na okolje.

Prioritete bi morale biti zelene površine, kolesarske steze in tramvaj

Kot izjemen primer nestrokovnega načrtovanja prometa pa je Meško navedel gradnjo Barjanske ceste. Odbor je še pred povezavo civilnih iniciativ v Civilno Ljubljano pri britanskem neodvisnem svetovalcu za transportno politiko in prakso Regu Harmanu naročil oceno projekta podaljška Barjanske ceste. Harman je po Meškovih besedah ocenil, da je ljubljanska urbanistična politika napačna. Prioritete bi morale biti zelene površine, kolesarske steze in tramvaj.




Harman proti dokončanju notranjega cestnega obroča in gradnji garažnih hiš

Po obisku Ljubljane je Harman pripravil poročilo o projektu podaljška Barjanske ceste. Projekt je za celotno Ljubljano škodljiv, saj bo v mesto pripeljal še več prometa. Harman zato predlaga črtanje projekta Barjanske ceste, zemljišče pa naj mesto nameni za park, kolesarsko progo in javni center. Priporoča tudi, naj se MOL odpove dokončanju notranjega cestnega obroča in gradnji garažnih hiš v mestnem središču.

V Civilni Ljubljani so prepričani, da bi morala javna obravnava trajati tako dolgo, da bi dobili kakovostne rešitve. Do 2. novembra bodo pripravili pripombe k dokumentu in jih skupaj z oceno projekta podaljška Barjanske ceste, ki jo je pripravil Reg Harman, posredovali MOL, je pojasnil Meško.




Posamezne lokacije pa bodo v javni razpravi še nalednje leto

Mestni svet je osnutek strateškega prostorskega načrta MOL sprejel 1. oktobra, temu pa naj bi po besedah župana Zorana Jankovića sledila dvomesečna javna razprava. Posamezne lokacije pa bodo v javni razpravi še naslednje štiri mesece, je konec septembra dejal Janković, ki pričakuje, da bo strateški prostorski načrt sprejet oktobra 2008. Ljubljana - prestolniško mesto, moderno mesto z bogato zgodovinsko dediščino, mesto umetnosti, kulture in znanja, privlačno urejeno in inovativno mesto ter varno in zdravo mesto so osnovni strateški cilji. Del načrta pa je tudi prostorska vizija Ljubljana 2025. (STA/ Foto STA)

Ampak tale Dešman je očitno res butl na kvadrat:rant:

Preden piše članek bi lahko vsaj prebral celoten tekst o Kolizeju do konca, kjer piše da bo nova dvorana večnamenska ne samo za opero. Podpira jo še celo Rotovnik, ki pravi da bi nova dvorana sprostila mesta v CD, kjer bi lahko pripravili še boljši program. Da ne govorimo o raznih festivalih in podobno.

Če se društvo arhitektov počuti tako užaljeno, ker niso bili poklicani, bi lahko v tem času pripravili alternativni predlog rešitve Kolizeja. Lahko je ritke varno tiščat pod posteljo pa kritizirat druge, dajte pokažite da ne znate samo...:blahblah:

In potem ti pripeljejo nekega famoznega strokovnjaka, ki po temeljiti analizi prometnih razmer v Ljubljani verjetno, kar iz naslonjača v Londonu ugotovi da ne rabimo ne notranjega obroča ne garažnih hiš. :bash: A ne bi kdo raje vprašal prebivalce Ljubljane kaj si želijo.

Sicer pa...so oni svoji mnenje povedali že na volitvah za župana...:cheers:

Oh ta dolina Šentflorjanska ...:drunk:

ZVKDS: Lokacija je že zasedena

Direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Robert Peskar pa meni, da je idejni projekt za novi Kolizej najboljša arhitekturna stvaritev v Sloveniji v zadnjih letih, vendar ima napako: lokacija, kjer naj bi objekt stal, je že zasedena.


A se tile mal norca delajo al kaj.:crazy2: Od kdaj pa ZVKDS določa urbanistično politiko mesta?

Sicer pa njihov proračun ne zadošča niti za pleskanje vhodnih vrat, kaj šele za rušenje. Očitno želijo da bi se objekt zrušu sam od sebe.:lol:

ah kje bi ljubljana rabla notranji cestni obroč in garažne hiše! naša želja je zatlačena slovenska in pločevina na trgih spremenjenih v parkirplace ker manka garaž namest da bi bili namenjeni urbanemu življenju

Ovo je izvrstan projekt koji se idealno arhitektonski uklaplja u vizuru grada.. ;) Dosad stvarno najbolji projekt u Ljubljani!

:cheers:

^^Definitivno...:tasty:

halo! a ma gdo kej pojma kaj je sedaj s tem projektom

Ne vem, vem pa, da je bil pred kratkim predstavljen možnim investitorjem na Dunaju..

danes v žurnalu piše da majo pač uni k majo čez da jo spomeniško zaščitijo le še en mesec da prepričajo da bo zaščitena. zgleda da bo na koncu to tudi ostala

Tole je ta Žurnalov članek:
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/kolizejvpr.jpg

mislim kakšno gnojno birokracijo imamo ... :bash:

Kolizej se IMO bo naredil. Samo vprašanje je v kerem desetletju. V tem ne, v naslednjem mogoče... :ohno:

nova beseda-derazglasitev...edina ovira je robert peskar...kolizej je res hud projekt...sodobna ringstrassearchitektur...anderlič je pa itak vizionar pa tak naročnik k lah arhitekti sam sanjajo

http://www.trajekt.org/akcije/?rid=6&tid=20&id=56

Kako bi Ljubljana postala evropska prestolnica

Martina Lipnik u.d.i.a.
Z začudenjem sem prebrala vsebino prispevka, ki ga je napisal g. Anderlič. V naprej sem imela nelagoden občutek, da gre zopet za plačano reklamo, za podporo ideji Novi Kolizej.

Glede željenega programa me je megalomanski predlog na utesnjeni lokaciji Kolizeja vseskozi motil, kampanja za promocijo tega predloga pa še posebej. Sam objekt obstoječega Kolizeja me v arhitekturnem smislu nikakor ne prepriča kot kakšna posebna kvaliteta, vendar pa spoštujem spoznanje spomeniškovarstvene stroke, da je zgodovinsko pomemben v družboslovnem, sociološkem, tehničnem in graditeljskem smislu in kot tak vreden ohranitve.
Kljub temu, da je vedno bolj utesnjen in prostorsko sploh ne diha, je verjetno še vedno dovolj arhitektonskih in urbanistično-programskih možnosti, da se iz njega naredi kulturno-turistično privlačna mestna točka.

Ko sem prebrala tako intervju z g. Anderličem, kot njegov prispevek, pa sem ostala navdušena. Želim si, da bi se precej naštetega v članku uresničilo Zato bi pa morali tudi strokovnjaki načrtovalci in projektanti arhitekture stopiti skupaj in primerno podpreti vizionarske ideje - ali pa vsaj pripraviti alternativne vizije.

Podajam moje razmišljanje o članku v Sobotni prilogi, ki ga je priobčil g . Anderlič pod naslovom 'Kako bi Ljubljana postala evropska prestolnica'.

CITAT: "Za samostojno Slovenijo velja miselnost stihije, prizidkov, meglenih predstav in neprofesionalnega načina dela političnih elit, vse kot dediščina bankrotiranega političnega sistema. V vseh petnajstih letih se ni zgodilo nič pomembnega, strateško načrtovanega, če odmislimo zaključek gradnje avtocestnega obroča v okviru DARS."
KOMENTAR:G. Anderlič je v kratkem odstavku povzel bistvo razvoja v prostoru v zadnjih 15 letih. Dodati bi bilo treba samo še, da je vse skupaj v veliki meri tudi rezultat zavestnega kršenja veljavne zakonodaje, ki ureja področje načrtovanja in urejanja prostora ter graditve objektov. Pri toleriranju kršitev so soudeleženi vsi: politika, stroke, upravni aparati in nadzorni aparati; veliko nepravilnosti je treba pripisati prav dejstvu, da ti zadnji sploh ne opravljajo svoje vloge na področju urbanizma.

"Zgodilo se je nakupovalno središče BTC, a na škodo mestnega jedra, ki je ekonomsko obubožalo, propadlo je gospodarsko razstavišče in podobno."
Razvoj BTC je tudi rezultat ne-spoštovanja določil in pravilne strokovne prakse. BTC bi bilo treba nujno v okviru novih prostorskih aktov mesta vgraditi v mestni okvir ter njegovo namembnost uskladiti s potrebami razvoja mestnega centra in tudi s potrebami po skladiščnih kapacitetah, ki jih mesto velikosti Ljubljane potrebuje, lokacija ob tovornih železniških tirih je pa za tako namembnost več kot primerna.

"Predlagam, da poleg baročne, popotresne, banovinske ter socialistične ustvarimo novo, peto Ljubljano, prestolnico demokratične neodvisne Slovenije, evropsko prestolnico. V razmislek navajam predloge in ideje, od katerih so nekatere že stare, toda neuresničene, in nove:
1. Vse mestne vpadnice popolnoma rekonstruirati, prometno in tehnično z upoštevanjem tramvajske proge in jih urbanistično zasnovati za 'main-street' arhitekturo z nadomestitvijo vseh objektov, ki temu ne ustrezajo. Da bodo lastniki devastiranih objektov in površin ob vpadnicah razumni in voljni prodajalci, je treba vse te površine obremeniti z mestno zemljiško rento, ki jo lahko plačujejo samo lastniki ustrezne intenzivne pozidave."
Mestne vpadnice nikakor ne kažejo mestne podobe in je res skrajno nujno, da se jih prostorsko primerno opremi in uredi kot avenije, bulvarje, skratka, da prometne površine podrejeno služijo mestnemu programu in ne obratno, kot je primer v Ljubljani.

"2. Vse kmetijske površine znotraj AC obroča opredeliti kot zazidljive."
Pri tem je treba jasno da računati tudi na potrebne površine za zelene preduhe, kar pa se lahko včasih pokriva tudi s kmetijsko namembnostjo s točno določenim režimom in ne kot zazidljive površine za na primer parkovne ureditve (zeleni mestni obroč, zeleni pas in podobno), ker je v nekaterih primerih ravno tako učinkovito za prostopr, pa manj obremenilno za mestni proračun.

"3. Vstop železniških tirov z zahoda in severa do PCL (Potniški center Ljubljana) je treba izvesti na novo s poglobitvijo za dva nivoja v istem ali novem koridorju, o čemer so tekle razprave že v petdesetih letih 20. stoletja.
To je treba storiti v okviru izgradnje CPC ali prej, sicer se za vedno odpovemo poglobitvi te prometnice, ki mesto deli. Poleg tega je treba speljati Tivolsko cesto od križišča s Tržaško do križišča z Dunajsko kot tudi Celovško od križišča z Rusko ulico (pivovarna Union) do Gosposvetske v podzemni tunel. Na ta način bi se parkovne površine Tivolija, očiščene športnih objektov, neposredno spojile z mestno stavbno strukturo, stik pa bi ponujal reprezentančno pozidavo javnih objektov, kot so novo Državno gledališče, Državna opera, Ustavno in vrhovno sodišče in drugi državotvorni objekti."
V Evropi in po svetu taki posegi niso več nič posebnega, zaradi zaščite okolja ali kulturnega prostora si privoščijo obsežne razvode prometnic pod zemljo, v tunelih itd..
Predlog bio bilo treba nad vse resno preveriti in na vsak način opremiti s študijo ekonomske sprejemljivosti, ki bi morala vključevati tudi vse stranske učinke na ekonomskem področju (ne samo vlaganje v financiranje gradnje, pač pa tudi izkoristke v zemljiščih, kvaliteti prostora, turistični privlačnosti., itd..)

"4. Dograditi notranji prometni ring in znotraj njega obnoviti in revitalizirati vse, kar je kvalitetno grajeno, zapolniti vrzeli, pozidati nepozidane površine ter nadomestiti vse, kar je moteče."
To je tako ali tako zapovedano z okoljsko in prostorsko zakonodajo na nivoju EU in podrejeno v Sloveniji samo, če jo bomo spoštovali z vso predvideno vsebinskostjo, je pa drugo vprašanje (imamo problem pravne države, ki se na področju prostora še bosebej izrazito kaže)!!!

"Obvezno graditi parkirne površine pod novogradnjami, zgraditi parkirne površine vsepovsod pod javnim dobrim (trgi, parki, tržnici), kjer je to tehnično možno, in se končno otresti poplave pločevine po trgih ter jih nameniti pešcem."
Pred tem je treba nujno opredeliti problematiko prometne ureditve v mestu na splošno kako preiti na večjo uporabo javnih prometnih sredstev in nato vključiti še rešitve za osebni promet in potrebna ter primerno dimenzionirana parkirišča.

"Z odstranitvijo nekvalitetno grajenih objektov (npr. ob Petkovškovem nabrežju) ustvariti površine za nakupovanje in preživljanje prostega časa in s tem omogočiti vrnitev trgovin v mestno jedro. Reprezentančnim zgradbam, naprimer Kresiji, dati nov namen, saj sedanji ne ustreza nikomur in jo dolgoročno devastira. Razsuto mestno upravo spraviti pod eno streho in omogočiti uradništvu sodobne delovne razmere, meščanom pa prijazen servis."
Za ureditev skupnih pisarn za mestno upravo podpiram predlog iz diplomske naloge, izdelane na FA Ljubljana za sanacijo in revitalizacijo Cukrarne z gradbeno-tehnično kompletno prenovo.

"5. Dotrajane športne objekte v parku Tivoli - halo Tivoli, kopališče Ilirija in bazenski objekt odstraniti. Sproščene površine v Tivoliju nameniti ponovno parku, za kar so bile nekoč namenjene in urejene."
Na vsak način bi bilo treba podpreti misel, da je treba že enkrat halo Tivoli odstraniti z neprimernega prostora glede namembnosti, ki jo ima.
Spomnim se še diskusij, ki so se vodile, ko se je Hala Tivoli gradila - bila je postavljena tako rekoč čez noč za potrebe svetovne športne prireditve, češ, da je pri roki vsa potrebna komunalna infrastruktura in s perspektivo, da bo kot montažni objekt samo začasen, hitro amortiziran in potem odstranjen. Na žalost se to še do danes ni zgodilo, s svojo pojavnostjo degradira spomenik Cekinov grad, s funkcijo pa onemogoča prometni red v tem delu Ljubljane. Poleg tega obremenjuje polovico mestnega parka z dejavnostjo, ki s parkom nima nobene zveze!!
Kopališče ILIRIJA ima tudi svojo vrednost v smislu kulturne dediščine, kar bi bilo treba spoštovati; če bi se razbremenila zemljišča, kjer je železnica, bi se pa lahko še razširilo za so-parkovno poletno rekreacijo na prostem in z dodanim spremljajočim programom, primernim današnjim zahtevam in prostoru.
Vsekakor rekreacijo v parku in kulturni pomen objektov Bloudkove dediščine bi bilo treba ščititi in vzdrževati.
Kar se pa tiče novejšega bazenskega objekta v parku - tega bi bilo pa treba osvoboditi vse obremenitve z nekompatibilnimi in ne-športnimi dejavnostmi, obnoviti njegov izgled na kulturnem nivoju z vzpostavitvijo osnovne arhitekturne obdelave in poskrbeti za čim bolj uspešen in javnosti namenjen program rekreacije v parku v povezavi z notranjostjo objekta.

"Nove tovrstne objekte, tudi nogometni stadion in dodatni merkantilni program, kar danes tovrstne objekte dela atraktivne tako za obiskovalce kot investitorje, zgraditi ob obvoznici v Tomačevem, kjer je primerna prometna dostopnost za masovne prireditve in obstaja prostorska možnost ureditve potrebnih parkirnih površin."
Tako postavitev so predvidele že vse tovrstne študije, ki so analizirale probleme športa v Ljubljani; ni razloga, da se je ne osvoji in predvidi ustrezne rezervacije v ustreznih dokumentih mesta Ljubljane, potem pa išče tudi ustrezna finančna sredstva za izvedbo.

"Obstoječi stadion obnoviti in ga nameniti meščanom za vsakdanje športne aktivnosti. S to rešitvijo odpadejo vsi prometni zamaški v mestu, povezani z velikimi športnimi in zabavnimi prireditvami."
Enako trdi g. Krečič, ki je o Plečnikovem Stadionu pripravil posebno študijo - ni razloga, de se ne bi moglo učinkovito uporabiti objekta tudi s prilagojenim programom! Imamo dovolj srednjih šol v Ljubljani, ki jim še vedno primankuje rekreacijskih površin, pa tudi razni klubi so še brez.

"6. Gospodarsko razstavišče - Ljubljanski sejem prestaviti na južno obvoznico ob izvoz za center oziroma Barjansko cesto. Občasni sejemski dogodki tako ne bodo dodatno prometno obremenjevali mestnih ulic, obiskovalcem pa bo zagotovljen optimalen prometni dostop.
Sproščene površine odstranjenega razstavišča na novo pozidati, tako da se jim priključijo tudi okoliške proste površine, nezazidana oziroma zazidana zemljišča objektov ob Linhartovi in Železni cesti."
Razstavišče s svojimi objekti verjetno fizično ni mogoče seliti, nepojmljivo pa je, da si lahko kdo zamisli, da bi ga kar podrli - tudi stavbe in ureditve GR so kulturna dediščina arhitekture novejše dobe.
Lahko pa se vse skupaj napolni z novim programom in novo vsebino - o tem bi bilo treba razmisliti!!

"7. Ministrstva in državna uprava, nastali zaradi ustanovitve samostojne države, so razseljeni po vsej Ljubljani v lastnih in najetih objektih, kar objektivno onemogoča racionalno in učinkovito poslovanje. Predsednik države nima svoje rezidence, ki bi bila simbolna in mu protokolarno pristoji, ampak domuje v prostorih nekdanje deželne vlade, pred katero ni primernega prostora za protokol.
Parlament domuje v bivši Skupščini, ki je v bistvu prizidek starejši stavbi, s pročeljem proti velikemu parkirišču, kjer je protokolarni ceremonial nemogoč. Po preselitvi parlamenta v novo stavbo bi bila lahko nekdanja Skupščina preurejena v muzej slovenske nacionalne zgodovine, saj stoji nasproti Narodnega muzeja.
Navedeno stanje je v začetni fazi samostojne države razumljivo, vendar je po 15 letih čas, da se pričnemo obnašati državotvorno in racionalno glede organizacije in stroškov. Ne nazadnje je to tudi pomembno na simbolni ravni, kaj nam pomeni samostojna država.
Zato predlagam gradnjo novega mestnega jedra z državotvornim karakterjem slovenske države na zemljiščih, pridobljenih s selitvijo pivovarne Union na primernejšo lokacijo, z odstranitvijo Železniškega zdravstvenega doma ter Petrolove črpalke, vključujoč proste travniške površine med sedanjo Tivolsko cesto in železnico kakor tudi parterne površine, pridobljene s poglobitvijo prometnic. Torej od Bavarskega dvora do stavbe pivovarniškega muzeja ob Ruski ulici, ob sedanji Tivolski in Celovški cesti z neposredno navezavo na Tivoli zgraditi nov slovenski parlament, vladno palačo z vsemi ministrstvi ter državno administracijo."
Predlog je ena redkih 'vizij', ki smo jih v zadnjih letih slišali , na dovolj širokopotezen način zamišljena! Menim, da ni neizvedljiva - če se hoče, se tudi more!!

"Cekinov grad v Tivoliju, ki bi bil osvobojen sosedstva hale Tivoli, preurediti v rezidenco predsednika Republike."
Na vsak način je treba Cekinovemu gradu ponovno urediti proctor, ki mu gre in s tem tudi urediti sedanjo nemogočo situacijo mestnega vhoda s severne strain do centra.
Prav lokacija Hale Tivoli, pivovarne Union in Železničarskega doma, vse obremenjeno s podvozi, nadvozi, ožinami ob Rožniku, onemogoča kakršno koli arhitekturno-prostorsko-urbanistično ureditev, ki bi bila vredna mesta prestolnice neke kultivirane srednje evropske države, s svojo zgodovino, kulturnim značajem in ugodnim gospodarskim razvojem!!

"Palače vseh treh vej oblasti, ki oblastveno tvorijo trikotnik, bi bile tudi dejansko v trikotniku ob Tivolskem parku in v njem z vhodnimi pročelji proti jugozahodu oziroma jugovzhodu z možnostjo izgradnje primernega javnega prostora za protokolarni ceremonial."
Vsekakor program, ki bi vsebinsko osmislil in povzdignil sedaj prav nemarno neprivlačen prostor.

"Morebitne pomisleke glede financiranja oziroma stroškov tovrstnega podviga pa je treba zavrniti: država ima za potrebe ministrstev in državne uprave iz naslova najemnin za poslovne prostore velike stroške. Zaradi razpršenosti dodatne obratovalne in poslovne odhodke, ogromno izgubljenega časa zaradi sprehajanja na sestanke, s čimer je še dodatno neučinkovita. Poleg tega lahko odproda tudi vse sedanje lokacije in kupnino uporabi za financiranje projekta."
Kot že rečeno - vse to bi bilo treba vzeti v račun pri izdelavi predhodne resno pripravljene ekonomske študije sprejemljivosti ter izvedljivosti (feasibility study - še pred zaključki na delih pri pripravi novih prostorskih aktov MO Ljubljane).

nova beseda-derazglasitev...edina ovira je robert peskar...kolizej je res hud projekt...sodobna ringstrassearchitektur...anderlič je pa itak vizionar pa tak naročnik k lah arhitekti sam sanjajo

http://www.trajekt.org/akcije/?rid=6&tid=20&id=56

Kako bi Ljubljana postala evropska prestolnica

Martina Lipnik u.d.i.a.
Z začudenjem sem prebrala vsebino prispevka, ki ga je napisal g. Anderlič. V naprej sem imela nelagoden občutek, da gre zopet za plačano reklamo, za podporo ideji Novi Kolizej.

Glede željenega programa me je megalomanski predlog na utesnjeni lokaciji Kolizeja vseskozi motil, kampanja za promocijo tega predloga pa še posebej. Sam objekt obstoječega Kolizeja me v arhitekturnem smislu nikakor ne prepriča kot kakšna posebna kvaliteta, vendar pa spoštujem spoznanje spomeniškovarstvene stroke, da je zgodovinsko pomemben v družboslovnem, sociološkem, tehničnem in graditeljskem smislu in kot tak vreden ohranitve.
Kljub temu, da je vedno bolj utesnjen in prostorsko sploh ne diha, je verjetno še vedno dovolj arhitektonskih in urbanistično-programskih možnosti, da se iz njega naredi kulturno-turistično privlačna mestna točka.

Ko sem prebrala tako intervju z g. Anderličem, kot njegov prispevek, pa sem ostala navdušena. Želim si, da bi se precej naštetega v članku uresničilo Zato bi pa morali tudi strokovnjaki načrtovalci in projektanti arhitekture stopiti skupaj in primerno podpreti vizionarske ideje - ali pa vsaj pripraviti alternativne vizije.

Podajam moje razmišljanje o članku v Sobotni prilogi, ki ga je priobčil g . Anderlič pod naslovom 'Kako bi Ljubljana postala evropska prestolnica'.

CITAT: "Za samostojno Slovenijo velja miselnost stihije, prizidkov, meglenih predstav in neprofesionalnega načina dela političnih elit, vse kot dediščina bankrotiranega političnega sistema. V vseh petnajstih letih se ni zgodilo nič pomembnega, strateško načrtovanega, če odmislimo zaključek gradnje avtocestnega obroča v okviru DARS."
KOMENTAR:G. Anderlič je v kratkem odstavku povzel bistvo razvoja v prostoru v zadnjih 15 letih. Dodati bi bilo treba samo še, da je vse skupaj v veliki meri tudi rezultat zavestnega kršenja veljavne zakonodaje, ki ureja področje načrtovanja in urejanja prostora ter graditve objektov. Pri toleriranju kršitev so soudeleženi vsi: politika, stroke, upravni aparati in nadzorni aparati; veliko nepravilnosti je treba pripisati prav dejstvu, da ti zadnji sploh ne opravljajo svoje vloge na področju urbanizma.

"Zgodilo se je nakupovalno središče BTC, a na škodo mestnega jedra, ki je ekonomsko obubožalo, propadlo je gospodarsko razstavišče in podobno."
Razvoj BTC je tudi rezultat ne-spoštovanja določil in pravilne strokovne prakse. BTC bi bilo treba nujno v okviru novih prostorskih aktov mesta vgraditi v mestni okvir ter njegovo namembnost uskladiti s potrebami razvoja mestnega centra in tudi s potrebami po skladiščnih kapacitetah, ki jih mesto velikosti Ljubljane potrebuje, lokacija ob tovornih železniških tirih je pa za tako namembnost več kot primerna.

"Predlagam, da poleg baročne, popotresne, banovinske ter socialistične ustvarimo novo, peto Ljubljano, prestolnico demokratične neodvisne Slovenije, evropsko prestolnico. V razmislek navajam predloge in ideje, od katerih so nekatere že stare, toda neuresničene, in nove:
1. Vse mestne vpadnice popolnoma rekonstruirati, prometno in tehnično z upoštevanjem tramvajske proge in jih urbanistično zasnovati za 'main-street' arhitekturo z nadomestitvijo vseh objektov, ki temu ne ustrezajo. Da bodo lastniki devastiranih objektov in površin ob vpadnicah razumni in voljni prodajalci, je treba vse te površine obremeniti z mestno zemljiško rento, ki jo lahko plačujejo samo lastniki ustrezne intenzivne pozidave."
Mestne vpadnice nikakor ne kažejo mestne podobe in je res skrajno nujno, da se jih prostorsko primerno opremi in uredi kot avenije, bulvarje, skratka, da prometne površine podrejeno služijo mestnemu programu in ne obratno, kot je primer v Ljubljani.

"2. Vse kmetijske površine znotraj AC obroča opredeliti kot zazidljive."
Pri tem je treba jasno da računati tudi na potrebne površine za zelene preduhe, kar pa se lahko včasih pokriva tudi s kmetijsko namembnostjo s točno določenim režimom in ne kot zazidljive površine za na primer parkovne ureditve (zeleni mestni obroč, zeleni pas in podobno), ker je v nekaterih primerih ravno tako učinkovito za prostopr, pa manj obremenilno za mestni proračun.

"3. Vstop železniških tirov z zahoda in severa do PCL (Potniški center Ljubljana) je treba izvesti na novo s poglobitvijo za dva nivoja v istem ali novem koridorju, o čemer so tekle razprave že v petdesetih letih 20. stoletja.
To je treba storiti v okviru izgradnje CPC ali prej, sicer se za vedno odpovemo poglobitvi te prometnice, ki mesto deli. Poleg tega je treba speljati Tivolsko cesto od križišča s Tržaško do križišča z Dunajsko kot tudi Celovško od križišča z Rusko ulico (pivovarna Union) do Gosposvetske v podzemni tunel. Na ta način bi se parkovne površine Tivolija, očiščene športnih objektov, neposredno spojile z mestno stavbno strukturo, stik pa bi ponujal reprezentančno pozidavo javnih objektov, kot so novo Državno gledališče, Državna opera, Ustavno in vrhovno sodišče in drugi državotvorni objekti."
V Evropi in po svetu taki posegi niso več nič posebnega, zaradi zaščite okolja ali kulturnega prostora si privoščijo obsežne razvode prometnic pod zemljo, v tunelih itd..
Predlog bio bilo treba nad vse resno preveriti in na vsak način opremiti s študijo ekonomske sprejemljivosti, ki bi morala vključevati tudi vse stranske učinke na ekonomskem področju (ne samo vlaganje v financiranje gradnje, pač pa tudi izkoristke v zemljiščih, kvaliteti prostora, turistični privlačnosti., itd..)

"4. Dograditi notranji prometni ring in znotraj njega obnoviti in revitalizirati vse, kar je kvalitetno grajeno, zapolniti vrzeli, pozidati nepozidane površine ter nadomestiti vse, kar je moteče."
To je tako ali tako zapovedano z okoljsko in prostorsko zakonodajo na nivoju EU in podrejeno v Sloveniji samo, če jo bomo spoštovali z vso predvideno vsebinskostjo, je pa drugo vprašanje (imamo problem pravne države, ki se na področju prostora še bosebej izrazito kaže)!!!

"Obvezno graditi parkirne površine pod novogradnjami, zgraditi parkirne površine vsepovsod pod javnim dobrim (trgi, parki, tržnici), kjer je to tehnično možno, in se končno otresti poplave pločevine po trgih ter jih nameniti pešcem."
Pred tem je treba nujno opredeliti problematiko prometne ureditve v mestu na splošno kako preiti na večjo uporabo javnih prometnih sredstev in nato vključiti še rešitve za osebni promet in potrebna ter primerno dimenzionirana parkirišča.

"Z odstranitvijo nekvalitetno grajenih objektov (npr. ob Petkovškovem nabrežju) ustvariti površine za nakupovanje in preživljanje prostega časa in s tem omogočiti vrnitev trgovin v mestno jedro. Reprezentančnim zgradbam, naprimer Kresiji, dati nov namen, saj sedanji ne ustreza nikomur in jo dolgoročno devastira. Razsuto mestno upravo spraviti pod eno streho in omogočiti uradništvu sodobne delovne razmere, meščanom pa prijazen servis."
Za ureditev skupnih pisarn za mestno upravo podpiram predlog iz diplomske naloge, izdelane na FA Ljubljana za sanacijo in revitalizacijo Cukrarne z gradbeno-tehnično kompletno prenovo.

"5. Dotrajane športne objekte v parku Tivoli - halo Tivoli, kopališče Ilirija in bazenski objekt odstraniti. Sproščene površine v Tivoliju nameniti ponovno parku, za kar so bile nekoč namenjene in urejene."
Na vsak način bi bilo treba podpreti misel, da je treba že enkrat halo Tivoli odstraniti z neprimernega prostora glede namembnosti, ki jo ima.
Spomnim se še diskusij, ki so se vodile, ko se je Hala Tivoli gradila - bila je postavljena tako rekoč čez noč za potrebe svetovne športne prireditve, češ, da je pri roki vsa potrebna komunalna infrastruktura in s perspektivo, da bo kot montažni objekt samo začasen, hitro amortiziran in potem odstranjen. Na žalost se to še do danes ni zgodilo, s svojo pojavnostjo degradira spomenik Cekinov grad, s funkcijo pa onemogoča prometni red v tem delu Ljubljane. Poleg tega obremenjuje polovico mestnega parka z dejavnostjo, ki s parkom nima nobene zveze!!
Kopališče ILIRIJA ima tudi svojo vrednost v smislu kulturne dediščine, kar bi bilo treba spoštovati; če bi se razbremenila zemljišča, kjer je železnica, bi se pa lahko še razširilo za so-parkovno poletno rekreacijo na prostem in z dodanim spremljajočim programom, primernim današnjim zahtevam in prostoru.
Vsekakor rekreacijo v parku in kulturni pomen objektov Bloudkove dediščine bi bilo treba ščititi in vzdrževati.
Kar se pa tiče novejšega bazenskega objekta v parku - tega bi bilo pa treba osvoboditi vse obremenitve z nekompatibilnimi in ne-športnimi dejavnostmi, obnoviti njegov izgled na kulturnem nivoju z vzpostavitvijo osnovne arhitekturne obdelave in poskrbeti za čim bolj uspešen in javnosti namenjen program rekreacije v parku v povezavi z notranjostjo objekta.

"Nove tovrstne objekte, tudi nogometni stadion in dodatni merkantilni program, kar danes tovrstne objekte dela atraktivne tako za obiskovalce kot investitorje, zgraditi ob obvoznici v Tomačevem, kjer je primerna prometna dostopnost za masovne prireditve in obstaja prostorska možnost ureditve potrebnih parkirnih površin."
Tako postavitev so predvidele že vse tovrstne študije, ki so analizirale probleme športa v Ljubljani; ni razloga, da se je ne osvoji in predvidi ustrezne rezervacije v ustreznih dokumentih mesta Ljubljane, potem pa išče tudi ustrezna finančna sredstva za izvedbo.

"Obstoječi stadion obnoviti in ga nameniti meščanom za vsakdanje športne aktivnosti. S to rešitvijo odpadejo vsi prometni zamaški v mestu, povezani z velikimi športnimi in zabavnimi prireditvami."
Enako trdi g. Krečič, ki je o Plečnikovem Stadionu pripravil posebno študijo - ni razloga, de se ne bi moglo učinkovito uporabiti objekta tudi s prilagojenim programom! Imamo dovolj srednjih šol v Ljubljani, ki jim še vedno primankuje rekreacijskih površin, pa tudi razni klubi so še brez.

"6. Gospodarsko razstavišče - Ljubljanski sejem prestaviti na južno obvoznico ob izvoz za center oziroma Barjansko cesto. Občasni sejemski dogodki tako ne bodo dodatno prometno obremenjevali mestnih ulic, obiskovalcem pa bo zagotovljen optimalen prometni dostop.
Sproščene površine odstranjenega razstavišča na novo pozidati, tako da se jim priključijo tudi okoliške proste površine, nezazidana oziroma zazidana zemljišča objektov ob Linhartovi in Železni cesti."
Razstavišče s svojimi objekti verjetno fizično ni mogoče seliti, nepojmljivo pa je, da si lahko kdo zamisli, da bi ga kar podrli - tudi stavbe in ureditve GR so kulturna dediščina arhitekture novejše dobe.
Lahko pa se vse skupaj napolni z novim programom in novo vsebino - o tem bi bilo treba razmisliti!!

"7. Ministrstva in državna uprava, nastali zaradi ustanovitve samostojne države, so razseljeni po vsej Ljubljani v lastnih in najetih objektih, kar objektivno onemogoča racionalno in učinkovito poslovanje. Predsednik države nima svoje rezidence, ki bi bila simbolna in mu protokolarno pristoji, ampak domuje v prostorih nekdanje deželne vlade, pred katero ni primernega prostora za protokol.
Parlament domuje v bivši Skupščini, ki je v bistvu prizidek starejši stavbi, s pročeljem proti velikemu parkirišču, kjer je protokolarni ceremonial nemogoč. Po preselitvi parlamenta v novo stavbo bi bila lahko nekdanja Skupščina preurejena v muzej slovenske nacionalne zgodovine, saj stoji nasproti Narodnega muzeja.
Navedeno stanje je v začetni fazi samostojne države razumljivo, vendar je po 15 letih čas, da se pričnemo obnašati državotvorno in racionalno glede organizacije in stroškov. Ne nazadnje je to tudi pomembno na simbolni ravni, kaj nam pomeni samostojna država.
Zato predlagam gradnjo novega mestnega jedra z državotvornim karakterjem slovenske države na zemljiščih, pridobljenih s selitvijo pivovarne Union na primernejšo lokacijo, z odstranitvijo Železniškega zdravstvenega doma ter Petrolove črpalke, vključujoč proste travniške površine med sedanjo Tivolsko cesto in železnico kakor tudi parterne površine, pridobljene s poglobitvijo prometnic. Torej od Bavarskega dvora do stavbe pivovarniškega muzeja ob Ruski ulici, ob sedanji Tivolski in Celovški cesti z neposredno navezavo na Tivoli zgraditi nov slovenski parlament, vladno palačo z vsemi ministrstvi ter državno administracijo."
Predlog je ena redkih 'vizij', ki smo jih v zadnjih letih slišali , na dovolj širokopotezen način zamišljena! Menim, da ni neizvedljiva - če se hoče, se tudi more!!

"Cekinov grad v Tivoliju, ki bi bil osvobojen sosedstva hale Tivoli, preurediti v rezidenco predsednika Republike."
Na vsak način je treba Cekinovemu gradu ponovno urediti proctor, ki mu gre in s tem tudi urediti sedanjo nemogočo situacijo mestnega vhoda s severne strain do centra.
Prav lokacija Hale Tivoli, pivovarne Union in Železničarskega doma, vse obremenjeno s podvozi, nadvozi, ožinami ob Rožniku, onemogoča kakršno koli arhitekturno-prostorsko-urbanistično ureditev, ki bi bila vredna mesta prestolnice neke kultivirane srednje evropske države, s svojo zgodovino, kulturnim značajem in ugodnim gospodarskim razvojem!!

"Palače vseh treh vej oblasti, ki oblastveno tvorijo trikotnik, bi bile tudi dejansko v trikotniku ob Tivolskem parku in v njem z vhodnimi pročelji proti jugozahodu oziroma jugovzhodu z možnostjo izgradnje primernega javnega prostora za protokolarni ceremonial."
Vsekakor program, ki bi vsebinsko osmislil in povzdignil sedaj prav nemarno neprivlačen prostor.

"Morebitne pomisleke glede financiranja oziroma stroškov tovrstnega podviga pa je treba zavrniti: država ima za potrebe ministrstev in državne uprave iz naslova najemnin za poslovne prostore velike stroške. Zaradi razpršenosti dodatne obratovalne in poslovne odhodke, ogromno izgubljenega časa zaradi sprehajanja na sestanke, s čimer je še dodatno neučinkovita. Poleg tega lahko odproda tudi vse sedanje lokacije in kupnino uporabi za financiranje projekta."
Kot že rečeno - vse to bi bilo treba vzeti v račun pri izdelavi predhodne resno pripravljene ekonomske študije sprejemljivosti ter izvedljivosti (feasibility study - še pred zaključki na delih pri pripravi novih prostorskih aktov MO Ljubljane).

Vsi bi si želeli tega, ampak to so sanje za 10-15 milijard evrov.

Hehe, Ljubljana pa bi psotala novi Dunaj na tak način.. Ne vem, sej meni se zdi zelo dobre ideje, nekatere celo uresničljive, nekatere mogoče malo manj (kako rešiti problem prostora med Rožnikom in Bavarcem), vendar enkrat se bo treba tudi tega lotiti, če želimo imeti res kvalitetno Ljubljano.. Namreč upam da se vsi strinjate z mano da je trenutna stavba Parlamenta izredno umm.. grda :D

Hehe, Ljubljana pa bi psotala novi Dunaj na tak način.. Ne vem, sej meni se zdi zelo dobre ideje, nekatere celo uresničljive, nekatere mogoče malo manj (kako rešiti problem prostora med Rožnikom in Bavarcem), vendar enkrat se bo treba tudi tega lotiti, če želimo imeti res kvalitetno Ljubljano.. Namreč upam da se vsi strinjate z mano da je trenutna stavba Parlamenta izredno umm.. grda :D

živi muzej je , nikakršne oblike

parlament je pač odraz nekega duha na slovenskem...pozno funkcionalistična stavba s plečnikovim navdihom(njegov učenec vinko glanz je namreč avtor-predvsem atika oziroma zgornji del zgradbe je podoben nuku)...predvsem je hiša neopazna(pravzaprav je prizidek)...tako da bi lahko zgradili plečnikov parlament recimo kje na tivolski ali pamed šiško pa bežigradom(med unionom in delovo stolpnico), stari parlament pa spremenit v muzej(komunizma)...

Očitno tujci o tem vejo več. Avstrijci so se razpisali o Kolizeju - opisujejo jo kot novo operno hišo v Ljubljani - prevod je narejen kar z googtranslate - je sicer malo hecna angleščina ampak razumljiva

Zadeva je bila objavljena v Viener Zaitungu, v der Standardu, APA (vastrijska tiskovna agencija) in še kar neki drugih



Wien. Mittwoch, 23. Jänner 2008

In Smoking und Abendkleid auf der Rolltreppe hinauf zur Oper fahren, vor dem Kunstgenuss ein wenig einkaufen und eine Kleinigkeit essen, alles unter einem Dach – so soll ab 2012 in Laibach ein Opernabend aussehen. Vienna. Smoking and evening dress on the escalator ride up to the opera, in the enjoyment of art a little shopping and a bite to eat, all under one roof - from 2012 to be in Ljubljana an opera evening look.

Eine Grundidee, die man mit einer Hochkultur-Variante der Kinokomplexe, in denen Halbwüchsige ganze Tage verbringen, vergleichen könnte, soll in der slowenischen Hauptstadt als "Erlebniswelt auf hohem Niveau" umgesetzt werden, erklärt der slowenische Investor Joze Anderlic.
A basic idea one with a high-culture version of the cinema complexes, where adolescents spend whole days, compare could be in the Slovenian capital, as a "world of experience at a high level", explains the Slovenian investor Anderlic Joze.[/I]

Für das Prestigeprojekt der neuen Oper im Herzen von Laibach wird viel Geld in die Hand genommen: 180 Millionen Euro wird der Bau, in dem neben Oper, Shopping-Bereich und Restaurants auch Luxuswohnungen, Büros und 1100 Parkplätze untergebracht werden, kosten.
For the prestige project of the new opera in the heart of Ljubljana is a lot of money in the hand: 180 million euros, the construction, in addition to the opera, shopping area, restaurants and luxury apartments, offices and 1100 parking spaces will be accommodated cost.
Wohnungen und Büros sind in Türmen des privat finanzierten Komplexes namens Novi Kolizej untergebracht, der Zuschauerraum der Oper strahlt als roter Ball durch die Fassade hervor: 1800 Sitzplätze soll dieser bei Fertigstellung haben.
Apartments and offices are in towers of the privately funded complex called Novi Kolizej accommodated, the auditorium of the opera emits a red ball through the facade shows: 1800 seats to be completed by this.
Die alte Laibacher Oper (1892 gebaut), die gerade renoviert wird, fasst nur 400 Sitzplätze.
The old opera Ljubljana (1892 built), which is under renovation, summarizes only 400 seats.
Mittlerweile sei die Bevölkerungszahl auf das Zehnfache angestiegen, erklärt Anderlic.
Meanwhile, the population increased to ten, says Anderlic.

Die neue Oper soll im Gegensatz zur alten nicht selbst produzieren, sondern ein Haus für Gastspiele sein.
The new opera to be in contrast to the old do not produce themselves, but a guest house for games.
Für den Bau, der 2009 starten wird, hat man ein "EU-Team" gebildet: Der holländische Architekt Willem Jan Neutelings gewann 2004 den Wettbewerb um das Projekt; das britische Unternehmen Theatre Project Consultants ist für Bühnentechnik zuständig – und das österreichische Ingenieursbüro Vasko und Partner kümmert sich um die gesamte Umsetzung, die "Knochenarbeit", wie Wolfgang Vasko erklärte.
For the construction, the 2009 will start, one has a "EU team formed: The Dutch architect Jan Willem Neutelings won the 2004 competition for the project, the British company Theatre Project Consultants is responsible stage technology - and the Austrian engineering office and Vasko Partner takes care of the entire implementation, the "bones work," such as Wolfgang Vasko said.
Baugrund für die Oper wird durch Abriss einer (denkmalgeschützten) Kaserne geschaffen.
Building for the opera is by demolition of a (listed) barracks.


Laibach bekommt neues Opernhaus
"EU team" builds new opera in Ljubljana
APA APA

Wien (APA) - Ein niederländischer Architekt, ein deutscher Akustiker, ein slowenischer Finanzier - und ein österreichisches Ingenieurbüro: Ein wahres "EU-Team" baut in der slowenischen Hauptstadt Laibach (Ljubljana) ein neues Opernhaus. Vienna (APA) - A Dutch architect, a German acoustician, a Slovenian financier - and an Austrian engineering company: a veritable "EU team" builds in the Slovenian capital of Ljubljana (Ljubljana) a new opera house. Dies schilderte Wolfgang Vasko von "Vasko+Partner" am Mittwoch bei einer Pressekonferenz in der Wiener Staatsoper. This portrayed Wolfgang Vasko of "Vasko + partners" on Wednesday at a press conference at the Vienna State Opera. Das neue Opernhaus, dessen Auditorium flächenmäßig so groß wird wie das der Staatsoper, wird an zentralem Ort in Laibach gebaut, in einen Gesamtkomplex mit Büros, Wohnungen und Einkaufsmöglichkeit eingebunden und soll 2012 fertig gestellt sein. The new opera house, whose auditorium area, as big as the State Opera, will be sent to a central place in Ljubljana built in a total complex with offices, apartments and shopping opportunity to be involved and be completed by 2012.

Das 1892 gebaute und noch bis 2009 in Renovierung befindliche Opernhaus Laibachs hat nur rund 400 Sitzplätze, schilderte Investor Joze Anderlic, Generaldirektor der Investitionsgesellschaft "Kranjska Investicijska Druzba". It was built in 1892 until 2009 in renovation located opera house Laibachs has only about 400 seats, described Investor Joze Anderlic, Director General of the investment company "Kranjska Investicijska Druzba". Dies sei für die seither auf das zehnfache der Bevölkerung angewachsene Stadt und ihr Einzugsgebiet, das nicht zuletzt nach der Schengen-Grenzöffnung bis zu 3 Mio. Menschen umfasst, zu wenig. This was for the ten-fold since the population angewachsene city and its catchment area, not least of the Schengen border up to 3 million people included, too little. Und ein weiterer Grund, ein neues Opernhaus zu bauen, sei, um "der Wiener Staatsoper ein bisschen Konkurrenz zu machen", so Anderlic augenzwinkernd. And another reason, a new opera house to build, "the Vienna State Opera, a little competition," says Anderlic wink.



Der gesamte, privat finanzierte Komplex namens Novi Kolizej, der einen 75 Meter hohen Büro- und einen 63 Meter hohen Wohnturm sowie ein Restaurant in 40 Meter Höhe mit Blick über die Stadt und 1.100 Garagenplätze beinhalten wird, wird 180 Mio. Euro kosten. The entire privately funded complex called Kolizej Novi, a 75-meter-high office and a 63-metre-high tower and a restaurant in the 40-metre height overlooking the city and 1,100 parking spaces will include, will cost 180 million euros. Die baulich eingebundene Oper selber sticht optisch hervor: Als roter Ball leuchtet der Zusehersaal (für 1.800 Plätze) durch die Glasfassade, schilderte Architekt Willem Jan Neutelings, der mit seinem Partner Michiel Riedijk 2004 den Wettbewerb gewann. [I]The opera itself structurally embedded optical stands out: As the red lights of the ball viewers Hall (1,800 seats) by the glass facade, described architect Willem Jan Neutelings, who with his partner Michiel Riedijk 2004 won the competition.

Neutelings freute sich über die "seltene und einzigartige" Chance, in der heutigen Zeit ein Opernhaus zu errichten. Neutelings was happy about the "rare and unique" opportunity at the present time an opera house to build. Opernhäuser gelten gemeinhin als schwierig zu bauen - noch komplexer seien lediglich Atomkraftwerke und Krankenhäuser, schilderte Jeremy Godden vom britischen Unternehmen Theatre Project Consultants, das für die Bühne und das Auditorium verantwortlich sein wird. Opera houses are generally difficult to build - still complex had only nuclear power plants and hospitals, portrayed by Jeremy Godden British companies Theatre Project Consultants, for the stage and the auditorium will be responsible.

Das österreichische Ingenieursbüro mache die "Knochenarbeit", sagte Vasko, in dem es ua die Kosten überwacht und sowohl Bauherren als auch Behörden zufrieden stellen muss. The Austrian engineering office doing the "bone work," said Vasko, which include the cost monitors and both builders and authorities must satisfy. Gebe es keine Ingenieursbüros, hätte es die österreichische Wirtschaft im Ausland wesentlich schwerer, so Vasko, dessen Unternehmen nach eigenen Angaben mit 170 Mitarbeitern und sieben internationalen Niederlassungen einer der größten Generalkonsulenten Österreichs ist. Enter no engineering offices, it would have been the Austrian economy much harder abroad, Vasko, whose company, according to their own data with 170 employees and seven international offices of one of the greatest Austrian Consul General ducks.

Das zentrale Baugrundstück wird durch den Abriss eines (denkmalgeschützten) Kasernenkomplexes, Kolizej, aus dem Jahr 1846 frei, sagte Anderlic. The central plot is the demolition of a (listed) barracks complex, Kolizej, from 1846 free, Anderlic said. Baubeginn ist 2009. Construction is 2009. Bespielt wird das Haus ua von den Festspielen Ljubljana und Gastspielproduktionen, ein eigenes Ensemble oder Orchester soll es nicht geben. Bespielt the house including the Festival Ljubljana and host game productions, a separate ensemble or orchestra should not happen.

Čeprav je še daleč od gradbenega dovoljenja pa sem pred približno mesecem dni zasledil oglas v Delu kjer firma Kolizej d.o.o. išče projektante ter gradbene inženirje za nadzor pri novogradnji.

Zanimiv je tudi preobrat Jožeta Anderliča iz LDS v SLS. In prav iz vrst SLS so vedno ministri za okolje in prostor. Skratka edina ovira je nekaj posameznikov iz kulturnega zavoda ter morda minister Simonitti, ki bi z zaustavitvijo projekta lahko kaznoval koalicijsko nepokorščino SLS.

:cheers:

Za dolgo Simoniti tega niti ne more narediti - ker mislim, da ta koalicija niti približno ne bo več vladala

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/Scan0036.jpg

To mi delaj. Meni je sam projekt zelo všeč, prenovljen še bolj, nekako kljub manjši višini mi deluje bolj ambiciozen. Če Anderliču ta projekt uspe, svaka mu čast, Ljubljana bo končno dobila moderen kulturni center na visokem nivoju, mogoče tudi simbol sodobne arhitekture v Ljubljani.

tisto glede prilagoditve višine z Levom mi ni všeč.. to pomeni da bi potem tle spet bla ena stolpnica po višini poravnana z drugimi.. boring

Bomo imeli pa še mestna vrata na Gosposvetski - Lev in Kolizej :D

Imam občutek, da se bo tole pozitivno rešilo. Morda bo treba počakati še kakšno leto več, ampak Novi Kolizej bo slej kot prej zgrajen.

Morda se kdo ne strinja, ampak tale gospodič Jazbinšek iz Zelenih Slovenije je pomojem zelen bolj od zavisti Jankoviću kot pa zaradi česa drugega.

Včeraj na odmevih je spet skompliciral, da se ne bo videlo na grad!

Dobr, ne rečem, grad je lep, ampak to je pa preveč.

Če ga tako rad gleda pa naj se malce sprehodi do mesta kjer je viden.

... ampak tale gospodič Jazbinšek iz Zelenih Slovenije je pomojem zelen bolj od zavisti Jankoviću kot pa zaradi česa drugega.



Ah nič novega...Talking loud, saying nothing...:lol:

Jazbinšek naj bo tiho, ker ga živega ne morem --- Tip se mi gnusi, saj s tistim svojim zakonom v 90ih (o odkupu družbenih stanovanj) zaje..al ves nepremičninski sistem in trg v SLO za vedno. S tem zakonom se je RS za vedno odrekla učinkoviti aktivni stanovanjski politiki. Zdaj ne more nič več, razen da ustvarja meglo s Stanovanjskim skaldom.

Naj gre tist svoj jazz in dixie špilat ... Tam vsaj škode ne dela.

Upam, da se bo res vse dobro izteklo za novi Kolizej :)

:ohno:


Kolizeja ne bodo porušili tako zlahka

Sklep
ZVKDS je sprejel sklep, da se Kolizej ne derazglasi kot kulturni spomenik.

Rušenje
Zakon ob odškodnini ali izravnalnih ukrepih vseeno omogoča rušenje.

"Za derazglasitev Kolizeja kot kulturnega spomenika ni nobenih konkretnih razlogov," je povedal Robert Peskar, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Po njegovih besedah se komisija, ki je sklep sprejela, ne strinja s študijo o statičnosti objekta, ki jo je naročila Kranjska investicijska družba (KID) in ki je pokazala, da je Kolizej v zelo slabem gradbenem stanju, zato bodo naročili novo. Študija bo stala okoli deset tisoč evrov, končana pa bo še ta mesec.

Nejasnosti novega zakona
"Če bo študija potrdila, da je objekt v tako slabem stanju, da se ga ne da obnoviti z običajnimi sredstvi, potem bomo v skladu z 31. členom zakona o varstvu kulturne dediščine vključili ministrstvo za kulturo, ki bo moralo odločiti, ali je Kolizej možno rušiti in pri tem zahtevati nadomestni ukrep," je povedal Peskar. "Če bo študija pokazala, da ni v tako slabem stanju, pa je zadeva bolj vprašljiva in bomo morali presoditi, kakšne so možnosti za obnovo," je še dodal.
Nasprotno pa Uroš Grilc, načelnik oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana (MOL), meni, da zakon "ne glede na izpolnjevanje navedenega pogoja predvideva, da se dovoli odstranitev spomenika, če se pobudniku s kulturnovarstvenim soglasjem naloži izvedbo izravnalnega ukrepa, ta pa se izvede bodisi v obliki plačila denarnega zneska bodisi v obliki izvedbe ukrepov za ohranitev ali oživitev spomenika primerljivega pomena".
Kolikšna bi lahko bila odškodnina in katere izravnalne ukrepe bi naložili investitorju, Peskar ni vedel povedati, saj je zakon povsem nov in bi šlo za prvi primer take prakse. Tudi Grilc pravi, da bo zanimivo videti, kako bo zakon v tem delu "uresničljiv ali neuresničljiv v praksi".
Po Peskarjevih besedah so sklep komisije poslali tako na MOL kot tudi investitorju (KID). Na MOL ga uradno še niso prejeli, prav tako ne na KID, in bodo zadevo komentirali ta teden. Čakamo tudi še na odgovore ministrstva za kulturo.

Mnenja so deljena
"Določba zakona, ki govori o odškodnini ali izravnalnih ukrepih, se mi zdi popolnoma nesprejemljiva, saj je vrednost kulturne dobrine neprecenljivo visoka," meni Leo Šešerko, filozof in član prve slovenske vlade. Pravi, da bi morali proti tej določbi sprožiti ustavno tožbo.
"Zdi se mi tudi smešno, da bi študija pokazala, da je objekt v preslabem stanju za obnovo z običajnimi sredstvi. Z današnjimi tehničnimi sredstvi ni ob primerni investiciji noben poseben problem, da se statično slab objekt utrdi," pravi Šešerko. Meni še, da je Jože Anderlič (lastnik KID) naredil vse, da bi Kolizej čim prej propadel.
Peter Krečič, ravnatelj Arhitekturnega muzeja Ljubljana, se s tem ne strinja: "Izjemno politično voljo in ogromno denarja bi moral imeti nekdo, da bi Kolizej saniral, obnovil in ohranil takega, kot je. In to za nekaj, za kar se postavlja vprašanje, ali si to sploh zasluži." Po njegovem mnenju je bil Kolizej v prvih letih obstoja prostor za zabave nižje vrste in se v njem ni dogajalo nič takega, kar bi upravičevalo napore za njegovo obnovo.
Dvomi tudi o arhitekturni vrednosti Kolizeja: "Kdor trdi, da gre za veliko dragocenost, nima argumentov. Detajli govorijo o vse prej kot ambicioznem objektu in arhitektura se kaže kar najskromneje."

samo meni se zdi, da to se lahko zgodi "only in slovenia". Itak se dobro ve, da tega objekta ne bo nihče obnavljal in bi priporočal, da folk, ki insistentno minira rušitev tega "objekta", da se javijo pri kakšnemu psihiatru.

Ta zavod je itak eno navadno birokratsko sranje, ki bi ga bilo treba ukiniti ali pa močno preoblikovati.
Se še spomnim, ko je sosed skoraj moral na svoje stroške spraviti fasado SVOJE hiše v prejšnje stanje, ker pač nova zavodu ni bila všeč (čeprav hiše sploh ni spremenila). Do takrat sploh ni vedel, da je njegova hiša spomeniško "varovana".

Možnosti za oviranje so tri:


a) manj verjetna - nekdo od spomeničarjev morda res upa na obnovo


b) bolj verjetna - investitor J. Anderlič je član SLS, kar morda komu iz sedanje koalicije morda ni všeč


c) najbolj verjetna - Zavod za spomeniško varstvo bo pogojojeval rušitev Kolizeja z obnovo kake druge stavbe ali čiste finančne donacije


:cheers:

Žal si se zmotil. Glede na prakso po Sloveniji je točka a) daleč najbolj verjetna. Zavod pa sploh ne more prisiliti Anderliča k obnovi kake druge stavbe, saj je za obnovo in varovanje kulturne dediščine finančno pristojen izključno lastnik.
Zavod je pri projektantih, ko se pridobivajo soglasja, eden največjih "pain-in-the-ass".:ohno:

@keber zdaj se pa samo še vprašaj v koliko primerih je lastnik zaščitene kulturne dediščine država. Potem vidiš da je možnost c) res najbolj verjetna.

Anderlič prodaja Kolizej

Direktor Kranjske investicijske družbe Jože Anderlič za 22,5 milijona evrov prodaja Kolizej, saj jim sklep državne komisije otežuje uresničevanje projekta

Družba Kolizej, ki je v lasti podjetnega Slovenca Jožeta Anderliča, je objavila javno zbiranje ponudb za prodajo Kolizeja, poroča današnji Žurnal. Izhodiščna cena zemljišča v velikosti 9.931 kvadratnih metrov skupaj z objektom Kolizej znaša 22,5 milijona evrov, rok za oddajo ponudb pa je 30. maj do 12. ure.

Družba si tudi pridržuje pravico, da ne izbere nobene izmed prispelih ponudb oziroma da začeti postopek ustavi do sklenitve posla.

Anderlič poziva vse, naj kupijo Kolizej in obnovijo za "oltar domovine"

Kot je v izjavi za javnost zapisal Anderlič, sicer direktor Kranjske investicijske družbe, jim sklep državne komisije, ki ne podpira razveljavitve razglasitve Kolizeja kot kulturnega spomenika, otežuje uresničevanje projekta sodobne operno-koncertne hiše.

Družba Kolizej zato prodaja vsem, še zlasti pa državi, ki ima predkupno pravico, da ga kupijo in obnovijo za "oltar domovine".

MOL želi čimprejšnjo revitalizacijo objekta

Spomnimo, konec aprila je komisija Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sprejela sklep, da Kolizej ostane kulturni spomenik, obenem pa naročila novo študijo statičnosti, ki bo potrdila ali ovrgla sklepe komisije, ki jo je naročila Kranjska investicijska družba in je pokazala, da je Kolizej v zelo slabem stanju.

Na Mestni občini Ljubljana bodo počakali na novo mnenje Zavoda, ki pa po mnenju župana Zorana Jankovića ne more biti drugačno, kot je danes. Želijo pa si, da bi se objekt revitaliziral.

Finance (http://www.finance.si)

Še iz Žurnala:

Prodaja kulturnega spomenika

Kolizej d. o. o. prodaja Kolizej

Družba Kolizej d.o.o., ki je v lasti Jožeta Anderliča, je objavil javno zbiranje ponudb za prodajo Kolizeja.

http://img253.imageshack.us/img253/424/kolizejjuretomcdolgajpgxu4.jpg

Anderlič meni, da se bo šele sedaj pokazalo, ali in kdo verjame v ohranitev Kolizeja, ki ga nekateri imenujejo Cankarjev dom 19. stoletja. © Jure Tomc
Anderlič zemljišče v velikosti 9.931 kvadratnih metrov skupaj z objektom Kolizej, v katerem ni nobenih ljudi ali predmetov, prodaja za 22,5 milijona evrov. Rok za oddajo ponudbe je 30. maj do 12. ure. Družba Kolizej si pridržuje pravico, da v postopku javnega zbiranja ponudb ne izbere nobene izmed prispelih ponudb oziroma da začeti postopek ustavi do sklenitve posla.

Razlogi za prodajo

"Sklep državne komisije, ki je odločila, da ne podpre razveljavitve razglasitve Kolizeja kot kulturnega spomenika, nam otežuje kakršnokoli smiselno in sproščeno uresničevanje projekta sodobne operno-koncertne hiše," v izjavi za javnost piše Jože Anderlič, direktor Kranjske investicijske družbe (KID). "Navkljub verodostojnim študijam, ki so pokazale na nepopravljivo stanje objekta, in iskreni nameri, da Ljubljana tudi z novim kulturnim središčem postane ena izmed prepoznavnejših prestolnic razvite Evrope, so posamezniki, ki nastopajo kot varuhi kulturne dediščine, ostali pri svojem," še zatrjuje Anderlič.

Zaradi vsega naštetega Kolizej ponuja v nakup vsem, "še zlasti pa državi, ki ima predkupno pravico, da ga kupijo in obnovijo za oltar domovine". Kot je znano, je konec aprila komisija Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) sprejela sklep, da Kolizej ostane kulturni spomenik. Obenem je naročila novo študijo statičnosti, ki bo potrdila ali ovrgla sklepe komisije, ki jo je naročila KID in ki je pokazala, da je Kolizej v zelo slabem stanju. Končana naj bi bila še ta mesec. Za podrobnejša pojasnila Anderlič včeraj ni bil dosegljiv.

MOL si želi revitalizacije

Za komentar smo želeli vprašati tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki nas je napotil na Anderliča. "Počakali bomo na novo mnenje ZVKDS, ki po mojem ne more biti drugačno, kot je danes," je že pred dnevi povedal Janković. "Trenutno je to ljubljanska sramota in popolnoma verjamem Petru Krečiču (ravnatelj Arhitekturnega muzeja Ljubljana, op. p.), da Kolizej nima nobene zgodovinske vrednosti," je še zatrdil.

"MOL si predvsem želi, da bi se objekt revitaliziral bodisi da se ohrani njegova sedanja podoba ali pa, če to ni mogoče, zgradi nov Kolizej," je povedal Uroš Grilc, načelnik za kulturo na MOL. Dodal je še, da od pristojnega zavoda pričakujejo, da bo sposoben sprejeti strokovno in jasno odločitev o nadaljnji usodi Kolizeja: "Verjamemo, da bodo dodatne študije dokončno pokazale, v kolikšni meri je objekt in njegove dele še smiselno ohranjati". Na ministrstva za kulturo pa so pojasnili, da nimajo pristojnosti v postopku vrednotenja spomenikov ter da "ne nameravajo komentirati strokovnih stališč javne službe".

Investitorju lahko naložijo izravnalne ukrepe

Zakon.Zakon o varstvu kulturne dediščine v 31. členu določa, da se dovoli odstranitev spomenika, če se pobudniku s kulturnovarstvenim soglasjem naloži izvedbo izravnalnega ukrepa. Ta se lahko izvede v obliki plačila ali pa v obliki izvedbe ukrepov za ohranitev ali oživitev spomenika primerljivega pomena. Tudi o teh ukrepih odloča Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije.
Status. 1993 skupščina občine Ljubljane Kolizej razglasi za spomenik naravne in kulturne dediščine.
Načrt. Anderlič bi na mestu Kolizeja zgradil koncertno in operno dvorano s stanovanjskima in poslovnima stolpoma ter trgovskim centrom.

Žurnal 24 (http://www.zurnal24.si/)

Jap, sem včeraj v Delu začudeno bral oglas o prodaji teh zemljišč. Pa sem mislil, da so to kake druge parcele. No, žal ni tako.

Seveda se bodo "kulturovarstveniki" sedaj tolki po prsih, a zmaga bo Pirova. Že vidim novo Cukrarno.:ohno:

Jaz pa mislim, da gre za manever. V pogojih je nevedeno, da se Anderlič lahko odloči tudi tako, da ne izbere nobene ponudbe. Anderlič je želel iz tega zmazka naredit nekaj lepega, novega, monumentalnega. Bogve komu gre vse to v nos in ovirajo z raznimi "nacionalnimi kulturnimi zgodovinskimi, nenadomestljivimi ohoho" hudo visokimi floskulami. Rok oddaje je 30.5. - slabih 14 dni in če je v interesu nekaterih, da to ohranijo naj izvolijo - vložijo naj najprej 22,5 mio,da odkupijo in nato rešijo Kolizej. Mislim, da ga ni pametnega podjetnika, ki bi to odkupil s tem da ve, da kaj posebnega iz tega niti ne more potegniti in da država tudi nima tega denarja. Nato pa jim lahko takoj zabrusi nazaj, da so imeli možnost, pa je niso (beri država) izkoristili in uresničili svojo vizijo starega Kolizeja. Razen, če država ne bo takoj dobila nekega tajkuna in mu omogočila, da v okviru njihovih pričakovanj reši Kolizej in seveda doda nekonovo vrednost.

pizda živimo u kurčevi državi

Ta članek mi je danes namesto jutranje kave dvignil pritisk. Pa ne toliko zato ker Anderlič prodaja zemljišče ampak zaradi komentarjev nekaterih arhitektov in kulturnikov tipa "Rožič", da je imel Kolizej nekdaj tako vrednost kot Cankarjev dom danes in podobne oslarije...:bash:


Heh...me prav zanima kdo bi želel kupiti spomeniško zaščiteno podrtijo ??? Mogoče ravno tile "kultur - bremzarji" :lol:

This thing is still unresolved? I am now quite sure this is going to be in a "never built" category

This thing is still unresolved? I am now quite sure this is going to be in a "never built" category

Maybe it will be build someday, but at a different location...

Then it will not be Novi Kolizej

welcome to slovenia

Btw.

Projektiranje kolizeja veselo teče dalje. Informacija iz prve roke.

Sej pravim, da je prodaja je manever, da bo lahko Anderlič zaprl usta vsem pametnjakovičem.

:nuts:, držim fige..

Janković: Pa naj država kupi Kolizej

Po navedbah župana Ljubljane Zorana Jankovića je ponudba Jožeta Anderliča za prodajo Kolizeja namenjena predvsem državi. Če želi ohraniti obstoječo zgradbo, naj jo kupi, predlaga

http://img518.imageshack.us/img518/4070/kolizej1nk5.jpg

"Ponudba Jožeta Anderliča iz Krajnske investicijske družbe je izziv za državo. Če država res hoče zaščititi zgodovinsko-kulturni objekt, ima možnost, da ga v 30 dneh kupi in ga obnovi po standardih, ki jih zahteva," je dejal župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković in pri tem kritično ost usmeril v kulturno ministrstvo in spomeniškovarstvene institucije, ki zavirajo izgradnjo novega objekta na mestu propadajočega Kolizeja.

Po Jankovićevem prepričanju država sicer ne bo kupila Kolizeja, takšnega namena pa nima niti MOL. "Čemu že?" se je retorično vprašal Janković in poudaril, da MOL v takšnih primerih vstopa kvečjemu v javno-zasebno partnerstvo. Obenem je ocenil, da je to dobra lokacija za stanovanja.

"Anderlič Kolizeja ne bo prodal"

"Kljub temu pričakujem, da bo Anderlič tam lahko zgradil nov objekt s koncertno dvorano. Mislim pa, da se je za prodajo odločil, ker mu je bilo dovolj zaščitnikov kulturnih objektov," je izjavil ljubljanski župan, ki pričakuje, da bo zavod soglašal, da MOL umakne akt o zaščiti in da se bo gradnja začela prihodnje leto.

http://img151.imageshack.us/img151/7702/kolizej2ez1.jpg

"Cena razumna le, če se gradi stolpnica"

Anderlič sicer ceni Kolizej na 22 milijonov evrov. Janković ni želel oceniti, ali je cena realna. Dejal je le, naj bi Anderlič do nje prišel s seštevkov stroškov, ki jih je imel doslej s Kolizejem. Ne glede na to, je Janković izračunal, da cena zemljišča potemtakem 2.300 evrov za kvadratni meter, kar je po njegovem ekonomsko upravičeno le, če bi tam zrasla visoka zgradba.

Ljubljana sicer tam dovoli gradnjo stolpnice, vendar ne više, kakor jo je načrtoval Anderlič oziroma kakor je določil podžupan za urbanizem Janez Koželj, je še omenil Janković in dodal, da bi morebitni novi lastnik lahko sprožil pobudo za spremembo namembnosti, če bi to želel.

Finance (http://www.finance.si)

No evo potrditev sumov.

Zdaj upam, da bodo kulturno zaščitniški gobci utihnili.

No evo potrditev sumov.

Zdaj upam, da bodo kulturno zaščitniški gobci utihnili.


Morda, po jesenskih volitvah...:lol:

A ste videli prispevek o tem v današnjem Dnevniku RtvSlo?

Vpraša novinar onega glavnega od kulturozaščitniških gobcev, kaj se mu po njegovem osebnem mnenju zdi, ali je Kolizej kulturno res tako pomemben. Revež je ostal brez besed, nato se nekaj zasmejal, potem pa vse kar je izdavil: "Verjetno je, ali pa je vsaj bil."

Torej sploh ne ve.:lol:

ja, pravi debil je zgledal, prav smešno je izpadlo vse skupaj in zelo neresno z njegove strani oz. institucije ki jo predstavlja; ja mogoče je to tudi realna slika vsega; samo ne vem zakaj so pri novem kolizeju tako radikalni, če se tudi njim zdi smešno, da je Kolizej kulturno pomemben

Kot sem že prej domneval, gre le za dober manever, da noji iz peska dvignejo glavo in se razjasnijo. Kot kaže gre res za samo in drugega kot puhlice - kr neki! Kolizej bo pa po mojem čez par let res stal.

A ste videli prispevek o tem v današnjem Dnevniku RtvSlo?

Vpraša novinar onega glavnega od kulturozaščitniških gobcev, kaj se mu po njegovem osebnem mnenju zdi, ali je Kolizej kulturno res tako pomemben. Revež je ostal brez besed, nato se nekaj zasmejal, potem pa vse kar je izdavil: "Verjetno je, ali pa je vsaj bil."

Torej sploh ne ve.:lol:


Seveda ne ve...direktiva o oviranju gradnje je pač prišla iz precej višjega mesta kot jo oni zaseda...:lol:

Morda je tudi to posledica protitajkunske ofenzive v lastnih vrstah koalicije:cheers:

A ste videli prispevek o tem v današnjem Dnevniku RtvSlo?

Vpraša novinar onega glavnega od kulturozašèitniških gobcev, kaj se mu po njegovem osebnem mnenju zdi, ali je Kolizej kulturno res tako pomemben. lol:

Tudi meni se je zdelo pomenljivo. Najprej en zafrkljiv in cinièen nasmešek. Potem pa en mencav na pol odgovor... Mislim, da bodo zašèito umaknili, ko bo Anderliè pokazal kakšno kuverto. Drugaèe si ne znam razložiti odgovora varuha kulturne dedišèine.

A ste videli prispevek o tem v današnjem Dnevniku RtvSlo?

Vpraša novinar onega glavnega od kulturozašèitniških gobcev, kaj se mu po njegovem osebnem mnenju zdi, ali je Kolizej kulturno res tako pomemben. lol:

Tudi meni se je zdelo pomenljivo. Najprej en zafrkljiv in cinièen nasmešek. Potem pa en mencav na pol odgovor... Mislim, da bodo zašèito umaknili, ko bo Anderliè pokazal kakšno kuverto. Drugaèe si ne znam razložiti odgovora varuha kulturne dedišèine.

Po pričakovanjih:happy::

Nezanimanje investitorjev
Kolizej očitno predrag

Na ponudbo za nakup Kolizeja, ki se je iztekla v petek, se ni odzval niti en vlagatelj. Vzrok je spomeniški status propadajoče znamenitosti.

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/kolizej2_ifp_lju_300508jpg_13809614.jpg
Na mizo komisije KID (z leve: Marko Verčnik, Gregor Rigač in Tanja Križma Vezočnik) ni prišla nobena ponudba.

"Absolutno je previsoka," ceno 22,5 milijona evrov, za kolikor so v Kranjski investicijski družbi (KID) hoteli prodati Kolizej, komentira Andrej Kuplenk, direktor podjetja ABC nepremičnine. V petek ob 12. uri se je namreč iztekel rok za oddajo ponudb za odkup stavbe Kolizeja in 9.931 kvadratnih metrov zemljišča, na katero ni prišla nobena ponudba.

Predrag, ker je zavarovan
"Glavni razlog je v tem, da je Kolizej pod kulturnovarstveno zaščito, in katerikoli vlagatelj, ki bi ga pod temi pogoji kupil, bi težko ustvaril dobiček, kvečjemu izgubo," je še pojasnil svoje mnenje. Marko Puschner, urednik nepremičninskega portala Slonep, cene ni želel komentirati, dejal pa je, da so zapleti okoli Kolizeja in visoka cena verjetno razlog, da nihče ne želi plačati toliko denarja za projekt, ki "visi v zraku".

Čakali so kulturne varuhe
"Pričakovali smo ponudbo varuhov kulturne dediščine, predvsem Damjana Prelovška s kulturnega ministrstva, da bi z željo po ohranitvi spomenika podali ponudbo za odkup objekta," je povedal Gregor Rigač, pravnik KID in član komisije, ki je spremljala javno ponudbo. Kakšni bodo naslednji koraki KID in ali bodo ponovili javno ponudbo z znižano ceno, ni želel komentirati. Koliko je direktor KID in lastnik Kolizeja Jože Anderlič leta 2003 plačal za Kolizej, nam v petek ni uspelo izvedeti, po neuradnih informacijah naj bi odštel sedem milijonov evrov. Kot je dejala Jerca Legan s KID, so ceno 22,5 milijona evrov dobili s seštevkom vseh stroškov.

Žurnal24 (http://www.zurnal24.si/Kolizej-ocitno-predrag/novice/slovenija/osrednja/51435)

Èetrtek, 19.6.2008 9:57
Kolizej
Kolizej še bolj zaniè
Ljubljana | 18. 6. 2008, 22:05 | Iztok Potokar, èasnik Žurnal24 |

Po vsej verjetnosti bo komisija ZVKDS v ponedeljek sprejela sklep, da je Kolizej za obnovo v preslabem stanju.

Po besedah Roberta Peskarja iz ZVKDS se Kolizeja ne bi dalo rešiti niti z betoniranjem.
"Prvi podatki kažejo, da je Kolizej še slabši, kot smo mislili," je k tej novici dodal Robert Peskar, direktor Zavoda za varstvo kulturne dedišèine Slovenije (ZVKDS). Pojasnil je, da je po za zdaj še neuradnih podatkih študije, ki jo je naroèila posebna komisija ZVKDS, zid Kolizeja zgrajen iz dveh vrst opeke; ene dobre in druge slabe.

"To dejstvo pa je za zid slabše, kot èe bi bil zgrajen iz same slabe opeke, saj se ob raznih sunkih, denimo ob potresu, zid ne giblje enakomerno," dodaja Peskar.


Z novim Kolizejem bi Ljubljana dobila operno dvorano

Novi Kolizej. Jože Anderliè želi na mestu starega zgraditi novi Kolizej. Idejna rešitev nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Riedijk Architekten vsebuje koncertno-operno dvorano (1811 sedežev), stanovanjski in poslovni stolp, stanovanjski vili ter blagovno hišo. Od skupno 83.900 kvadratnih metrov bi jih bilo 19.960 namenjenih kulturi in prireditvam. Projekt, vreden 180 milijonov evrov, naj bi bil po prvotnih naèrtih konèan leta 2012.

Prosta pot za rušenje?
Kaj te ugotovitve pomenijo za usodo Kolizeja? Peskar konkretnih odgovorov do uradnega sklepa komisije, ki bo znan v ponedeljek, ni želel dajati. Dejstvo pa je, da zakon o varstvu kulturne dedišèine v drugem odstavku 31. èlena dovoljuje odstranitev spomenika, "èe se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost spomenika, ki je ni mogoèe odpraviti z obièajnimi sredstvi, ali èe spomenik ogroža varnost ljudi in premoženja".

Drugi pogoj, ki ga doloèa zakon, pa je, da "je bil spomenik pred tem ponujen v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo stanje". V tem primeru ZVKDS investitorju ne bi mogel naložiti niti izravnalnih ukrepov. Èe bo v ponedeljek komisija sprejela sklep o slabem stanju objekta (kar je zelo verjetno), ovir za rušenje ne bo veè.

Lastnik Kolizeja, direktor Kranjske investicijske družbe Jože Anderliè, je pred tedni namreè že poskušal neuspešno prodati objekt z zemljišèem za 22,5 milijona evrov. Rušenje bi v tem primeru lahko prepreèil le še minister za kulturo Vasko Simoniti, ki po zakonu poda soglasje za odstranitev spomenika.

Investitor naj ne bi bil kriv
Že pred èasom so nekateri za slabo stanje Kolizeja okrivili kar Anderlièa, ki ima objekt v lasti od leta 2003. "Investitor na to ni imel nobenega vpliva," oèitke zavraèa Peskar. Na vprašanje, ali je ob vsem tem še smiselno vztrajati pri zašèiti Kolizeja kot kulturnega spomenika, odgovarja, naj poèakamo na ponedeljkov sklep komisije. Morda bo komisija predlagala ravno to – namreè, da se objekt razglasi kot kulturni spomenik.


PA UPAM; DA RES!!! :bash:

Pa ne mi rečt, da se tale kalvarija res že počas končuje?!

Dolgo so rabili da so pogruntali ... je bil že čas. Vzpodbuden članek!

Pa ne mi rečt, da se tale kalvarija res že počas končuje?!


Ne pozabi, da ima Simoniti zadnjo besedo...:ohno:

Ne pozabi, da ima Simoniti zadnjo besedo...:ohno:

Saj ne bo več dolgo rovaril.

Tole je ena samo nepotrebno zavlačevanje. Že zdavnaj bi lahko podrli tole stavbo, tako pa se vse prestavlja za nekaj mesecev. Tipično slovensko! Dve študiji sta potrdili, da se Kolizeja ne splača obnavljat, pa so morali narediti še tretjo. Upam, da je zdaj nagajanja konec in bo projekt končno stekel.

Komisija Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) je ukinila status Kolizeja kot kulturnega spomenika.

Po Koželjevih besedah bo moral mestni svet zdaj sprejeti odlok za ukinitev spomenika lokalnega pomena ter sprejel prostorski akt za gradnjo novega Kolizeja.

" Neuradno sem izvedel, da je posebna komisija Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) sprejela sklep za ukinitev spomeniškega statusa in odstranitev Kolizeja," je povedal Jože Anderlič, lastnik Kranjske investicijske družbe in Kolizeja." Tega sem absolutno vesel in pričakujem, da bomo nov Kolizej začeli graditi že spomladi naslednje leto," je še dodal Anderlič. Kot je znano, si je Anderlič že dolgo prizadeval za takšno odločitev ZVKDS. Na mestu Kolizeja želi zgraditi povsem nov objekt s stanovanjskimi, poslovnimi in trgovskimi prostori ter tudi opernokoncertno dvorano. Direktor ZVKDS Robert Peskar je dejal, da bodo uradni sklepi komisije znani prihodnji teden.

VIR: Žurnal (http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=55620)


Koželj je za novi Kolizej
S sklepom komisije ZVKDS je seznanjen tudi ljubljanski podžupan Janez Koželj: " Ne vem, katero evropsko mesto bi se upiralo gradnji opernokoncertne dvorane s sodobno odrsko tehniko." Zavzema se za že znan projekt novega Kolizeja, ki so ga prilagodili "kulturnemu nivoju mesta".

Pozdravljeni.

Par dni nazaj sem izvedel neuraden razlog zakaj se nič ne premakne s Šumijem. Razlog je tožba investitorja A, ki želi v objektu nasproti Drame - križišče Slovenske in Erjavčeve urediti hotel, proti investitorju Šumija. Slednji želi zgraditi objekt, ki bo visok 48m in bo dvakrat višji od prej omenjenega objekta, ki ima višino 24m(višina je do venca stavbe brez strehe). Bodoči gostje hotela, ki bi želeli rezervirati sobo v najvišjem nadstropju, bi bili prikrajšani za pogled na grad. Govori se tudi o nekakšni podkupnini, ki naj bi omogočila sporno višino Šumija. Investitor A (ali pa eden izmed njih) naj bi bil lastnik restavracije Cubo.

:cheers:

Če to drži potem šumija še dolgo ne bo.
Sicer ne vem od kot sedaj višina šumija 48 metrov ker po zazidalnem je bilo določeno 28 m in edino ta mera velja tudi z podkupninami ne morejo mimo te mere ki jo je določil mestni svet.

No tukaj je tudi ta člen, ki določa višino šumija.

11. člen

(višinski gabariti objekta)

Višinski gabarit objekta je razviden iz grafične priloge »Arhitektonsko zazidalna situacija – pritličje in prerezi« (list št. 7).
Novogradnja mora v uličnem delu s svojo členitvijo odraža višinsko členitev obstoječih objektov ob vzhodnem robu Slovenske ceste.
Celoten objekt ima štiri kletne etaže. Dopustna je izvedba medetaže. V južnem delu ima objekt pritličje, štiri nadstropja in dve terasni etaži. Maximalna višina severne stranice objekta nad nivojem terena je, skupaj s transparentno columbo, 14,90 m. Višina venca severnega dela zahodne fasade je 17,50 m. Višina južnega dela zahodne fasade in višina venca vzhodne stranice je 20,40 m. Višina južne stranice objekta je 25,60 m nad nivojem terena. Maksimalna višina 6. nadstropja je 28,00 m nad nivojem terena.
Višina previsa vzdolž Slovenske ceste in pri malem trgu (piazzetta) je pretežno 4,50 m.
Kota pritličja oziroma kota ± 0,00 m je 298,90 m.n.v..

Je pa res, da bi šumi še vseeno presegal gabarit tiste stavbe za 4 m in s tem onemogočal pogled proti gradu iz najvišjih nadstropij.

Jst upam, da to ne drži, kar sem zvedel. Nenavadno mi je bilo,da je nova vižina 48 m. Hm...Sicer pa bo v nekem doglednem času jasno kako poteka projekt Šumi.

Jst upam, da to ne drži, kar sem zvedel. Nenavadno mi je bilo,da je nova vižina 48 m. Hm...Sicer pa bo v nekem doglednem času jasno kako poteka projekt Šumi.

Ne bo držalo. Projekt z 72 metrsko stolpnico je bil že potrjen s strani mesta. 48 metrov je po vsej verjetnosti le višina druge, manjše stolpnice.

Ne bo držalo. Projekt z 72 metrsko stolpnico je bil že potrjen s strani mesta. 48 metrov je po vsej verjetnosti le višina druge, manjše stolpnice.

Malce si pomešal tukaj ne gre za kolizej ampak za šumi.
Kar se tiče višine kolizeja še ni nič jasnega ker o tem še ni bilo razprave na mestnem svetu in je tudi ne bo dokler bo kolizej pod takšno in drugačno spomeniško zaščito, ki se počasi umika.

A ne bi za Šumi potem naredili nove teme? Ali pa naj se o Šumiju govori v splošni temi o Ljubljani. Nisem bral prejšnjih sporočil, zato nisem vedel, da se v temi o Kolizeju sploh ne pogovarja več o Kolizeju...

Zakaj imamo potem sploh teme za vsak posamezni projekt, če pa se potem piše o vsem vsepovprek. O vinjetah je bilo recimo govora tudi v temi Airport City! :ohno:

Prezgodaj smo se veselili!!

Kolizej ostaja kulturni spomenik
16.07.2008 ob 11:08 Zavod za varstvo kulturne dedišèine Slovenije se ne strinja s pobudo, da Palaèa Kolizej ne bi imela veè statusa kulturnega spomenika lokalnega pomena. Menijo, da za to ni ustreznih podlag in razlogov. Dejali so, da je stanje objekta danes nedvomno slabše, vendar spomenik v tem ni èasu izgubil spomeniško-varstvenih lastnosti, veè pa Robert Peskar, Zavod za varstvo kulturne dedišèine



K.G.

hehe

hehe

in kaj je smešno??

ker to se že tako vleče, da mi gre že na smeh :)

Čaki mal...par postov nazaj je bilo objavljeno (Zurnal), da je zavod umaknil spomeniško zaščito . A zdaj naj bi si pa premislili ali kaj?:ohno:


Tile spomeničarji...:doh:

P***a so tečni oprostite izrazu. (zvezdice sem sam naredu)

če je to spomenik... :ohno:

Teli spomeničarji so bli v zadnji vrsti ko se je pamet delila

Ja Vasko je moral predovati da mu utice ni bi vzeli.

Pa fakkk no kaj jim ni jasn!!:bash::bash::bash: ne veš al bi se smeju njihovi zabitosti al se joku kr bo podrtija tm dokler se nebo sama podrla

hehe

Žalostno, da si tako zaslepljen, da ti je bolj všeč, da bomo imeli sredi prestolnice stavbo, ki se bo sesula sama vase, kot da bi imeli sodoben kulturni center.

Sedaj pa naj Janša in njegova vlada pokaže, koliko ji je res do ohranitve in najde nekje (pa ne iz žepa davkoplačevalcev) denar za obnovo.

Oz. kot se je videlo že ob Anderličevi ponudbi, očitno jim pa le ni toliko do tega.

čuj nism ti jaz kriv in nenazadnje tudi Janša ne, če jankovič dosedaj še ni nič naredil...

čuj nism ti jaz kriv in nenazadnje tudi Janša ne, če jankovič dosedaj še ni nič naredil...

S spomeniško zaščito mestne službe nimajo ničesar.

Mislim, da je glavni krivec za blokado tega projekta dr. Prelovšek. Sm pa 100%, da ta projekt bi bil miniran v vsakem primeru, tudi če Janše ne bi bilo na oblasti. Nenazadnje zgodovina ljubljanske urbanistike se ni začela leta 2004.

Definitivno gre v tem primeru za nek osebni spor oz. onemogočanje. Ker drugače je malo hecno, da Peskar govori eno, potem pa mnenje spremeni. Niti segajo globje v ozadje, Peskar je pa samo marioneta.

matr so zaplankani tej na zavodu... Vse skupaj na koncu izpade prav absurdno in otročje...

Definitivno gre v tem primeru za nek osebni spor oz. onemogočanje. Ker drugače je malo hecno, da Peskar govori eno, potem pa mnenje spremeni. Niti segajo globje v ozadje, Peskar je pa samo marioneta.

Se strinjam.

Mislim, da je glavni krivec za blokado tega projekta dr. Prelovšek. Sm pa 100%, da ta projekt bi bil miniran v vsakem primeru, tudi če Janše ne bi bilo na oblasti. Nenazadnje zgodovina ljubljanske urbanistike se ni začela leta 2004.

Če bi država imela namen Kolizej podreti ali pa ga obnoviti, bi to lahko preko ministrstva za kulturo tudi naredila. Očitno to ni v interesu.

Res je, da se ljubljanski urbanizem ni končal ali začel, ko je Janša dobil mandat, torej 2004. Upamo pa lahko, da se bo 2008, ko ga bo izgubil, kaj spremenilo.

Vsekakor, there is no need for greater good, ne glede na to, kako gledamo.

Če bi država imela namen Kolizej podreti ali pa ga obnoviti, bi to lahko preko ministrstva za kulturo tudi naredila. Očitno to ni v interesu.

Res je, da se ljubljanski urbanizem ni končal ali začel, ko je Janša dobil mandat, torej 2004. Upamo pa lahko, da se bo 2008, ko ga bo izgubil, kaj spremenilo.

Vsekakor, there is no need for greater good, ne glede na to, kako gledamo.

Ne bo se nič spremenilo. No če se bo bom pa postal uradni oboževalec SDja, samo ti pravim da bo itak isto sranje.

Ne bo se nič spremenilo. No če se bo bom pa postal uradni oboževalec SDja, samo ti pravim da bo itak isto sranje.


Isto sranje, drugo pakovanje...:lol::lol::lol:

V tem primeru bi bilo najbolje, da ZVKD naredi en outsourcing strokovnjakov, ki se spoznajo na podobna mesta in nimajo obremenjenosti s Plečnikom, grajskim hribom in nostalgično mladostjo. Študija je tako že pokazala, da obnova ni smiselna, in če sami ne vidijo, da se bo zadeva prej ali slej porušila sama vase, naj jim to nekdo pokaže.

Ta reč ne bo nikoli končana, če ne vzame ljudstvo pravice v svoje roke =)

A je kdo iz SSC za eno udarniško akcijo z macolami in par palčkami dinamita? :devil: :D

Kolizej naj ostane spomenik

Tri mogoče rešitve primera Kolizej

Drugo, včeraj ob 11:01
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Čeprav se materialno-tehnično stanje Kolizeja slabša, ni razloga, da bi z objekta umaknili oznako kulturnega spomenika krajevnega pomena.

Takšno je mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki sporoča, da objekt kljub slabšanju stanja ni izgubil nobene od spomeniškovarstvenih lastnosti iz akta o razglasitvi za kulturni spomenik. ZVKDS pri svojem vztraja kljub statični oceni in analizi o potresni odpornosti objekta, ki jo je izdelala Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za preizkušanje materialov in konstrukcij.

Tri možnosti za rešitev primera Kolizej
Ta ocena predvideva tri mogoče posege na območju Kolizeja, od katerih prav vsak predvideva skoraj popolno ali delno rušitev obstoječega objekta, celovita rekonstrukcija izvirnega stanja pa je nemogoča. Prva rešitev pomeni obnovo obstoječega objekta, ki pa bi zaradi strogih protipotresnih standardov pomenila skoraj isto, kar predvideva druga mogoča rešitev. To je porušitev obstoječega in gradnja identičnega objekta. Obnova bi namreč zahtevala odstranitev večine zares močno dotrajane stavbe in nadomestitev nekaterih konstrukcijskih elementov s povsem novimi.

Tudi po rušitvi kulturnovarstveno varovanje
Tretja različica pa pomeni odpoved obstoječemu objektu in njegovo nadomestitev z novim kompleksom v skladu s prostorskimi akti. Odstranitev izvirnega objekta zahteva pridobitev kulturnovarstvenega soglasja ministra za kulturo v skladu z 31. členom zakona o varstvu kulturne dediščine. Ta zahteva nadaljevanje varstva odstranjenega spomenika v kontekstu arhivskega varstva. Natančneje to pomeni izdelavo natančne dokumentacije obstoječega stanja - izdelavo fotografskih in filmskih posnetkov pročelij in notranjih prostorov - ter njeno hranjenje v analogni in digitalni obliki na ZVKDS-ju in v informacijsko-dokumentacijskem centru za dediščino ministrstva za kulturo.

Nadalje bi bilo treba ohraniti vse kamnoseško izdelane stavbne člene in dekorativne elemente. Postopek bi obsegal bodisi njihovo hrambo v za to pristojnem muzeju bodisi njihovo vgraditev v morebitni novi kompleks ali v neki stari, obnove potrebni objekt.




:drunk:

Kolizej naj bo še naprej zašèiten
Kljub obupnemu stanju, ki ga je ugotovila statièna študija, na ZVKDS menijo, da bi ga bilo vredno obnoviti, a dopušèajo tudi možnost njegove rušitve in novogradnjo, èe bi na to pristalo kulturno ministrstvo
Slovenija - èetrtek, 17.07.2008
Tekst: Peter Pahor


Ljubljana - Na Zavodu za varstvo kulturne dedišèine Slovenije (ZVKDS) se tudi po dodatni statièni študiji Kolizeja ne strinjajo z umikom njegove spomeniške zašèite, za kar se zavzema lastnik objekta Jože Anderliè oziroma njegova Kranjska investicijska družba (KID), pri tem pa ga podpira tudi Mestna obèina Ljubljana (MOL).


Kolizej je po mnenju Zavoda za varovanje kulturne dedišèine danes nedvomno v veliko slabši formi kot nekoè, vendar spet ne v tako slabem stanju, da ga ne bi bilo veè vredno varovati. (Foto: Dnevnik)

"Materialno-tehnièno stanje objekta je danes za razliko od datuma razglasitve nedvomno slabše, vendar spomenik ni v tem èasu izgubil nobene od spomeniško-varstvenih lastnosti, ki jih akt o razglasitvi navaja. Zato s tega zornega kota ni mogoèe najti argumenta za spremembo njegovega pravnega statusa," poudarjajo v ZVKDS, kjer so že drugiè letos opozorili, da bi moral Kolizej ostati zašèiten in da se z njegovo rušitvijo in nekajkrat veèjo novogradnjo na njegovem mestu ne strinjajo.

Študija, ki so jo izdelali na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, pa je po drugi strani pokazala, da bi bila za obnovo Kolizeja potrebna nujna skorajda popolna rušitev, kar se ne bi bistveno razlikovalo od rušitve in popolne rekonstrukcije objekta. So pa na ZVKDS v kulturnovarstvenem mnenju dopustili tudi možnost rušitve Kolizeja, "ki bi se ga v nadaljevanju varovalo v kontekstu arhivskega varstva".

To pomeni, da bi izdelali natanèno dokumentacijo obstojeèega stanja z natanènimi fotografijami ter ohranili vse kamnoseško izdelane stavbne èlene (trije portali, nekaj stopnic, okoli 100 kvadratnih metrov kamnitega tlaka, posamezni deli stavbnega pohištva) in dekorativne elemente (okoli 20 metrov dekorativnega venca iz žgane gline na južni fasadi). Te bi shranili bodisi v pristojnem muzeju bodisi vgradili v morebitni novi kompleks ali pa porabili pri obnovi katerega od objektov kulturne dedišèine.

V tem primeru pa bi morala KID od kulturnega ministrstva pridobiti kulturnovarstveno soglasje, za katerega so, kot so nam odgovorili v podjetju, zaprosili že 3. junija. Kljub temu, da naj bi v vlogi po njihovem mnenju dokazali, da so zadostili vsem pogojem za pridobitev soglasja, pa je glede na javno izraženo stališèe Damjana Prelovška, generalnega direktorja direktorata za kulturno dedišèino, ki nasprotuje rušitvi Kolizeja in novogradnji, težko verjeti, da bi tako soglasje tudi dobili. A v KID so neomajni, Kolizeja, pravijo, ne nameravajo rekonstruirati, prav tako pa ga ne mislijo prodati, èeprav so še pred slabima dvema mescema zbirali ponudbe in zanj prièakovali 22,5 milijona evrov. Vèeraj nam na ministrstvu za kulturo niso odgovorili, ali bodo ugodili vlogi KID, prav tako pa smo ostali brez odgovora MOL, ali bo spoštovala mnenje ZVKDS in ne bo umaknila obèinske spomeniške zašèite Kolizeja.

Tole okoli kolizeja že res postaja smešno. Ideja, da bi ga podrli in na novo sezidali je eden večjih idiotizmov, ki sem jih slišal v zadnjem času. Le kdo bo financiral tako neumnost?
'..je edje eden ključnih objektov romantičnega historicizma in Prešernovega časa' (prelovšek):weird::weird:
Edini argument, ki ga imajo za zaščito je to, da ga je prešeren omenil v svoji poeziji (pa še to slabšalno) in da ima ene par šilastih oken (kao nova gotika), drugače pa je meni osbno stavba grda in dvomim, da so imeli kdaj o njej drugačno mnenje.
Pa to sploh ni važno, ker obnova ni več možna, so jo zamudili za najmanj deset let.
Vsak cent, ki bi ga kdorkoli vložil v obstoječo stavbo je stran vržen in le upamo lahko, da se bo stavba čimprej začela sama podirati ali da bodo na ZVKDS prišli v stik z realnostjo, kajti ti predlogi mi delujejo kot, da bi kdo pojedel LSD.

Ah en malga potresa je potreben tam do 6 morda 7 stopnje po EMS.
Mislim, da je ga potrebno celotno mesto, zagotovo bi se vse sramote zrušile ali pa vsaj toliko poškodovale, da bi jih že prvi veter porušil. Tudi vse fasade bi postale nevarne tako, da bi jih morali v letu, dveh ali treh zagotovo obnovit.

Včasih pač se mora tudi kakšna neprijetna stvar zgodit, da se potem stvari bolje in hitreje uredijo. Vsaj je stalno tako.

Tole okoli kolizeja že res postaja smešno. Ideja, da bi ga podrli in na novo sezidali je eden večjih idiotizmov, ki sem jih slišal v zadnjem času. Le kdo bo financiral tako neumnost?
'..je edje eden ključnih objektov romantičnega historicizma in Prešernovega časa' (prelovšek):weird::weird:
Edini argument, ki ga imajo za zaščito je to, da ga je prešeren omenil v svoji poeziji (pa še to slabšalno) in da ima ene par šilastih oken (kao nova gotika), drugače pa je meni osbno stavba grda in dvomim, da so imeli kdaj o njej drugačno mnenje.
Pa to sploh ni važno, ker obnova ni več možna, so jo zamudili za najmanj deset let.
Vsak cent, ki bi ga kdorkoli vložil v obstoječo stavbo je stran vržen in le upamo lahko, da se bo stavba čimprej začela sama podirati ali da bodo na ZVKDS prišli v stik z realnostjo, kajti ti predlogi mi delujejo kot, da bi kdo pojedel LSD.

Se strinjam z napisanim, le spomnil bi rad, da se je Kolizej ŽE začel podirati. Verjetno se še spomnite, ko se je leta 1997 podrl osrednji del in pod sabo pokopal nekaj ljudi. Takrat so podrti del za silo "zafilali" z deskami, in tako je več ali manj ostalo tudi do danes.

Čeprav podpiram prizadevanja za zaščito kulturnih spomenikov, pa vseeno menim, da je ZVKDS potrebno dobro ošteti, ker samo d..k mešajo, ali pa še sami ne vedo, kaj bi radi. Kje so bili leta 1997? Če bi takrat obnovili Kolizej, se danes o njem sploh ne bi pogovarjali. Očitno zanje "zaščita" spomenika pomeni le to, da se vanj ne sme posegati, medtem ko pa lahko veselo propada vsem na očeh. Spomeniško varstvo bi moralo vsebovati tudi vzdrževanje spomenikov oz. mesto (ali država) bi moralo zaščiten spomenik tudi dejansko ZAŠČITITI. Sramota. Enako velja za Cukrarno, pa še kaj bi se našlo.

Čeprav podpiram prizadevanja za zaščito kulturnih spomenikov, pa vseeno menim, da je ZVKDS potrebno dobro ošteti, ker samo d..k mešajo, ali pa še sami ne vedo, kaj bi radi. Kje so bili leta 1997? Če bi takrat obnovili Kolizej, se danes o njem sploh ne bi pogovarjali. Očitno zanje "zaščita" spomenika pomeni le to, da se vanj ne sme posegati, medtem ko pa lahko veselo propada vsem na očeh. Spomeniško varstvo bi moralo vsebovati tudi vzdrževanje spomenikov oz. mesto (ali država) bi moralo zaščiten spomenik tudi dejansko ZAŠČITITI. Sramota. Enako velja za Cukrarno, pa še kaj bi se našlo.

Ja država in sam zavod bi morala zagotovit vsaj tolikšen delež denarja. ki bi pokril tisti del vzdrževanja spomenika, ki je vezan na spomeniško varstvo ostalo pa lastnik. Samo kaj ko je tudi država z občinami vred lastnik marsikatere ruševine.

Simoniti odloèil, a ne pove, kako
Ljubljana | 18. 7. 2008, 07:22 | Manca Borko, èasnik Žurnal24

Ministrstvo za kulturo je že spisalo odloèbo glede prihodnosti Kolizeja, a so pri tem zelo skrivnosti.

"Odloèba je bila že odposlana in bo v kratkem vroèena stranki, vendar ministrstvo za kulturo njene vsebine ne more komentirati, dokler ne postane pravnomoèna," so povedali na ministrstvu za kulturo. Kot smo pisali vèeraj, je Zavod za varstvo kulturne dedišèine Slovenije sporoèil, da se ne strinja z derazglasitvijo Kolizeja kot kulturnega spomenika lokalnega pomena. To pomeni, da je njegovo rušenje mogoèe le s soglasjem kulturnega ministra Vaska Simonitija.

Kranjska investicijska družba je ministru v zaèetku junija posredovala vlogo za soglasje za odstranitev objekta. Na ministrstvu so potrdili, da so jo prejeli 6. junija, kakšna je odloèitev, pa še ne želijo povedati. "Mnenje zavoda je nekoliko nenavadno, saj ne daje konkretnega odgovora o tem, ali se Kolizej derazglasi ali ne, temveè predvideva po prvi varianti veèinsko rušenje, po drugih dveh pa popolno rušenje," pa je pokomentiral Uroš Grilc, naèelnik kulturnega oddelka MOL. In dodal: "Iz navedenega je oèitno, da odgovornost prenašajo na ministrstvo za kulturo."

Simoniti odloèil, a ne pove, kako
Ljubljana | 18. 7. 2008, 07:22 | Manca Borko, èasnik Žurnal24

Ministrstvo za kulturo je že spisalo odloèbo glede prihodnosti Kolizeja, a so pri tem zelo skrivnosti.



Prav velikega upanja, da se je minister odloèil za umik zašèite nimam. Èe zaradi drugega ne, pa zato, da nagaja. Mogoèe bi bilo smotrno poèakati na novo oblast. Manj posluha za Ljubljano, kot jo ima aktualna ablast, sigurno ne bo imela.

Smrt fašizmu, svobodo narodu :)

^ A še kdo pri njegovih postih vidi povsod é-je namesto č-jev?

Drugače pa Na Gosposvetski nič novega :/

Prav velikega upanja, da se je minister odloèil za umik zašèite nimam. Èe zaradi drugega ne, pa zato, da nagaja. Mogoèe bi bilo smotrno poèakati na novo oblast. Manj posluha za Ljubljano, kot jo ima aktualna ablast, sigurno ne bo imela.

Smrt fašizmu, svobodo narodu :)

Možni sta samo dve ministrovi odločitvi:
- popolna zaščita kolizeja kot kulturnega spomenika
- delna zaščita kolizeja kot kulturnega spomenika

Mislim ,da vse ostalo bi bilo strašno presenečenje.

Možni sta samo dve ministrovi odloèitvi:
- popolna zašèita kolizeja kot kulturnega spomenika
- delna zašèita kolizeja kot kulturnega spomenika

Mislim ,da vse ostalo bi bilo strašno preseneèenje.

Èe nekdo tako zavzeto vstraja pri zašèiti, mora biti pripravljen zadevo odkupiti, jo obnoviti in predvsen napolniti z vsebino.

Vir:dnevnik
Ministrstvo za kulturo: o usodi Kolizeja naj odloči mesto
Najverjetnejši scenarij: umik odloka o spomeniški zaščiti, rušitev stavbe in gradnja stolpnice s stanovanji, poslovnimi prostori ter koncertno dvorano

Slovenija - sobota, 19.07.2008 Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - Nadaljuje se prelaganje odgovornosti za usodo dotrajanega Kolizeja. Ministrstvo za kulturo je pričakovano zavrnilo izdajo kulturnovarstvenega soglasja družbi Kolizej d.o.o. v lasti Jožeta Anderliča za rušitev stavbe, manj pričakovano pa odločitev o varovanju kulturnega spomenika prepustilo Mestni občini Ljubljana (MOL).
"Organ (ministrstvo za kulturo, op. a.) zaključuje, da ima objekt še vedno status kulturnega spomenika lokalnega pomena. O morebitni spremembi tega statusa lahko odloča pristojni organ lokalne skupnosti, zato ministrstvo ne vidi potrebe, da na predlagani način poseže v pristojnost lokalne skupnosti," piše v odločbi Andrej Breznik, višji svetovalec na ministrstvu za kulturo.

Ljubljanski župan Zoran Janković pojasnjuje, da je odločbo predal Urošu Grilcu, načelniku mestnega oddelka za kulturo, z vprašanjem, kaj on predlaga. Predvidoma naj bi se po skupnem sestanku o usodi Kolizeja odločili v začetku septembra. "Če bo strokovno mnenje, da je potrebna rušitev in da je za Ljubljano pomembno, da dobi novo koncertno dvorano, bomo predlagali umik odloka o zaščiti," odgovarja Janković, ki meni, da bi bila najboljša rešitev rušitev Kolizeja.

Tej opciji je, kot je že večkrat dejal, naklonjen tudi Janez Koželj, ljubljanski podžupan, zadolžen za urbanizem, skupaj z županom pa sta projekt novega Kolizeja marca predstavila tudi na največjem mednarodnem sejmu nepremičnin na svetu MIPIM v Cannesu. Življenjska želja Jožeta Anderliča, lastnika Kranjske investicijske družbe in podjetja Kolizej, je, da bi na mestu Kolizeja zgradil nov kompleks s koncertno in operno dvorano s 1900 sedeži, stanovanjsko in poslovno stolpnico (zadnja bi bila visoka 76 metrov), dvema petnadstropnima stanovanjskima vilama, trgovskim središčem in podzemnimi garažami v šestih nadstropjih.

:cheers:

Po moje lahko zdaj z gotovostjo rečemo, da novi Kolizej BO! Mesto je bilo vedno naklonjeno ideji, da se spomeniška zaščita odstrani. :)

:banana::banana:

no toliko o "Janševem nagajanju" mestu :|

Tvoja matematika pa ne štima najbolje...

Po tisoč dokazih in enem protidokazu pač ne moreš reči "toliko o tem" ... Sploh pa se bližajo volitve in tudi SDS ugotavlja, da brez glasov Ljubljane ne bo šlo.

Tvoja matematika pa ne štima najbolje...

Po tisoč dokazih in enem protidokazu pač ne moreš reči "toliko o tem" ... Sploh pa se bližajo volitve in tudi SDS ugotavlja, da brez glasov Ljubljane ne bo šlo.

naštej mi 1000 dokazov...

Sicer ti precenjuješ Kolizej. Veliko jih ta projekt podpira, večina pa jim za to dol visi določena kvota preb. pa celo nasprotuje (tu ciljam predvsem na starejše in na ljudi srednjih let). Tako da na račun kolizeja se ravno ne da delati neke politične računice.

Očitno si Vasko pred volitvami ni hotel več rok mazati, drugače bi ga tako mediji požrli. Samo ne se prehitro veselit.

prej ali slej se bo IMO to zgradilo. Je pa res da se bo vleklo še ohoho let.

prej ali slej se bo IMO to zgradilo. Je pa res da se bo vleklo še ohoho let.

ja, in dizajn bo šel "ven iz mode"... podobno kot pri novem NUKu. :nuts:

naštej mi 1000 dokazov...

Sicer ti precenjuješ Kolizej. Veliko jih ta projekt podpira, večina pa jim za to dol visi določena kvota preb. pa celo nasprotuje (tu ciljam predvsem na starejše in na ljudi srednjih let). Tako da na račun kolizeja se ravno ne da delati neke politične računice.

1000 je bilo seveda mišljeno figurativno (če bi se jaz obregnil ob to številko, bi verjetno napisal, da levičarji ne znamo brati med vrsticami). Lahko pa samo začnemo pri 60 mio €, začetnemu nasprotovanju statusa Lj kot samostojne pokrajine (dokler se Janša ni začel zavedati, da mu teče voda v žrelo - to je mimogrede pravilen strokovni termin, zato brez pripomb), neudeležbi pri nacionalnem štadionu, zavlačevanje NUK-a II, da botaničnega vrta niti ne omenjam. Bo dovolj za začetek?

seveda teh famoznih 60 miljonov... seveda se pozablja da ta zakon je bil že v postopku preden se je vedelo da bo Jankovič novi župan (da bo sploh kandidiral), glede neudeležbe pri nacionalnem štadionu... jankovič je "zahteval" 300 miljonov evrov od države za finansiranje športnih objektov, sam pa ni poiskal kakšnega privatnega investitorja. In kolikor je meni znano en določen delež bo prispevala, je pa res da ne toliko kot si to Jankovič želi... Nikjer v svetu, vsaj v zahodnem ne, ti bo država 100% investitor (ali 70-80%) štadionov in drugih športnih objektov. No sicer sej se je potem znašel in najdel Miškoviča za partnerja. Jaz nevem zakaj bi morali davkoplačevalci iz cele slovenije finansirati športne objekte zgolj za lj. Zavlačevanje Nuk II, mislim da je tu bolj zavlačevanje s strani občine.. (čeprav je res, da je tu zajebala Simšička), ker so ubistvu kupili parcele, niso pa jih vknižili v zemljiško knjigo itn itn. Kar se tiče botaničnega vrta... ne poznam dobro situacije, ampak mislim da tu ni vse v pristojnosti države temveč tudi MOLa.. tko da krivit samo državo je čisto zavajanje. Sej e rečem, trenutni koaliciji Jankovič ne diši (tako kot tudi Jankoviču trenutna vlada ne, in če bi bila situacija obrnjena me zanima kakšna šikaniranja bi bila šele takrat), ampak trditi, da vlada sistematično onemogoča MOL je pure populizem, ki sicer res, če slepo verjameš raznim kredibilnim dnevnikom v stilu Dnevnika ali Mladine, potem temu tudi verjameš.

seveda teh famoznih 60 miljonov... seveda se pozablja da ta zakon je bil že v postopku preden se je vedelo da bo Jankovič novi župan (da bo sploh kandidiral) ...pač jih je vzela država in ih mora vrnt. če občine ne morejo preživet naj se pa združijo. zakaj morajo vsi lublano molz pa jo krivit zaa vse

Jaz nevem zakaj bi morali davkoplačevalci iz cele slovenije finansirati športne objekte zgolj za lj. a za druge kraje pa je v redu al ne

vlada sistematično onemogoča MOL je tako očitno dejstvo da ne moreš mimo tega-kako je bila ljubljana udeležena pri predsedovanju evrope-čista lastna iniciatica

slepo verjameš raznim kredibilnim dnevnikom v stilu Dnevnika ali Mladine, potem temu tudi verjameš. vDemokraciji je pa čista resnica, ne


dejstvo je, da še nobena vlada, lepa ali desna do sedaj ni pokazala tistega sodelovanja z glavnim mestom kot se spodobi...mogoče bo nova kaj boljš?

Spet nabijamo poste v napačni temi...:bash:

DevianT: mislim, da so zadeve precej jasne, če si funkcionalno pismen.

Botanični vrt je enota v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vir. (http://www.botanicni-vrt.si/content/view/3/6/lang,si/)

in:

Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju: univerza), katere ustanovitelj je Republika Slovenija, je avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.
Univerzo sestavljajo članice.

ter

Redne članice univerze so:
Fakultete:
Biotehniška fakulteta,
Ekonomska fakulteta,
Fakulteta za arhitekturo,
Fakulteta za družbene vede,
Fakulteta za elektrotehniko,
Fakulteta za farmacijo,
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,
Fakulteta za matematiko in fiziko,
Fakulteta za pomorstvo in promet,
Fakulteta za računalništvo in informatiko,
Fakulteta za strojništvo,
Fakulteta za socialno delo,
Fakulteta za šport,
Fakulteta za upravo,
Filozofska fakulteta,
Medicinska fakulteta,
Naravoslovnotehniška fakulteta,
Pedagoška fakulteta,
Pravna fakulteta,
Teološka fakulteta,
Veterinarska fakulteta.
Umetniške akademije:
Akademija za glasbo,
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,
Akademija za likovno umetnost.
Visoka strokovna šola:
Visoka šola za zdravstvo.

Vir. (http://www.uradni-list.si/1/content?id=53471)

Zadeve so več kot jasne.

Sicer pa, če bi imel podjetje z močnim kapitalskim ozadjem, bi Vrtu doniral ravno toliko, kot bi bil ali upravičen do davčne olajšave ali pa kolikor bi moral dobiti denarja iz proračuna, kar je pač manjše. Na ta način se vlada ne bi mogla izogniti obveznosti do Vrta, davčno bi bil na enakem, filantropsko na veliko boljšem, Janša pa bi imel še bolj kisel nasmeh.

Spet nabijamo poste v napačni temi...:bash:

Potem je pa skrajni čas, da imamo politično temo. Škoda bi bilo smetiti Gostilno s tem.

Potem je pa skrajni čas, da imamo politično temo. .

Dobra ideja.

Spet nabijamo poste v napaèni temi...:bash:

Sej jih vedno, kadar se umeša DevianT

Joj tega pa ne mormo rečt, da bi v Ljubljani športno infrastrukturo financirali davkoplačevalci iz cele Slovenije glede na to, da mesto ustvari zagotovo 20 do 25 % ( celotna osrednjeslovenska regija 36 % ) državnega BDP - ja in če bi ta denar ostal v mestu bi mesto zagotovo lahko zgradilo stadion o tem ni dvoma.
Dobro pa vemo , da vsaj polovico BDP-ja gre iz mesta drugam, veliko v predmestne občine skupaj z delavci, ki živijo zunaj mesta delajo pa v mestu . Največ denarja pa gre iz Ljubljane v trenutne kvazi občine kjer zaradi premajhnih javnih naročil teh sploh ni oz. se zaradi nižjih zneskov sploh ne izvaja kontrola nad njimi, torej živeli korupcija.

Bistvo je to, da se mesto Ljubljana razvija na račun drugih le ustvarjen mit ali stereotip.

Samo eno dejstvo si poglejte Ljubljana je morala sofinancirati gradnjo hitre ceste in avtoceste (obroč), kar nobeden drug kraj ali mesto v Sloveniji ni sofinanciral-o, pa kljub temu, da je tista hitra ali avto cesta predstavlja obvoz kraja ali mesta.
Primeri : Slovenska bistrica, Murska sobota, Postojna, Vrhnika...

DevianT: mislim, da so zadeve precej jasne, če si funkcionalno pismen.

Botanični vrt je enota v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vir. (http://www.botanicni-vrt.si/content/view/3/6/lang,si/)

in:

Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju: univerza), katere ustanovitelj je Republika Slovenija, je avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.
Univerzo sestavljajo članice.

ter

Redne članice univerze so:
Fakultete:
Biotehniška fakulteta,
Ekonomska fakulteta,
Fakulteta za arhitekturo,
Fakulteta za družbene vede,
Fakulteta za elektrotehniko,
Fakulteta za farmacijo,
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,
Fakulteta za matematiko in fiziko,
Fakulteta za pomorstvo in promet,
Fakulteta za računalništvo in informatiko,
Fakulteta za strojništvo,
Fakulteta za socialno delo,
Fakulteta za šport,
Fakulteta za upravo,
Filozofska fakulteta,
Medicinska fakulteta,
Naravoslovnotehniška fakulteta,
Pedagoška fakulteta,
Pravna fakulteta,
Teološka fakulteta,
Veterinarska fakulteta.
Umetniške akademije:
Akademija za glasbo,
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,
Akademija za likovno umetnost.
Visoka strokovna šola:
Visoka šola za zdravstvo.

Vir. (http://www.uradni-list.si/1/content?id=53471)

Zadeve so več kot jasne.

Sicer pa, če bi imel podjetje z močnim kapitalskim ozadjem, bi Vrtu doniral ravno toliko, kot bi bil ali upravičen do davčne olajšave ali pa kolikor bi moral dobiti denarja iz proračuna, kar je pač manjše. Na ta način se vlada ne bi mogla izogniti obveznosti do Vrta, davčno bi bil na enakem, filantropsko na veliko boljšem, Janša pa bi imel še bolj kisel nasmeh.

od vsega kar sm jaz napisal, si se ti obregnil le na botanični vrt... zanimivo.
Kolikor je meni znano, je botanični vrt res pod okriljem biotehnične fakultete, samo je delno tudi v pristojnosti MOL, ki jo tudi finansira. Kdo je tu za kaj kriv pa nevem (pa zelo verjetno tudi ti ne veš), ampak tu sta dva ki pijeta in ne plačata ....

Sploh pa zreducirat NEsodelovanje občine-vlade na nivo botaničnega vrta je puščanje megle v zrak.

od vsega kar sm jaz napisal, si se ti obregnil le na botanični vrt... zanimivo.
Kolikor je meni znano, je botanični vrt res pod okriljem biotehnične fakultete, samo je delno tudi v pristojnosti MOL, ki jo tudi finansira. Kdo je tu za kaj kriv pa nevem (pa zelo verjetno tudi ti ne veš), ampak tu sta dva ki pijeta in ne plačata ....

Sploh pa zreducirat NEsodelovanje občine-vlade na nivo botaničnega vrta je puščanje megle v zrak.

Če bo potrebno, bom šel preverit še statut Botaničnega vrta, če bo potrebno.

Je pa primer botaničnega vrta mogoče najbolj smiseln kot primer, posebej, ker vzame manj časa kot ostalo. Bi z velikim veseljem pisal o Janševem maslu, samo če bi to počel vedno in povsod, potem bi mi za ostale zadeve zmanjalo časa.

O tem, kako je delal, pa obstaja enostaven test. Se bo zgodil 21. septembra. Potem sem bo pa videlo, kdo je imel prav.

Se umikam iz te politične debate, posebej iz te teme. Edino, če imamo eno res kontraproduktivno temo o politiko, potem se pa bo potrudil ovreči kakšno neresnico.

O tem, kako je delal, pa obstaja enostaven test. Se bo zgodil 21. septembra. Potem sem bo pa videlo, kdo je imel prav.



ja, samo lej, če bo tebi ljuba opcija zgubila, jaz ti ne bom ponudil rame za tolažbo :D

ja, samo lej, če bo tebi ljuba opcija zgubila, jaz ti ne bom ponudil rame za tolažbo :D

Ni treba. Jaz samo upam, da bo ljudi srečala pamet, ne morem pa jim je vcepiti v glavo. Enostavno ne morem biti kriv za zaslepljenost in neumnost ljudi.

Sedaj pa res dosti politike v namenskih temah.

Joj tega pa ne mormo rečt, da bi v Ljubljani športno infrastrukturo financirali davkoplačevalci iz cele Slovenije glede na to, da mesto ustvari zagotovo 20 do 25 % ( celotna osrednjeslovenska regija 36 % ) državnega BDP - ja in če bi ta denar ostal v mestu bi mesto zagotovo lahko zgradilo stadion o tem ni dvoma.
Dobro pa vemo , da vsaj polovico BDP-ja gre iz mesta drugam, veliko v predmestne občine skupaj z delavci, ki živijo zunaj mesta delajo pa v mestu . Največ denarja pa gre iz Ljubljane v trenutne kvazi občine kjer zaradi premajhnih javnih naročil teh sploh ni oz. se zaradi nižjih zneskov sploh ne izvaja kontrola nad njimi, torej živeli korupcija.

Bistvo je to, da se mesto Ljubljana razvija na račun drugih le ustvarjen mit ali stereotip.

Samo eno dejstvo si poglejte Ljubljana je morala sofinancirati gradnjo hitre ceste in avtoceste (obroč), kar nobeden drug kraj ali mesto v Sloveniji ni sofinanciral-o, pa kljub temu, da je tista hitra ali avto cesta predstavlja obvoz kraja ali mesta.
Primeri : Slovenska bistrica, Murska sobota, Postojna, Vrhnika...

Dbbro. Ena Murska sobota, Slovenska bistrica, ipd si tega ne morem privoščit, zato pomaga proračun RS, si je pa Maribor skoraj v celoti sam zgradil H2 hitro cesto (razen 2B etape). Moogče se res ustvari v Lj 25% BDP, vendar le po zaslugi podjetij, ki imajo tukaj sedež posle pa ustvarjajo po vsej državi, ne le v LJ, torej se LJ razvija tudi na račun drugih

Od Kolizeja bo ostalo le nekaj kamnov

Na Mestni občini Ljubljana so se po posvetu z Zavodom za kulturno dediščino Slovenije odločili le še za arhivsko varstvo nekaterih delov stavbe

Slovenija - sobota, 06.09.2008
Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - Nobenega dvoma ni več, da bodo ljubljanski Kolizej v Kranjski investicijski družbi (KID) porušili. Kot pojasnjuje Uroš Grilc, načelnik oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana (MOL), bodo ob tem morali ohraniti le vse kamnoseške dele stavbe in dekorativne elemente, nadzor pri rušenju spomeniško zaščitenega Kolizeja pa bo izvajal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/3b2826f73d0d465e4e46196cf06a64c7.jpeg
(Foto: Dnevnik)

Spremenjeni odlok o zaščiti, ki bo predvideval le arhivsko varstvo določenih delov stavbe, bo po Grilčevih besedah mestni svet obravnaval še letos in glede na večino liste župana Zorana Jankovića, ki že ves čas podpira projekt lastnika KID Jožeta Anderliča, ni dvoma, da bo tudi sprejet.

To pomeni, da bodo morali izdelati natančno dokumentacijo obstoječega stanja z natančnimi fotografijami ter ohraniti vse kamnoseško izdelane stavbne člene (trije portali, nekaj stopnic, okoli 100 kvadratnih metrov kamnitega tlaka, posamezni deli stavbnega pohištva) in dekorativne elemente (okoli 20 metrov dekorativnega venca iz žgane gline na južni fasadi). Te bi shranili bodisi v pristojnem muzeju bodisi vgradili v morebitni novi kompleks ali pa porabili pri obnovi katerega od objektov kulturne dediščine.

Nato Anderlič ne bi imel več nobenih ovir za izgradnjo novega kompleksa s koncertno in operno dvorano s 1900 sedeži, stanovanjsko in poslovno stolpnico (zadnja bi bila visoka 76 metrov), dvema petnadstropnima stanovanjskima vilama, trgovskim središčem in podzemnimi garažami v šestih nadstropjih. Vrednost ogromnega projekta je ocenjena na 180 milijonov evrov, od tega je 70 milijonov evrov vredna samo nova koncertno-operna dvorana.

Kako se je rušil Kolizej

5. maj 2008 Na ZVKDS zavrnejo pobudo za umik spomeniške zaščite Kolizeja in naročijo novo statično presojo, ki naj bi pokazala pravo sliko stanja stavbe.

16. maj 2008 Jože Anderlič, lastnik Kolizeja, se odloči, da ga bo prodal. Cena je 22,5 milijona evrov, ponudbe pričakuje do konca maja. K uveljavitvi predkupne pravice povabi predvsem državo.

30. maj 2008 Kranjska investicijska družba ne dobi nobene ponudbe za nakup Kolizeja, ki so ga po neuradnih informacijah leta 2003 kupili za sedem milijonov evrov.

6. junij 2008 Anderlič na ministrstvo za kulturo da vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za rušitev Kolizeja.

14. julij 2008 Kljub obupnemu stanju, ki ga ugotovi statična presoja, na ZVKDS menijo, da bi ga bilo vredno obnoviti, a dopustijo tudi možnost njegove rušitve in novogradnjo, če bi na to pristalo kulturno ministrstvo.

16. julij 2008 Na ministrstvu za kulturo sicer zavrnejo izdajo kulturnovarstvenega soglasja za rušitev Kolizeja, ker pa da gre za kulturni spomenik lokalnega pomena, odgovornost preložijo na MOL.

www.dnevnik.si

Končno...:bleep:

Super, končno dobra novica! Projekt se bo vseeno še precej vlekel. Kulturnovarstveniki si bodo vzeli precej časa za arhiviranje. Ne vem, kako mislite ostali, jaz menim, da Novega Kolizeja ne bo pred 2013.

samo da ne bo več starega do takrat pa bo že bolje :|

:cheers::cheers::cheers:

vau hudo, končno jih je pamet srečala

halleluiah:master:

Hvala Bogovom.

Kolizej
Rušenje Kolizeja
Ljubljana | 1. 10. 2008, 21:15 | Marjeta Bogataj

Stari Kolizej naj bi predvidoma porušili prihodnje leto, novega pa nameravajo zgraditi do leta 2013.

Spomladi, ko je kazalo, da Kolizeja ne bodo smeli porušiti, ga je lastnik Kid ponujal za ceno 22,5 milijona evrov. Kupca ni bilo.

Naèrt za novi Kolizej

Vrednost. Kompleks novega Kolizeja bo stal 180 milijonov evrov.Kompleks. Vkljuèeval bo poslovno stolpnico, visoko 73 metrov, nižji stanovanjski stolpiè, nakupovalno središèe ter koncertno in operno dvorano, ki bo obsegala kar dve tretjini vsega volumna.

Kranjska investicijska družba (Kid), ki jo vodi Jože Anderliè, bo Kolizej porušila prihodnje leto, èe bo mestni svet na oktobrski seji sprejel predlagane spremembe odloka. V odloku o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dedišèine med Aškerèevo, Tivolsko in Slovensko cesto bi spremenili le del, ki se nanaša na Kolizej. Zanj je predlagana odstranitev, in sicer pod pogoji: treba je izdelati natanèno dokumentacijo obstojeèega stanja po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dedišèine Sloveniji (ZVKDS), ohraniti je treba vse kamnoseško izdelane stavbne èlene in dekorativne elemente in jih shraniti v muzeju ali pa jih vgraditi v nov kompleks oziroma jih porabiti pri obnovi kakšnega drugega zašèitenega objekta, in tretjiè, nadzor odstranitve bo izvajal ZVKDS.


Naši naèrti o gradnji novega Kolizeja ostajajo enaki. Kaj bo z zašèitenimi elementi starega Kolizeja, se še nismo dokonèno odloèili.

Novi Kolizej leta 2013
V Kidu so z razpletom seveda zadovoljni. Njihovi naèrti za gradnjo novega Kolizeja ostajajo enaki. Kot so povedali, izvajalci še niso znani, vrednost investicije pa se v tem èasu ni poveèala. Novi Kolizej nameravajo zgraditi do leta 2013. In kaj bodo storili z zašèitenimi elementi starega Kolizeja - jih bodo vgradili v nov kompleks? " O tem še nismo sprejeli dokonène odloèitve," so povedali v Kidu in dodali, da bo veè znano

In še v Dnevniku

Mestni svetniki o rušitvi Kolizeja

Zaradi zapletov z umikom spomeniške zaščite so njegovo dokončanje prestavili na leto 2013

Slovenija - četrtek, 02.10.2008 Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - Že na prihodnji seji bodo ljubljanski mestni svetniki najverjetneje po hitrem postopku spremenili občinski odlok, ki ščiti Kolizej. Nobenega dvoma torej ni več, da se že kmalu obeta njegova rušitev, od stavbe pa bodo po spremenjenem odloku ostali le fotografije, trije portali, nekaj stopnic, okoli 100 kvadratnih metrov kamnitega tlaka, deli stavbnega pohištva in 20 metrov venca iz žgane gline na južnem pročelju.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/73cab96b1833ae4351d80a63d856ef6b.jpeg

(Foto: Dnevnik)

Rušitev Kolizeja, ki jo lastnik Jože Anderlič iz Kranjske investicijske družbe pričakuje v začetku prihodnjega leta, začetek gradnje pa v zadnji tretjini 2009, bo nadzoroval Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), kjer so še aprila umiku spomeniške zaščite nasprotovali. Kot je takrat dejal direktor zavoda Robert Peskar, za to namreč naj ne bi bilo "nobenih podlag in razlogov". Odločitev o usodi Kolizeja, ki ga je medtem Anderlič celo hotel prodati za 22 milijonov evrov, so pozneje prepustili ministrstvu za kulturo, kjer pa se spet sicer niso strinjali z rušenjem, vendar so na koncu predlagali, da glede na to, da je stavba zaščitena kot spomenik lokalnega pomena, o umiku zaščite odloči občina. Takrat ni bilo nobenega dvoma več, da bo Kolizej padel, saj je bil ljubljanski župan Zoran Janković vseskozi zagovornik Anderličevega projekta novega Kolizeja.

Čeprav je ta po besedah Tine Jelenc iz Kranjske investicijske družbe zaradi zapletov z umikom spomeniške zaščite utrpel le manjšo zamudo, so rok za dokončanje projekta premaknili iz sredine 2012 na leto 2013. Spremembe se obetajo tudi pri vsebinah, ki bodo v novem Kolizeju, saj vlagatelj nad veliko operno dvorano s 1800 sedeži načrtuje hotel s petimi zvezdicami. "Obkrožala jo bosta na eni strani nižji, stanovanjski stolp, na drugi pa višji, 18-nadstropni poslovni stolp, poleg tega pa še dve petnadstropni stanovanjski vili in petnadstropna trgovska hiša. Pod vsem kompleksom je predvidenih šest podzemnih etaž s 1100 parkirnimi prostori," pojasnjuje Jelenčeva.

www.dnevnik.si

super končno.... to pa bo ena lukna... 6 etaž pod zemljo ... woah

Delo, 15.10.2008

Svetniki v ponedeljek o novi varstveni ureditvi
Nadzorovana odstranitev Kolizeja
Sprememba odloka, ki jo bodo svetniki obravnavali po hitrem postopku, predvideva odstranitev objekta pod nadzorom varstvenikov kulture
Ljubljana – Mestni svetniki Mestne obèine Ljubljana (MOL) bodo na seji v ponedeljek pod šesto toèko po hitrem postopku odloèali o nadaljnji usodi ljubljanskega Kolizeja. Na dnevnem redu je namreè sprememba odloka o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dedišèine na obmoèju obèine Ljubljana Center med Aškerèevo, Tivolsko in Slovensko cesto. Predlagana je nova varstvena ureditev, ki bi za Kolizej predpisovala »nadzorovano odstranitev«. Èe bodo svetniki odlok potrdili, bo investitor Jože Anderliè konèno lahko zaèel rušiti stari in graditi nov objekt, v katerem naj bi bili operna dvorana, poslovni in stanovanjski prostori ter hotel.
Veljavni odlok doloèa, da se Kolizej varuje »v celoti za javno namembnost, prenova pa je dopustna v okviru sedanje gradbene lupine«. Predlagana sprememba pa predvideva, da se objekt odstrani pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dedišèine Slovenije (ZVKDS). Še prej bo treba izdelati natanèno dokumentacijo stanja, ohraniti pa bo treba tudi vse kamnoseške izdelane stavbne èlene in dekorativne elemente.

»Cilj spremembe odloka je arhivsko varovanje spomenika in revitalizacija prostora ob Gosposvetski cesti,« je obrazložil naèelnik oddelka za kulturo Uroš Grilc. Na MOL so se za spremembo odloèili na podlagi kulturnovarstvenega mnenja ZVKDS (izdanega 14. 7. 2008), v katerem je ta sicer zavrnil pobudo za umik spomeniškega varstva Kolizeja, »saj za to ni ustreznih podlag in razlogov«. A zavod je hkrati dopustil možnost rušitve stavbe, èe bi soglasje dalo ministrstvo za kulturo. To je vlogo investitorja za izdajo soglasja za rušitev objekta 17. 7. 2008 zavrnilo, »saj so razlogi, ki govorijo v prid ohranitve konkretnega spomenika, moènejši in tehtnejši od razlogov, ki bi govorili v prid odstranitve«. A hkrati je morebitno odloèitev o spremembi statusa Kolizeja prepustilo MOL, saj gre za kulturni spomenik lokalnega pomena. K predlogu nove varstvene ureditve je pozitivno mnenje po navedbah MOL avgusta dal tudi ZVKDS.

Na obmoèju nekdanjega Kolizeja naj bi zrasel nov sodoben objekt z operno dvorano za 1800 obiskovalcev, 1100 parkirnimi mesti, 6000 kvadratnimi metri pisarniških prostorov, 10.000 kvadratnimi metri luksuznih stanovanj in hotel najvišjega razreda. Vrednost investicije so v Kranjski investicijski družbi (KID) Jožeta Anderlièa ocenjevali na 180 milijonov evrov, konec gradnje pa je bil predviden za leto 2012. Ali sta se vrednost projekta in rok gradnje zaradi številnih zapletov glede spomeniškega varstva spremenila, nam vèeraj ni uspelo izvedeti, saj v KID do konca postopka ne želijo dajati komentarjev.

Maša Jesenšek

Robert Peskar: Spremenjeni režim zaščite Kolizeja še ne pomeni rušenja
nedelja, 19. oktober, 2008 (Ljubljanske novice (http://www.mtaj.si/default.asp?podrocje=72&menu=72&novica=87942))

LJUBLJANA (Slovenija) - Ljubljanski mestni svet bo v ponedeljek obravnaval predlog oddelka za kulturo, da po hitrem postopku spremeni varstveni režim za Kolizej. Vendar to še ne pomeni, da bo lahko lastnik Kolizej porušil. Po besedah v.d. generalnega direktorja ZVKDS Roberta Peskarja bo v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine še vedno pomembno soglasje ministra.

V skladu s predlogom odloka se varstveni režim za Kolizej, ki je od leta 1993 razglašen za arhitekturni spomenik lokalnega pomena, spremeni tako, da se za objekt predpiše nadzorovana odstranitev pod določenimi pogoji. Po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je treba izdelati natančno dokumentacijo obstoječega stanja.

Ohraniti je treba vse kamnoseško izdelane stavbne člene in dekorativne elemente in jih shraniti bodisi v pristojnem muzeju bodisi vgraditi v morebitni novi kompleks ali pa porabiti pri obnovi katerega od objektov kulturne dediščine. To pomeni ohranitev treh portalov, nekaj stopnic, okoli 100 kvadratnih metrov kamnitega tlaka, posameznih delov stavbnega pohištva ter dekorativnih elementov (okoli 20 metrov venca iz žgane gline na južni fasadi). Nadzor nad odstranitvijo objekta bo izvajal ZVKDS.

Vendar pa spremenjeni odlok še ne pomeni, da bo lahko lastnik stavbe Kolizej porušil. Kot je za STA pojasnil Peskar, bodo o učinkih morebitne spremembe odloka o razglasitvi Kolizeja lahko najbolj kompetentno povedali pravniki. "Zadeva je tako zapletena, da tudi mi ne poznamo pravih učinkov, saj je to prvi tovrstni primer," je dejal.

Po mnenju pravne službe ZVKDS bo še vedno pomembno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine soglasje ministra. Ob tem je poudaril, da doslej ni bilo upoštevano dejstvo, da je študija o tehničnem stanju objekta pokazala, da je objekt v večji meri dotrajan. Vsi pogoji ZVKDS, kaj se nujno ohranja in kako, pa so zgolj hipotetični in pridejo v poštev v primeru, da minister izda soglasje za odstranitev Kolizeja, je še pojasnil Peskar.

Kot piše v gradivu za ponedeljkovo sejo mestnega sveta, je ZVKDS potrdil kulturnovarstveni predlog glede spremembe varstvenega režima v odloku o razglasitvi kulturnega spomenika Ljubljana - Palača Kolizej. Razlog za spremembo odloka je 14. julija izdano mnenje zavoda, ki sledi ugotovitvam posebne strokovne komisije, ustanovljene za oceno stanja Kolizeja. Predlog sprememb odloka temelji na ugotovitvah ekspertize Statične ocene in analize potresne odpornosti objekta Kolizej v Ljubljani, ki ga je julija izdelala Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za preskušanje materialov in konstrukcij.

Sprememba odloka prav tako sledi odločbi, ki jo je o zadevi Kolizej 16. julija izdalo ministrstvo za kulturo in v kateri pravi: "O morebitni spremembi tega statusa lahko odloča pristojni organ lokalne skupnosti, zato ministrstvo ne vidi potrebe, da na predlagani način poseže v pristojnost lokalne skupnosti." Cilj spremembe odloka je arhivsko varovanje spomenika in revitalizacija prostora ob Gosposvetski cesti, ki je še naprej bistveno zaznamovan s kulturo, piše v gradivu.

ZVKDS se z razveljavitvijo razglasitve Kolizeja za arhitekturni spomenik lokalnega pomena ne strinja, ker za to ni ustreznih podlag in razlogov. Na osnovi statične ocene in analize potresne odpornosti objekta Kolizej v Ljubljani so po mnenju ZVKDS tri možnosti.

Prva je obnova obstoječega stanja, druga je popolna rekonstrukcija, tretja pa je gradnja novega kompleksa v skladu s prostorskimi akti. Po mnenju zavoda bi bilo treba po prvi različici stavbo večinoma porušiti, po drugi in tretji različici pa bi bilo treba stavbo v celoti podreti.

Za to pa bi moral investitor v skladu z 31. členom zakona o varstvu kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra za kulturo, ki je pristojen za tovrstno soglasje, in sicer za odstranitev spomenika, ki bi se ga v nadaljevanju varovalo v kontekstu arhivskega varstva. Nato bo ZVKDS pripravil mnenje in navedel kulturnovarstvene pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja za odstranitev.

V Kranjski investicijski družbi, ki je investitor novega Kolizeja, odloka za STA niso želeli komentirati, niti pojasniti, za koliko se je že zamaknil rok izgradnje. Iz gradiva za sejo je razvidno, da je družba Kolizej dala soglasje k spremembi odloka. Sicer pa je lastnik Kolizeja Jože Anderlič zaradi zapletov z umikom zaščite stavbo maja ponujal naprodaj za 22,5 milijona evrov.

Novi Kolizej je delo nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju. Načrti so sprva predvidevali gradnjo 96 metrov visokega stolpa, kar pa so znižali na 73 metrov. Kot je ob predstavitvi projekta v mestni hiši oktobra lani pojasnil Anderlič, bo celotna investicija stala 180 milijonov evrov.

Stavbni kompleks bo sestavljen iz treh delov: iz osrednje koncertne in operne hiše (okoli 1800 sedežev) s stanovanjskim in poslovnim stolpom z največ 18 etažami, stanovanjske vile na južni strani s petimi etažami ter blagovne hiše na severni strani. Pod celotnim kompleksom bo šest podzemnih etaž, namenjenih parkiranju in vsem potrebnim tehničnim in servisnim površinam.

Oktobra lani je Anderlič ocenil, da bi se gradnja lahko zaključila do leta 2012, če bo sprejet ustrezen urbanistični akt do sredine 2008. Ker se to še ni zgodilo, se je rok za dokončanje, kot kaže, zamaknil v leto 2013.

Zelena luč za rušenje Kolizeja
Ljubljana | 20. 10. 2008, 16:50 | (zurnal24 (http://www.zurnal24.si/Zelena-luc-za-rusenje-Kolizeja/novice/slovenija/73794))

Ljubljanska mestna občina je sprejela odlok, ki predvideva nazorovano rušitev Kolizeja.

Ljubljanski mestni svet je spremenil del odloka o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto, ki se nanaša na Kolizej. Zanj je predlagana odstranitev, in sicer pod naslednjimi tremi pogoji: treba je izdelati natančno dokumentacijo obstoječega stanja po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Sloveniji (ZVKDS), ohraniti je treba vse kamnoseško izdelane stavbne člene in dekorativne elemente in jih shraniti v muzeju ali pa jih vgraditi v nov kompleks oziroma jih porabiti pri obnovi kakšnega drugega zaščitenega objekta in tretjič, nadzor odstranitve bo izvajal ZVKDS.

Pomisleke je imel glede vsebine predlaganih sprememb in hitrega postopka le Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije), ki ne vidi razloga, da bi hiteli s tako pomembno odločitvijo. Prepričan je tudi, da svetniki s hitrim dvigom rok prevzemajo veliko finančno odgovornost. Svetniki so sprejeli predlog odloka s 23 glasovi za in sedmimi proti.

Ekspresno podprli rušitev Kolizeja, investitor še po kulturnovarstveno soglasje
Po odločitvi ljubljanskega mestnega sveta bo pred tem zeleno luč moralo prižgati še kulturno ministrstvo

Slovenija - torek, 21.10.2008 Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - Ljubljanski mestni svet je podprl rušitev Kolizeja. Vlagatelj, Kranjska investicijska družba Jožeta Anderliča, bo moral po sprejetem dopolnilu pred rušitvijo pridobiti še kulturnovarstveno soglasje ministrstva za kulturo, ki bo predpisalo pogoje dokumentiranja obstoječega stanja, pogoje ohranjanja in nadzor rušenja.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/ba780ead153d9531f977001de3a2c4d5.jpeg
Spremembo odloka, po katerem je zaščiten Kolizej, so svetniki podprli brez večjih pripomb, javil se je le mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, ki je nasprotoval tako hitremu postopku kot umiku spomeniške zaščite. (Foto: Dnevnik)

Načeloma naj bi po smernicah, ki jih je dal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, od Kolizeja ostali trije portali, nekaj stopnic, okoli 100 kvadratnih metrov kamnitega tlaka, deli stavbnega pohištva in 20 metrov venca iz žgane gline na južnem pročelju.

Spremembo odloka, po katerem je zaščiten Kolizej, so svetniki podprli brez večjih pripomb, javil se je le mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, ki je nasprotoval tako hitremu postopku kot umiku spomeniške zaščite. "Ni razloga, da bi hiteli s tako pomembno odločitvijo, češ da je Kolizej nevaren za stanovalce, saj v njem ne stanuje nihče več. Tudi glede samih sprememb odloka menim, da so te nezakonite in da bo zato potrebna pravna preverba. Vlagatelj ne bo izvedel izravnalnega ukrepa, torej ne bo v zameno za rušitev Kolizeja denarja vložil v drug spomenik. Anderlič je Kolizej ocenil na 22,5 milijona evrov, toliko bi moral v zameno vložiti denimo v Plečnikov stadion," je opozoril Jazbinšek.

Če je bila odločitev za rušitev Kolizeja bolj kot ne pričakovana, pa je Janković včeraj presenetil z odločitvijo, da bo z dnevnega reda umaknil točko o dopolnitvah prostorskoureditvenih pogojev za gradnjo v Dravljah, kjer na hribčku na koncu Brilejeve ulice Lesnina inženiring načrtuje tri stolpnice, visoke od 10 do 16 nadstropij. Tem okoliški prebivalci nasprotujejo, saj bi tisoč novih prebivalcev po njihovem mnenju še dodatno obremenilo že zdaj z avtomobili preveč obremenjeno sosesko. Na koncu se je Jankovič odločil, da bo upošteval mnenje odbora za urejanje prostora in urbanizem, po katerem bi morali biti mestni svetniki pred odločanjem o odloku seznanjeni o dogovorih s četrtno skupnostjo o izvedbi programov komunalnega urejanja na tem območju.

Je pa mestni svet včeraj potrdil dvojček osnutkov občinskih podrobnih načrtov za ureditev Špice in umetniške akademije ob Gruberjevem prekopu na Poljanah, medtem ko so obravnavo osnutka o soseski z 800 stanovanji na nekdanjem Litostrojevem zemljišču v Stegnah preložili na eno prihodnjih sej. Četrtna skupnost Šiška je imela namreč več pripomb o vplivih elektromagnetnega sevanja bližnjega daljnovoda, potrebni prometni študiji in predvidenih zelenih površinah.

O prodaji zemljišča za džamijo na prihodnji seji

Že na prihodnji seji mestnega sveta bodo po napovedi župana Zorana Jankovića svetniki potrjevali pogodbo o prodaji zemljišč za islamski versko-kulturni center pri Parmovi ulici. Kot je pojasnila načelnica oddelka za ravnanje z nepremičninami Nataša Turšič, so javno zbiranje ponudb v Uradnem listu objavili že 18. julija, konec tega meseca pa so odpirali ponudbe.

www.dnevnik.si

Pomisleke je imel glede vsebine predlaganih sprememb in hitrega postopka le Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije), ki ne vidi razloga, da bi hiteli s tako pomembno odločitvijo. Prepričan je tudi, da svetniki s hitrim dvigom rok prevzemajo veliko finančno odgovornost. Svetniki so sprejeli predlog odloka s 23 glasovi za in sedmimi proti.

A je kdo proti?
Jazbinšek: Ja, jest sm PROTI!!!
Zakaj pa?
Jazbinšek: Sej nima veze, važno, da sem proti...

:rofl:

A je kdo proti?
Jazbinšek: Ja, jest sm PROTI!!!
Zakaj pa?
Jazbinšek: Sej nima veze, važno, da sem proti...



:lol: pa še res je! ta stari pijanček, je vedno najbolj pameten :ohno:

Arhitekti za obstoj Kolizeja računajo na Pahorja

Slovenija - torek, 28.10.2008 Tekst: (slo)

Ljubljana - Potem ko je ljubljanski mestni svet na zadnji seji spremenil varnostni režim za Kolizej, in sicer tako, da se za objekt dovoli nadzorovana odstranitev, so arhitekt Miha Dešman, predsednik Društva arhitektov Ljubljana Andrej Hrausky, Damjan Prelovšek z direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo in še nekaj drugih podpisnikov na najbolj verjetnega mandatarja Boruta Pahorja naslovili pismo, v katerem ga pozivajo, naj prepreči rušenje Kolizeja. Prepričani so namreč, da bi v primeru rušenja sčasoma "padli" tudi drugi kulturni spomeniki.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/564e34f3480fd009590214f3c19f167f.jpeg

Zdajšnji lastnik Jože Anderlič je po mnenju avtorjev pisma stavbo zanemarjal in se tri leta ni odzval inšpekcijskim odločbam z namenom, da bo obšel njen spomeniški status in jo na koncu podrl. "Brezvestni vlagatelji v sli po dobičku kupujejo zavarovane spomeniške objekte z namenom, da bodo obšli zakonske predpise in jih spremenili v gradbene parcele," so zapisali v pismu Pahorju in dodali, da vlagatelji tako najlažje pridejo do stavbnih zemljišč v središču mesta. Pri tem navajajo še druge podobne primere, kot so ljubljanska klavnica, predvideno rušenje tobačne tovarne in Cukrarne ter Plečnikov stadion. "Ni težko spoznati, da gre za sistematično brisanje zgodovinskega spomina našega glavnega mesta, kar je v hudem nasprotju s smernicami Evropske unije," piše v pismu.

Arhitekti in drugi podpisniki pisma menijo, da bi bilo s sredstvi, ki jih je Slovenija za obnovo spomenikov pridobila iz evropskih strukturnih skladov, mogoče obnoviti tudi kulturne spomenike, kot je Kolizej, prenova pa bi skrajno zanemarjeni stavbi vrnila njen prvotni sijaj. "Noben spomenik ne more biti tako poškodovan, da se ga ne bi dalo primerno obnoviti, če je le volja," so prepričani pobudniki.

www.dnevnik.si

Arhitekti za obstoj Kolizeja raèunajo na Pahorja



Ti arhitekti naj zberejo denar, Kolizej obnovijo na lastne stroške in ga napolnijo z vsebino... ali pa naj enkrat za vselej utihnejo.

Arhitekti za obstoj Kolizeja računajo na Pahorja

"Zdajšnji lastnik Jože Anderlič je po mnenju avtorjev pisma stavbo zanemarjal in se tri leta ni odzval inšpekcijskim odločbam z namenom, da bo obšel njen spomeniški status in jo na koncu podrl."


Ti senilneži očitno pozabljajo, da so stavbo zanemarjali že 100 let. Pravzaprav je Kolizej propadal ves ta čas, saj je bil vseskozi namenjen nižjim slojem. Manjše prenove so samo upočasnile nezadržen propad. A zdaj bodo pa rekli, da je za ves propad kriv Anderlič??!!!

Pahor je iz Nove Gorice oz. Šempetra... Nek razpadel Kolizej bi porušil prej kot bi uspel reči 'Hrausky' :D

drugač ga bomo pa mi ponoč z dinamitom podrl

drugač ga bomo pa mi ponoč z dinamitom podrl

lah bi se zmenil eno noč pa zanetl en požar, iq bi se stavba sesula sama vase
heh

ma dovolj bi blo da bi šel en notr pa prdnu ...

napačn thread pardon

Minister pred odhodom pozval ljubljanskega župana k odpravi nezakonitega odloka

Vasko Simoniti za ohranitev Kolizeja
Oktobra sprejete spremembe odloka o zaščiti Kolizeja, ki bi omogočile rušitev tega kulturnega spomenika v Ljubljani, so nezakonite in neustavne – Zoran Janković mora nezakonitosti popraviti do začetka decembra
Minister za kulturo v odhajanju Vasko Simoniti je ljubljanskega župana Zorana Jankovića pozval, naj takoj odpravi nezakonit odlok o spremembah odloka o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto v Ljubljani, s katerim bi v praksi omogočil rušitev Kolizeja. Ugotovil je, da so spremembe odloka, sprejete na oktobrski seji mestnega sveta, v nasprotju z zakonom o varstvu kulturne dediščine in ustavo.

Simoniti je v »pravnem poduku« zapisal, da mora nezakonitosti in neustavnost sprememb odloka odpraviti na svoji prvi redni ali izredni seji mestnega sveta (prva redna bo 24. novembra, op. p.) oziroma najpozneje v 15 dneh po prejemu poziva. O svoji odločitvi mora takoj obvestiti kulturno ministrstvo in jo objaviti v uradnem listu. Ker je župan poziv prejel v četrtek, mora odlok popraviti najpozneje v prvih dneh decembra. Če tega ne bo storil, bo ministrstvo predlagalo vladi, naj pri ustavnem sodišču vloži zahtevo za oceno skladnosti sprememb odloka z ustavo in zakonom, skupaj s predlogom za začasno zadržanje njihovega izvajanja.

Kaže, da je kulturni minister upošteval predlog ljubljanskega svetnika Mihe Jazbinška, naj zaradi domnevne nezakonitosti uvede nadzor nad zakonitostjo spornega odloka. Resno je vzel tudi njegovo grožnjo, da ga bo kazensko ovadil, če ne bo opravil svoje dolžnosti. Sodeč po sedem strani dolgem pozivu in temeljiti obrazložitvi posameznih kršitev zakona in ustave, se je Simoniti tega lotil tako resno, da njegov naslednik ne bo imel težav pri nadaljnji obravnavi zadeve.

Ljubljanski župan je pri sprejemanju sprememb odloka po hitrem postopku po Simonitijevem prepričanju kršil 2., 3., 4., 12., 23., 24. in 36. člen zakona o varstvu kulturne dediščine in 14., 73. ter 153. člen ustave.

Mestni občini Ljubljana (MOL) je minister očital, da je posegala v državne pristojnosti. Mestni svet je tako predpisal nadzorovano odstranitev Kolizeja, ki je bil do sprejetja sprememb učinkovito in celostno zaščiten. Z nezakonito odstranitvijo se po njegovem v javnosti zmanjšuje zavest o vrednotah dediščine, če se med tremi mogočimi alternativami (prenova, popolna rekonstrukcija, odstranitev) izbere tisto, ki najbolj škoduje varovanim vrednotam spomenika. To še toliko bolj, ker predvideva le njihovo parcialno uporabo v novogradnji na istem mestu ali ohranitev v muzeju – kljub kulturnovarstvenem mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da je med tremi alternativami obnova spomenika na prvem mestu.

V nadaljevanju je minister okrcal lastnika objekta Jožeta Anderliča, da od izdaje inšpekcijske odločbe dve leti ni storil nič, da ta ne bi propadal in da bi moral dati predlog za spremembo statusa spomenika pristojni zavod, ne pa MOL ali lastnik stavbe. Zavodu za varovanje kulturne dediščine je očital, da je s svojimi mnenji in odgovori na mestne in Anderličeve zahteve prehiteval in presegal svoja pooblastila, opozoril pa je, da je spomenik del posebej zaščitene Gosposvetske ceste. To pomeni, da bi o morebitnih spremembah, ki bi vplivale tudi na to območje, morali imeti možnost soodločati še lastniki drugih stavb ob tej cesti.

Delo

Naj pustijo odlok in rešijo kar se rešit da, dokler je to še možno, ne pa da bodo potem njihove dragocene štukature kopali ven iz ruševin... Ne vem če še kjeri stavbi tko privoščim da bi se sama sesula, samo da se reši muk.

haha, desnica je ponovno udarila :D sem včasih mislil da so nagajal Ljubljani in Jankoviču, ampak sedaj, ko odhajajo se pa prav lepo vidi kako dobro so sodelovali. Pravzaprav so omogočili marsikateri projekt, in to se vidi šele sedaj, ko odhajajo in jih blokirajo...

Glede na to da sem volil Janšo se mi zdi kar prav, čeprav je pa po drugi strani kar precejšna škoda :(
(ne preveč resno vzet tele izjave!)

haha, desnica je ponovno udarila :D sem vèasih mislil da so nagajal Ljubljani in Jankovièu, ampak sedaj, ko odhajajo se pa prav lepo vidi kako dobro so sodelovali. Pravzaprav so omogoèili marsikateri projekt, in to se vidi šele sedaj, ko odhajajo in jih blokirajo...

Glede na to da sem volil Janšo se mi zdi kar prav, èeprav je pa po drugi strani kar precejšna škoda :(
(ne preveè resno vzet tele izjave!)

Èisto niè nisem razumel...
Zakaj se vidi, da so sodelovali???? Kaj se ti zdi prav??? Kaj je škoda??

..

Ne razumem zakaj se govori o "NOVI kolizej?"... Enkrat ko bo kolizej porušen nemoremo govoriti o novi kolizej ker Kolizej nikoli nibil kulturni center oz. opera...

Zato ker so paè izbrali tako ime.

Kakor se meni zdi je Kolizej v nekdanjih časih bil kulturni center.

a ni tko da je to sam neki kr nakladajo tisti ki nasprotujejo rušenju češ da je biu nek cankarjev dom 19ga stoletja...ampak da je biu u resnic navadn kurbenhaus?

^ neki tazga ja.. vojaki so pač furali svojo kulturo, pa jim ni glih manjkalo dost drame ampak neki druzga :tongue2:

Kar pomeni, da je bil kulturni center :P

ya tko kot je Mona Lisa v NG kulturni center, ker se ukvarjajo z eksotičnim plesom :D

A kdo slučajno ve, kateri del se je porušil pred leti? Pa kaj je s tistimi arkadami, ki se vidijo na eni slikci? (Ne vem kje sm že videl. Verjetno v Ljubljana old pics)

Eksotični ples je pa ja kulturno izobraževanje.

Pa kaj je s tistimi arkadami, ki se vidijo na eni slikci? (Ne vem kje sm že videl. Verjetno v Ljubljana old pics)

http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/Kolizej.jpg

a je kakšna novodobna slika iz vsaj približno istega zornega kota?

Če s prav predstavljam, je tole slikano iz strani Ilirije. Kar pomeni, da bi zdej ble na sliki tiste novejše poslovne stavbe (ob Tivolski), tko da pomoje ni mogoče dobir primerljive slike več:)

http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/Kolizej.jpg

Kolikor jaz vem, je stavba kmalu po zgraditvi zgorela in so po tistem odstranili te arkade. Ampak nisem preprièan.

Če s prav predstavljam, je tole slikano iz strani Ilirije. Kar pomeni, da bi zdej ble na sliki tiste novejše poslovne stavbe (ob Tivolski), tko da pomoje ni mogoče dobir primerljive slike več:)

Po moje pa ni iz strani Ilirije, ker je stavba ob Gosposvedski nižja. Ampak tudi to nisem prepričan.

http://www.mladina.si/mladina/200540/clanek/slo--lokalne_volitve-miha_stamcar_aleksandar_micic/img/kolizej_rusevina_display.jpg

Ja, če bi Kolizej bil tak kot je na tej fotki, bi se tudi jaz zavzemal, da ga ohranijo. Ampak z desetletji je Kolizej izgubil svoje prvotne arhitekturne čare in postajal ena sama neurejena in zanemarjena gmota.

Stvar je kakor ugotavljam naslikana iz smeri roza puščice:

http://shrani.si/f/2V/KN/42eO6VEn/kolizej.jpg

Z modro sem označil obliko strehe, namreč vidi se, da je zadnji del širši od osrednjega (na stari sliki), medtem, ko je sprednji del tak, kot zadnji na novejši sliki.
A se bi dalo strnit kakšne podatke o strem Kolizeju?

Leto izgradnje:?
Leto začetka gradnje:?
Prvotni lastnik oziroma investitor:? itd.

IZGRADNJA KOLIZEJA

Graški arhitekt Joseph Benedikt Withalm ponudi ljubljanskemu magistratu, da bi v opuščeni gramoznici zgradil Kolizej - stavbo, v kateri bi nameščali prehodne vojaške enote, ki bi se na svojih poteh ustavljale v Ljubljani, hkrati pa bi bila v njej jahalna šola, kavarna, prirejale bi se različne družabne prireditve - skratka: prijetno bi bilo združeno s koristnim. Poleg tega pa bi sama stavba bila mestu v okras. Od meščanov je pričakoval le to, da bi tisti zasebniki, ki so doslej nameščali vojake v svojih bivališčih, vsaj za leto vnaprej plačali najemnino. Kdor pa bi plačal za pet ali deset let vnaprej, bi bil deležen določenih finančnih olajšav. 31. maja 1845 je bil položen temeljni kamen, 1. januarja 1846 pa je bil zaključen del stavbe že na ogled javnosti. Sredstev je bilo očitno dovolj, saj so dela hitro napredovala: že naslednje leto se je začela plesna sezona, ki pa je bila konec decembra nasilno prekinjena, zaradi požara, ki je hudo poškodoval stavbo, predvsem njene lesene dele. V manj kot pol leta je bila stavba obnovljena in odprta obiskovalcem za plese, koncerte, zabave. V letih 1848 in 1849 je bil Kolizej zaradi bojev avstrijske vojske v severni Italiji zelo zaseden, vendar je kljub vsemu njegov lastnik in arhitekt Joseph Benedikt Withalm našel v njem prostor tudi za kužne bolnike. Leto pozneje mu je ljubljanski magistrat podelil častno meščanstvo.

IZGRADNJA KOLIZEJA

Graški arhitekt Joseph Benedikt Withalm ponudi ljubljanskemu magistratu, da bi v opuščeni gramoznici zgradil Kolizej - stavbo, v kateri bi nameščali prehodne vojaške enote, ki bi se na svojih poteh ustavljale v Ljubljani, hkrati pa bi bila v njej jahalna šola, kavarna, prirejale bi se različne družabne prireditve - skratka: prijetno bi bilo združeno s koristnim. Poleg tega pa bi sama stavba bila mestu v okras. Od meščanov je pričakoval le to, da bi tisti zasebniki, ki so doslej nameščali vojake v svojih bivališčih, vsaj za leto vnaprej plačali najemnino. Kdor pa bi plačal za pet ali deset let vnaprej, bi bil deležen določenih finančnih olajšav. 31. maja 1845 je bil položen temeljni kamen, 1. januarja 1846 pa je bil zaključen del stavbe že na ogled javnosti. Sredstev je bilo očitno dovolj, saj so dela hitro napredovala: že naslednje leto se je začela plesna sezona, ki pa je bila konec decembra nasilno prekinjena, zaradi požara, ki je hudo poškodoval stavbo, predvsem njene lesene dele. V manj kot pol leta je bila stavba obnovljena in odprta obiskovalcem za plese, koncerte, zabave. V letih 1848 in 1849 je bil Kolizej zaradi bojev avstrijske vojske v severni Italiji zelo zaseden, vendar je kljub vsemu njegov lastnik in arhitekt Joseph Benedikt Withalm našel v njem prostor tudi za kužne bolnike. Leto pozneje mu je ljubljanski magistrat podelil častno meščanstvo.
No torej... Kolizej ni bil ne kurbišče ne konjušnica. Te neresnice pa seveda širijo investitor in še nekateri "strokovnjaki", ki jih si je uspel na tak ali drugačen način pridobiti, da bi prepričal laično javnost, da Kolizej ni nič drugega kot podrtija brez vrednosti. V precejšnji meri mu to očitno uspeva.

In ko se že omenja konjušnice: na Dunaju so kompleks cesarske konjušnice zelo uspešno preuredili v Muzejsko četrt (Museumsviertel), s tem da so ohranili stare objekte in zgradili še nekaj novih, sodobnih. Zdaj hodijo tja trume turistov. Pa tudi v Ljubljani smo eno konjušnico, na Trnovem, zraven gostilne Pod vrbo, že predelali in to v high-end stanovanja...

No torej... Kolizej ni bil ne kurbišče ne konjušnica.

Si pa strašno dober, da lahko na podlagi nekaj let aproksimiraš celotno zgodovino stavbe, ki stoji že več kot 150 let.

To je približno tako, kot da bi rekel, da je Kirurški sanatorij Rožna dolina še vedno tovarna testenin, ker je nekoč bil.

Si pa strašno dober, da lahko na podlagi nekaj let aproksimiraš celotno zgodovino stavbe, ki stoji že več kot 150 let.

To je približno tako, kot da bi rekel, da je Kirurški sanatorij Rožna dolina še vedno tovarna testenin, ker je nekoč bil.
Kakšnih nekaj let? Pravim samo, kaj Kolizej NI bil... Lahko si pa v knjigi Preporazbe Ljubljane prebereš malo daljši tekst o Kolizeju, ki tudi ne omenja ne bordela ne konjušnice. In kot rečeno, tudi če bi kdaj to bil, ne bi to zmanjšalo njegove vrednosti kot zgodovinski spomenik.

no naj kdo napiše kaj zgodovinskega se je zgodilo tam not...
Tko kot npr. na čopovi, kjer ne bodo podirali ex Primičeve hiše, čeprav je navadna bajta z veliko manj 'arhitekturnimi posebnostmi'..

wolfovi* :)

ah celo, no pa nj bo, pardon :D

pa to je turistični hit :) usak turist te upraša kje je tista bejba u katero je biu prešern a veš k ta zgodbica kao nardi ljubljano še bolj romantično in oh in spljoh

ja sej zato pa še stoji... in zato tut hočem vedet o čem bi npr. turisti spraševali ko bi videli obnovljeni stari kolizej

Kakšnih nekaj let? Pravim samo, kaj Kolizej NI bil... Lahko si pa v knjigi Preporazbe Ljubljane prebereš malo daljši tekst o Kolizeju, ki tudi ne omenja ne bordela ne konjušnice. In kot rečeno, tudi če bi kdaj to bil, ne bi to zmanjšalo njegove vrednosti kot zgodovinski spomenik.

A ti ne znaš brat? Lepo ti piše, da je bila zgradba zgrajena za vojaška stanovanja, za konje, v njej je bila pa tudi gostilna. Uradno seveda ni bil kupleraj, ampak vsakemu, ki zna seštete 1+1 je jasno, da je bil tudi kurbenhaus. Prešeren ga je imenoval hudičeva hiša. Zakaj že????????

no naj kdo napiše kaj zgodovinskega se je zgodilo tam not...
Tko kot npr. na čopovi, kjer ne bodo podirali ex Primičeve hiše, čeprav je navadna bajta z veliko manj 'arhitekturnimi posebnostmi'..
Mogoče to, da je bil središče kulturnega in družabnega življenja, več desetletij pred Dramo in Opero, v času pomladi narodov, ko so se tudi Slovenci prvič začeli zavedati svoje identitete? Pa to, da kot predstavlja opomnik na zelo burne čase evropske zgodovine, ko je bilo slovensko ozemlje v središču raznoraznih vojn med velesilami (na srečo spopadov pri nas ni bilo, je pa prisotnost vojakov, na kar nas spominja Kolizej, kazala na to, da smo vendarle v del evropskega prostora in njegove zgodovine).

Seveda ne zagovarjam do zadnje opeke natančno prenovo Kolizeja. (Umetnostno-zgodovinska stroka pogosto pretirava z varovanjem vsakega kamna vsake stare hiše). A pomoje bi se ga dalo delno predelati in to na zelo moderen in zanimiv način, ki bi prav tako lahko postal turistična zanimivost (naj dam za primer Kunsthaus v Grazu, kjer so tistega "aliena" postavili nad ohranjeno zgodovinsko stavbo). Gre za to, da se spomenikov se pač ne ruši, to počnejo kvečjemu totalitarni režimi, ki bi radi počistili s preteklostjo in se predstavili kot prvo in zadnje na tem svetu. No, pri Novem Kolizeju in njegovem investitorju gre seveda le za preprosto (a zelo nasilno) kapitalistično logiko in zemljiško špekulacijo, s strani občine in države pa za nerazumljivo servilnost. Je pa pri vsem skupaj žalostno, da gre za enega izmed redkih investitorjev pri nas, ki je pokazal nekaj ambicije tudi v smislu arhitekture in je doslej postavil že nekaj zelo dobrih stavb. Ravno Kapitelj in Villa Urbana sta primera, kako se da s sodobno arhitekturo obogatiti mestni prostor in zraven še mastno zaslužiti, ne da bi rušili zaščitene objekte. Če bi svoj Novi Kolizej postavil na katero drugo lokacijo, ki jih v Ljubljani ne manjka, bi imel danes stavbo že zgrajeno.

A ti ne znaš brat? Lepo ti piše, da je bila zgradba zgrajena za vojaška stanovanja, za konje, v njej je bila pa tudi gostila. Uradno seveda ni bil kupleraj, ampak vsakemu, ki zna seštete 1+1 je jasno, da je bil tudi kurbenhaus. A zate je jahalnica isto kot konjušnica? A med dirkališčem za formule in tovarno avtomobilov tudi ne ločiš?

Prešeren ga je imenoval hudièeva hiša. Zakaj že????????
Mogoče zato, ker so se tam dogajali plesi, kjer so se spoznavali neporočeni fantje in dekleta in se pogosto potem tudi malo povaljali - neporočeni, kar je bilo takrat hudo grešno in "hudičevo"? Sicer pa že to, da ga je omenil Prešeren, pove, da je bil Kolizej precej pomemna in poznana zgradba... ob povprečen kupleraj se že ne bi obregnil.

Mogoče to, da je bil središče kulturnega in družabnega življenja, več desetletij pred Dramo in Opero, v času pomladi narodov, ko so se tudi Slovenci prvič začeli zavedati svoje identitete? Pa to, da kot predstavlja opomnik na zelo burne čase evropske zgodovine, ko je bilo slovensko ozemlje v središču raznoraznih vojn med velesilami (na srečo spopadov pri nas ni bilo, je pa prisotnost vojakov, na kar nas spominja Kolizej, kazala na to, da smo vendarle v del evropskega prostora in njegove zgodovine).



HEHE.. središče družabnega in kulturnega življenja... ta je močna. Približno takšno središče in na takšem nivoju kot je za današnje slovenceljne BTC.

In kakšno zvezo ima avstrijska kasarna in konjušnica s slovensko identiteto?

HEHE.. središče družabnega in kulturnega življenja... ta je močna. Približno takšno središče in na takšem nivoju kot je za današnje slovenceljne BTC.

In kakšno zvezo ima avstrijska kasarna in konjušnica s slovensko identiteto?
Aja, si bil tam in preštudiral nivo kulturne produkcije?

Zvezo s slovensko identiteto ima pa Kolizej veliko, sem ti že napisal zakaj. Ampak poleg tega da ne ločiš konjušnice in jahalnice očitno tudi ne veš nič o pomladi narodov, letu 1848 in tedanjih nacionalnih gibanjih v Avsto-Ogrski monarhiji.

če potegnemo črto - o kolizeju ne ve nihče ničesar, razn če privleče ven neke zaprašene bukve. Prenavljali ga niso, obnavljali še manj... V slovenski zgodovini ni postavil nobenega pomembnega mejnika, not so bli avstrijski konji in jezdenje ter verjetno tudi jahanje - Teufelhaus. Stavba je za odpad.. Pomoje investitor zdaj samo še čaka da se podre in da bo že enkrat mir.

če potegnemo črto - o kolizeju ne ve nihče ničesar, razn če privleče ven neke zaprašene bukve. Prenavljali ga niso, obnavljali še manj... V slovenski zgodovini ni postavil nobenega pomembnega mejnika, not so bli avstrijski konji in jezdenje ter verjetno tudi jahanje - Teufelhaus. Stavba je za odpad.. Pomoje investitor zdaj samo še čaka da se podre in da bo že enkrat mir.
Haha, ta je pa dobra... v nekaj postih razlagam, kaj se je v Kolizeju dogajalo, zakaj je pomemben za slovensko identiteto in kje to piše... in iz vsega tega izpelješ, da ni pomemben in da je za na odpad... eh ja....

Da.

Haha, ta je pa dobra... v nekaj postih razlagam, kaj se je v Kolizeju dogajalo, zakaj je pomemben za slovensko identiteto in kje to piše... in iz vsega tega izpelješ, da ni pomemben in da je za na odpad... eh ja....

Ah, pa saj ni bilo v njej čitalnic v katerih se je krepila narodova zavest. V njej so bili avstrijski vojaki, ki so potrebovali predvsem ženske za kavs in pijačo, ki je tekla v potokih.

In če že toliko vztrajaš pri jahalnici... kje so pa po jahanju parkirali konje??

Pa še nekaj. Ne moti me, da imajo nekateri kot Buržuj drugačno mneje o spomeniških kvalitetah Kolizeja. Me pa moti, da se kaže s prstom na Anderliča, češ kakšen nerahločuten kapitalist je, ki ga zanima samo dobiček. Kolizej je bil prej v delni lasti mesta, pa se ga je mesto z veseljem odkrižalo. Ko je Anderlič stavbo ponudil v odkup državi, se ta za ponudbo ni zmenila. To licemerje me pa zelo moti. In navsezadnje, če Anderlič stavbe ne bi odkupil, bi imeli še vedno opravka s stotimi lastniki in socialnimi stanovanji. Ti se o ničemer ne bi mogli dogovorit, pa tudi denarja ne bi imeli za prenovo. Tako stanje bi trajalo še nadaljnjih 50 let, dokler se kak del stavbe spet ne bi podrl in pod seboj pokopal življenja, kot se je pred leti že zgodilo.

Moje mnenje je: Odpri denarnico in sfinanciraj prenovo, ali pa bodi tiho in pusti, da Anderlič uresniči projekt, ki bo mestu v ponos.

Se strinjam andrej. Namreč res je, zgodovine in zgodovinskih stavb se ne sme, kar tako rušiti, ampak vztrajanje pri nečem popolnoma neprimernim je pa popolna bedarija. Milijoni, ki bi jih država ali MOL ali pa celo Anderlič morali investirati v obnovo stere zgradbe, bi bili popolnoma butasto zapravljeni, kaj bi namreč potem ta stavba bila? Kakšno funkcijo bi opravljala? Muzej? Česa namreč? Pomladi narodov? Mislim, da bo vsem Slovencem Novi Kolizej veliko bolj koristil, kot pa stari, bi pa pri tem dal eno idejo, namreč v tako veliki zgradbi, kot NK bo, bi se 100% lahko našel dovolj velik prostor, kjer bi bila postavljena maketa (in to zelo velika) in slike, gradiva, predstavitve starega Kolizeja. To bi veliko bolje služilo nam in tudi našim zanamcem, da bi vedeli, da je tu nekoč stala prekrasna zgradba, poleg tega pa bi lahko vse to tudi služilo, kot opomin. Opomin vsem nam, da takih prečudovitih zgradb in nasploh stvari ne smemo prepuščati samim sebi, saj niso zmožne samopopravil in se bodo pokvarile ali porušile do take mere, da obnova več ne bo niti približno smiselna.
Pa Burzuj se strinjam, namreč to, da so bili tam nastanjeni avstrijski vojaki (čeprav je bila verjetno velika večina Slovencev) nima s slovenstvom prav veliko povezav, borili so se namreč na tujih frontah za tujo kraljico in oblast. In bíli so vojne z narodi, kateri so ogrožali Habsburžane in ne Slovencev, ti so bili namreč le kmetje v Avstriji, brez nekih enakopravnih pravic.

Mislim, da bo vsem Slovencem Novi Kolizej veliko bolj koristil, kot pa stari, bi pa pri tem dal eno idejo, namreč v tako veliki zgradbi, kot NK bo, bi se 100% lahko našel dovolj velik prostor, kjer bi bila postavljena maketa (in to zelo velika) in slike, gradiva, predstavitve starega Kolizeja. To bi veliko bolje služilo nam in tudi našim zanamcem, da bi vedeli, da je tu nekoč stala prekrasna zgradba, poleg tega pa bi lahko vse to tudi služilo, kot opomin.

Meni se zdi predlog strucke odličen. Točno to, kakšna lepa, natančna maketa, mogoče vgrajeni deli stavbe in razstava o stari stavbi v predverju bi bila res dobra in zadostna počastitev spomina na stavbo.

Haha, ta je pa dobra... v nekaj postih razlagam, kaj se je v Kolizeju dogajalo, zakaj je pomemben za slovensko identiteto in kje to piše... in iz vsega tega izpelješ, da ni pomemben in da je za na odpad... eh ja....


Ti v nekaj postih nisi napisal nič posebnega o Kolizeju. Samo nakladanje in pa da je bil kao središče kulturnega in družabnega življenja v svojem času. To mu še ne daje statusa kulturne dediščine. Sprijazni se, sama stavba je za na odpad in ni vredna take zaščite kot jo uživa. Problem je le v tem, da za novim Kolizejem ne stoji, roka slovenskega arhitekta. Če bi ga narisal Slovenec, take zaščite zagotovo ne bi užival.

Meni se zdi predlog strucke odličen. Točno to, kakšna lepa, natančna maketa, mogoče vgrajeni deli stavbe in razstava o stari stavbi v predverju bi bila res dobra in zadostna počastitev spomina na stavbo.

se strinjam.

Se strinjam andrej. Namreč res je, zgodovine in zgodovinskih stavb se ne sme, kar tako rušiti, ampak vztrajanje pri nečem popolnoma neprimernim je pa popolna bedarija. Milijoni, ki bi jih država ali MOL ali pa celo Anderlič morali investirati v obnovo stere zgradbe, bi bili popolnoma butasto zapravljeni, kaj bi namreč potem ta stavba bila? Kakšno funkcijo bi opravljala? Muzej? Česa namreč? Pomladi narodov? Mislim, da bo vsem Slovencem Novi Kolizej veliko bolj koristil, kot pa stari, bi pa pri tem dal eno idejo, namreč v tako veliki zgradbi, kot NK bo, bi se 100% lahko našel dovolj velik prostor, kjer bi bila postavljena maketa (in to zelo velika) in slike, gradiva, predstavitve starega Kolizeja. To bi veliko bolje služilo nam in tudi našim zanamcem, da bi vedeli, da je tu nekoč stala prekrasna zgradba, poleg tega pa bi lahko vse to tudi služilo, kot opomin. Opomin vsem nam, da takih prečudovitih zgradb in nasploh stvari ne smemo prepuščati samim sebi, saj niso zmožne samopopravil in se bodo pokvarile ali porušile do take mere, da obnova več ne bo niti približno smiselna.
Pa Burzuj se strinjam, namreč to, da so bili tam nastanjeni avstrijski vojaki (čeprav je bila verjetno velika večina Slovencev) nima s slovenstvom prav veliko povezav, borili so se namreč na tujih frontah za tujo kraljico in oblast. In bíli so vojne z narodi, kateri so ogrožali Habsburžane in ne Slovencev, ti so bili namreč le kmetje v Avstriji, brez nekih enakopravnih pravic.
Poglej, zgodovina naroda se ne začne z dnem, ko narod ustanovi svojo samostojno državo. Slovenska zgodovina (pa tudi drugih narodov in držav) obsega celo čas, preden so se na tem ozemlju naselili Slovani-Slovenci. Saj zato pa varujemo tudi ostanke Emone, čeprav antični Rimljani z našo identiteto nimajo absolutno nič, oziroma veliko manj kot Habsburžani. Njihova zgodovina je tudi naša in avstrijska oblast in vojska na našem ozemlju sta njen del. Kolizej pa je del naše zgodovine (in identitete) ne samo zaradi vojakov, ki so spali tam, ampak ker se je v njem družilo ljubljansko meščanstvo, ki je prav v tem času in skozi taka in podobna druženja izoblikovalo nacionalno-politično zavest. In brez tega ne bi bilo ne SHS po 1. sv.vojni ne partizanov in Socialistične rep. Slovenije ne današnje svobodne Slovenije.

Lahko še kaj rečemo o arhitekturnozgodovinski vrednosti Kolizeja, tudi tu je polno prosora za debato... :naughty:

Ah, pa saj ni bilo v njej čitalnic v katerih se je krepila narodova zavest. V njej so bili avstrijski vojaki, ki so potrebovali predvsem ženske za kavs in pijačo, ki je tekla v potokih.

In če že toliko vztrajaš pri jahalnici... kje so pa po jahanju parkirali konje??
Bila je pa kavarna... kot veš, so se v kavarnah tudi že snovale revolucije.

Si pa že smešen s temi konji... :lol: a pol je tudi vsak stanovanjski blok z garažami v kleti isto kot garažna hiša.
Pa še nekaj. Ne moti me, da imajo nekateri kot Buržuj drugačno mneje o spomeniških kvalitetah Kolizeja. Me pa moti, da se kaže s prstom na Anderliča, češ kakšen nerahločuten kapitalist je, ki ga zanima samo dobiček. Kolizej je bil prej v delni lasti mesta, pa se ga je mesto z veseljem odkrižalo. Ko je Anderlič stavbo ponudil v odkup državi, se ta za ponudbo ni zmenila. To licemerje me pa zelo moti. In navsezadnje, če Anderlič stavbe ne bi odkupil, bi imeli še vedno opravka s stotimi lastniki in socialnimi stanovanji. Ti se o ničemer ne bi mogli dogovorit, pa tudi denarja ne bi imeli za prenovo. Tako stanje bi trajalo še nadaljnjih 50 let, dokler se kak del stavbe spet ne bi podrl in pod seboj pokopal življenja, kot se je pred leti že zgodilo.

Moje mnenje je: Odpri denarnico in sfinanciraj prenovo, ali pa bodi tiho in pusti, da Anderlič uresniči projekt, ki bo mestu v ponos. Vidiš, ravno to se pa meni zdi bistvo problema. Prav Andrelič je ta nerahločuten kapitalist, žal pa ni edini. Kupil je zaščiten objekt, čeprav je dobro vedel, da je v slabem stanju in da bi bila prenova zelo draga. Kupil ga je prav z namenom, da bi ga podrl. Za kaj takega bi šel v kakšni drugi državi naravnost v zapor.

Resnično licemerno pa je to, da se zdaj očita občini, državi in posameznikom, ki opozarjajo na nepravilnosti, naj oni sami kupijo in prenovijo Kolizej. Po zakonu je za zaščitene objekte dolžan skrbeti lastnik (država lahko kvečjemu prispeva del sredstev). Anderlič je to vedel, a se tega nikoli ni imel namena držati. Je pa s spretno PR akcijo usepl v javnem mnenju razvrednotiti Kolizej na podrtijo in konjušnico, ponižati vse strokovnjake na brezvezne diletante, sebe pa predstaviti kot dobrotnika, ki bo mestu podaril novo dvorano.

ruši i šuti :D

ta kolizej ni bil nikoli znan, če ne bi se o njemu več govorilo... pač neka stara pozabljena podrtija, ki pride prav samo takrat, ko ima kdo od njenega 'PR-a' kakšno korist

Lahko še kaj rečemo o arhitekturnozgodovinski vrednosti Kolizeja, tudi tu je polno prosora za debato...


No Burzuj me zanima, kaj boš povedal okoli tega, pa ti potem na to odgovorim. Drugače se pa s tabo načeloma strinjam, zgodovinske objekte je treba ohranjati in zato predlagam, da v Novem Kolizeju postavijo veliko in zelo natančno maketo starega Kolizej, kot opomin vsem nam in naslednjim generacijam, da je treba v take stavbe vlagat malo truda, zato, da se bodo ohranile. Ne strinjam pa se z ohranitvijo starega Kolizeja, ker je objekt že precej neprimeren za obnovo, novi pa bi mesto močno obogatil.

Hja, recimo to, da je baje zadnji primerek takega tipa stave. In da je edini primerek določenega stilskega obdobja v Ljubljani. Načeloma bi bilo take unikate vredno ohranjati...

O ohranjanju s predstavitvijo in maketo bi rekel pa tako. Dokler nek spomenik še obstaja, naj bi se ga varovalo takega kot je, saj še tako dobra maketa ne more zadostno predstaviti njegove pojavnosti in prisotnosti v prostoru. Še bolj pa je problematično sporočilo, ki bi ga s tem dajali, pomoje ravno obrato od tega, kar si sam napisal. Sporočali bi namreč, da se da z nekaj brezobzirnosti doseči prav vse, tudi porušiti spomenik. To bi bil nevaren signal za vse obstoječe in bodoče lastnike zaščitenih zgradb, da se jim s stavbo ni treba ukvarjati - slej ko prej bo pač v dovolj slabem stanju, da je ne bo več "vredno" ohranjati. Teh primerov, kot vemo, že zdaj ni malo (Cukrarna, Bellevue, Riklijeva vila na Bledu...).

In ti bi ohranjal tak kolizej kot je sedaj, ko je samo še za rušitev in ponovno gradnjo? Js res ne vidim nič arhitekturno posebnega na njemu, še kar je blo vredno so podrli..

Resnično licemerno pa je to, da se zdaj očita občini, državi in posameznikom, ki opozarjajo na nepravilnosti, naj oni sami kupijo in prenovijo Kolizej. Po zakonu je za zaščitene objekte dolžan skrbeti lastnik (država lahko kvečjemu prispeva del sredstev). Anderlič je to vedel, a se tega nikoli ni imel namena držati. Je pa s spretno PR akcijo usepl v javnem mnenju razvrednotiti Kolizej na podrtijo in konjušnico, ponižati vse strokovnjake na brezvezne diletante, sebe pa predstaviti kot dobrotnika, ki bo mestu podaril novo dvorano.

Tole tvoje pisanje je res brezvezno razkladanje. Ponavljanje nekih floskul, ki z realnostjo nimajo nobene zveze. Sploh nisi odgovoril na bistvene trditve zato ponavljam:
1.) Kolizej je bil prej v delni lasti mesta, pa se ga je mesto z veseljem odkrižalo.

2.) Ko je Anderlič stavbo ponudil v odkup državi (da jo obnovi za oltar domovine), se ta za ponudbo ni zmenila. Odkupil je ni tudi noben drug morebitvi vlagatelj.

3.) Če Anderlič stavbe ne bi odkupil, bi imeli še vedno opravka s stotimi lastniki in socialnimi stanovanji. Ti se o ničemer ne bi mogli dogovorit, pa tudi denarja ne bi imeli za prenovo. Tako stanje bi trajalo še nadaljnjih 50 let, dokler se kak del stavbe spet ne bi podrl in pod seboj pokopal življenja, kot se je pred leti že zgodilo. To je realnost!!

Sploh se mi pa rušitev ne zdi sporna, če jo nadomesti objekt z večjo arhitekturno vrednostjo. Za kavarno v Kolizeju pa prvič slišim. Po moje si si to preprosto izmislil. Gostilna in kavarna pač ni isto. Če bi imela stavba namen služiti kulturnemu življenju meščanov bi jo gradili v mestu, ne pa daleč iz mesta. In še eno dejstvo: podobna objekta so v Grazu in na Dunaju že zdavnaj porušili.

Hja, recimo to, da je baje zadnji primerek takega tipa stave. In da je edini primerek določenega stilskega obdobja v Ljubljani. Načeloma bi bilo take unikate vredno ohranjati...

O ohranjanju s predstavitvijo in maketo bi rekel pa tako. Dokler nek spomenik še obstaja, naj bi se ga varovalo takega kot je, saj še tako dobra maketa ne more zadostno predstaviti njegove pojavnosti in prisotnosti v prostoru. Še bolj pa je problematično sporočilo, ki bi ga s tem dajali, pomoje ravno obrato od tega, kar si sam napisal. Sporočali bi namreč, da se da z nekaj brezobzirnosti doseči prav vse, tudi porušiti spomenik. To bi bil nevaren signal za vse obstoječe in bodoče lastnike zaščitenih zgradb, da se jim s stavbo ni treba ukvarjati - slej ko prej bo pač v dovolj slabem stanju, da je ne bo več "vredno" ohranjati. Teh primerov, kot vemo, že zdaj ni malo (Cukrarna, Bellevue, Riklijeva vila na Bledu...).

Mislim, da bi s postavitvijo makete starega Kolizeja v enem od prostorov novega dosegli ravno to, kar si imenoval problematično sporočilo: da se da z brezobzirnostjo doseči vse, tudi porušiti spomenik. Le da jaz to vidim malo drugače: če ne bi bila država (občina, kdor koli je že bil lastnik) tako malomarna do Kolizeja, ga puščala propadati in ga tako zelo zanemarjala, da se ni zganila niti takrat, ko so pod njegovimi ruševinami pred leti ugasnila človeška življenja, se danes mi na tem forumu ne bi imeli o čem pogovarjati, ker bi Anderličevo stavbo gradili drugje, Kolizej pa bi bil obnovljen. Ne bo Anderlič porušil Kolizeja, država kot dolgoletni lastnik ga bo, saj se bo zaradi nje sesul sam vase.

Sicer se strinjam, da je to slaba spodbuda lastnikom zaščitenih stavb, zato bi bilo dobro sprejeti zakon, ki bi lastnikom zaščitenih stavb - tudi državi - nalagal strožje pogoje za vzdrževanje in skrb za lastnino. Dekret o zaščiti kulturnega spomenika še ne pomeni, da je spomenik dejansko zaščiten.

Tudi sam bi raje videl obnovljen Kolizej, Anderličevo stavbo pa nekje drugje v bližini (npr. namesto tistega pošastnega skladišča Pivovarne Union), ampak zdaj je, kar je. Upajmo, da se bomo iz tega kaj naučili.

Ko govorimo o Kolizeju je potrebno zavzeti realno oz. racionalno stališče. Kolizej vsekakor ima svojo arhitekturno in še bolj zgodovinsko vrednost. Gre za zgradbo, ki ima že 160 let svojo trdno pozicijo v nizu dominantnih in historičnih kompleksov. Vprašanje njene pretekle vsebine je sekundarno. Ali je bilo notri nameščeno vojaštvo, konjušnica, plesišče, zabavišče, "bordel" ali kaj bolj intelektualnega niti ni toliko pomembno. Ostaja dejstvo, da je stavba tako monumentalna, da bi ji mestne oblasti v preteklosti morale dati ustreznejšo vsebino. Žal pa so prav pretekle mestne oblasti krive, da bo Kolizej slej ko prej šel v ruševine. Lahko je zdaj govoriti o potrebni zaščiti in obnovi, ampak zob časa je Kolizej močno načel, nihče pa ga v zadnjih desetletjih ni obnavljal. Nihče se ni zmigal in se zavzel za njegovo rešitev, vsi so samo čakali tudi takrat, ko so se stropi začeli rušiti. Takrat v medijih nisem nikoli videl kulturnega ministra, Prelovška, Peskarja ali kakšno civilno iniciativo, da bi govorili o zaščiti Kolizeja. Vsi so puščali stavbo v (ne)milosti časa, dokler se ni pojavil Anderlič. Takrat so pa spet vsi povzdignili glas in začeli v svojem slogu pametovati o nujnosti obnove.

V zadnjem letu sta bili narejeni dve nevtralni študiji o statičnosti objekta in obe sta potrdili, da Kolizeja v tem obsegu ni mogoče obnoviti. Zgradba je prenevarna, obnova bi bila predraga in nobenega zagotovila ni, da bi obnova vsaj enega ("zdravega") dela kompleksa zagotovila varnost. Poleg vsega je pomembno, da na tem mestu ni predviden Hofer, LIdl ali kaj cenenega. Seveda ima Anderlič svojo računico, ampak mesto bo dobilo novo operno dvorano in tudi nova arhitektura bo dala Ljubljani novo dimenzijo. Strinjam se, da bi eno sobo lahko namenili zgodovini Kolizeja, z maketo, fotografijami, zanimivimi zgodbami,...

Ko govorimo o Kolizeju je potrebno zavzeti realno oz. racionalno stališče. Kolizej vsekakor ima svojo arhitekturno in še bolj zgodovinsko vrednost. Gre za zgradbo, ki ima že 160 let svojo trdno pozicijo v nizu dominantnih in historičnih kompleksov. Vprašanje njene pretekle vsebine je sekundarno. Ali je bilo notri nameščeno vojaštvo, konjušnica, plesišče, zabavišče, "bordel" ali kaj bolj intelektualnega niti ni toliko pomembno. Ostaja dejstvo, da je stavba tako monumentalna, da bi ji mestne oblasti v preteklosti morale dati ustreznejšo vsebino. Žal pa so prav pretekle mestne oblasti krive, da bo Kolizej slej ko prej šel v ruševine. Lahko je zdaj govoriti o potrebni zaščiti in obnovi, ampak zob časa je Kolizej močno načel, nihče pa ga v zadnjih desetletjih ni obnavljal. Nihče se ni zmigal in se zavzel za njegovo rešitev, vsi so samo čakali tudi takrat, ko so se stropi začeli rušiti. Takrat v medijih nisem nikoli videl kulturnega ministra, Prelovška, Peskarja ali kakšno civilno iniciativo, da bi govorili o zaščiti Kolizeja. Vsi so puščali stavbo v (ne)milosti časa, dokler se ni pojavil Anderlič. Takrat so pa spet vsi povzdignili glas in začeli v svojem slogu pametovati o nujnosti obnove.


Pod tole se podpišem.
Kolizej in Cukrarna sta dve stavbi, ki sta za Ljubljano zgodovinsko pomembne. Kolizej je sploh edina še stoječa stavba tega tipa v bivši Avstro-Ogrski. Bolj je vprašljiva estetska vrednost obeh stavb, zato sta tudi bile prepuščene propadu in vedno zaničevane. V vsakem primeru je velika škoda, da sta obe stavbi žalostno propadli. Stavba za katero se smatra, da je kulturnozgodovinsko pomembna nebi smela biti nikoli prodana zasebniku, razen v primeru jasnih pogodbenih določil o nadalnjem upravljanju v skladu z varovanjem te dediščine.
Tudi trditev, da se Kolizeja ne da več obnoviti je bosa. Poglejte obnovo vojašnice na Metelkovi. Od stare stavbe je ostala le zunanja stena, poleg tega je to zame najboljša simbioza starega in novega v Ljubljani, od vsega kar se je gradilo po '45.
Podoben projekt, bi lahko izpeljali tudi v primeru Kolizeja. Tudi rušitev nebi bila nič tragičnega, a bi mesto in država morala z njeno privolitvijo izsiliti besedo pri obliki novega kolizeja, ki ne bi moral biti občutno nižji od Nebotičnika, ima pa zdajšnja zasnova lepo fasado. Namesto tega pa se marsikdo boji, da novega Kolizeja ne bo še kmalu, ker bo lastnik obupal - pa kaj potlej?

Ljubljana je mesto z svetlo prihodnostjo v kateri se bo še veliko gradilo, in se bodo s tem kovali veliki denarji. Zato morata država in mesto na trdo prijeti vse investitorje. Bolje imeti tri stolpnice manj, kot da gradijo v stilu divjega zahoda ali Sofije. V Evropi je kar nekaj mest, ki se se ukvarjala s podobnimi problemi in predvsem iz njihovih napak in dobrih praks se da kaj naučiti, predvsem to da je mesto z uničeno preteklostjo tudi zapisano uničeni prihodnosti.

Sej je zanimivo brati, kaj vse se je dogajalo v Kolizeju pred 100 in več leti ampak današnja situacija je zaradi določenih posegov v preteklosti taka kot je. Stavba je danes statično nevarna in rekonstrukcija le te, bi stala ogromno denarja. Preteklost nas ne zanima več ampak prihodnost. Bistvo današnjega problema je ali se bo Kolizej porušil sam (nenačrtno iz brez gradbenega dovoljenja z kakim klošarjem pod sabo) ali pa načrtno z ohranitvijo morda kakih detajlov. Kakršnakoli obnova je za vsakogar, ki kaj ve o gradbenih sanacijah utopija.


Aja pa še to....vsem tistim gobčkom, ki jih zadnje čase tako skrbi za usodo Kolizeja (prej verjetno še vedeli niso zanj) so cilj samo politična spletkarjenja in interesi, saj je v igri precej denarja, žepi pa nikoli dovolj polni.

Sem šel danes mimo Kolizeja pa sem ga malo poslikal...
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/3464b335.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/8a1938d7.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/1852de4c.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/148777f9.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/693e9042.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/655256d1.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/b114afb1.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/bfc1393e.jpg

Taka grdoba je zaščitena... :ohno:

Dino stavba je pravzaprav zelo lepa in arhitekturno bogata, to je dejstvo, vendar je v takšnem stanju, da je noben kirurg ne bi mogel več spraviti v prvotno stanje.

Zgleda mi kot nek samostan. In zakaj je arhitekturno bogata, jaz res ne vidim.

to je zato ker ne znaš gledat stavbe ne da bi se ubadu z njeno propadajočo fasado...morš pogledat čez to in opazit lepoto. npr men so ušeč detajli na predzadnji
pa takih oken tut ne vidš drugje

mislm sj da me ne bo gdo narobe razumu.podperam izgradnjo novega kolizeja ker je za starega že prepozno ampak slepit se da ni ničesar lepega na njej je pa tut narobe

točno tko zia.kolizej dejansko ima nek kulturni pomen, vendar so le tega preveč zanemarjali in zdej mislim da res ni druge opcije kakor da se stvar poruši in zgradi objekt ki bo vsekakor še malce oživil center.

Tako je. Recimo če bi namesto tega tu gradili Meraktor ali (bognedaj) Lidl, potem bi se še sam pridružil civilni iniciativi. Tako bo pa to stavba, ki bo imela tudi zelo močno kulturno žilo.

Če bi bla volja in bi bli pripravljeni za to odštet malo več €, bi lahko kako fasado vključli v novi Kolizej. Če bo le-ta ostal vsaj približno enak, kot na renderjih (fasada), bi se to kar v redu vkloplo v eno zaključeno celoto.

Ti okraski in okna zgledajo kot kič.

noh ya, sj nekoč je moglo lepo zgledat, zdj pač je kar je.

Btw, zdaj ko mamo praktično poslikan Kolizej z vseh strani, a zna kdo povedat kje so stale arkade?

..

Ti okraski in okna zgledajo kot kič.

se prav je zate vsa secesija, barok, rokoko, historizem....vse starejše od 100 let en navadn kič?

Malo sem razmišljal. Kaj če bi kdo izvedel samomorilski napad pri Kolizeju. A pozna kdo kakiga islamskega ekstremista?, grem stavit, da bi se takoj porušil.

se prav je zate vsa secesija, barok, rokoko, historizem....vse starejše od 100 let en navadn kič?

In kje sem jaz napisal, da so meni vse stare stavbe grde? Ravno nasprotno, tako lepih stavb mislim, da ne bo nikoli več, niso pa vse lepe.
Npr. v LJ obožujem opero, narodno galerijo, Kresija, Belgijska vojašnica, pa še zelo veliko stavb, ki jih ne poznam.

Malo sem razmišljal. Kaj če bi kdo izvedel samomorilski napad pri Kolizeju. A pozna kdo kakiga islamskega ekstremista?, grem stavit, da bi se takoj porušil.

Eh ... vse kar se potrebuje, je 5 štiriosnih tovrnjakov, ki sinhrono ogrevajo motorje blizu Kolizeja. Če pa še to ne bo dovolj, lahko pa še dodatnih 5 vozi nekje v bližini in spravlja bajto v resonanco. Tako kot pri Cukrarni - so zaprli promet mimo, ker so vibracije s ceste ogrozile statiko objekta.



Tudi 1,5m snega bi zadoščalo za isti ciilj. :lol:

HAHAHA =D Kako smo zlobni. =D

se prav je zate vsa secesija, barok, rokoko, historizem....vse starejše od 100 let en navadn kiè?

Jaz se kar strinjam z Dinotom. Kiè je sicer težko definirati, ampak izvirni slogi gotovo niso kiè. Historicizem pa je lahko kiè, saj gre za recikliranje starih oblik. Tako so mi recimo zelo lepe secesijske stavbe, kiè pa tisti dve vili na brdu v ljubljani (na vrhu hribèka), ki so ju postavili v 80. letih v slogu secesije.

historicizem hehe... od baroka do modernizma so vsi slogi razen secesije historicizmi. neo-barok, neo-klasicizem, neo-renesansa.... tako da če kdo misli, da je historicizem kič in zato ničvreden, lahko reče, da je večina pomembnih ljubljanskih stavb totalno brezveznih: Opera, Kresija, Narodna galerija in muzej, Univeza, lahko bi našteval v neskončnost...

kar se tiče pa konstrukcijske trdnosti Kolizeja pa ta gotovo ni tako dotrajana, da bi jo podrla že vsaka sapica. pri teh hišah je problem, ko se uniči streha in začne voda zamakati zidove, ta pa je pri Kolizeju še razmeroma dobro ohranjena. obstaja še kar nekaj hiš, ki so dosti bolj deteriorirane, pa še vedno stojijo. tako da sama od sebe se pomoje še dolgo ne bo podrla, problem je potres, ki hišo zaniha s strani. proti temu je originalno konstrukcijo težje sanirati, zato bi bila prenova tako draga.

ampak pustimo to, mislil sem predlagati nekaj drugega: originalni projekt novega Kolizeja so revidirali tako, da je ob cesti nek nižji volumen (shopping), ki drži ulično linijo, stolpnica pa je umaknjena nazaj. če pogledate načrte in sedanje stanje, se vidi da obsega oprena dvorana in stolpnici tlorisno le osrednji del starega Kolizeja. naj torej Andrelič operno dvorano in stolpnici vstavi v srednji del, stranska volumna, predvsem tisti ob cesti, ki daje hiši pojavnost, kot jo danes poznamo, pa se ohrani. notri je lahko kavarna, galerija, trgovina, karkoli... prenova samo teh delov gotovo ne bi bila tako draga, priskoči lahko država (ali pa EU), spomin na Kolizej se ohrani, Ljubljana dobi dvorano, Andrelič pa pokasira s prodajo stanovanj in pisarn... malo manj kot je sprva nameraval, ampak to je pač kazen za špekulacijo. no, niti ni prava kazen, saj je on še vedno v plusu.

Jaz se kar strinjam z Dinotom. Kiè je sicer težko definirati, ampak izvirni slogi gotovo niso kiè. Historicizem pa je lahko kiè, saj gre za recikliranje starih oblik. Tako so mi recimo zelo lepe secesijske stavbe, kiè pa tisti dve vili na brdu v ljubljani (na vrhu hribèka), ki so ju postavili v 80. letih v slogu secesije.

pa a se zavedaš da je pou ljubljane pol kič ker je historizem? kresija, opera, narodna galerija, univerza itd