Govorijo o kompleksnosti gospodarstva, ne pa o perspektivnosti. Je samo delna povezava med tema dvema pojmoma.

Če je torej neka država dosegla visoko stopnjo produktivnega znanja, a je glede na BDP na prebivalca še razmeroma nizko v primerjavi z najbogatejšimi, se ji obeta zelo hitra rast v prihodnosti. Primer je Kitajska.

Državam, ki pa imajo veliko produktivnega znanja, a so že bogate, pa se obeta nižja rast oziroma bi to lahko pospešili le z dvigom stopnje produktivnega znanja. Primer so denimo ZDA.

...

Raziskava vsebuje tudi več podseznamov - na seznamu pričakovane rasti bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v obdobju 2009-2020 je Slovenija, ki je po BDP na prebivalca že razmeroma visoko, na 49. mestu.

...

Z vidika pričakovane rasti BDP v obdobju 2009-2020, pri čemer se upošteva tudi rast števila prebivalcev, pa se dvomilijonska Slovenija uvršča na 83. mesto. Na prvih treh mestih so Uganda, Kenija in Tanzanija.
http://dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042484712

Mi spadamo k ZDA, torej imamo slabe obete. Ker v resnici nismo tako revni kot se govori

Kaj nam potem fali, če nismo ne revni ne neumni? Pravna država?

Nezavednost samega sebe očitno

Kaj nam potem fali, če nismo ne revni ne neumni? Pravna država?

Identiteta.

Mariborski Konstruktor v stečaj

Razlog za stečaj gradbenega podjetja Konstruktor so neizplačane plače zaposlenim.
http://www.najdi.si/novica/Delo/Gospodarstvo/Mariborski-Konstruktor-v-ste%C4%8Daj/6c77ed062e633133c524c6c1e921d2a8

Mariborski Konstruktor v stečaj

Razlog za stečaj gradbenega podjetja Konstruktor so neizplačane plače zaposlenim.
http://www.najdi.si/novica/Delo/Gospodarstvo/Mariborski-Konstruktor-v-ste%C4%8Daj/6c77ed062e633133c524c6c1e921d2a8

No katera firma še manjka razen Primorja od velikih, da bi šla v stečaj?
Kar po tekočem traku gredo v stečaj. Na koncu bodo železnice gradili Avstrijci al pa nekdo drug, res škoda.

Primorje, Gradis, Energoplan, GH holding... jih je še zmer ko dreka glede na potrebe ;)

Na koncu bodo železnice gradili Avstrijci al pa nekdo drug, res škoda.

Škoda? Malce ironično, ampak doslej so se kar dobro izkazali pri gradnji naših železnic. :lol::cheers:

lol :lol: sam res, če kdo pol bi jih kvečemu oni smel glede na zgodovino

Čeprav, to gledanje mi je tako smešno. Kako "oni"? Pa saj Avstrijci smo bili takrat tudi mi, pa Čehi, pa ...

Primorje, Gradis, Energoplan, GH holding... jih je še zmer ko dreka glede na potrebe ;)
Gradis GPL spada pod Primorje in imajo njihovi delavci enake probleme s plačami - oboje je tik pred propadom (razen po čudežu). Energoplan in Gradis G sta manjši firmi in brez večjega partnerja ne moreta pridobiti večjih infrastrukturnih poslov, GH holding pa je sestavljen iz Konstruktorja (od včeraj v stečaju), Kraškega zidarja (kako se bodo končale njegove avanture z nepremičninami ...) in SGP Pomgrad (temu še nekako gre). S tem, da GH holding brez večjega partnerja ne more dobiti večjih infrastrukturnih poslov, vseeno pa precej večje kot Energoplan.

Kolikor vem se Energoplan nikoli ni ukvarjal z nizkimi gradnjami ampak izključno stavbami. Tudi pri njih baje nekaj škriplje ampak je stanje še vzdržno.

Čeprav, to gledanje mi je tako smešno. Kako "oni"? Pa saj Avstrijci smo bili takrat tudi mi, pa Čehi, pa ...

No, no, no, država in narod sta 2 pojma, tudi v Jugi nismo bili mi Srbi, ampak smo bili Slovenci.....

Sicer pa, zakaj ves ta strah pred tujci v gradbeništvu? Česa se bojite oziroma kaj imate od zlaganega nacionalnega interesa? Anekse, podražitve, zamujene roke, kartelne dogovore....?

Anekse, podražitve, zamujene roke, kartelne dogovore....?
Vse našteto poznajo tudi tujci. Saj so se naši učili od njih. ;)
Če že imaš kartelne dogovore (recimo kot jih imajo v Italiji, Franciji in Avstriji), potem je pa že bolje, da imamo naše, vseeno ostane več denarja v državi, pri tujcih pa samo DDV.

Lagoya - Energoplan "zida" titovo aka štajersko, en kos.

Keber - z Grassetom niso bli podpisani prav nobeni aneksi za gradnjo Trojan. Res pa ni bil razlog za to pri njih ampak pri Darsu. Enako velja za Rebernice (Vidoni al kdo že?). Vem da so se še dolgo tožarili. No "naši" gradbinci nikoli niso imeli take "nesreče" z aneksi.

Vem da so se še dolgo tožarili. No "naši" gradbinci nikoli niso imeli take "nesreče" z aneksi.
A res? O kolikih zavrnjenih aneksih pa so poročali naši mediji? Najbrž nič, kajne?
Pa še enkrat, če kdo misli, da so tuji gradbeniki naša odrešitev, se naj pozanima, kako to, da je Strabag vpleten v številne korupcijske in podkupovalne afere vsepovsod vzhodno od nas?
Pa še glede kartelov, naj nekdo našteje, koliko dela opravljajo Nemci v Franciji, Italijani v Nemčiji ter Angleži na Nizozemskem?

Vse našteto poznajo tudi tujci. Saj so se naši učili od njih. ;)
Če že imaš kartelne dogovore (recimo kot jih imajo v Italiji, Franciji in Avstriji), potem je pa že bolje, da imamo naše, vseeno ostane več denarja v državi, pri tujcih pa samo DDV.

1. Kako se borimo proti kartelom? Tako da jih razbijamo prek državnih regulatorjev in dodatne konkurence na trgu. Kako povečamo konkurenco? Z mednarodnimi razpisi, ki onemogočijo ribrajenje v kalnem na majhnem prostoru in zato zmanjšajo možnosti za očitne kartelne dogovore.

2. Kaj imava jaz in ti od tega, če nam krade SCT namesto Alpincev (gre zgolj za primer)? Razen tega, da me je sram, ko srečam kakšnega starega zgaranega Bosanca v spranem kombinizonu na cesti, ki ima o Slovencih in Sloveniji upravičeno zelo slabo mnenje, ker pač stvari dojema na način, da smo si mi na njihovih plečih zgradili infrastrukturo zastonj? Kaj imam jaz kot posameznik ali kaj ima država od tega če kradejo domači? Jaz te logike ne razumem, naj krade, samo da še za nas poskrbi ali pa če že kradejo, naj kradejo domači. Denar (kapital) nima meja, nima nacionalnosti, kaj mene briga ali se krade za lastninjenje podjetja, ali za BMWje ali za Kajmanske otoke, ne Slovenija ne posamezni državljan od tega nima nič, ne glede kdo krade in s kakšnim namenom.

2. Kaj imava jaz in ti od tega, če nam krade SCT namesto Alpincev (gre zgolj za primer)?
Od Alpincev dobiš nazaj samo 20% DDV. Od SCT-ja (ki bi deloval normalno) tudi, vendar od preostalega denarja živi ne samo firma, ampak še cela ostala podporna industrija. Hkrati od vseh slovenskih podjetij država pobira davke, tudi od delavcev, ki živijo v Sloveniji in zapravljajo. Od teh pobranih davkov pa imaš koristi tudi ti in tudi slovenska ekonomija. Inženir slovenske firme živi v Sloveniji in bolj ali manj ves denar od plače pusti tukaj. Inženir avstrijske firme pa pride na malico pa še kak penzion zasluži z nočitvijo. Pri Kitajcih še tega ne bi bilo.

To, kar so naredili gradbeni baroni s prevzemanjem lastnih firm, je bilo narobe. Ampak niso delali nič drugače kot Šrot, Bavčar, Korže in ostali. A potem naj zaradi tega ukinemo tudi vso slovensko trgovino in industrijo? Ali naj raje s pravnimi ukrepi naredimo tako, da do tega ne bo več prihajalo?

Namreč, še enkrat: v zahodni Evropi se zavedajo, da če dajo delo domačim gradbincem, ta velik vložen denar ostane v državi. Zato je za tujega gradbinca kljub evropskemu prostemu pretoku blaga in storitev pri velikih državnih projektih zelo malo možnosti, da dobi posel. V vzhodni Evropi tega še niso povsod dojeli, a bodo tudi oni. Kajti ko enkrat tujci prevzamejo domače gradbeništvo, se bodo cene krepko zvišale in bodo na ravni tistih v domači državi oz. še nekoliko višje.

Od Alpincev dobiš nazaj samo 20% DDV. Od SCT-ja (ki bi deloval normalno) tudi, vendar od preostalega denarja živi ne samo firma, ampak še cela ostala podporna industrija. Hkrati od vseh slovenskih podjetij država pobira davke, tudi od delavcev, ki živijo v Sloveniji in zapravljajo. Od teh pobranih davkov pa imaš koristi tudi ti in tudi slovenska ekonomija. Inženir slovenske firme živi v Sloveniji in bolj ali manj ves denar od plače pusti tukaj. Inženir avstrijske firme pa pride na malico pa še kak penzion zasluži z nočitvijo. Pri Kitajcih še tega ne bi bilo.



Čakaj, a se delaš norca? Zakaj imamo pa razne zgodbe o neplačanih dobaviteljih, podizvajalcih in delavcih? Poleg tega je pa večina delavcev z juga in ugani, kje oni "plače" zapravljajo.

Od Alpincev dobiš nazaj samo 20% DDV. Od SCT-ja (ki bi deloval normalno) tudi, vendar od preostalega denarja živi ne samo firma, ampak še cela ostala podporna industrija. Hkrati od vseh slovenskih podjetij država pobira davke, tudi od delavcev, ki živijo v Sloveniji in zapravljajo. Od teh pobranih davkov pa imaš koristi tudi ti in tudi slovenska ekonomija. Inženir slovenske firme živi v Sloveniji in bolj ali manj ves denar od plače pusti tukaj. Inženir avstrijske firme pa pride na malico pa še kak penzion zasluži z nočitvijo. Pri Kitajcih še tega ne bi bilo.


Če poznaš davčno zakonodajo, načelo svetovnega dohodka....potem veš, da to kar si napisal glede davkov NE drži. Sicer pa je dovolj, da vprašaš, kakšnega Štajerca, ki dela v Avstriji, pa ti bo on povedal, kje in kako plačuje davke. Da ne govorim o tem, da bodo te firme zaposlovale tudi veliko Slovencev in da je ta strah češ Avstrijci nas bodo preplavili povsem odveč. Poleg tega, a Avstrijci v avstrijskih firmah so problem, Bosanci v slovenskih pa ne? Polno kontradikcij torej.

Kar pa se tiče podizvajalcev in dobaviteljev. Strabag ima že danes slovenske partnerje, ki mimogrede, kar sem imel prilike slišat, dobivajo vse plačano v dogovorjenem roku. Torej, strah da prihod tujcev pomeni propad dobaviteljev je povsem odveč, to kaže tudi praksa v ostalih gospodarskih panogah, je pa upravičen strah zaradi propada podizvajalcev, ker NE DOBIJO plačano, to pa je res. Tega se je za bat, ne pa tujcev. Sicer pa mislim, da imamo tudi na tem forumu enega s takimi izkušnjami, pa naj pove, kako posluje z domačimi in kako s tujci.

Logika nacionalnega interesa v odprtem tržnem gospodarstvu enostavno ne zdrži, merkantilistično protekcionistične nebuloze so preživete, zanima nas maksimizacija koristi po mini-max načelu, ne pa lastniša razmerja in razredni boj.

To, kar so naredili gradbeni baroni s prevzemanjem lastnih firm, je bilo narobe. Ampak niso delali nič drugače kot Šrot, Bavčar, Korže in ostali. A potem naj zaradi tega ukinemo tudi vso slovensko trgovino in industrijo? Ali naj raje s pravnimi ukrepi naredimo tako, da do tega ne bo več prihajalo?

Kaj pa nas je pripeljalo do Šrotov, Bavčarjev....? Ravno floskule o nacolnalnem interesu in tem, kako mora akomulacija kapitala ostati v slovenskih rokah. Mi lastnike še vedno delimo na domače in tuje, na državne in privatne, namesto na dobre in slabe. To je edino kar kapital pozna, dobre in slabe, nič durgega, seveda pa je v državi, ki nima kapitalistične tradicije ljudskim množicam to težko razumljivo, zato nasedajo raznim nacionalnim interesom.
Poglej NLB, 20 let smo poslušali o nacionalnem interesu, nekaj mesecev nazaj pa so kar naenkrat vse stranke začele zagovarjati umik. Super, samo 10 let prepozno, ker so resni ekonomisti že zdavnaj napovedali to, kar se je zgodilo, pa jih niso poslušali ko je bil čas, ko je bila banka nekaj vredna in ko bi jo lahko prodali za soliden denar. Kaj imamo pa sedaj? Sanacijo in kreditni krč. Hvala nacionalni interes.

Namreč, še enkrat: v zahodni Evropi se zavedajo, da če dajo delo domačim gradbincem, ta velik vložen denar ostane v državi.

Ja to se zavedajo v tistih zahodnih državah, kjer ti praviš, da imajo podobne težave s karteli kot jih imamo pri nas. Ravno zaradi takšnega razmišljanja imajo te težave. Tam kjer pa razumejo prosti trg in kjer razumejo gospodarski cikel v gradbeništvu, pa seveda ne nasedajo idejam o tem, kako denar ostane v državi in kako je to ekonomsko upravičeno. Noben portekcionizem ni ekonomsko upravičen, ker generira mrtve izgube. Lahko je to v korist posameznikov ali skupin, zagotovo pa ni v korist skupnosti, v korist skupnosti je delujoči trg in čim večja konkurenca. Če bi Nemci razmišljali tako protekcionistično, tudi slovenske avtomobilske industrije ne bi bilo, tako pa razumejo, zakaj smo z modelom odprtega tržnega gospodarstva vsi na boljšem. Sicer pa je o tem ekonomska teorija primerjalnih prednosti že vse povedala, tako da nima smisla izgubljat besed.

2x

No, no, no, država in narod sta 2 pojma, tudi v Jugi nismo bili mi Srbi, ampak smo bili Slovenci.....
To ne, smo pa bili vsi Jugoslovani. Ne bom trdil, kdo se je imel za Avstrijca, ampak dejstvo je, da se vedno govori o Nemcih in Slovencih oz. ostalih, imeli smo Nemško gledališče, ne avstrijskega ipd. Sicer je bil pa tu poudarek na tem, da so bili "avstrijski" financerji železnic, inženirji, dobavitelji, tudi če delavce pustimo ob strani, lahko tudi Čehi, Slovenci, Italijani, Madžari, Ukrajinci itd. itd.

Ne, se ne delam norca. Kot prvo, večina firm plačuje dobavitelje, podizvajalce in delavce tako kot je treba. Mogoče je velik del delavcev z juga (ni pa večina, da bomo natančni), ampak tisti, ki so tukaj samo začasno, je najnižje plačana delovna sila, ki tako ali tako dol prinese le nek manjši del denarja. Potem imaš pa razne strojnike, inženirje, šoferje, ti v veliki večini živijo v Sloveniji (sploh višje plačani kader), ki pobere veliko večino mase za plače in jo seveda tukaj tudi porabi. Potem pa še vsi podizvajalci in dobavitelji, ki so v glavnem slovenski obrtniki (oz. vsaj s slovenskim sedežem firme) ali manjše firme.
Treba samo bolj globoko razmislit, kje in kam gre denar (ko si enkrat nekaj časa v gradbeništvu, takrat vidiš dejanski obseg), ne pa samo poslušat politično-novinarske nebuloze, ki pobirajo glasove in dvigajo naklade.

Si upam trdit, da bi država izgubila več denarja od pol cenejšega Kitajca kot pa od normalno plačanega Slovenca. In si upam celo trdit, da glavni vodilni baroni v vseh letih Sloveniji niso pokradli niti toliko denarja, kot ga vsake pol leta vržemo v dokapitalizacijo NLB.

Logika nacionalnega interesa v odprtem tržnem gospodarstvu enostavno ne zdrži, merkantilistično protekcionistične nebuloze so preživete, zanima nas maksimizacija koristi po mini-max načelu, ne pa lastniša razmerja in razredni boj.
Govorim o državnih projektih, te za domače gradbenike ščitijo vse zahodne države. Ja, vse in to ravno zaradi razlogov, ki sem jih napisal en post višje.

To ne, smo pa bili vsi Jugoslovani.

Poglej malo stare popise, pa boš videl, koliko ljudi se je opredelilo za Slovence, Hrvate, Srbe....in koliko za Jugoslovane.


In si upam celo trdit, da glavni vodilni baroni v vseh letih Sloveniji niso pokradli niti toliko denarja, kot ga vsake pol leta vržemo v dokapitalizacijo NLB.

Poleg privatizacijskih zogdb so ravno gradbinci glavni razlog za dokapitalizacije. Kar pa tiče pokradenega, saj obstajajo okvirni izračuni, koliko smo preplačali AC, pa prištej še razne Pediatrije, Onkologije....pa boš videl na kakšne zneske prideš.

Govorim o državnih projektih, te za domače gradbenike ščitijo vse zahodne države. Ja, vse in to ravno zaradi razlogov, ki sem jih napisal en post višje.

In jaz sem zelo lepo razložil, kam nas takšno ščitenje pripelje!

Če poznaš davčno zakonodajo, načelo svetovnega dohodka....potem veš, da to kar si napisal glede davkov NE drži. Sicer pa je dovolj, da vprašaš, kakšnega Štajerca, ki dela v Avstriji, pa ti bo on povedal, kje in kako plačuje davke.

Načelo svetovnega dohodka se uporablja za rezidente... Hofer npr. pri gradnji/montaži svojih trgovin v veliki meri uporablja avstrijska podjetja... Taki montažerji pa potem niso rezidenti (če niso v Sloveniji več kot 183 dni na leto)in niso obdavčeni v Sloveniji... Enako bi bilo za inženirje in ostale delavce, za katere ni nujno, da so skoz prisotni v Sloveniji.

Če Primorje propade itak ne bo nobenega domačega gradbinca, ki bi lahko gradil 3. os ali pa 2. tir. Tako da sploh ne vem zakaj tak strah pred tujci, če pa sami nismo sposobni gradit. Saj sploh ne bo izbire... Je pa malček hecno ves čas odrivati tujce, hkrati pa siliti na balkan, v Rusijo, Libijo itd.

Načelo svetovnega dohodka se uporablja za rezidente...

Saj v tem primeru se mi pogovarjamo o rezidentih, ne o nekih priložnostnih delavcih. Graditi II. tir ali sestaviti Hoferjevo kolibo sta dva različna posla.
Pa pri davkih nisem mislil le na delavce, gre tudi za pravne osebe, ki so registrirane v SLO in kot take podvržene naši zakonodaji in našim davkom, nadzor nad transfernimi cenami pa je tudi vse večji.....

Umar z mrkimi napovedmi, padci po skoraj vseh kazalcih
Ob nadaljnem zaostrovanju razmer na finančnih trgih, padajoči konkurenčnosti ter kreditnem krču v Sloveniji se bo morala vlada nemudoma lotiti konsolidacije javnih financ, sporoča Vasle.
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/umar-z-mrkimi-napovedmi-padci-po-skoraj-vseh-kazalcih/270213

Ekonomsko ogledalo - oktober (http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/eo/2011/EO_10_splet.pdf)

Kajti ko enkrat tujci prevzamejo domače gradbeništvo, se bodo cene krepko zvišale in bodo na ravni tistih v domači državi oz. še nekoliko višje.

Ko enkrat nehaš ščititi 3 ali 4 domače gradbince, ki praktično postavijo takšno ceno, kot jo želijo, se ti kar naenkrat odpre možnost izbire med mnogo več ponudniki. Večja konkurenca pa pomeni večja možnost najugodnejše ponudbe. Ko ti je vseeno, ali plačuješ italijanu, avstrijcu ali kitajcu, bo verjetno odločilni kriterij za izbor čim nižja cena, ne pa to ali je gradbinec "naš". Tako da bi rekel, da to definitivno ne drži.

Saj v tem primeru se mi pogovarjamo o rezidentih, ne o nekih priložnostnih delavcih. Graditi II. tir ali sestaviti Hoferjevo kolibo sta dva različna posla.
Pa pri davkih nisem mislil le na delavce, gre tudi za pravne osebe, ki so registrirane v SLO in kot take podvržene naši zakonodaji in našim davkom, nadzor nad transfernimi cenami pa je tudi vse večji.....

Jaz sem odgovarjal na to, na kar se je nanašal tudi tvoj komentar...

Inženir slovenske firme živi v Sloveniji in bolj ali manj ves denar od plače pusti tukaj. Inženir avstrijske firme pa pride na malico pa še kak penzion zasluži z nočitvijo. Pri Kitajcih še tega ne bi bilo.

Če govorimo o II tiru, se pa strinjam... Za vsak tak velik posel se mora v Sloveniji ustanoviti podjetje ali podružnica, ki potem davke plačuje v Sloveniji. Fizičnih delavcev najbrž tudi tujci ne bodo vozili s seboj, ampak bodo to "domači". Inženirji in ostali strokovni delavci pa bodo za tak velik projekt tudi več kot 183 dni na leto v Sloveniji, s čimer postanejo rezidenti...

Ne, se ne delam norca. Kot prvo, večina firm plačuje dobavitelje, podizvajalce in delavce tako kot je treba. Mogoče je velik del delavcev z juga (ni pa večina, da bomo natančni), ampak tisti, ki so tukaj samo začasno, je najnižje plačana delovna sila, ki tako ali tako dol prinese le nek manjši del denarja. Potem imaš pa razne strojnike, inženirje, šoferje, ti v veliki večini živijo v Sloveniji (sploh višje plačani kader), ki pobere veliko večino mase za plače in jo seveda tukaj tudi porabi. Potem pa še vsi podizvajalci in dobavitelji, ki so v glavnem slovenski obrtniki (oz. vsaj s slovenskim sedežem firme) ali manjše firme.


:lol: Poznam dva projektanta iz bivšega Vegrada (oba narejen FGG iz Lj), katera nimata izplačanih sedem plač in vseh regresov iz let 2008, 2009 in 2010. Oba sta imela okoli 1000€ neto plače. Toliko o višje plačanem kadru. Moraš tudi malo izven Ljubljane pogledat, da lahko govoriš o stanju v gradbeništvu v Sloveniji.

Poznam ljudi, ki so pobegnili z Vegrada že precej prej in niso čakali, kakšno presenečenje bo prinesla teta Hilda. In večina firm je takih, ki normalno in bolj ali manj pravilno posluje.

Pa da dodam še eno primerjavo za gradnjo drugega tira:
Slovenci bi ga zgradili za recimo milijardo, od tega v Sloveniji ostane recimo 800 milijonov.
Avstrijci bi tudi zgradili za milijardo (ker za manj sigurno ne bodo), od tega v Sloveniji ostane recimo 400 milijonov.
Ali pa daš narediti Kitajcem za pol milijarde in v Sloveniji ostane največ 150 milijonov (ker oni bi uvozili praktično vse, od delavcev, opreme in materiala).

Kaj je najbolje za vse nas?

Da za ceno slovenskega drigega tira zgradimo kitajski tir pa še 3. os zapovrh

In potem ko bodo Kitajci že tukaj, bodo prevzeli še kaj tvojega posla, predvidevam. Se strinjaš?

Oni mi ga kradejo že leta in leta

Pa da dodam še eno primerjavo za gradnjo drugega tira:
Slovenci bi ga zgradili za recimo milijardo, od tega v Sloveniji ostane recimo 800 milijonov.

Problem je samo, kje in komu ostane teh 500 milijonov (razlika v ceni med Kitajci in Slovenci). Če to ostane nekim gradbenim baronom, posrednikom in ostalim fičfiričem, ki to prekanalizirajo na Ciper ali Liechenstein, ne prinaša to nam vsem nobene koristi, samo v imenu nacionalnega interesa smo določeno investicijo dvojno preplačali.

Če to ostane nekim gradbenim baronom, posrednikom in ostalim fičfiričem, ki to prekanalizirajo na Ciper ali Liechenstein, ne prinaša to nam vsem nobene koristi, samo v imenu nacionalnega interesa smo določeno investicijo dvojno preplačali.
To se strinjam, če bi bilo tako. Je pa en hakelc: gradbeni baroni zase niso pobrali toliko kot se piše, niti približno. Že tisti famozni 2 milijardi evrov, ki jih naj bi bile preplačane avtoceste, si je izmislila revija Mladina na podlagi nekih teoretskih procentov ocenjevanja korupcije v posameznih državah. Ampak zdaj to kot mantro ponavljajo vsi od novinarjev do politikov. Dokazal jih pa ni nihče.

Drugo je, da so se bolj ali manj vse gradbene firme, ki so zdaj na tapeti, šle lastniške prevzeme (tako kot Merkur, Istrabenz, Intereuropa, Pivovarna Laško itd.). Predvsem zaradi nezmožnosti odplačevanja teh dolgov bankam gredo firme v stečaje. Saj so baroni nekaj odpeljali na razne cipre in švice, ampak finančne težave so posledica prevzemov, in le malo tudi same kraje sredstev (verjetno to še najbolj pri Vegradu).

Oni mi ga kradejo že leta in leta
No, in ko začneš s kitajci uničevati nacionalni motor gospodarstva (to je gradbeništvo - v vseh državah), tudi ostalo ne bo šlo nič na bolje. Preveč ljuddi gleda samo na to, koliko gre iz proračuna, ne pa tudi, kaj gre nazaj. In nazaj gre v gradbeništvu velika večina, če se kolikortoliko normalno vodi projekte in da so ti domači.

Saj Avstrijci recimo niso nobeni angelčki: oni pač počasi prevzemajo naše posle, pridobivajo reference, ko bo vse znatnega propadlo, podo pač vse pomembne reči prevzeli, diktirali svoje cene (torej drugi tir namesto ene milijarde dve milijardi) in večino denarja znosili k sebi.

Tukaj se ne gre za pošteno globalno tržno gospodarstvo, tega ni in ni nikoli bilo (in tudi ne bo, kar se mene tiče), ampak samo, kdo bo več pobral in obdržal zase. Menda so vam osnove realne ekonomije jasne.

Tale debata je pa res zanimiva, če ne drugega mi je sadaj jasno, zakaj Mencinger že 20 let tako uspešno prosperira na medijski sceni, medtem ko je bil npr. Mrkaić označen za samega hudiča v človeški podobi. In to velja predvsem med ljudmi, ki so izobraženi in se po vrhu vsega celo deklarirajo za liberalne. Slovenija je res država nerazumljivih kontradikcij.

Tako kot jaz pišem, laufa ves gospodarski svet. Zato mi ni jasno, kaj hočeš povedat z Mencigerjem in Mrkaičem.

In če še kdo meni, da so naši gradbeniki nesramno dragi, poglejmo nizozemske:
A4 Delft - Schiedam

Rijkswaterstaat has formally awarded the construction of 7 kilometer A4 between Delft and Schiedam to a consortium named A4ALL, consisting of several Dutch construction companies. Foreign construction companies did not make it, among them well-known names as Strabag, Züblin, Alpine and FCC. Road projects in the Netherlands are not often awarded to foreign construction companies. The total cost of the 7 kilometer motorway is € 898 million.
No, ta najcenejši konzorcij je pripravljen narediti teh 7 km avtoceste na ravnini za 300 mil €.

Tukaj se strinjam z kebrom.
Prednost, da imaš domačega izvajalca zagotovo je. Če ne v drugem država pobere (poleg DDV) davek od dobička izvajalca, dohodnino (za zaposlene Slovence) in prispevke (za vse).

To, da so se dogajale hude svinjarije pri domala vseh infrastrukturnih projektih, ne more pomeniti, da je bolje če bi jih delali tujci. Oni pa zagotovo ne bi podkupovali in nato na tej podlagi dodajali aneksov k pogodbam, če bi bilo to možno? Problem ni v tistem, ki podkupuje (ker to počnejo vsi če lahko upajo na korist), problem je v skorumpiranem javnem sektorju, ki podkupnine sprejema in s tem podjetjem gleda skozi prste in omogoča dodatno molzenje državne blagajne. V Bolgariji podkupiš policista, ker se tam tako to dela, na Norveškem pač ne.
Druga zgodba so lastništva podjetij, ker če je lastnik nekega podjetja tujec, iz njega preko raznih trikov sicer črpa denar, ampak veliko ga ostane tudi v našem proračunu. Tako je bolje če se neko zdravilo dela pri nas v Leku, kot da ga Krka izdeluje na Polskem in nato uvaža. Mencinger ima na to malo drugačen pogled zato ta off-topic.

http://beta1.finance-on.net/pics/cache_08/0869Untitled-2.1320867563.jpg
vir: finance (http://www.finance.si/329735/Slovenija-je-zmagovalka)

Raznih Krk in Lekov se pa izogibaj, mamo še dosti dela da jim postrižemo peruti...

Tukaj se strinjam z kebrom.
Prednost, da imaš domačega izvajalca zagotovo je. Če ne v drugem država pobere (poleg DDV) davek od dobička izvajalca, dohodnino (za zaposlene Slovence) in prispevke (za vse).

DDV ni vezan na tujega ali domačega izvajalca. DDV - davek na dodano vrednost se pobere od dodane vrednosti, ki je nastala v Sloveniji.


Druga zgodba so lastništva podjetij, ker če je lastnik nekega podjetja tujec, iz njega preko raznih trikov sicer črpa denar, ampak veliko ga ostane tudi v našem proračunu.

Začetek množične migracije se je začel z Mramorjevim zakonom (Ropova vlada), ko je obdavčitev podjetij postala še bolj neznosna.

Prav tako "črpanje" podjetij ni vezano na lastništvo. Danes ima že mnogo srednje velikih podjetij (Slo lastništvo) offshore, ker je država preveč pogoltna. Tega bo še več v prihodnosti. Trapasto je, da je realna obdavčitev takšna (če npr. govorimo o plači), da ti država realno pobere blizu 70% prisluženega denarja.

Tako je bolje če se neko zdravilo dela pri nas v Leku, kot da ga Krka izdeluje na Polskem in nato uvaža. Mencinger ima na to malo drugačen pogled zato ta off-topic.

Seveda je bolje, da podjetja odpirajo delovna mesta pri nas. Je pa resnica takšna, da večji ko so davki in birokracija... več delovnih mest se seli v tujino in manj novih se odpira... Razlika je samo ta, da si garažni podjetnik ne more tega privoščiti. Takoj, ko je podjetje malo večje pa se hitro najde ekonomska teorija o migraciji proizvodnje.

Poglej malo stare popise, pa boš videl, koliko ljudi se je opredelilo za Slovence, Hrvate, Srbe....in koliko za Jugoslovane.

Pa dobro no, "Jugoslovan" ima pač 2 pomena in jaz nisem mislil tega, menda je bilo dovolj očitno.

Strinjam se s Kebrom. In èe moramo vse kupovat in naroèat na Kitajskem, potem uvozimo še kitajske direktorje in politike, ki bodo naša podjetja in državo upravljali za manj denarja kot naši. Saj je treba nižati stroške dela. :)

Tukaj se strinjam z kebrom.
Prednost, da imaš domačega izvajalca zagotovo je. Če ne v drugem država pobere (poleg DDV) davek od dobička izvajalca, dohodnino (za zaposlene Slovence) in prispevke (za vse).

To vse država pobere tudi v primeru tujega podjetja (tuja podjetja se morajo registrirati v Sloveniji in tu plačujejo davke, prav tako plačujejo davke delavci, ki so več kot 183 dni v Sloveniji). Res pa je, da se v določeni meri izgubijo multiplikativni učinki - tuji delavci, čeprav plačujejo davke v Sloveniji, preostanek zapravijo doma. Pa za tuja podjetja je bolj verjetno, da bodo uporabljali tuje podizvajalce, uvažali tuj material, ... Davki in ostalo se bo sicer res plačalo v Sloveniji, preostanek pa se bo deloma prenesel v tujino. Vprašanje je, ali to odtehta višje cene in praktično nedotakljivost gradbenih baronov... Jaz sem mnenja, da ne...

Res pa je, da se v določeni meri izgubijo multiplikativni učinki - tuji delavci, čeprav plačujejo davke v Sloveniji, preostanek zapravijo doma.
Bingo. Samo to ni le "v določeni meri", ampak kar večinsko.
Pri Kitajcih praktično ni mogoče, da bi od njih imel kakršenkoli multiplikativni učinek (ker oni lahko spijo tudi na ladji, ki jih je pripeljala skupaj z njihovo mehanizacijo in tehnologijo). Pri Avstrijcih je precej majhen, pri Slovencih je ogromen.

S tem, da Avstrijci niso nič cenejši od naših baronov. Zdajle gradijo Markovec, pa novinarji nič ne pišejo o zahtevanih aneksih, ki so ali bodo potrjeni. Seveda, tujca spoštujmo, Slovenca uničujmo.

^^ No, potem bom pa tako vprašal (Uroš Slak press :)) - če bi gradil hišo zase, ali bi raje vzel Avstrijca, ki ti jo naredi za 100.000 € ali Slovenca, ki ti jo naredi za 120.000 €, pri čemer se boš dobro počutil, ko boš vedel, da si lastniku gradbene firme pomagal kupiti novega Audija Q7 :lol:.

Lahko je razmetavati s "skupnim" denarjem in opletati z nacionalnim interesom. Priznam, tudi meni se dobro sliši in če mi daš dva izvajalca, enega tujca in enega slovenca, pri čemer je 100% garantirano da bo cena in kvaliteta enaka pri obeh, brez pomisleka vzamem slovenskega izvajalca. Na žalost je taka garancija zanstvena fantastika in je treba odločati tudi po drugih dejavnikih kot samo po tem, iz katere države prihaja izvajalec. Optimalno bi sicer bilo, da se pripravi razpise brez možnosti aneksov, pa naj odloča cena. Ampak smo videli, kako je bilo to pri Operi, ko je Simoniti paradiral gor in dol ter zagotavljal, da so kakršni koli aneksi nemogoči... Vemo kako se je to končalo :).

Razumem torej, kaj hočeš povedati, samo se ne strinjam in sem mnenja da koristi izbire domačega izvajalca (multiplikativni efekt) ne odtehtajo slabosti (višja cena, nejasni razpisni postopki, neprivlačno okolje za tuje investicije, podkupovanja, ...). Če pa v jasnem in preglednem postopku domači izvajalec pošteno premaga tujega in korektno izvede posel brez nepotrebnih podražitev, pa seveda nimam nič proti oz. sem odločno ZA.

A Avstrijci so pa vsi pošteni pa pridni pa izjemno kvalitetni ali kako to misliš? :lol:
Še nisi delal z njimi?

Govoriš, kot da imaš bogate izkušnje v gradbeništvu, vendar je jasno razvidno, da jih imaš samo iz medijev, ki so brez izjeme vsi nastrojeni proti slovenskim gradbenikom, najsi bodo pošteni ali ne.
Tujci pa so baje vsi neprimerno bolj kvalitetni, popolnoma pošteni in seveda vsi brez izjeme mnogo cenejši.
Multiplikativne učinke, ki so ravno tisti, ki poganjajo naše gospodarstvo, pa zgleda spravljaš na nepomembno raven. Seveda nisi opazil, da bolj kot gre gradbeništvo dol, gre tudo ostalo slovensko gospodarstvo. To ni naključno.
Zaradi take miselnosti bomo na koncu postali samo narod uradnikov ter kupcev pri tujih trgovcih. Kar poglej Madžare: svoje gradbeništvo so bolj ali manj vse razprodali, sedaj pa jim Avstrijci gradijo avtoceste po čisti ravnini za dvakratno ceno naših (ter tudi dražje od avstrijskih).

Kot sem rekel, tujca spoštujmo, Slovenca uničujmo. Očitno naša mantra.

Seveda nisi opazil, da bolj kot gre gradbeništvo dol, gre tudo ostalo slovensko gospodarstvo. To ni naključno.


To seveda ni res, vsi sektorji so se že pobrali, samo gradbeništvo je padalo. Sedaj ko bo izvoz crknil bo šlo pa spet dol. Mi namreč nismo država potrošnje ki bi jo spodbujalo gradbeništvo, ampak je to naloga izvoza.

http://img23.imageshack.us/img23/60/umar.jpg
vir: Ekonomsko ogledalo - oktober, UMAR (http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/eo/2011/EO_10_splet.pdf)

Pa še to ima slovensko gradbeništvo hudičevo veliko srečo, da smo tako hribovita in gorata država, ker če bi bili ravni kot madžarska bi bili zaradi naše majhnosti povsem nepomemben faktor. Ali pa če bi se uresničila tista Struckarjeva želja, da bi bilo celotno prebivalstvo skoncentrirano v par mestih... Bi imeli 80% manj inžinirskih graden pa mogoče 2 gradbinca za stolpnice zidat.

A Avstrijci so pa vsi pošteni pa pridni pa izjemno kvalitetni ali kako to misliš? :lol:
Še nisi delal z njimi?

Govoriš, kot da imaš bogate izkušnje v gradbeništvu, vendar je jasno razvidno, da jih imaš samo iz medijev, ki so brez izjeme vsi nastrojeni proti slovenskim gradbenikom, najsi bodo pošteni ali ne.
Tujci pa so baje vsi neprimerno bolj kvalitetni, popolnoma pošteni in seveda vsi brez izjeme mnogo cenejši.
Multiplikativne učinke, ki so ravno tisti, ki poganjajo naše gospodarstvo, pa zgleda spravljaš na nepomembno raven. Seveda nisi opazil, da bolj kot gre gradbeništvo dol, gre tudo ostalo slovensko gospodarstvo. To ni naključno.
Zaradi take miselnosti bomo na koncu postali samo narod uradnikov ter kupcev pri tujih trgovcih. Kar poglej Madžare: svoje gradbeništvo so bolj ali manj vse razprodali, sedaj pa jim Avstrijci gradijo avtoceste po čisti ravnini za dvakratno ceno naših (ter tudi dražje od avstrijskih).

Kot sem rekel, tujca spoštujmo, Slovenca uničujmo. Očitno naša mantra.

Avstrijci so bili dani samo za primer, namesto njih lahko poljubno damo kogarkoli... Osnovno vprašanje je, ali dati projekt slovenskemu podjetju, ki je ponudilo bistveno višjo ceno kot konkurenčno tuje podjetje, samo zaradi tega, ker je slovensko? Predpostavka ob tem je, da ni aneksov in da so dela enako kakovostno opravljena. Seveda so vse to samo teoretične predpostavke, ampak nekje moramo začeti in tu se že v osnovi razhajamo, kar pa seveda ni nič tragičnega. Rad imam takšne debate, sploh ob kakšnem pivu :cheers:

Vlada Revozu namenila 45,5 milijona evrov

Sredstva bodo šla za projekt proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta, pomoč pa bo morala odobriti tudi Evropska komisija

Vlada je na današnji seji dodelila 45,5 milijona evrov finančne spodbude novomeškemu Revozu , ki ga vodi Aleš Bratož, so po končani seji sporočili iz vlade. Sredstva so namenjena za projekt proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta (Edison). Vrednost investicijskega projekta je sicer ocenjena na 326 milijonov evrov. Pomoč države pa bo morala odobriti tudi Evropska komisija.

O projektu:

Predmet investicijskega projekta je uvedba novih modelov vozil iz tako imenovane palete "edison", in sicer v okviru partnerstva, sklenjenega med zvezo Renault-Nissan in Daimlerjem. Modeli palete Edison bodo narejeni na novi konstrukcijski osnovi. Naslednik renault twinga in Daimlerjevega štirisedežnega smarta naj bi vključno z električnima različicama proizvajali v Revozu.

Konec leta 2013 je v Revozu načrtovana proizvodnja naslednika twinga in Daimlerjevega štirisedežnega smarta. V Revozu v letu 2014 načrtujejo okrog 194.200 vozil iz palete Edison. Proizvodnja je predvidena najmanj do konca leta 2019.

http://www.finance.si/329847/Vlada-Revozu-namenila-455-milijona-evrov

Donosnost slovenskih obveznic presegla sedem odstotkov

Donosi 10-letnih slovenskih državnih obveznic so presegli psihološko mejo sedmih odstotkov.
Je. G., Delo.si
pet, 11.11.2011, 12:09
Donosnost slovenskih obveznic presegla sedem odstotkov

Ljubljana - To mejo je okoli 11. ure danes presegala 10-letna obveznica z zapadlostjo leta 2020, piše STA. Ta je sicer precej nelikvidna. Donosnost bolj likvidne obveznice z zapadlostjo leta 2022 pa je bila okoli 11. ure še vedno za las pod sedmimi odstotki.

Donosnost 10-letne slovenske državne obveznice z zapadlostjo leta 2022 je bila okrog 11. ure pri 6,995 odstotka.

Za mejo vzdržnosti refinanciranje javnega dolga splošno veljajo obrestne mere do višine okoli sedem odstotkov. Pri približno sedemodstotni obrestni meri na 10-letne državne obveznice so namreč morale za finančno pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in EU zaprositi Grčija, Irska in Portugalska.

Slovenija je sorazmerno dobro preskrbljena glede virov, zato se do leta 2014 ne pričakuje "večjih stresov", je sicer v odzivu na dvig cene zadolževanja Slovenije v svojem nastopu na Dnevih bančnikov danes poudaril minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič.
Po mnenju viceguvernerke Banke Slovenije Stanislave Zadravec Caprirolo pa je dvigovanje donosnosti slovenskih obveznic deloma posledica okužbe zaradi težav Italije, deloma pa je vzrok iskati tudi v dosedanji sistemski nesposobnosti Slovenije, da izvede potrebne strukturne spremembe.
_______________________________________________________________________
Če sem bil do sedaj sorazmerno optimističen, kar se tiče gospodarskega stanja pri nas (kar še vedno sem glede samega gospodarstva v kolikor ostalim državam v EU ne začnejo klecati kolena) je tole resen znak za alarm in skrajni čas, da politika zresni.
Miniranje vsake varčevalne reforme z referendumom, demagoške floskule Semoliča in njemu podobnih, ščitenje javnega sektorja kot svetih krav in posledično danes zavrnitev obravnave interventnega zakona je bila izgleda kaplja čez rob za finančne trge in naše zadolževanje je postalo med najdražjimi v EU.
In to ne zaradi same javno-finančne situacije ampak zaradi naše politike in to vse po vrsti, na čelu z nesposobno vlado, destruktvno opozicijo in povsem neodgovornim blebetačem Erjavcem. Da ne omenjam sindikalistov, ki izgubljajo stik z realnostjo.
V mandatu naslednje vlade nas čakajo težki časi, potrebno bo realno znižati pokojnine in plače javnih uslužbencev, v tem sektorju počistiti vse zrele za pokoj in razne vodje sektorjev za nadzor rasti fikusov, dvigniti davke, ki so najbolj mili do gospodarstva (DDV, na nepremičnine in ostali luksuz) in najbolj pomembno prepovedati določene teme na referendumu ter ga omogočiti le z podpisi vsaj recimo 5% volilnih upravičencev.
Ali to ali scenarij Grčije v roku parih let.

Ne tolaži se, da so reforme krive za to... Včeraj je Olli Rehn dobil na vpogled statistične podatke za 3. četrtletje večine držav EU (brez Slovenije) in očitno so obupno slabi, saj drugače ne bi imel tako žalostnega govora. Bomo videli naslednji teden v ponedeljek ali torek, ko bo javno objavljeno. Obresti ne rastejo zaradi nesprejetih reform, ampak ker smo gospodarsko totalno fkurci in bomo naslednje leto bankrotiral. Vsak pameten analitik to že ve, posledice so pa vidne na obrestni meri.

Tukaj gre za to, da se zadložujemo dražje, kot Italija in Španija. Problem je, da izgubljamo v primerjavi z ostalimi državami, ki so ravno tako v istem zosu in trenutno v slabšem stanju. Kot se vidi na grafu, ki si ga nalimal malo višje, nam izvoz kar lepo raste, kar pomeni, da je naše gospodarstvo relativno konkurenčno in je pred parimi meseci že doseglo raven izpred obdobja recesije. Obenem smo zato tudi izjemo ranljivi za krize v drugih državah in se res močno bojim, da imaš delno prav.

Ampak kako povrniti zaupanje v zmožnost odplačevanja našega državnega dolga, če ne ravno z reformami na področju konsolidacije javnih financ? Potem lahko edino rečemo, vse je fkurci in razglasimo bankrot že danes. Gibanja na trgih so 50% odvisna od realne slike in 50% od psihologije, predvsem zaupanja, ki ga naša država naglo izgublja. Nemčija ima še vedno najmanjše donose na obveznice, ker je vredna zaupanja, čeprav ima visok javni dolg in ne preveč perspektivne obete glede rasti gospodarstva.

ki so ravno tako v istem zosu in trenutno v slabšem stanju.

Ne, ravno v tem je problem. Smo v slabšem stanju in v roku tega meseca bo to tudi uradno potrjeno s strani statistike. Ker pa je najnovejša statistika vedno nekaj mesecev stara, tapametni že vnaprej vidijo to, česar danes ljudstvo še ne more, ker ni v časopisju zapisano. Naslednji teden izvemo kaj se je dogajalo v EU pred par meseci, 30. novembra pa kaj se je dogajalo v SLO pred par meseci. Tvoj "trenutno" je namreč že preteklost, sedanjost pa je še slabša, kot bomo čez 3 tedne izvedeli. Sedanjost bo namreč objavljena šele 29. februarja naslednje leto...

Pa še to ima slovensko gradbeništvo hudičevo veliko srečo, da smo tako hribovita in gorata država, ker če bi bili ravni kot madžarska bi bili zaradi naše majhnosti povsem nepomemben faktor. Ali pa če bi se uresničila tista Struckarjeva želja, da bi bilo celotno prebivalstvo skoncentrirano v par mestih... Bi imeli 80% manj inžinirskih graden pa mogoče 2 gradbinca za stolpnice zidat.

Ti še vedno ne razumeš osnov, ki jih skušam dopovedat. Nihče na tem svetu se ne bo selil na vas. Pa naj bo to podjetje, ali družina. Migracije potekajo v velike ekonomske centre. London, Pariz, New York, Šanghaj, Tokio, Hong Kong... itd. In tam se gradi noč in dan v vsakem mestu več, kot se pri nas zgradi v enem letu. Tam se gradijo avtoceste, železnice, podzemne železnice, mostovi, stolpnice, hiše, bloki, dvorane, industrijske hale. Pri nas se gradi dvoje. Avtoceste in hiše. Pa še to so avtoceste počasi pri koncu. Tko, da ne ti men govorit, da na nekem ruralnem območju inženirstvo cveti napram skoncentriranemu območju velikega mesta. Mogoče v kontekstu bivše Juge, vsekakor pa ne na področju pravih svetovnih poslovnih centrov. Če ne verjameš, poglej malce threade teh mest. Recimo pojdi na Danski thread in poglej malce količino gradenj v Kobenhavnu, ki ima 1,2mil. prebivalcev (in gradijo od podzemne, do novi predelov mest, ki bodo dali sigurno 100k novih stanovanj (Orestad). Menda ne misliš, da gradbeništvo profitira na utrjevanju in asfaltiranju vaških poti, gradnji ležečih policajev in hlevov.

Ne, pravim pa da bi bil gradbeni sektor še manjši, če neb pod vaške steze komunalo porival do tistih vaških hišic. Sicer pa bi se vse te tvoje želje lahko uresničile v prejšnem režimu, pa se niso. Imeli so vse kar so rabli, prostor, denar in poceni delovno silo. Danes bo pač težko popravljat grehe komunizma

No, sem zdajle printskrinal Pahorjev graf z novinarske konference, ki so jo prikazali na Svet na kanalu A. Če bolj podrobno pogledate graf (sicer se slabo vidi) boste opazovali hribčke in dolince vseh prikazanih držav ob približno enakih terminih. Po krajšem razmisleku si boste lahko predstavljali 2 možna scenarija, zakaj do dvigov in spuščanja obresti prihaja v vseh državah sočasno:

1. Slovenija je najpomembnejša država na svetu, od katere je odvisno preživetje tega osončja. Ker Pahorjeve reforme niso bile sprejete, je to izjemno zamajalo naravno ravnovesje v svetu in povzročilo sesuvanje svetovnih financ in gospodarstev.
2. Pahorjeve reforme nimajo nobene veze

Slovenija je označena z rdečo barvo
http://img3.imageshack.us/img3/3782/obrestinapahorja.jpg

Sej meni se zdi všečno, da Pahor še naprej straši s pomembnostjo sprejetja reform, bo morda naslednje leto celo kak glas več ZA. Ampak pretiravat pa ni treba, razlogi so namreč drugje.

Zanimanje za tuje naložbe v Sloveniji se povečuje

Polovica vseh tujih naložb v Sloveniji prihaja iz Avstrije.

Ljubljana – Čeprav je delež tujih naložb v slovenskem gospodarstvu skromen in imamo še zelo malo neposrednih tujih investicij, pa v Sloveniji posluje kar nekaj znanih in uspešnih podjetij s tujo lastnino, ki imajo tudi veliko zaposlenih.

Med njimi so tako proizvodna kot tudi trgovska podjetja, druga storitvena podjetja, pa tudi banke in zavarovalnice. Natančnih podatkov o tem, koliko kapitala je tako prišlo v Slovenijo, ni. Že v zadnjih letih nekdanje Jugoslavije so natančnejše spremljanje teh podatkov opustili in tako je tudi v Sloveniji. Po ocenah Banke Slovenije naj bi od slovenskega vstopa v EU na račun tujih naložb priteklo v Slovenijo malo več kot deset milijard evrov kapitala. Ocene o tem so težke, ker pogosto ne gre samo za neposredne vložke v osnovna sredstva, stroje in tehnologijo, temveč tudi za znanje, pomoč pri prodaji, pri pridobivanu novih trgov in podobno, kar je finančno težko meriti, učinki pa se lahko množijo.

Večina tujcev si je lastnino v slovenskih podjetij pridobila z nakupom podjetij ali s pogodbami o strateškem partnerstvu, saj je tujih neposrednih naložb malo. Ena najbolj znanih takih prodaj podjetij tujcem je bil Lek, katerega prodajo so nekateri potem obžalovali. Prvo podjetje, ki ga je Slovenija prodala tujcem, je bila takrat zelo uspešna Tobačna Ljubljana, od katere je v Sloveniji ostala samo še trgovina. Tej prodaji je sledilo še več prodaj večjih ali manjših podjetij tujim kupcem. Večina je bila zelo uspešnih, ne pa vse. Med manj uspešnimi je bila na primer prodaja semiške Iskre Kondenzatorji, v zadnjem času pa slabo usodo doživlja črnomaljski Secop. Kompresorji, saj želi novi lastnik, ki je tovarno kupil od Danfossa, proizvodnjo preseliti na Slovaško.

Toda Zoran Stomatovski, vodja službe za tuje investicije na Japtiju, ugotavlja, da je kljub krizi zanimanje za tuja vlaganja v slovensko gospodarstvo zdaj precej večje kot v zadnjih letih. Največ zanimanja je iz Avstrije, ki je tudi sicer največji tuji investitor v Sloveniji, nekaj ga je tudi iz Italije. Večji tuji investitorji prihajajo tudi iz Južne Nemčije in Francije. Premalo pa je po njegovem mnenju zanimanja iz Rusije, Skandinavije, pa tudi iz Velike Britanije.

Slovenija ni zelo privlačna za tuje investitorje, saj so na primer zemljišča predraga, pa tudi sicer Slovenci nismo zelo naklonjeni do tujcev. Vendar kot prav Stomatovski, se te slabosti lahko nadomešča s primerno lokacijo, kakovostjo delovne sile, znanjem jezika in podobno. Stomatovski se tudi ne strinja z mnenji, da so tuje naložbe zelo tvegane. Tujec prinese svoj denar, ki je najcenejši denar za novo tehnologijo in delovna mesta in prevzame vse tveganje. Pri nas delovno mesto stane 50.000 evrov, kar pomeni, da bi za sto novih delovnih mest potrebovali pet milijonov evrov.

Glede na to, da naj bi prodali državno premoženje, Stomatolovski pravi, da tudi zdaj državno premoženje prodajata Kad in Sod, vendar pri tem nista zelo uspešna. Na Japtiju redno anketirajo podjetja s tujim kapitalom in o zadovoljstvu sprašujejo zaposlene. Ugotavljajo, da so zadovoljni tako menedžment kot zaposleni, saj so plače večje kot v slovenskih podjetjih. Kot pričakuje Zoran Stomatovski, bi se zaradi finančnih težav Italije, lahko povečalo njihovo zanimanje za investiranje v Sloveniji.

Predsodki, ker smo majhni

Dr. Marjan Svetličič, FDV: Tuje naložbe se povečujejo tudi v svetu, ker je kriza in ker je premalo domačega kapitala. Mi imamo do tujih naložb predsodke, ker smo majhni, razen tega smo domači kapital zapravili za tajkunske kredite. Zato so tuje naložbe tudi pri nas nujne. Na novem indeksu ekonomske kompleksnosti se je Slovenija uvrstila na visoko deseto mesto. Velik del k tako visoki uvrstitvi sta prispevali avtomobilska industrija in proizodnja avtomobilskih delov, pri čemer je velik predvsem prispevek Revoza. K tako visoki uvrstitvi je zelo pripomogla tudi farmacevtska industrija in v njenem okviru Lek.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/zanimanje-za-tuje-nalozbe-v-sloveniji-se-povecuje.html

Bom še en graf nalimal, ki dokazuje, da so tudi ne-reforme krive za naše drago zadolževanje.
http://www.shrani.si/f/m/XS/4au330E8/27-obveznice.jpg

Referendum o pokojninah je bil 5.6 in točno se vidi kako smo v času pred tem, ko so bili rezultati že praktično znani in ob objavi kar drastično padli v primerjavi s Slovaško.
Je pa seveda res, da je gibanje odvisno od svetovnega dogajanja, ker če ne bi bilo krize v Italiji in skorajšnjega bankrota Grčije, bi bila situacija veliko bolj znosna. Tudi na tistem grafu iz Pahorjeve konference se lepo vidi, da sicer nihamo v skladu z ostalimi obveznicami, ampak obenem lezemo vedno višje (dražje).

Slovenija ni zelo privlačna za tuje investitorje, saj so na primer zemljišča predraga, pa tudi sicer Slovenci nismo zelo naklonjeni do tujcev. Vendar kot prav Stomatovski, se te slabosti lahko nadomešča s primerno lokacijo, kakovostjo delovne sile, znanjem jezika in podobno. Stomatovski se tudi ne strinja z mnenji, da so tuje naložbe zelo tvegane. Tujec prinese svoj denar, ki je najcenejši denar za novo tehnologijo in delovna mesta in prevzame vse tveganje. Pri nas delovno mesto stane 50.000 evrov, kar pomeni, da bi za sto novih delovnih mest potrebovali pet milijonov evrov.
Toliko o tem kako so visoke plače razlog za našo nekonkurenčnost. Kakovostna delavna sila naj bo kakovostno plačana. Za draga zemljišča je krivo predvsem pregreto gospodarstvo 2005-2007, ko so vsi (predvsem banke, ki jih sedaj filamo z davkoplačevalskim denarjem) naivno pričakovali, da bodo takšni nerealni donosi kar trajali, sedaj pa nočejo prodati te zemlje pod takratno ceno, kar duši tudi gradbeni sektor, ker nimajo denarja za zastavljene projekte, prodaja pa ne.
O nesprejemanju tujcev ne gre izgubljati besed, dokler ne bomo dojeli, da so neposredne tuje naložbe zastonj denar, se nam slabo piše. Mnogi so še vedno hudo ponosni na recimo trgovske centre naših firm na jugu, pozabljajo pa, da smo jih financirali mi sami.

5.6. je bil referendumski dan, 31. 5 pa je bila objavljena 0,1% gospodarska rast v 1. četrtletju, medtem ko so nemci rastli za 1,6%...

Pahor namerno narobe interpretira dogajanje. Če greš maja na sestanek k Merklovi in ti pove, da se je pri njih gospodarska rast praktično ustavila, potem ni potrebno biti ravno genij, da v prihodnje pričakuješ rast cen zadolževanja. Ko ti postane jasno da greš v skupino PIIGSS spokaš kufre, postaneš predsednik vlade "ki opravlja tekoče posle", vlečeš do konca vse roke kolkor se le da, vmes pa ljudstvo kriviš, ker si sam nesposoben prišparat 2 miljardi evrov. Ker to je naš glavni problem, 4,5 miljard evrov za katere se moramo naslednji let januarja in februarja zapufat ;) Al pa znižat "standard" za 20%

Statistika podjetij: Za 3 odstotke manj zaposlenih, prihodki kljub temu večji

Ljubljana - V Sloveniji je v letu 2010 delovalo 115.134 podjetij, ki so zaposlovala 604.831 delavcev ter ustvarila 76,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Medtem ko se je število zaposlenih v primerjavi z letom prej zmanjšalo za dobre tri odstotke, pa so se prihodki podjetij povečali za 4,6 odstotka, ugotavlja državni statistični urad.

Prav tako so slovenska podjetja lani v primerjavi z letom 2009 povečala dodano vrednost, namreč za dobrih osem odstotkov na 17,5 milijarde evrov. So pa manj denarja namenila za naložbe: potem ko so se bruto investicije že leta 2009 zmanjšale za skoraj 30 odstotkov, so se lani še za 17 odstotkov in so znašale štiri milijarde evrov.

V predelovalnih dejavnostih, kamor se uvršča 15 odstotkov vseh slovenskih podjetij, se je število zaposlenih lani zmanjšalo za šest odstotkov, prihodki in dodana vrednost pa so se kljub temu povečali, in sicer prihodki za devet odstotkov, dodana vrednost pa za 13 odstotkov.

Najbolj so zaposlenost, prihodki od prodaje in dodana vrednost lani v primerjavi s predhodnim letom upadli v gradbeništvu, ki je konec lanskega decembra zaposlovalo 77.936 delavcev oz. deset odstotkov manj kot leto prej.

Prihodki so se glede na prejšnje leto najbolj povečali v področju oskrba z vodo in ravnanje z odplakami in odpadki, in to kar za 35 odstotkov. Največ teh prihodkov so ustvarila podjetja v dejavnosti zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanja z njimi ter pridobivanja sekundarnih surovin.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042487268

Eurostat: Slovenija z višjo industrijsko proizvodnjo

Industrijska proizvodnja se je septembra na mesečni ravni po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat znižala tako v območju evra kot celotni EU, in sicer za dva oz. 1,3 odstotka

V Sloveniji se je medtem industrijska proizvodnja okrepila za 1,5 odstotka. Eurostat je ob tem revidiral podatke za avgust; v območju evra se je industrijska proizvodnja na mesečni ravni zvišala za 1,4 odstotka, v sedemindvajseterici pa za odstotek.

Največje znižanje pri investicijskih dobrinah

Na mesečni ravni se je septembra najbolj znižala proizvodnja investicijskih dobrin, in sicer v območju evra za 4,2 odstotka in v EU za 3,1 odstotka. Skrčila se je tudi proizvodnja trajnih potrošnih dobrin (v območju z evrom za 3,8 odstotka in v območju EU za 1,7 odstotka), netrajnih potrošnih dobrin (v območju z evrom za 1,3 odstotka in v območju EU za 0,7 odstotka), dobrin za vmesno porabo (v območju z evrom za 2,2 odstotka in v območju EU za 1,7 odstotka) in energije (v območju z evrom za 1,4 odstotka in v območju EU za 1,2 odstotka).

Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, se je industrijska proizvodnja na mesečni ravni znižala v 11 državah, ostala nespremenjena v Veliki Britaniji, okrepila pa se je v 10 državah. Največje krčenje so zabeležile Estonija (-10,9 odstotka), Portugalska (-5,8 odstotka), Italija (-4,8 odstotka), Irska (-3,5 odstotka) in Nemčija (-2,9 odstotka). Najvišjo rast pa so zabeležile Slovaška (+3,2 odstotka), Poljska in Švedska (v obeh za 1,9 odstotka) in Slovenija (+1,5 odstotka).

V Sloveniji z 2,5-odstotnim povečanjem industrijske proizvodnje

Na letni ravni pa se je industrijska proizvodnja septembra tako v območju evra kot celotni EU povečala za 2,2 odstotka; v Sloveniji se je industrijska proizvodnja medtem zvišala za 2,5 odstotka. Avgusta je bila rast v območju s skupno evropsko valuto šestodstotna in v sedemindvajseterici 4,8-odstotna.

Septembra se je na letni ravni okrepila proizvodnja investicijskih dobrin (v območju z evrom za 5,7 odstotka in v območju EU za šest odstotkov), dobrin za vmesno porabo (v območju z evrom za dva odstotka in v območju EU za 2,2 odstotka) in netrajnih potrošnih dobrin (v območju z evrom za 0,6 odstotka in v območju EU za 1,1 odstotka). Zmanjšala pa se je proizvodnja energije (v območju z evrom za 2,9 odstotka in v območju EU za 3,8 odstotka) in trajnih potrošnih dobrin (v območju z evrom za 1,3 odstotka in v območju EU za 1,4 odstotka).

http://www.finance.si/330152/Eurostat-Slovenija-z-vi%C5%A1jo-industrijsko-proizvodnjo

Da nau slučajno kdo po pomoti mislil, da je to dobra novica...

1. četrtletje:
januar 11.2
februar 6.9
marec 6.7

2. četrtletje:
april 6.0
maj 4.7
junij 1.3

3. četrtletje:
julij 1.3
avgust -1.3
september 2.5

^^Pa kva ti misliš da tvoje poste sploh še kdo bere zate bi bla edina dobra novica da na volitvah zmaga Janez Janša.

Aja ti misliš da js o politiki zdele govorim :lol:

Aja ti misliš da js o politiki zdele govorim :lol:

Opa BeliF poglej, človek se je samo tebi na čast prijavil na Skyscrapercity. Mogoče lahko pa že fanclub odpreš 8)

On se je prijavil na čast volitev, ne mene. Se niti slučajno ne tolažim, da bo od 5. decembra življenje kaj lepše. Ravno nasprotno, do pomladi bodo še trije meseci tekli.

no... glede na to, da si ti BeliF on pa FileB je čast povsem tvoja :)

Pol je pa verjetno kak znanec s kakega drugega foruma.

Nemčija +0,5 (v 2. četrtletju so popravli iz +0,1 na +0,3)
Francija +0,4 (v 2. četrtletju so popravli iz +0,1 na -0,1)
Portugalci že 9 mescev recesije
Španija +0,0
Italjani so na dopustu
Rusija 4,8% na letni ravni
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-15112011-BP/EN/2-15112011-BP-EN.PDF

Da nisi ti to sam naredu še enga profila? =D haha

Samo res, splitpersonality.press :D

dejte no, tok pjan pa nisem bil spet :cheers1:

Uuu, slaba, izdal si se! :lol:

lol Belif a nisi bil ti že enkrat WhiteF, Fileb, pa Zlobna Raca .....Wtf :lol:

ne ne ne, js sm bil samo WF, unadva sta druga osebka

Aaa tako ok... ne sej meni je vseeno kar komu sede, saj jaz bi si tudi rad zamenjal nick haha...sem ravno gledal takrat ko sem se prijavljal na ta forum James Bonda, pa je bil tam režiser al scenarist Broccoli in sem si tko za foro pol dal nick Broccolli :)

Sj to se da... Nevem komu morš rečt da ti spremeni nick in ti ga.. Js sm bil isto najprej strucka.. in pol je skoz prhajal do smešnih trenutkov k so ljudje misl da sm ženska.. =D

LOL Strucka...mah sej zdaj sem se že navadil na ta svoj nick tko da mi je že vseeno...sem raje pobrisal drugo my bad Lyon se napiše z Y hohoho:D

lol Belif a nisi bil ti že enkrat WhiteF, Fileb, pa Zlobna Raca .....Wtf :lol:

Ne, zlobna raca je bil lafreak84. :lol:

Vrag odnaša šalo, podjetniki, še bolj razmišljajte o tujini!

Poleg posojilnega krča in visokih stroškov dela se bodo morala mala in srednja podjetja bojevati tudi z upadom kupne moči; kako naprej?

Po zadnjih, najbolj optimističnih scenarijih bo zasebna poraba - ta je eno od gonil gospodarske rasti - prihodnje leto realno zrasla med največ 0,2 in 0,6 odstotka. Po Umarjevem črnem scenariju, ki je ob poglabljanju evropske dolžniške krize vse bolj verjeten, pa utegne zasebna poraba realno upasti za odstotek. Kako se tem napovedim prilagajajo naša podjetja? In kako do posojila za izvozne posle?

Zaviralec zasebne porabe bo visoka brezposelnost. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v zadnjih napovedih v letu 2012 ne pričakuje pomembnega izboljšanja na trgu dela, število registriranih brezposelnih naj bi vztrajalo pri 111 tisoč. Ob zasebni porabi naj bi bila v letu 2012 tudi državna poraba manjša kot letos; po letošnji 0,3-odstotni rasti naj bi po zadnji Umarjevi napovedi v letu 2012 upadla za 0,5 odstotka.

Umar ravno domačo porabo poudarja kot zaviralko gospodarske aktivnosti v Sloveniji v prvem in drugem četrtletju letos - aktivnost se je skromno povečala na račun izvoza. Podatki že kažejo, da se je močno zmanjšala in še upada poraba trajnih izdelkov. V drugem letošnjem četrtletju je bila za petino manjša kot v drugem četrtletju 2008 in je približno takšna kot v začetku leta 2007.

Kje so novi trgi?

Da se upad kupne moči prebivalstva zelo kmalu pokaže v bilancah podjetij, v zadnji izdaji opozarja tudi tednik Businessweek. To se že dogaja v Grčiji, Španiji, Italiji ter na Portugalskem in Irskem, prizadeta so predvsem mala in srednja podjetja.

Businessweek opisuje primer španskega pohištvenega podjetja Casanova Gandia . Prihodki družbe so letos v primerjavi z lani upadli za vrtoglavih 80 odstotkov. Sprva je lastnik menil, da je težava v ceni, zato je svoje izdelke pocenil. Nato je ugotovil, da sta problematična zmanjšanje porabe in upad kupne moči (Španija ima rekordno stopnjo brezposelnosti v EU). Da bi podjetje sploh ohranil pri življenju, se je lastnik odločil za izvoz. Zdaj prodaja v Rusijo, Libanon, Argentino, Dominikansko republiko in na Ciper. Seveda se mora spopadati s težavami posameznega trga, a podjetje kljub temu nekako dela naprej.

»Mala podjetja na evropskem obrobju, ki zaposlujejo 27 milijonov ljudi, se pri preboju na tuje trge spopadajo z izzivi, povezanimi z valutnimi tveganji in stroški dela,« ugotavlja časnik iz analiz več podjetij. Na vrhu seznama trgov, ki so izvozno zanimivi za omenjena podjetja, uvršča države zahodne Evrope in Latinske Amerike.

V tujino s končnimi izdelki ...

Da je iskanje novih trgov edina možnost za preživetje, vedo tudi številna slovenska podjetja, ki v krizi dobro delajo. »Zaradi negotovosti evropskega gospodarstva je nujno, da se podjetja iz dobaviteljev preoblikujejo v proizvajalce in prodajnike končnih izdelkov,« nam je že pred časom povedal Štefan Pavlinjek, prvi mož in lastnik skupine Roto , ki oblikuje izdelke iz plastičnih mas.

»Seveda je dobro imeti pogodbo za dobavo polizdelka za leto naprej. A te pogodbe imajo klavzulo: če matica nima naročil, ni dobave. In to se minula leta nenehno dogaja. Treba je spremeniti filozofijo, postati prožnejši, nastopiti sam.« Roto tako načrtuje naskok na dva nova trga s končnimi izdelki, zlasti plovili: v Južni Afriki in Turčiji.

... a kako do denarja za nov posel?

Zelo velika težava slovenskih podjetij ostaja financiranje oziroma kako dobiti posojilo pri banki za financiranje novega posla.

Svoj primer je na srečanju finančnikov pred kratkim opisal direktor dolenjskega podjetja iz kemične panoge. Podjetje je šlo oktobra z gospodarsko delegacijo na Poljsko in dobilo posel. »Za izpolnitev naročila bi potrebovali okoli 1,5 milijona evrov posojila, ki pa ga ne dobimo. Banke prošnje zavračajo, čeprav posel imamo, zanimajo jih zgolj bilance zadnjih dveh let, ki pa so slabe,« je povedal. In dodal. »Naročilo poskušamo izvesti, a dihamo na škrge.« Še to; omenjeno podjetje je imelo lani okrog 45 odstotkov dolgov v financiranju.

In kaj so svetovali bančniki? Marko Bošnjak iz banke Sparkasse je potrdil: večje kot je podjetje, večji dejavnik pri presoji posojilne sposobnosti so letni izkazi, ki jih podjetja oddajo tudi Dursu. Če je pri velikih podjetjih končna ocena v 90 odstotkih odvisna od izkazov, se teža (ponder) izkazov pri kreditni presoji manjša z upadanjem velikosti podjetij - v ospredje prihajajo mehki dejavniki, »mehke« informacije.

In kaj sploh lahko storijo podjetja, ki imajo dober nov posel, a slabe bilance zadnjih let? Povzemamo tri slišane nasvete:

»Pridete na banko s pogodbami in bomo pogledali, « je svetoval bančnik in dodal: banko zanima le prihodnji denarni tok, ki mora zagotavljati odplačilo posojila. »Za banko je to merilo dobrega projekta ali posla.«
Projekt »osamosvojite« v samostojno pravno osebo ali profitni center znotraj pravne osebe. Tako denarni tok ne bo »obremenjen« z obveznostmi delujočega podjetja.
Poskusite pri več bankah - banke niso v enakih položajih, ne prenehajte po prvi zavrnitvi.

http://www.finance.si/330389/Vrag-odna%C5%A1a-%C5%A1alo-podjetniki-%C5%A1e-bolj-razmi%C5%A1ljajte-o-tujini

Prebujna rast 
sončnih elektrarn

Od leta 2009 so v Sloveniji postavili 800 elektrarn, največ sončnih.

Ljubljana - Slovenija je po besedah direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača s predpisi, sprejetimi leta 2009, spremenila katastrofalne trende za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije.

V tem času so v državi postavili 800 elektrarn, največ sončnih, kar je zaradi stroškov preveč, zato bodo širjenje ustavljali z uredbo.

Energijo uporabljamo 2,8 odstotka učinkoviteje, to je malo več od načrta. »Največ so storila gospodinjstva in industrija, najmanj pa javni sektor, kjer je učinek nič,« je na posvetu o ovirah za obnovljive vire v Sloveniji poudaril Janez Kopač. Dodal pa je, da se bo to izboljšalo v prihodnjih letih. Za zdaj so izpeljali razpis za porabo 52 milijonov evrov za energetsko sanacijo bolnišnic, 16 milijonov evrov vredno sanacijo srednjih šol in 20 milijonov evrov vreden razpis za domove za starejše, pripravljajo pa je še razpis za sedem milijonov evrov za visoke šole in študentske domove.
Prek najstarejšega programa, sofinanciranja ukrepov daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, so v zadnjih dveh letih podprli za 33 milijonov evrov projektov. Pripravljajo tudi razpis za izkoriščanje geotermalne energije, ki naj bi bil objavljen prihodnje leto.

Med novimi elektrarnami je največ sončnih, lani jih je bilo za 25 megavatov (MW) moči, letos bo to število doseglo 80 MW. Lani je država za subvencije namenila 45 milijonov evrov, največje prejemnice so bile bioplinske elektrarne, letos jih bo za okoli 75 milijonov evrov, primat pa bodo verjetno prevzele sončne elektrarne. »Rast je preveč skokovita, vsaj kar zadeva sončne elektrarne,« je zato opozoril Kopač in napovedal spremembo uredbe, s katero bi vlaganje v elektrarne nadaljevali, vendar nekoliko manj.

http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/prebujna-rast-soncnih-elektrarn.html

Lizbonski svet: Slovenija peto najbolj zdravo gospodarstvo v območju evra


Bruselj - Slovenija je peta na lestvici članic območja evra po celostnem zdravju gospodarstva, precej slabše pa se odreže, ko gre za dinamiko potrebnih sprememb.

Raziskava Euro Plus Monitor 2011, ki so jo v torek predstavili v Bruslju, je članice evrskega območja razvrstila po dveh kriterijih - celostnem zdravju gospodarstva in napredku pri prilagoditvi gospodarstva.

Kriterija temeljita na statističnih podatkih in napovedih

Prvi kriterij temelji na statističnih podatkih za obdobje od 2002 do 2010 o trendni gospodarski rasti, kakovosti človeških virov, statistikah trga dela, potrošnji, gospodarski konkurenčnosti (delež izvoza v bruto domačem proizvodu, stroški dela in regulacija), vzdržnosti javnih financ in odpornosti na finančne šoke.

Indikator napredka pri prilagoditvi gospodarstva pa spremlja dinamiko sprememb v zadnjih nekaj letih na področju zunanje trgovine, javnih financ in stroškov dela. Ta temelji tako na statističnih podatkih kot napovedih Evropske komisije in banke Berenberg.

Pred Slovenijo Estonija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska

Slovenija se je po kriteriju celostnega zdravja gospodarstva uvrstila na peto mesto med 17 članicami evrskega območja. Pred njo se na lestvici nahajajo Estonija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. Med deseterico so še Slovaška, Finska, Avstrija, Belgija in Irska. Najnižje so se uvrstili Malta, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Ciper in Grčija.

Po uspešnosti prilagajanja Estonija spet prva, sledi Grčija

Po uspešnosti prilagajanja, da bi si tudi v prihodnosti zagotovile vzdržno rast in blaginjo, je slika med članicami evrskega območja nekoliko drugačna. Najvišje je še vedno Estonija, takoj za njo pa se uvršča Grčija, ki v zadnjih dveh letih v zameno za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada sprejema obsežne reforme in stroge varčevalne ukrepe za sanacijo javnih financ in prestrukturiranje prezadolženega in nizko konkurenčnega gospodarstva.

Na tretje mesto se je uvrstila Irska, ki prav tako prejema pomoč in izvaja dodatne reforme ter varčevalne ukrepe, do konca deseterice pa sledijo še Malta, Španija, ki se tudi omenja med ranljivimi članicami območja evra, Slovaška, Portugalska, ki je prav tako v programu prilagajanja, Nizozemska, Luksemburg in Finska.

Po drugem kriteriju na 11. mestu

Slovenija je po tem kriteriju šele na 11. mestu, za njo pa se zvrstijo Italija, ki je zadnje dni pod močnim pritiskom finančnih trgov, Ciper, Belgija, Francija, Nemčija in Avstrija.

Slovenija z velikim potencialom za gospodarsko rast

Slovenija je še posebej uspešna, ko gre za potencial za gospodarsko rast (četrto mesto), pri čemer se po trendni rasti v obdobju 2002-2010 uvršča na drugo mesto, po statistikah zaposlenosti, brezposelnosti med mladimi in dolgotrajni brezposelnosti na šesto mesto ter po človeških virih na 10. mesto.

Presenetljivo visoko glede na občutne padce na nekaterih lestvicah konkurenčnosti se Slovenija uvršča po kriteriju konkurenčnosti gospodarstva. Po deležu izvoza v bruto domačem proizvodu (BDP) je Slovenija z 61,8 odstotka čisto na vrhu lestvice, prav tako je prva po številu dni (šest), ki je potrebno za odprtje novega podjetja.

Slabo pri kriteriju stroškov dela in intenzivosti zaostrovanja fiskalne politike

Slabo pa se Slovenija odreže po kriteriju stroškov dela (16. mesto), po zapletenosti regulacije pa je na devetem mestu. Po vzdržnosti javnih financ se Slovenija uvršča na deveto mesto. Po deležu javne porabe v BDP je na 12. mestu, po višini dolga ob koncu minulega leta je Slovenija še na tretjem mestu, po javnofinančnem primanjkljaju je sedma, precej slabša pa je po ocenah, koliko bo morala do leta 2020 zaostriti fiskalno politiko, da bo ostala znotraj omejitev maastrichtskih kriterijev (13. mesto).

Glede uspešnosti prilagajanja je še najboljša na področju dinamike zunanje trgovine, medtem ko je precej slabša na področju prilagajanja javnih financ in stroškov dela (12. oziroma 13. mesto).

Avtorji poudarjajo, da ni potrebe, da bi Grčija, Portugalska in Španije zapustili območje

Avtorji raziskave med drugim poudarjajo, da podatki ne pritrjujejo pozivom, da bi morale Grčija, Portugalska in Španije zapustiti območje evra, da bi si tako pridobile konkurenčnost. Raziskava namreč ugotavlja, da vse te države dosegajo velik napredek pri prilagajanju gospodarstva in javnih financ.

Če je Nemčija dokaz zdrave gospodarske in fiskalne politike, pa raziskava pomeni močno opozorilo Italiji in Franciji, da bosta morali nujno pospešiti ukrepanje, še pravijo avtorji.

Vir-Siol

no nekaj pozitivnega. :)

Gorenje med najkakovostnejšimi podjetji na Hrvaškem
Gre za prvo hrvaško lestvico kakovosti

Hrvaško prehrambeno podjetje Podravka je na lestvici kakovosti Croatia Quality Top 10, ki je bila oblikovana na podlagi izkušenj in mnenj hrvaških potrošnikov, zasedlo prvo mesto. Sledila sta ji Kraš in Vindija, med prvo deseterico pa se je uvrstilo tudi slovensko podjetje Gorenje, ki je zasedlo osmo mesto, je poročal spletni portal biznis.ba.

Zanimivo je, da so prva tri mesta na lestvici zasedla hrvaška podjetja, ki prihajajo iz prehrambenega sektorja. Za Podravko je glasovalo 10,3 odstotka vprašanih hrvaških državljanov, Kraš je prejel 6,1 odstotka glasov, Vindija pa 5,7 odstotka.

Sledili so jim Nike, Gavrilović, Adidas, Mercedes, Gorenje, Nivea in Dukat. Za Gorenje, ki se je kot edino slovensko podjetje uvrstilo v prvo deseterico, je glasovalo 2,7 odstotka Hrvatov.

Gre za prvo hrvaško lestvico kakovosti. Raziskavo je na reprezentativnem vzorcu 804 hrvaških državljanov septembra izvedla agencija za tržne raziskave GfK, v njo pa so vključili podjetja iz različnih panog, od prehrambene industrije, trgovine, logistike, telekomunikacij, farmacije, finančnega sektorja, športa, medijev in podobno.

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011111605710720

Obresti so padle pod 7%, a je bil kak referendum včeraj pa ne vem zanga :lol: No, mogoče je pomagal podatek o 5. najbolj zdravem gospodarsvu v EU ;)

September obetaven za slovenske gradbince

Kljub najvišji mesečni rasti obsega gradbenih del v EU je Slovenija še vedno na zadnjem mestu.

Luxembourg - Obseg gradbenih del v območju evra se je po sezonsko prilagojenih podatkih septembra na mesečni ravni znižal za 1,3 odstotka, v EU pa za odstotek, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je na mesečni ravni tokrat zabeležila najvišjo rast, obseg gradbenih del se je okrepil za 7,8 odstotka.

Septembra se je med državami članicami, za katere je evropski statistični urad imel podatke, obseg gradbenih del najbolj znižal v Franciji (-5,8 odstotka), Portugalski (-5,1 odstotka) in Veliki Britaniji (-2,3 odstotka). Največjo rast je poled Slovenije na prvem emstu, beležila Poljska (4,1 odstotka) in Slovaška (3,9 odstotka).

Na letni ravni se je obseg gradbenih del v državah z evrom septembra v povprečju povišal za 0,4 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,6 odstotka. V primerjavi s septembrom lani je rast obsega zabeležilo sedem držav, padec pa šest.

Na letni ravni se je obseg gradbenih del najbolj zvišal na Poljskem (17,1 odstotka), na Švedskem (6,3 odstotka) ter na Nizozemskem (5,2 odstotka). Največje znižanje pa je v medletni primerjavi beležila prav Slovenija (-17 odstotkov), sledili sta Bolgarija (-11,5 odstotka) in Portugalska (-10 odstotkov).
http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/obetavni-september-slovenskega-gradbenistva-ne-popravi-poraznega-leta.html

Najugodnejšo ponudbo za gradnjo urgence oddal.... (http://www.finance.si/330577/Najugodnej%C5%A1o-ponudbo-za-gradnjo-urgence-oddal-Strabag)

No, ko smo imeli pred časom burno debato o domačih in tujih gradbincih. Le kdo je oddal najboljšo podunbo za urgenco? Namig, na razipsu so kandidirala 3 domača in eno tuje podjetje.....

OECD Sloveniji priporoča manj razvojnih regij

"Del slovenskih občin dejansko ni sposoben uresničevati svojih nalog v skladu z načeli funkcionalne in finančne avtonomije," pravi državni sekretar Bojan Suvorov

Osrednje priporočilo Teritorialnega pregleda Slovenije, ki ga je pripravil OECD , je zmanjšanje števila razvojnih regij s sedanjih 12 na manjše število gravitacijskih območij. Ta bi imela zadostno fiskalno kapaciteto in potrebno kritično maso za konkurenčno tekmo v Evropi regij, je ob predstavitvi dokumenta povedal državni sekretar Bojan Suvorov.

Kot je dejal predstojnik službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) Bojan Suvorov, bi bilo manjše število razvojnih regij oz. združevanje regij bolj ekonomično. Takšno priporočilo Sloveniji je dal tudi Evropski statistični urad zaradi potrebe po harmonizaciji oziroma izboljšanju kvalitete statističnega sistema.

Del občin ni sposoben uresničevati svojih nalog

Kot ugotavlja Suvorov, del slovenskih občin dejansko ni sposoben uresničevati svojih nalog v skladu z načeli funkcionalne in finančne avtonomije, vendar pa tega problema tudi z ustavnopravnega vidika ni mogoče reševati z administrativnim združevanjem občin.

V SVLR so sicer prepričani, da bodo pri izvajanju regionalne politike uspeli uveljaviti in ustvariti razmere, ki bodo postopno pripeljale ekonomske kriterije tudi v politične odločitve. V tej smeri so pripravili projekt priprave dogovorov za razvoj regij za naslednjo finančno perspektivo do leta 2020. Kot določa novi zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, bodo dogovore za razvoj regij v bodoče sklepale regije z državo.

http://www.finance.si/330736/OECD-Sloveniji-priporo%C4%8Da-manj-razvojnih-regij

Unicredit banka prodaja delež Splošne plovbe

Unicredit banka Slovenije prodaja 19-odstotni delež Splošne plovbe. Zavezujoče ponudbe v banki pričakujejo do 9. decembra do 15. ure. Ponudniki so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe.

Unicredit banka Slovenije je danes objavila javni poziv za zbiranje ponudb za nakup 18,9987-odstotnega deleža v Splošni plovbi. Ponujena cena za omenjeni delež mora znašati najmanj 6,8 milijona evrov. Zavezujoče ponudbe v banki pričakujejo do 9. decembra do 15. ure.

Ponudniki so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe. Kriterij za vrednotenje ponudb je višina ponujene cene za delež. Če bo več ponudb po enaki ponujeni ceni, ima prednost ponudnik, ki je prvi predložil ponudbo, je razvidno iz poziva, ki ga je Unicredit banka Slovenije danes objavila v časopisu Delo.

Ponudba se mora nanašati na nakup celotnega deleža in mora biti zavezujoča in brezpogojna. Ponudba mora ponudnika zavezovati najpozneje do konca leta, torej do 31. decembra 2011.

Ponudnik mora svoji ponudbi obvezno med drugim priložiti izpolnjeno in veljavno kupoprodajno pogodbo na predloženem obrazcu v treh originalnih izvodih, veljavno podpisano izjavo ponudnika, da izpolnjuje vse s predpisi določene pogoje za nakup deleža, in original bančne garancije na prvi poziv, izdane s strani prvovrstne banke s sedežem v EU za plačilo celotnega zneska kupnine.

Unicredit banka Slovenije ni zavezana skleniti pogodbe z najboljšim ali katerim koli ponudnikom. Banka si pridržuje pravico spremeniti ali ustaviti postopek zbiranja ponudb oz. postopek prodaje, odločiti, da je javno zbiranje ponudb neuspešno ali da je ponudba neveljavna. Hkrati ima pravico ponudbo zavrniti brez obrazložitve in brez kakršne koli odškodninske odgovornosti.

Odpiranje ponudb sicer ne bo javno.

http://24ur.com/novice/gospodarstvo/unicredit-banka-prodaja-delez-splosne-plovbe.html

»Slovensko gospodarstvo ni več sposobno konkurirati«

Podatki kažejo, da se je naša konkurenčnost zaradi krize najbolj poslabšala v zahtevnejših tehnoloških panogah.

V nestabilnem svetu nas skrbi samo naša prihodnost. Vlada naj zato rešuje prihodnost Slovenije takoj zdaj, kajti kam vodi razvoj brez posegov, vidimo nazorno okrog sebe. Seveda se izogiba besedi bankrot, ker si niti ne zna predstavljati, kaj bi za nas pomenil. Koliko dolgov moramo poravnati? Preveč, da bi se vrnili v čas pred krizo. Pregloboko smo zabredli, da bi bila to hitra operacija. Dolgovom so se pridružile še obresti, ki se s slabšim položajem povečujejo. Prihodki proračuna iz gospodarstva so edino upanje, da bomo krizo prebrodili z najmanjšo škodo. To pomeni čim večjo rast.

Konkurenčnost peša

Problem je, da gospodarstvo ni več sposobno konkurirati. Najboljše merilo je koeficient stroškov dela za proizvodnjo nekega izdelka v vrednosti 1000 evrov, za kar moramo poznati prihodek podjetja ali panoge in stroške dela v enem letu. Čim manjši so stroški dela za izdelek, tem večja je konkurenčnost.

Stroški materiala, surovin, sestavnih delov in energije so namreč enaki povsod na trgu, samo delo določa končno ceno izdelka. Višina plač očitno ne vpliva na konkurenčnost, saj ima Finska 26 odstotkov boljšo konkurenčnost od nas, plače pa enainpolkrat višje. Odločilna sta torej prihodek in struktura industrije: ali ima več visoko- ali nizkotehnoloških podjetij. Avstrija ima skoraj enako strukturo industrije kot Slovenija, pa je po konkurenčnosti samo 3,3 odstotka slabša, čeprav ima plače v industriji 2,4-krat večje. To pomeni, da svoje izdelke bolje prodaja, ker so najbrž bolj inventivni ali imajo bolj privlačne blagovne znamke. Šibkost Slovenije je majhnost povprečnega podjetja: 13,4 zaposlenega, v Avstriji je večje za 24 odstotkov, v Nemčiji za 36 odstotkov.

Moramo ločiti nizkotehnološke in visokotehnološke panoge. V proizvodnji lesa smo nekonkurenčni, prehitele so nas vse razvite države: Avstrija, Finska, Švedska in Nemčija. Od Avstrije smo za četrtino bolj nekonkurenčni, dosežene cene izdelkov so trikrat višje, Švedske in Finske pa 3,5-krat višje od naših. Njihovo povprečno podjetje je še enkrat večje od našega.

V proizvodnji pohištva smo bili leta 2008 boljši kot Avstrija, Finska, Švedska, Nemčija in Italija. Kriza je leta 2009 najhuje prizadela Slovenijo, saj je konkurenčnost padla na 327 evrov (za 26 odstotkov), vsem drugim pa precej manj.

V visoki tehnologiji so razmere boljše in bolj izravnane z drugimi državami. V panogi računalnikov, elektronike in optičnih izdelkov smo med razvitimi najbolj konkurenčni, boljši od Avstrije in Danske. So pa Švedska, Finska ali Irska veliko boljše, ker imajo večji obseg proizvodnje. V krizi se je konkurenčnost poslabšala za 23 odstotkov, v Avstriji za manj (17 odstotkov), v Veliki Britaniji pa se je izboljšala z 220 na 200 evrov, to je za deset odstotkov.

V proizvodnji komunikacijske opreme smo med razvitimi majhnimi državami precej manj konkurenčni od Avstrije, Finske, Velike Britanije, Nemčije in Italije. Torej so bile plače previsoke in dosežene cene na trgu prenizke. Panogo je kriza močno prizadela, konkurenčnost se je pri nas zmanjšala za 68 odstotkov, v Avstriji za 42 odstotkov, Italiji za osem odstotkov in na Finskem za 25 odstotkov, vendar je še vedno v Evropi najbolj konkurenčna. Tu prevladuje vpliv Nokie.

Imamo premalo 
končnih izdelkov

Drugače je v industriji za avtomobilske dele, kjer smo bili med bolj konkurenčnimi kot Finska, Velika Britanija, Portugalska, Avstrija, Italija, Španija, Nemčija ali Danska. Seveda gre za vprašanje tehnološke zahtevnosti, ali proizvajamo preproste dele ali pa menjalnike oziroma motorje. Povprečno podjetje ima pri nas 93 zaposlenih, v Avstriji 147, Nemčiji 201. Pri nas je dodana vrednost na zaposlenega 25.000 evrov, v Avstriji 70.000 evrov, Finski 59.000 evrov, Nemčiji 65.300 in Italiji 44.900 evrov. Obseg ekonomije v še enkrat večjih podjetjih je racionalnejši. Padec v krizi je bil samo 11 odstotkov, v Avstriji 22 odstotkov, na Češkem se je pa celo izboljšala za štiri odstotke. Vzroki so v upadu naročil. Ker delajo Čehi za svojo finalno industrijo, ki ni toliko upadla, se je stanje izboljšalo.

Podatki kažejo, da se je naša konkurenčnost zaradi krize najbolj poslabšala v zahtevnejših tehnoloških panogah. Naročila so se tam najbolj zmanjšala in hkrati so se znižale cene. Vzrok je to, da je večina izdelkov poddobaviteljskih, in ne končnih. Ta podrejenost najbolj tepe Slovenijo. Zato je tako pomembno, da vlada podpira razvoj v podjetjih, ki so finalna, samostojna v RiR in z inovacijami med prvimi.

Primerjava z razvitimi je pokazala, da pri napredku ni ključen denar, ampak ljudje, voditelji. Da ni napredka, so krivi so menedžerji, Grafika kaže potek konkurenčnosti Slovenije v letih od 2002 do 2009 v primerjavi z majhnimi in bogatimi državami. Nobenega napredka ni zaznati, spremljamo druge na nižji ravni in jih ne moremo dohiteti. Vzrok je v nizki dodani vrednosti na zaposlenega, kar je posledica slabe organizacije in razvoja izdelkov. Makroekonomisti jemljejo prihodek kot stalen agregat, je pa v resnici odsev spretnosti in znanja posameznikov, da prodajo za višje cene, z boljšimi pogoji, torej kot zrcalo množice vplivov: prožne organizacije, inventivnih izdelkov z manj materiala, s cenejšimi vložki, bolj »špartanskih«, prilagojenih okusu časa, napetih odnosov z dobavitelji, svobode delovanja na trgu. Tega ni, poskusi so sporadični, nepovezani, ostajamo ujetniki prijateljskih zvez, pretekle prakse, lenobe spreminjanja.

Večina podjetij je »mrtvih« in ne tvegajo, ker nimajo vizije, zgrajene na inventivni ideji. Menedžerji, ki niso tehnologi, so balast. Inženirjev v vodstvih ni. Posledica je slaba konkurenčnost. Stroškov dela ni mogoče zmanjšati, edini izhod je višja cena izdelkov. Vendar menedžment ne zna prodajati. To je splošna hiba naših podjetij.

Ker se brez izrazite inventivnosti ne morejo razviti blagovne znamke, brez njih pa ni mogoče pritegniti kupcev, se ni mogoče premakniti v višji cenovni razred. Posledice so širše: nizka dodana vrednost, nizke plače in pokojnine, nizka življenjska raven. Voditeljska struktura že dvajset let ni sposobna dohitevati Avstrije. Korakamo z istimi koraki, kot kaže graf.

Je rešitev slovo od evra?

Mnogi menijo, da bi postali konkurenčnejši, če bi lahko izstopili iz evra in prilagajali menjalno razmerje »novega« tolarja do evra. Tako bi bile naše cene v tujini nižje v evrih in naši dolgovi bi se zmanjšali. Našo konkurenčno sposobnost bi izboljšali z razvrednotenjem. Če ne bomo poravnali dolgov, nas ne bodo več pustili v EU. Ko bodo sprejeli naš državni bankrot, bodo sprejeli tudi naš izstop iz EU, ker bo to edina možnost, da se postavimo na noge še v tej generaciji.

Teh skrajnih posledic se moramo zavedati. Če ne bomo sposobni izvesti reform, ali jih ne bi smeli izvajati zaradi pritiska sindikatov, nas to gotovo čaka. Pri tem ni nobenih obvodov. Znamenje za takšno smer razvoja bo ogromen beg kapitala iz države, iz bank in domačih zalog. Ko bodo ljudje prodajali naše vrednotnice, kar bo plačevala Banka Slovenije s sveže tiskanim denarjem, se bodo odlile te vsote v Švico ali Nemčijo, ki sta monetarno trdni in zanesljivi.

Iti bomo morali skozi večletno fazo gospodarskega mrtvila, v katerem nas bo še dodatno »reševala« inflacija. Le tako bomo postali cenejši. To se zdi ob sedanjem solidnem dolžniškem bremenu skoraj nemogoče, vendar nas bo stanje neproduktivnosti k temu prisililo.

Evropska unija je razširila reševalni sklad, da bi zagotovila možnosti za več kot milijardo evrov posojil, kar bi odpiralo možnosti, da nam obresti subvencionirajo. S tem bi se reformni pritisk na nas zmanjšal. Vendar je to izjemno tvegano, kajti velike vsote evrov iz rešilnega sklada bodo na koncu postale denar. Mi pa izgubarji. Na nas ne odpade veliko, na vsakega davkoplačevalca okrog 700 evrov, vendar ne bo ostalo pri tem. Ti ukrepi so zunaj slehernega razumnega razmerja in pomenijo nepredvidljivo breme za naše davkoplačevalce in upokojence. Prišli smo v tveganje, nad katerim nihče nima pregleda.

***
Marko Kos, samostojni raziskovalec

http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/slovensko-gospodarstvo-ni-vec-sposobno-konkurirati.html

Gazprom: Južni tok bo zgrajen do konca leta 2015

Ruski energetski velikan je v Banatskem Dvoru v Srbiji odprl skladišče plina

Gradnja plinovoda Južni tok bo stekla leta 2013, zgrajen pa bo do konca leta 2015, je danes ob robu odprtja skladišča plina v Banatskem Dvoru v Srbiji dejal prvi mož Gazproma Aleksej Miller . Omenjeno skladišče plina je po njegovih besedah prvi objekt v okviru projekta Južni tok.

Srbija, pomembno energetsko vozlišče v jugovzhodni Evropi

Današnje odprtje skladišča plina je po oceni srbskega predsednika Borisa Tadića potrditev pravilne odločitve o strateškem partnerstvu z Gazpromom. Srbija ima po njegovem mnenju tudi potencial, da postane pomembno energetsko vozlišče v jugovzhodni Evropi.

Tadić je sicer ob tem poudaril pomembnost obstoja zmogljivosti za skladiščenje plina in spomnil na probleme, ki jih je pred leti imela Srbija zaradi blokade dobave ruskega plina, zaradi česar je bilo prizadeto tako gospodarstvo kot tudi gospodinjstva.

Odločitev o strateškem partnerstvu z Gazpromom je bila po oceni srbskega predsednika pravilna, partnerstvo pa bo uspešno tudi v prihodnje.

http://www.finance.si/330946/Gazprom-Ju%C5%BEni-tok-bo-zgrajen-do-konca-leta-2015

Nizozemci so si ''premislili'', TVM ostaja brez vlagatelja

"Kar se DuraBusa tiče, je zgodba žal kljub blestečim obljubam zaključena," je potrdila stečajna upraviteljica

Stečajna upraviteljica Tovarne vozil Maribor Alja Markovič Čas se je pretekli teden odločila razdreti pogodbo z najemnikom omenjenega podjetja, nizozemsko družbo DuraCar oziroma njenim slovenskim podjetjem DuraBus. Omenjeni vlagatelj, ki je napovedoval dolgoročno vzpostavitev proizvodnje v Mariboru, namreč ni izpolnil pogodbenih obveznosti.

Sledi prodaja premoženja

Kot je povedala Markovič Časova, DuraCar kljub že pred časom podpisani najemni pogodbi ni vložil niti evra, med drugim ni poravnal niti najemnine, varščine in odkupljenih zalog, za kar bi mariborsko podjetje v stečajnem postopku že moralo prejeti okoli milijon evrov. "Kar se DuraBusa tiče, je zgodba žal kljub blestečim obljubam zaključena," je potrdila stečajna upraviteljica.

Po njenih besedah za mariborsko tovarno, ki je v stečaju od marca letos, še vedno vlada zanimanje, vendar za zdaj o konkretnih zadevah ni želela govoriti. Najverjetneje se bo odločila za javno dražbo, ki pa je pred novim letom zagotovo še ne bo. Pred tem se bo namreč posvetovala tudi s cenilcem, saj še ne ve, ali bo poskušala premoženje prodati v celoti ali po delih, odvisno od tega, kako bi lahko iztržila več za čim višjo stečajno maso in s tem boljše poplačilo upnikov.

Zaposliti bi morali 70 delavcev

Najemna pogodba z nizozemsko družbo je bila sklenjena avgusta, zanjo pa je stečajna upraviteljica že prejela pravnomočno pozitivno mnenje mariborskega sodišča, ki vodi stečajni postopek. Najemna pogodba je predvidevala, da mora najemnik zaposliti najmanj 70 delavcev, pretežno nekdanjih zaposlenih v podjetju TVM.

http://logistika.finance.si/330918/Nizozemci-so-si-premislili-TVM-ostaja-brez-vlagatelja

Madžari s Tuš Oil v Sloveniji do 10 odstotkov trga

Madžarski Mol, ki je letos kupil verigo bencinskih servisov Tuš Oil, v Sloveniji dosega 7,2-odstotni tržni delež, čim prej pa si želi doseči 10 odstotkov trga

Po ocenah podpredsednika prodaje v skupini Mol Laszla Piryja bodo 10-odstotni tržni delež dosegli do konca prihodnjega leta. V letu 2012 bodo sicer za širitev namenili 10 milijonov evrov.

Najpomembnejša cilja Ljubljana in Gorenjska

Prihodnje leto bodo po načrtih odprli vsaj pet novih bencinskih servisov, najpomembnejša cilja pa sta Ljubljana in Gorenjska, ki ju zdaj ne pokrivajo, je na novinarskem srečanju v Ljubljani pojasnil Piry in dodal, da so sicer odprti tudi za ostale oblike organske rasti.

S prevzemom Tuš Oila je Mol dobil priložnost utrditi se na slovenskem trgu. Po njegovih besedah je strategija Mola v Sloveniji jasna. "Želimo rasti v Sloveniji," je poudaril Piry, ki je prepričan, da je prednost madžarske družbe kakovost goriva.

Nakup Tuš Oila za Mol Slovenija prelomen

Letošnje leto je bilo ravno zaradi prevzema Tuš Oila prelomno za družbo Mol Slovenija, je pojasnila direktorica slovenskega Mola Valerija Glavač. Cilj je po njenih besedah doseči 10 odstotkov trga v maloprodaji goriv, trenutno pa ima Mol v Sloveniji 7,2-odstotni tržni delež, tako v maloprodaji goriv kot po prihodkih na maloprodaji.

Mol je v Sloveniji prisoten od leta 1996, tako na maloprodaji (z mrežo bencinskih servisov) kot veleprodaji (prodaja naftnih derivatov). Lani je Mol Slovenija, ki ima trenutno v državi 37 bencinskih servisov, ustvaril 130 milijonov evrov prihodkov, pomemben delež pa je imela veleprodaja.

Spreminjajo videz nekdanjih Tuševih bencinskih servisov

"V Sloveniji še zdaleč nismo največji, smo pa odlični," je poudarila Glavačeva in dodala, da trenutno spreminjajo zunanji videz Tuševih bencinskih servisov. Ključ za uspeh je po njenih besedah v kakovosti goriva ter dobrih storitvah in izdelkih.

Mol Iva Sanaderja ni podkupoval

Glede domnevnega podkupovanja s strani Mola na Hrvaškem - bivši hrvaški premier Ivo Sanader naj bi sprejel deset milijonov evrov, da bi Mol dobil večinske upravljavske pravice v hrvaški Ini - je vodja mednarodnega komuniciranja v Molu Domokos Szollar dejal, da ni bilo podkupnine in korupcije.

"Ne bojimo se ničesar," je poudaril in ocenil, da je ta proces le predvolilna igra, interpretacijo tega procesa pa da vodi politika. Po Szollarjevem mnenju je prav, da tožilstvo preverja znake ilegalnih dejanj, če ta obstajajo, da pa podlaga za to preiskavo ni utemeljena.

http://www.finance.si/331111/Mad%C5%BEari-s-Tu%C5%A1-Oil-v-Sloveniji-do-10-odstotkov-trga

Poslovanje podjetij po dejavnosti in velikostnih razredih, podrobni podatki, Slovenija, 2010 - začasni podatki
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4352

Protestniki: NLB je grobar slovenskega gospodarstva

Več kot 500 delavcev Cinkarne in Heliosa je pred NLB-jem in Banko Slovenije izrazilo ogorčenje nad prodajo "zdravih in uspešnih podjetij zato, da se lahko sanira izgubo NLB-ja".

Kot je odzvanjalo po ljubljanskem Trgu republike, prvi razlog za proteste niso odpuščanja ali kršenja delavskih pravic. Razlog tiči v "upravičenem strahu", da bo odprodaja večinskega deleža Heliosa vodila v to - kot so zatrdili v sindikatih, vedo, kdo bo kupec podjetij. Moti jih, da državna banka skupaj s Kadom in Sodom odprodaja zdrava delovna mesta tujcem v negotovost, medtem ko politiki vseh barv delovna mesta postavljajo med najvišje prioritete.

NLB je namreč kot največja upnica družbe Zvon Ena napovedala zaseg delnic podjetja Helios, po zasegu pa nameravajo te delnice odprodati. Delnice Cinkarne, čigar delavci so danes tudi vzklikali proti bankam, sicer niso na prodaj. A ker ima Zvon Ena četrtinski delež v Cinkarni, se podobne usode bojijo tudi v tem podjetju.

Nučič: NLB ni večinski lastnik
Protestniki so svoje zahteve predali generalnemu sekretarju NLB-ja Samu Nučiču. Ta je poudaril, da banka ni večinski lastnik Heliosa. Je pa obljubil, da bo pismo sindikatov predstavil nadzornemu svetu še na današnji seji pod točko Razno. Protestniki so se zglasili še na sedežu Banke Slovenije, posebna sindikalna skupina pa je odšla tudi na vlado in v parlament, kjer so predstavili predlog za spremembo prevzemne zakonodaje.

Protestnega shoda so se udeležili zaposleni iz družb Cinkarna Celje, Helios Domžale in Steklarna Rogaška ter člani organov Sindikata kemijske, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. To je bil eden glasnejših letošnjih protestov - govorniki pogosto niso prišli do besede ob spontanih skandiranjih: "Lopovi, lopovi, lopovi ..."

http://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-nlb-je-grobar-slovenskega-gospodarstva/271307

Slovenija dokončno na Gazpromovem zemljevidu plinovoda Južni tok

Ljubljana - Dve leti po tem, ko sta Slovenija in Rusija podpisali meddržavni sporazum o sodelovanju pri gradnji plinovoda Južni tok, je bržčas že dokončno jasno, da bo ta prečkal ozemlje naše države.

V Gazpromu so tako v torek za Dnevnik potrdili, da so končali izdelavo osrednje študije izvedljivosti projekta plinovoda, ki naj bi rusko črnomorsko obalo povezoval z Italijo. "Sprejeli smo tudi odločitev o slovenskem sodelovanju pri projektu," so sporočili iz Gazpromovega oddelka za odnose s tujimi mediji. Čeprav odločitve glede Slovenije uradno niso želeli razkriti, smo iz diplomatskih virov izvedeli, da je med državami, ki so jih v Gazpromu uvrstili na traso plinovoda, tudi Slovenija.

"Vse aktivnosti napeljujejo k temu, da so odločitve sprejete. Te pomenijo spodbudo za nadaljnji razvoj zemeljskega plina pri nas," je dejal Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi, do nedavnega sicer bolj znane pod imenom Geoplin plinovodi. Ta je študijo izvedljivosti o tehničnih rešitvah in možnih trasah plinovoda v Sloveniji izdelala konec lanskega leta, Gazprom pa jo je nato skupaj s podobnimi dokumenti iz drugih držav združil v tako imenovano osrednjo študijo. Naslednji korak bo tako ob hkratnem pridobivanju dovoljenj tudi uradna ustanovitev skupnega podjetja za gradnjo plinovoda, ki bo imelo po dostopnih podatkih štiri direktorje, od tega dva v slovenski "kvoti".

"Trenutno želimo na sestankih s partnerji v projektu razpravljati o ugotovitvah osrednje študije izvedljivosti in se dogovoriti o nadaljnjih aktivnostih pri inženirskem delu projekta," so nam še pojasnili v Gazpromu.

Da je Slovenija našla svoje mesto na končnem zemljevidu Južnega toka, je mogoče sklepati tudi iz nekaterih dogodkov v zadnjih tednih. Po poročanju madžarskih medijev naj bi tako tamkajšnja vlada gradnjo plinovoda že zaupala državnemu podjetju MVM Zrt. To, da bo šel plinovod na poti od Črnega morja skozi Bolgarijo, Srbijo in Madžarsko (ruski Surgutneftegaz je od februarja lani pomemben lastnik Mola), logično pomeni, da bo italijansko mejo po kopnem dosegel bodisi v Sloveniji ali oziroma in v Avstriji.

A čeprav je še v začetku leta kazalo, da je Gazpromu s podpisom dogovora z OMV o sodelovanju pri projektu dokončno uspelo "zapreti" tudi Avstrijo, iz naše severne sosede v zadnjih mesecih ni zaslediti novic o nadaljnjih dogovorih glede projekta. Ravno nasprotno, zdi se, da so v Avstriji več naporov vlagali v reševanje projekta plinovod Nabucco (ta bi povezoval kaspijski bazen z avstrijskim Baumgartnom), nad katerim naj bi dokončno obupali v zanj ključni državi - Azerbajdžanu. Ali je Avstrija vključena v končno traso plinovoda, iz uradnih virov ni mogoče izvedeti, pri dokončni odločitvi pa bi lahko imel pomembno vlogo tudi podatek, da je eden od solastnikov krovnega podjetja za gradnjo Južnega toka poleg Gazproma, italijanskega Enija, in Électricité de France tudi nemški Wintershall.

Obenem je Gazprom finančno in politično krizo v državah območja evra izkoristil tudi za obsežno politično in diplomatsko ofenzivo na njegovem obrobju. Z njo želi projekt, ki bo zelo verjetno okrepil odvisnost regije od ruskega plina in posledično tudi strateški vpliv največje države na svetu, dokončno "zabetonirati". Miller je tako že ob ponedeljkovem obisku v Srbiji, kjer je odprl novo podzemno skladišče plina, potrdil, da se bo Južni tok začel graditi leta 2013 in da bo dokončan dve leti kasneje.

Poleg morebitnih težav s financiranjem okoli 20 milijard evrov vrednega projekta in poslabšanja energetskih odnosov s Turčijo bi lahko gradnjo upočasnila tudi odločnost evropske komisije, ki Južnemu toku ne želi dodeliti statusa prednostnega projekta. To bi lahko otežilo delovanje skupnih podjetij v državah EU, katerih solastnik je Gazprom. Rusija je sicer za pomoč pri prepričevanju Unije, ki v skladu s tretjim energetskim paketom med lastniki plinovodne infrastrukture - vsaj brez dodatnih pogojev - ne želi videti trgovcev s plinom, pred dnevi zaprosila Francijo.

primoz.cirman@dnevnik.si

Zmogljivost ostaja skrivnost

Za zdaj še vedno niso uradno znani trije ključni podatki, povezani s slovenskim delom Južnega toka: njegova zmogljivost, trasa in cena. Glede zmogljivosti plinovoda je bilo v neuradnih krogih mogoče v zadnjih mesecih slišati več številk. Ta bo zelo verjetno večja od prvotno predvidenih osem milijard kubičnih metrov, ki sta jih državi vnesli tudi v kasneje popravljen meddržavni sporazum, končna višina pa bo odvisna od števila krakov, ki bodo poleg slovenskega dosegli Italijo (podmorski iz Grčije, kopenski iz Avstrije in tako dalje), kamor naj bi "priteklo" od 20 do 22 milijard kubičnih metrov plina na leto. V vsakem primeru bo v Sloveniji, ki porabi okoli milijardo kubičnih metrov plina na leto, ostal majhen odstotek plina iz Južnega toka. Medtem ko sta bili med trasami v zadnjih mesecih odprti dve možnosti (od madžarske meje prek Kidričevega in Zasavja ob obstoječem plinovodu do Gorice oziroma Jesenic; slovenska stran naj bi bila naklonjena prvi različici), se kot izhodiščna cena za slovensko traso Južnega toka več let omenja znesek okoli pol milijarde evrov.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042490397

V Trbovljah podpisali pogodbo o gradnji hidroelektrarn na srednji Savi


Trbovlje - Holding Slovenske elektrarne (HSE), GEN energija in Savske elektrarne so danes v Trbovljah podpisale družbeno pogodbo o skupnemu nastopu pri projektu izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Ob tej priložnosti je generalni direktor HSE Matjaž Janežič ocenil, da gre za pomemben nacionalni projekt, ki ga Slovenija potrebuje.

Kot je dejal Janežič, s projektom izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi bodo povečali proizvodnjo električne energije brez povečanja emisij toplogrednih plinov, zato ta projekt želijo pospešiti in čim prej učinkovito izpeljati. Direktor Gen energije Martin Novšak meni, da dejansko gre za projekt državnega pomena. Hidroelektrarne na srednji Savi bodo namreč učinkovito dopolnjevale termoenergetski del slovenskega energetskega sistema ter pomembno pripomogle k uvozni neodvisnosti države.

Učinki projekta se bodo pokazali tudi v izboljšanju poplavne varnosti, zagotavljanju pitne vode in rabe voda za gospodarske namene, reševanju problematike poglabljanja korita reke Save in nenazadnje k večji samooskrbi Slovenije z energije ter s tem doseganje ustrezne donosnosti. "Projekt bo pomembno prispeval tudi k izboljšanju bivalnega okolja, kar je pomembno dejstvo v luči pričakovanega sožitja med investitorjem in lokalno skupnostjo. V družbah se zavedamo, da je potrebno z vodnimi viri gospodariti celovito, v korist vsem narodnogospodarskim interesom, z upoštevanjem vzdržnega trajnostnega razvoja," pravi direktor Savskih elektrarn Drago Polak.

Veriga 10 elektrarn

V okviru projekta je predvidena izgradnja verige 10 elektrarn na srednji Savi, in sicer Tacen, Gameljne, Šentjakob, Zalog, Jevnica, Kresnice, Ponoviče, Renke, Trbovlje in Suhadol. Operativni realni objektni cilj pa je v tem trenutku izgradnja hidroelektrarn Suhadol, Trbovlje in Renke, gradnja naj bi se začela v drugi polovici leta 2013.

Investicija ima tudi širše družbene koristi za vzdrževanje socialne varnosti in zaposlovanja, izboljšanje regionalnega razvoja, disperzijo načinov oskrbe, v času gradnje bo pozitivno vplivala na zaposlovanje domače industrije, država pa bo imela koristi od koncesijskih dajatev in davka na dobiček, ocenjujejo podpisniki družbene pogodbe.

Gradili bodo vsaj 15 let

V projektu izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi HSE sodeluje s 60 odstotki, GEN energija z 10 odstotki in Savske elektrarne s 30 odstotki, namenjen pa je povečanju deleža obnovljivih virov energije. Po prvotnem načrtu je predvideno, da bi gradnja elektrarn trajala 20 do 22 let, če pa bo družbenikom uspelo zagotoviti gradnjo elektrarn na dveh lokacijah, potem bo njihova gradnja trajala od 15 do 17 let.

Z izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi pa se bo povečala izkoriščenost hidropotenciala reke Save ter s tem instalirana moč, povečala se bo tudi proizvodnja pasovne, trapezne in vršne energije iz obnovljivega vira.

Omenjene družbe so sicer že septembra podpisale dogovor o sodelovanju pri projektu izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi kot rezultat enotnega mnenja, da je vlaganje v vodni potencial na reki Savi bistvenega pomena za slovensko energetiko in državo kot celoto. Avgusta pa je bila ustanovljena družba Srednjesavske elektrarne v sedežem na lokaciji Termoelektrarne Trbovlje.

Vir-Dnevnik

^^ Zanimivo, nisem vedel, da je to že tako daleč. Očtino pa bodo gradili od spodaj po toku navzgor, tako da okoli LJ ne bodo gradili še vsaj 10, raje 15 let.

Ime dneva: Marko Prunk

Prvi Slovenec z mesnico v Trstu, Marko Prunk, mesar iz kraške Lokve, ki je prepričal Tržačane.

Trst – Marko Prunk iz kraške Lokve je prvi Slovenec, ki je odprl mesnico v strogem središču Trsta (pri pokriti tržnici) in zadel žebljico na glavico. Posel mu teče tako, da je več kot presenečen. Na dan postrežejo od 1000 do 1500 strank.

Marku Prunku je bil Trst vedno izziv. V Lokvi mu je posel cvetel prav zaradi Tržačanov. Zakaj ne bi naredil poslovne poteze in kupcem iz 20 minut oddaljenega mesta ponudil mesa »pred vrati«? »Bilo je nekaj negotovosti – šli smo v osje gnezdo, v bližini so Despar, Coop, več majhnih mesnic... Kmalu smo ugotovili, da mesnica dela 100 na uro.

Ko so pred dobrim tednom odprli še velik Spar v bližini, smo mislili, da se nam bo poznalo. Nasprotno, prodajo smo povečali za še pet odstotkov. Morali smo zaposliti dodatna dva delavca, zdaj jih imamo deset, morali smo povečati število blagajniških mest, postaviti večje police, zamenjati pol opreme, ker ni dosegala povpraševanje...

V mesnici, v kateri prodajamo tudi drugo slovensko hrano (sire, jogurte, mleko, med, Mlinotestov kruh, slaščice, Delamarisove konzerve, ajvar, vegeto...), je nenehno gneča. V prodajalni je 70 odstotkov mesa in 30 odstotkov druge hrane, dodali smo še nekaj italijanskih izdelkov.

Ponujamo tudi nekaj na pol pripravljene hrane – polpetke z rukolo, hamburgerje, čevapčiče na pet različnih načinov. Kmalu bomo v bližini odprli nekakšen bistro, v katerem bomo (za domov ali zaužitje stoje) prodajali pripravljeno domačo hrano (vampe, joto, pašto-fižol), ki jo bo pripravljala izkušena kuharca s Krasa. Zdaj pa že iščemo nov lokal v Trstu. Če bi dobili lokal na podobno ugodni lokaciji, bi hitro odprli še eno mesnico,« se ne ustavi Marko Prunk.

Začel je skromno, z eno (družinsko) mesnico, leta 1990, v kateri so delali trije, pozneje je z blagovno znamko Mesarstvo Prunk najel nekaj Krasovih in zatem kupil nekaj Mipovih mesnic, Postojnske mesnine s klavnico, predelavo, ustanovil novo podjetje Prunmes za maloprodajo mesnih izdelkov, Prunk Trst, gostilno v Lokvi...

Zdaj ima v vseh družbah 85 zaposlenih in letos načrtujejo več kot osem milijonov evrov prihodkov. Mesarska dejavnost je del družinske tradicije. Njegov oče je bil mesar, njegov nono je že med vojnama prodajal teličke v Trst. Zdaj mu pri poslu pomagata hči Jana in sin Andrej, ki je direktor tržaške mesnice.

Kje je skrivnost uspeha kraškega mesarja? »Slovensko meso je bolj naravno, zato je boljše in cenejše. Italijani to dobro vedo. Res plačamo to meso od pet do deset odstotkov dražje, ampak gre za majhne živinorejce, ki krmijo živino z naravno pridelano krmo, živina se giblje v naravi. Mi koljemo sami, poznamo kmete s Štajerske, Cerknega, Idrijskega, Vipavske doline... Cene italijanskega mesa v Trstu so precej višje, naše meso v Trstu je malo cenejše, nekje med cenami v Sloveniji in v Italiji, to pomeni za petino dražje kot pri nas. Toliko so tudi naši stroški večji. Za plače namenimo 20 odstotkov več, ker italijanski delavci vsako leto dobijo še 13., 14. in 15. plačo.«

V mesnico so investirali približno 500.000 evrov, najemnino pa lastniki zaračunavajo po 22 evrov, približno toliko, kot bi jo plačevali v Ljubljani. »Odhod v Trst bi svetoval še kateremu slovenskemu trgovcu ali poslovnežu. Poslovneži zelo malo investirajo v Trst. Bojijo se krize, ampak to je za mesto s 350.000 prebivalci nenormalno. Meni je ogromno pomagala Slovenska obrtna zbornica, ki jo vodi Ivan Perčič. Pomagali so nam pri vseh formalnostih, ki smo jih potrebovali. Vsi so bili nadvse prijazni. Trst je blizu, predpisi so enaki kot pri nas, posel jemljejo bolj življenjsko kot pri nas,« pravi Marko Prunk.

»Kriza? Kakšna kriza?«

»Mi nimamo časa misliti na krizo. Prodaja se nam povečuje, jaz delam od šeste ure zjutraj do 23. ure. Sredi decembra odpiramo novo mesnico v Izoli (pri tržnici), prvo na Obali,« je dejal Kraševec z zadostno mero poslovne žilice.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-marko-prunk.html

S soncem do prihodka
Obnovljivi viri energije. Za največjo sončno elektrarno na Gorenjskem 1,5 milijona evrov.

Energija. Največja sončna elektrarna na Gorenjskem, ki raste na strehi Merkurjevega skladišča, bo začela obratovati konec leta, njena moč bo 800 kilovatov. Investitor je Elektro Gorenjska (EG), ki ima strešne površine skladišča v najemu.

“V skladu z optimizacijo smo tudi pri velikih strešnih površinah našli možnost, ki prinaša dodatne prihranke oziroma celo prihodke in prispeva k obnovljivim virom energije,” so sodelovanje pojasnili v Merkurju. Okvirna vrednost investicije znaša 1,5 milijona evrov. “S to investicijo bodo imele Gorenjske elektrarne deset lastnih sončnih elektrarn moči 1.500 kilovatov, v katerih bodo proizvajali najmanj 1,5 milijona kilovatnih ur električne energije na leto,” so dodali v EG.

http://www.zurnal24.si/s-soncem-do-prihodka-clanek-141479

A se te hidroelektrarne res tako potiho gradijo, al sem jaz kaj spregledal? Al se jim pač ne posveča pozornosti, ker so (kao) bolj oddaljene? Drugo leto naj bi bila HE Krško (http://maps.google.com/?ll=45.975306,15.482483&spn=0.005286,0.011362&t=h&z=17&vpsrc=6) že končana, pa sploh nisem vedel, da so začeli graditi ... Saj ne rečem, da bi moral biti tak pomp okoli tega kot v času SFRJ, malo več bi se pa lahko slišalo.

A se te hidroelektrarne res tako potiho gradijo, al sem jaz kaj spregledal? Al se jim pač ne posveča pozornosti, ker so (kao) bolj oddaljene? Drugo leto naj bi bila HE Krško (http://maps.google.com/?ll=45.975306,15.482483&spn=0.005286,0.011362&t=h&z=17&vpsrc=6) že končana, pa sploh nisem vedel, da so začeli graditi ... Saj ne rečem, da bi moral biti tak pomp okoli tega kot v času SFRJ, malo več bi se pa lahko slišalo.
HE Krško se gradi s polno paro. Potekajo zanimiva zemeljska dela, nekaj v zvezi z njivami. S ceste izgleda kot en velik peskovnik :lol:

Primorje danes zaključilo tri projekte
Andreja Lončar

V uporabo so predali objekt podjetja Bia Separations, cestni objekt v DObovi in vrtec Vetrnica v občini Pivka

Gradbeno podjetje Primorje je danes predalo v uporabo tri nove objekte, pri katerih je družba sodelovala kot izvajalec gradbenih del - objekt podjetja Bia Separations v Ajdovščini, izvennivojsko križanje državne in lokalne ceste z železniško progo Dobova-Ljubljana v območju naselja Dobova in vrtec Vetrnica v občini Pivka.

"Odločitev uprave, da enakopravno obravnava vse partnerje ter z njimi vodi konstruktiven dialog, se je izkazala za pravilno," ob tem poudarjajo v Primorju. Uspešen zaključek projektov podjetja v finančnih tećavah pa, poudarjajo v družbi, ne bi bil mogoč brez dogovora z bankami upnicami ter z zaposlenimi.

Uprava Primorja trenutno pripravlja sanacijski načrt za ohranitev Primorja. Njegovi cilji bodo ohraniti ključne posle, reference ter seveda omogočiti zaposlenim ne le zaposlitev in redno plačilo temveč tudi razvoj skozi nove projekte doma in v tujini, pravijo v vodstvu ajdovskega podjetja.
http://www.finance.si/331967/Primorje-danes-zaklju%C4%8Dilo-tri-projekte

ps: jutri bo SURS objavil gospodarsko rast v tretjem četrtletju

A se te hidroelektrarne res tako potiho gradijo, al sem jaz kaj spregledal? Al se jim pač ne posveča pozornosti, ker so (kao) bolj oddaljene? Drugo leto naj bi bila HE Krško (http://maps.google.com/?ll=45.975306,15.482483&spn=0.005286,0.011362&t=h&z=17&vpsrc=6) že končana, pa sploh nisem vedel, da so začeli graditi ... Saj ne rečem, da bi moral biti tak pomp okoli tega kot v času SFRJ, malo več bi se pa lahko slišalo.
Krško se gradi že precej časa. Naslednje bodo Brežice, Mokrice pa takrat, ko se bodo zmenili s Hrvati.

Elektrarne na srednji Savi so v planu že skoraj desetletja, si pa tudi sam nisem mislil, da se že pripravlja na gradnjo (a po drugi strani bo kmalu 2012). Ljubljana naj bi dobila celo obrečno jezero.

V tretjem četrtletju 2011 se je BDP zmanjšal za 0,5 odstotka.

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4379

Glede na polomijo v 3. čletrtletju nam v 4. četrtletju tradicionalno sledijo še precej slabši rezultati. Minus 2-3% ob koncu leta nam ne uidejo, lahko še več...

---

To je primerjava s 3. četrtletjem 2010. Kaj pa primerjava z 2. četrtletjem 2011?

V ozadju hitre prodaje Naftinih družb boj za bogata nahajališča plina v Pomurju

Ljubljana - V ozadju nenavadno hitrega postopka prodaje finančno zdravih podjetij skupine Nafta Lendava (Nafta Geoterm in Nafta Strojna) je boj za obvladovanje velikih nahajališč zemeljskega plina v Pomurju. Ti sta namreč lastnici infrastrukture, zemljišč in služnostne pravice na območju domnevno velikih zalog plina, prav tako pa imata zelo dobičkonosne pravice do slovenske četrtine prihodkov od izčrpanega plina.

Po več letih raziskovanja, ali se v globinah Pomurja nahaja zadosti plina za izkoriščanje v komercialne namene, je angleško podjetje Ascent Resources pred dnevi z veliko verjetnostjo to potrdilo. "Predhodno testiranje na plitkejši stopnji je pokazalo stabilno raven okoli 8,5 milijona kubičnih metrov na dan oziroma ekvivalentno 1420 sodčkov nafte na dan," je podjetje objavilo na svoji spletni strani. Po nekaterih informacijah bi lahko celotne zaloge plina v Pomurju znašale več kot 12 milijard kubičnih metrov, omenjajo pa se tudi precej večje količine. Slovenija sicer na leto porabi dobro milijardo standardnih kubičnih metrov plina.

Že včeraj smo poročali, da je hitenje s prodajo omenjenih podjetij skupine Nafta razburilo Petrol. Ta je 50-odstotni lastnik podjetja Geoenergo, ki ima koncesijo za črpanje plina. Še do oktobra leta 2008 je bil Geoenergo lastnik tudi 25-odstotne lastninske pravice nad vsemi proizvedenimi ogljikovodiki iz vrtin, vendar pa je to pravico takrat prenesel na Nafto Geoterm. Geoenergu bi moral sicer plačevati ustrezno nadomestilo. Pravica do ostalih 75 odstotkov plina pa je že vrsto let v rokah korporacije Ascent, ki je v iskanje plina že vložila več milijonov evrov. Ta je najela tudi ameriški Halliburton.

Kot smo poročali, sta bili Nafta Geoterm in Nafta Strojna še pred meseci v lasti Nafte Lendava, ki pa ju je prenesla na finančno izčrpano Nafto Petrochem. Čeprav imata iz naslova črpanja plina potencial za bajne bodoče dobičke, pa ju je označila za poslovno nepotrebno premoženje in ju, kot rečeno, prodaja na javnem razpisu. Ni nepomembno, da je bila Nafta Geoterm ob prenosu vredna pol milijona evrov, Nafta Strojna pa pet milijonov evrov.

Ob tem je Nafta Geoterm zanimiva tudi zaradi lastništva ogromnih zemljišč v okolici nahajališča oziroma služnostne pravice čeznje, hkrati pa ima vzpostavljeno tudi infrastrukturo za dobavo plina. Ko bo plin prišel na površje, ga bo namreč treba distribuirati do kupcev. Mimogrede, iz ne ravno bogatega nahajališča, imenovanega Pg-1, že dobavlja plin Lekovi tovarni v Pomurju.

Spomnimo, da je šla vlada Boruta Pahorja iskalcem plina v Pomurju na roko že leta 2009, ko je ministrstvo za gospodarstvo predlagalo spremembo rudarskih zakonov, ki bi odpravilo birokratske in tehnične ovire za črpanje in izkoriščanje plina. V eni od depeš, objavljenih na Wikileaksu, lahko namreč preberemo, da je vlagatelje skrbelo, da ne bi kasneje prišlo do sporov z lastniki okoliških zemljišč in bi se zadeve preselile na sodišče ter vse skupaj podaljšalo za več let.

Za AUKN je prodaja transparentna

Pri prodaji Nafte Geoterm (in Nafte Strojna) se zastavlja vprašanje, ali so (visoki) bodoči donosi upoštevani v cenitvi družbe. O precejšnjih zalogah plina se je sicer v preteklosti dosti ugibalo, vendar je Ascent spodbuden podatek, ki presega celo njihova prvotna pričakovanja, objavil šele pred dnevi. Če so v Petrolu ogorčeni, ker je od dneva razpisa do oddaje zavezujoče ponudbe na razpolago izjemno malo časa, pa so v AUKN prepričani, da je tritedenski čas za oddajo ponudbe ustrezen. "Prodajni postopek se vodi transparentno in v skladu z dobro prakso, ker se želi pridobiti čim več ponudb potencialnih investitorjev," so pojasnili. "Za postopek prodaje je Nafta Petrochem imenovala komisijo. Opravljena so bila pripravljalna dejanja postopkov, in sicer: vrednotenje družb, informacijski memorandum, objava poziva potencialnim ponudnikom v tujem in slovenskem tisku, podatkovna soba, obveščanje potencialnih ponudnikov o razpisu," so navedli v agenciji, ki jo vodi Dagmar Komar. "Čas za oddajo zavezujoče ponudbe je bil določen v javnem razpisu in je po naši oceni ustrezen za pripravo zavezujoče ponudbe," so dodali.

"Rezultati obeh vrtin odlični"

"Rezultati vrtine Pg-10 so odlični in presegajo naša pričakovanja," je pred dnevi dejal Jeremy Eng, generalni direktor podjetja Ascent Resources, ki bo upravičen do 75 odstotkov izkoristka iz nahajališča v Pomurju. Dodal je, da omenjena vrtina zasleduje komercialni rezultat vrtine Pg-11A, "čeprav je plina manj in nam vliva zaupanje, da lahko optimiziramo nahajališče in ga tudi bomo". Konec novembra so sicer sporočili, da je bilo hidravlično frakturiranje na obeh vrtinah (Pg-10 in Pg-11A) končano, zdaj pa bodo vrtini optimizirali, da bi izboljšali njuno učinkovitost. "To se bo zgodilo do januarja oziroma februarja 2012," so navedli. "Možnosti so, da bi proizvodnjo in ustvarjanje denarnega toka začeli že sredi leta 2012," so dodali.

Vir:http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042492620

Petišovci skrivajo 11,7 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina

"Edinstveno evropsko celinsko nahajališče"

V bližini Lendave je po raziskavi britanskega naftnega podjetja, ki želi obuditi pomursko črpanje plina, zalog za vsaj 300.000 kubičnih metrov na dan. V ozadju poteka boj za bogata nahajališča.

Podjetje že dalj časa razvija nahajališče ob slovensko-madžarski meji, nova testiranja na vrtinah Pg-10 in Pg-11A pa razkrivajo velike zaloge, so zapisali na spletni strani podjetja. Testiranja naj bi britansko podjetje ponovilo v začetku prihodnjega leta, v družbi pa proučujejo možnosti, da bi se črpanje plina iz obeh vrtin začelo v sredini prihodnjega leta.

"Rezultati testiranja iz vrtine Pg-10 so odlični in presegajo naša pričakovanja. Navdajajo nas z zaupanjem, da bo obujanje pridobivanja plina na Petišovskem polju postalo resničnost," je ob tem zatrdil direktor britanskega podjetja za raziskave in razvoj nahajališč ogljikovodikov Jeremy Eng.

Edinstveno evropsko celinsko nahajališče
Družba je nato ta teden objavila, da se na območju Petišovci/Lovaszi ob slovensko-madžarski meji, ki pokriva okoli 200 kvadratnih kilometrov, skriva za okoli 11,7 milijarde kubičnih metrov zalog plina. Območje naj bi bilo tako eno njihovih potencialno najpomembnejših nahajališč, obenem pa tudi edinstveno celinsko nahajališče plina v evropskem smislu. Slovenija namreč za primerjavo letno porabi dobro milijardo kubičnih metrov plina.

Ascent Resources ima sicer 75 odstotkov pravic do prihodkov od črpanja plina na slovenski strani in 50 odstotkov pravic do prihodkov na madžarski strani.

Kakšno povezavo ima to s prodajo družb Nafte?
Časnik Dnevnik v današnji izdaji z objavo teh domnevno velikih zalog plina povezuje tudi vabilo k dajanju ponudb za nakup 100-odstotnega deleža v družbah Nafta Geoterm in Nafta Strojna. Tega je 11. novembra objavila Nafta Petrochem, hčerinska družba Nafte Lendava.

Zavezujoče ponudbe, ločeno za vsako družbo, bodo v Petrochemu zbirali do 7. decembra do 12. ure. V Nafti Geoterm gre za 100-odstotni delež z osnovnim vložkom v nominalni vrednosti 1.560.674 evrov, v Nafti Strojna pa za 100-odstotni delež z osnovnim vložkom v nominalni vrednosti 4.202.137 evrov.

Družbi zanimivi zaradi služnostne pravice
Družbi sta po pisanju Dnevnika zanimivi predvsem zato, ker sta lastnici infrastrukture, zemljišč in služnostne pravice na območju nahajališča plina, imata pa tudi pravico do preostalih 25 odstotkov prihodkov od črpanja plina na slovenskem delu nahajališča.

Za nakup teh dveh finančno bolj zdravih delov skupine Nafta naj bi se med drugim zanimala tudi Petrol in neimenovani britanski vlagatelj. V Petrolu so po pisanju Dnevnika že izrazili nezadovoljstvo nad kratkimi roki za oddajo ponudb, pojavljajo pa se ugibanja, da naj bi se razlogi za hitenje s postopkom skrivali v tem, da imajo v Nafti za družbi že kupca in želijo izkoristiti medvladje.

V Nafti Lendava te očitke zavračajo in pravijo, da postopki potekajo v skladu s terminskim načrtom in so ključni za sanacijo Nafte Petrochem, ki je lani pridelala kar deset milijonov evrov izgube. Nafta Lendava je obe družbi, ki ustvarjata visoke denarne presežke, letos februarja v okviru sanacije prenesla na Nafto Petrochem.

Vir:http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/petisovci-skrivajo-11-7-milijarde-kubicnih-metrov-zemeljskega-plina/272017

Mnoge industrijske cone niso izpolnile pričakovanj

Mnoge industrijske cone so slabo zasedene, zemljišča so draga, pričakovali pa so tudi večje zanimanje tujcev.

Ljubljana – Industrijske cone v Sloveniji rastejo kot gobe po dežju, vendar pregleda nad njimi nima nihče. V Japtiju ugotavljajo, da jih je zagotovo najmanj 500. Njihovo število se še povečuje in svoje cone imajo tako velike kot najmanjše slovenske občine. Nekatere jih imajo tudi po več.

Imeti industrijsko cono je danes pravzaprav že prestižno vprašanje, ne glede na to, koliko so velike in koliko so te potem zasedene oziroma koliko novih delovnih mest se v njih ustvari.

V večini industrijskih con je prostora še veliko, zato podjetju, domačemu ali tujemu, resnično ni težko najti ustreznega zemljišča. Toliko bolj, ker, kot pravijo v Regionalni razvojni agenciji za Gorenjsko, včasih naknadna ustanovitev industrijske cone sproži tudi to, da se nekdo zanima za zemljišče.

Veliko jih še gradijo

Medtem ko so nekatere cone že nekaj časa urejene in pripravljene na nove investitorje, jih veliko še gradijo. Glede na nizko gospodarsko rast in veliko brezposelnost pa se zdi, da je bil tudi razvojni prispevek industrijskih con doslej manjši, kot se je pričakovalo, pa tudi zanimanje tujcev za zdaj ni izpolnilo pričakovanj.

Eden od vzrokov za to so tudi cene komunalno opremljenih zemljišč, ki so v večini con veliko višje kot takoj čez mejo v Italiji in Avstriji. Tam naj bi kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča stal od 20 do 25 evrov, pri nas pa je, kot pravijo v Japtiju, zelo ugodno, če znaša 50 evrov.

Že v Novi Gorici je menda kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča po 150 evrov, na Škofljici pa menda celo 250 evrov. Toda ko smo po regionalnih razvojnih agencijah spraševali za ceno zemljišč, so mnogi odgovorili, da je cena po dogovoru in je lahko precej nižja, v nekateri primerih tudi samo en evro za kvadratni meter.

Med tistimi conami, ki so najbolj uspešne, je Obrtno-poslovna cona Šenčur, v kateri je bilo junija letos registriranih 147 podjetij s skupaj 1015 zaposlenimi, ki so lani ustvarili 232 milijonov evrov prihodkov in devet milijonov evrov čistega dobička. Kot pravi Gregor Rožman iz podjetja Ržišnik Perc, ki upravlja šenčursko in žirovniško poslovno cono, pričakujejo, da se bo šenčurska cona širila proti avtocesti in Letališču Jožeta Pučnika.

Največja je cona Tezno

Poslovno-proizvodna cona Tezno na južnem obrobju Maribora je največji zaokroženi poslovno-industrijski in logistični kompleks v Sloveniji. Na območju nekdanjega Tama nastajajo zahtevni sklopi in deli za največje evropske avtomobilske tovarne, v coni nastajajo tudi visokotehnološki izdelki in storitve, Cona Tezno vabi zlasti podjetja, ki vključujejo čim več znanja, zlasti domačega, in po drugi strani zelo varčno uporabljajo energijo.

Maja letos so odprli Poslovno cono Komenda, ki je med največjimi v Sloveniji. Polno naj bi zaživela leta 2014, ko naj bi, po sedanjem pričakovanju, podjetja v njej zaposlovala več kot deset tisoč ljudi.

In kako so zasedene druge industrijske cone? Dr. Tatjana Fulder iz Pore, razvojne agencije Gornja Radgona pravi, da je njihova industrijska cona, ki meri 58 hektarov, povsem zasedena. Kupili so zemljišča za še eno manjšo cono, saj je povpraševanje po zemljiščih veliko.

Možnosti za širitev cone pa trenutno ni. Franc Gönc iz Regionalne razvojne agencije Mura iz Murske Sobote pa poudarja, da so njihove glavne industrijske cone v Murski Soboti, Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni. Sicer pa ima vsaka od 27 občin v regiji tudi kakšna zemljišča s podjetniško dejavnostjo. To so predvsem manjša zemljišča, na katerih še niso zgradili komunalne infrastrukture.

V Pomurju so zadovoljni z zasedenostjo svojih industrijskih con, v katerih je za morebitne nove vlagatelje še dovolj prostora. Zdaj se dogovarjajo s šestimi tujimi investitorji in nekaterimi iz drugih koncev Slovenije.

Cona Anderburg skoraj 
v celoti zasedena

Andrej Smolej iz Razvojne agencije Kozjansko pravi, da je njihova cona Anderburg, ki je velika deset tisoč hektarov, skoraj v celoti zasedena, 75-odstotno je zasedena tudi industrijska cona Šentjur jug. Na tem območju so še druge obrtne cone, od katerih nekatere še gradijo.

V Obalno-Kraški regiji imajo sedem industrijskih con, načrtujejo še dve. Giuliano Nemarnik iz Regionalnega razvojnega centra Koper pravi, da so cone v Istri, namreč v Kopru, Izoli in Piranu, zasedene, za zemljišča se zanimajo tako domači kot tuji obrtniki in podjetniki. Prostor pa imajo še v conah na Krasu.

Na Gorenjskem je največja industrijska cona na Jesenicah, ki ima 40.000 kvadratnih metrov površine na dveh lokacijah in je pretežno nezasedena, pravi Stevo Ščavničar iz Razvojne agencije zgornje Gorenjske. Zanimanje za zemljišče v jeseniški industrijski coni je menda zmerno, saj to je degradirano zemljišče na območju nekdanje železarne.

V občini Radovljica imajo zemljišča na 20 lokacijah in so v različnih fazah gradnje infrastrukture in poselitve. Dve manjši območji sta v celoti pozidani, sedem jih je nepozidanih, preostalih 11 pa je delno pozidanih. Potem ko so letos odprli poslovno cono v Žirovnici, prvo podjetje v njej že gradi – pa tudi sicer je zanimanje precejšnje, saj v razvojni agenciji ocenjujejo, da je žirovniška cona privlačna za tako imenovane investicije greenfield.

Bodo tujci, ki se zadnje čase bolj zanimajo za vlaganje pri nas, to priložnost razumeli? V skoraj 200 podjetjih, ki imajo svoje prostore v mariborski Poslovno-proizvodni coni Tezno, je skupaj zaposlenih približno tri tisoč ljudi.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/mnoge-industrijske-cone-niso-izpolnile-pricakovanj.html

Z drugim blokom bi elektriko lahko tudi izvažali

Gradnjo Jek 2 so začeli le z jasno lokacijo in finančno konstrukcijo.

Krško – V desetih letih od sprejetja nacionalnega energetskega programa bo Jek 2, če bo jedrska opcija izbrana kot prihodnost slovenske energetike, v polnem obratovanju. Gen energiji, ki državi predlaga vsaj 51-odstotni delež, se je za partnerstvo ponudilo 12 evropskih energetskih družb. Janoš Zore

Pomanjkanje električne energije in draga elektrika iz sta bila pereč problem, s katerim se je Slovenija morala spopasti pred dobrimi 40 leti. Slovenski kader iz jedrske stroke je, tako kot njihovi prijatelji južno od Sotle, najprej razmišljal o gradnji majhne, v svetu tako rekoč neobstoječe 300-megavatne jedrske elektrarne. Ko so v stroki in politiki zabrisali mejo, je nastal skupen jedrski projekt dveh republik.

Meddržavna pogodba za gradnjo dveh elektrarn, v Krškem in v Prevlaki, je bila podpisana leta 1970, gradnja objekta na slovenskih tleh se je začela na začetku leta 1975. Pred 30 leti, konec leta 1981, je elektrarna prvič za kratek čas obratovala z 90-odstotno močjo. Uradni začetek komercialnega obratovanja je prvi januar 1983.

Danes so količinska in cenovna vprašanja glede električne energije podobna tistim pred 40 let, enak pa bi moral biti tudi izhod iz težav, je prepričan direktor Gen energije Martin Novšak: »Pred štirimi leti smo z manjšo ekipo ljudi iz Jeka in z Instituta Jožef Stefan – danes jih je 14 – začeli pripravljati študije za drugi jedrski blok, za kar smo za zdaj namenili tri milijone evrov.«

V Krškem želijo sovlagatelja

Drugi slovenski jedrski reaktor je vključen v dva od petih scenarijev osnutka Nacionalnega energetskega programa (Nep). Če se bo Slovenija odločila za gradnjo, bo postavljen bodisi vzhodno bodisi zahodno od sedanjega reaktorja. S tehnološkega vidika med štirimi analiziranimi tipi reaktorja v Gen energiji najpogosteje omenjajo najnovejšo različico sedanjega krškega reaktorja družbe Westinghouse. Reaktor z močjo 1200 megavatov na leto lahko proizvede osem teravatnih ur električne energije – 60 odstotkov več od sedanjega jedrskega objekta oziroma 67 odstotkov porabljene električne energije v Sloveniji leta 2010. Trenutno se gradi osem tovrstnih elektrarn na Kitajskem in štiri v ZDA.

Glede na izbiro reaktorja je vrednost investicije v Jek 2 ocenjena na tri do pet milijard evrov. V Krškem si tudi zaradi večje kredibilnosti želijo soinvestitorstva, a Sloveniji predlagajo, naj obdrži vsaj 51-odstotni delež. »S tem bi v primerjavi z Jek 1 poenostavili sprejemanje ključnih odločitev,« pravi Novšak: »Odzvalo se je 12 evropskih energetskih družb, ki želijo v tem projektu sodelovati. Se pa v zadnjem času kot potencialni investitorji pojavljajo tudi dobavitelji opreme. Če ti v projekt vstopijo finančno, kakovost zanje postane še pomembnejša. Takšen interes bi podprli.«

V Krškem zatrjujejo, da brez jasnega soglasja države in zaprte finančne strukture, ki manjkata v primeru TEŠ 6, projekta ne nameravajo nadaljevati: »Pri nas delamo drugače. Vsa vprašanja – vključno z lokacijo in financiranjem – moramo imeti rešena, preden stopimo v pogodbeni odnos. Takšni objekti se na način, da greš iz koraka v korak in nato iščeš podporo, ne morejo delati.«

TEŠ 6 zamika 
odločitev o Jeku

Novšak ni dejal, da je Jek 2 talec TEŠ 6, a priznava, da šoštanjski projekt zamika odločitev za gradnjo Jek 2: »A dejstvo je, da bo premoga zmanjkalo in da bodo okoljske omejitve o CO2 vprašanje, ki ga bo Slovenija morala reševati. Zaradi tega vidim jedrsko opcijo zgolj v zamiku. Za zdaj računamo le, da bo Nep hitro sprejet. Če bo izbrana naša izbira, bo Jek 2 v polnem pogonu v desetih letih od sprejetja Nep.«

A kaj če soglasja države za širitev jedrske možnosti ne bo? »Mislim, da ima Slovenija veliko priložnost, da kombinira jedrsko energijo in obnovljive vire. Predvsem na srednji Savi in Muri potenciali niso izkoriščeni. Mislim, da je proizvodnja elektrike iz sončne energije preveč sofinancirana. Zakaj ne bi ta denar porabili za elektrarne na srednji Savi. Pri sončni energiji 70 odstotkov subvencij konča na Kitajskem. Obe tehnologiji Sloveniji prinašata absolutno gospodarsko prednost. Italija veliko energije uvozi, Nemčija gre v smeri uvoza. Slovenija ima možnost ne le, da poskrbi zase, temveč tudi za izvoz.«

V slovenski družbi glasnih nasprotnikov jedrske energije tudi po zaslugi bogatih nadomestil lokalnim skupnostim tako rekoč ni. Ne v politiki ne v energetiki. Celo šaleški in posavski energetiki so nehali javno obtoževati drug drugega. Nekateri celo menijo, da so s pisanjem zakonov za poslance (poroštvo za TEŠ 6), ki so ga podprli politiki iz obeh energetskih regij, celo zamajali temelje slovenske demokratičnosti. »Nismo tako močni,« na navedbe, da imajo energetiki prevelik vpliv nad državo, odgovarja Novšak.

Proti so le ekologi

Na nestrinjanje z jedrsko opcijo tako opozarja le Zveza ekoloških gibanj, ki nasprotuje gradnji potencialno nevarnega objekta z namenom izvoza presežkov elektrike v tujino. Novšak odgovarja, da gre za različno razumevanje varnosti: »Ne glede na dogodke v Fukušimi je vpliv na zdravje ljudi na proizveden megavat električne energije pri jedrski opciji precej manjši, kot pri preostalih virih.«

Ob tem, da je jedrska opcija tudi glede na priloge Nep cenovno najugodnejša pot razvoja Slovenije, Novšak ostaja prepričan, »da poštene alternative jedrski energiji v Sloveniji ni. Bomo energijo iz plina prodajali Avstriji, ki ima bližji dostop do ruskega plina? Tudi s premogom bo težko konkurirati Monfalconeju pri Trstu, ki kuri premog neposredno iz ladij. Naše prednosti so hidrologija, znanje iz jedrske tehnologije, dobra geografska lokacija in tudi gozdovi. Če tega ne bomo izkoristili, bomo neučinkoviti in bo naš življenjski standard nižji.«

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/z-drugim-blokom-bi-elektriko-lahko-tudi-izvazali.html

pa saj elektriko smo že sedaj izvažali...

Potem jo bomo pa še več, posebej Italiji in kot kaže tudi Nemčiji. Avstrijci pa se tudi ne branijo naše atomske elektrike.

pa saj elektriko smo že sedaj izvažali...Ne, v časih gospodarskega razcveta smo uvažali do 15% elektrike.

So pa naši lepo izključil Arevo s tem ko so dal moč na okoli 1000MW, saj je moč EPR 1600MW.

kako je bilo takrat ne vem, sem pa gledal na stat.si da smo jo lani izvažali

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3912
2006 in 2007 smo več uvozil kot izvozil


tko da nismo neki veliki izvozniki elektrike kot bi se nekateri radi predstavljali.

glej. napisal sem, da smo elektriko ŽE izvažali, ker se mi zdi neumno, da piše v članku da BOMO. in čeprav je to zdaj že totalno mimo teme vzamiva tvoje leto 2006 in leto 2010 o katerem govorim jaz.

2006
proizvodnja 15115 GWh
uvoz 7071 GWh
izvoz 7020 GWh

(se pravi malo večji uvoz, kot izvoz)

2010
proizvodnja 16433 GWh
uvoz 8014 GWh
izvoz 10136

torej je bila leta 2010 večja proizvodnja, večji uvoz in večji izvoz, kot leta 2006.
sem ti zdaj končno razložil?

Bisol britansko prodajo povečal za 300 odstotkov

Skupina pod vodstvom Uroša Merca je imelo že novembra visoko prodajo zaradi večje prepoznavnosti in znižanja cen elektrike

Skupina Bisol Group pod vodstvom Uroša Merca je v Veliki Britaniji močno povečala prodajo svojih izdelkov. Britansko predstavništvo edinega slovenskega proizvajalca fotonapetostnih modulov je namreč v novembru zabeležilo kar 300-odstotno rast. Bisol Group je že spomladi razširil svoje prodajne aktivnosti v Veliki Britaniji z odprtjem hčerinskega podjetja Bisol Solar Limited .

Kot pojasnjujejo v družbi, je povečano povpraševanje posledica vedno večje prepoznavnosti in zaupanja v kakovost znamke Bisol ter predloga britanskega urada za energijo in podnebne spremembe o nenadnem dodatnem znižanju zagotovljenih odkupnih cen električne energije za sončne elektrarne. Britansko predstavništvo je zato novembra zaznalo strmo rast naročil.

http://www.finance.si/332488/Bisol-britansko-prodajo-pove%C4%8Dal-za-300-odstotkov

Slovenija po letu 2012 menda brez alžirskega plina

V Geoplinu po neuradnih informacijah zaradi previsoke cene dobave ne nameravajo več podaljšati pogodbe o dobavi plina iz Alžirije

Geoplin ne namerava več skleniti nove dolgoročne pogodbe o dobavi plina z alžirsko družbo Sonatrach , ki jo je nazadnje podaljšala leta 2007, je za Dnevnik zatrdilo več virov. Za to naj bi se odločili zaradi previsoke cene dobave. Samo prevoz plina prek Italije naj bi Geoplin, ki je imel lani skoraj 364 milijonov evrov prihodkov, stal okrog 10 milijonov evrov na leto, kar močno draži končno ceno alžirskega plina.

Informacij v Geoplinu, ki ga vodi Boštjan Napast, niso ne potrdili ne zanikali. Dejali so nam le, da nabavni portfelj zemeljskega plina prilagajajo glede na potrebe in razvoj slovenskega trga.

"Posamezna določila pogodb z dobavitelji zemeljskega plina so poslovna skrivnost, h kateri sta zavezani obe pogodbeni stranki," so nam pojasnili v Geoplinu.

Vir:http://www.finance.si/332599/Slovenija-po-letu-2012-menda-brez-al%C5%BEirskega-plina

Te so mi hudi članki, ki navajajo samo odstotke spremembe. Ker zgornje lahko pomeni, da so namesto za 1000 EUR prodali za 4000 EUR modulov :)

Ampak, da izkoristim priložnost, a je res treba tok člankov limat? Ker ene teme so čista poplava člankov, ki jih verjetno nihče ne bere. Moje mnenje

V Kopru o glavnih ovirah ameriškim investicijam v Sloveniji

Koper - Slabosti slovenskega trga, ki odvračajo ameriške investitorje, so med drugim visoka obremenitev dela in težave pri pridobivanju ustreznih dovoljenj, Slovenija pa bi morala zagotoviti tudi fleksibilnejši trg delovne sile ter prek javnih razpisov zmanjšati možnost korupcije, je danes v Kopru poudarila Ajša Vodnik z Ameriške gospodarske zbornice.

Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice Vodnikova je na strokovni razpravi o izzivih poslovanja z ZDA, ki jo je organizirala koprska Fakulteta za management, opozorila še na to, da ameriška podjetja že selijo svoja regionalna središča iz Slovenije v Zagreb in Beograd, in tu bi morali po njenem "prižgati rdečo luč".

Navedla je tudi, da potencialnim novim investitorjem iz ZDA žal ne morejo pokazati prav dosti dosedanjih investitorjev, ki bi bili s svojo izkušnjo v Sloveniji zadovoljni in pri tem omenila primera podjetij Harrah's in Western Wireless. Nenazadnje bi bilo tudi za Slovenijo lažje pridobiti tuje investicije, če bi na tem področju imeli bolj izdelano strategijo, je še dodala Vodnikova.

Tudi namestnik ameriškega veleposlanika v Sloveniji Eugene Young je ugotavljal, da imajo ameriška podjetja v drugih državah v regiji trenutno na voljo konkurenčnejše razmere za investicije kot pri nas. Po njegovem mnenju je v Sloveniji bistveno preveč vpletanja države v gospodarstvo, prav tako pa je kot slabost slovenskega gospodarstva označil omejitve pri delovni zakonodaji, ki škodujejo zlasti malim podjetjem.

Ostali sogovorniki iz vrst gospodarstva so ugotavljali veliko odprtost in tudi konkurenčnost ameriškega trga, kar pa terja veliko večjo zavzetost in odzivnost.

Američani dosegajo višjo dodano vrednost svojih izdelkov, ker so hitrejši in celoviteje razmišljajo o delovanju trga, je povedal direktor Kolektorja za območje ZDA, Kanade in Mehike Iztok Novak.

Direktor ATech elektronike Davor Jakulin je poudaril, da so jih ameriški partnerji obravnavali na popolnoma enakopraven način. Po drugi strani pa sodelovanje z Američani po njegovih besedah terja veliko samoiniciativnosti, zaradi tamkajšnjega izredno konkurenčnega trga pa se je potrebno nenehno učiti in izboljševati.

Na dolgotrajnost postopkov v Sloveniji v primerjavi z razmerami na drugi strani Atlantika je opozoril direktor Tomos Investa Domen Bočkor. "Mi smo v Južni Karolini dobili gradbeno dovoljenje v 48 urah, v Sloveniji pa postopek traja dve leti," je navedel primer s prve roke.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042493731

V Tehnološkem parku so odprli sončno elektrarno

Elektrika iz sonca je že cenejša od tiste iz biomase.

Ljubljana – Župan Zoran Janković je danes na strehi ene od stavb Tehnološkega parka zagnal novo sončno elektrarno. Tehnološki park želi z njeno namestitvijo perspektivnemu podjetju omogočiti preizkus svojih izdelkov.

Priložnost je najprej dobilo celjsko podjetje Sol Navitas. Njegova elektrarna ima moč sto kilovatov, kar zadošča za celoletno preskrbo tridesetih povprečnih gospodinjstev. Tehnološki park bo strehe preostalih objektov v prihodnje ponudil tudi drugim podjetjem, ki želijo preizkusiti svoje sončne celice, je napovedal direktor parka Iztok Lesjak.

Prihodnost fotovoltaike je po mnenju Roberta Otorepca, direktorja Sol Navitasa, svetla. Energija, pridobljena s sončnimi celicami je letos postala cenejša od tiste, ki jo pridobivamo iz biomase. Do leta 2020 pa bo lahko preostalim virom energije konkurirala tudi na prostem trgu.

Hitra rast tudi v Sloveniji

Tudi pri nas so obeti pozitivni. Konec leta bo zmogljivost naših sončnih elektrarn dosegla 80 megavatov, torej bodo ustvarile toliko energije, kot je na leto porabi 24.000 gospodinjstev. S tem je Slovenija dosegla raven preskrbe, ki jo je leta 2009 sprejeti akcijski načrt za obnovljivo energijo predvideval šele za leto 2018.

Razlog za porast pridobivanja sončne energije je hiter tehnološki napredek v panogi. Vendar bo nadaljnja rast panoge odvisna tudi od subvencij za ustvarjeno fotovoltaično energijo. Zanje Slovenija na leto nameni od 60 do 70 milijonov evrov, a je lani zaradi premajhne skupne kapacitete sončnih elektrarn kar 30 milijonov sredstev ostalo neizkoriščenih. Letos bodo predvidoma porabljena vsa sredstva, potreba po subvencijah pa bo po oceni Roberta Otorepca zaradi tehnološkega napredka vsako leto nižja.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/v-tehnoloskem-parku-so-odprli-soncno-elektrarno.html

http://oe.finance.si/333016/Jankovi%C4%87-...o-v-vsakem-domu (http://oe.finance.si/333016/Jankovi%C4%87-napoveduje-son%C4%8Dno-energijo-v-vsakem-domu)
Jankovičev idiotizem se začenja

zraven pride še tole, da se zavedamo o čem govorimo
www.theaustralian.com.au/national-affairs/carbon-plan/rooftop-solar-panels-overloading-electricity-grid/story-fn99tjf2-1226165360822
THE runaway take-up of rooftop solar panels is undermining the quality of electricity supplies, feeding so much power back into the network that it is stressing the system and causing voltage rises that could damage household devices such as computers and televisions.

Bo kitajskemu Huaweiu uspel vstop v Tušmobil?

Ne izključujemo nobene oblike strateškega partnerstva, ki bi uporabnikom prinesla dodano vrednost, pravijo v Tušmobilu

Po oceni revije Manager četrti najbogatejši Slovenec Mirko Tuš se po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah o prodaji (dela) Tušmobila pogaja s predstavniki kitajskega telekomunikacijskega podjetja Huawei . Viri blizu Tušmobila pravijo, da naj bi bil Huawei pripravljen prevzeti del Tušmobilovih dolgov in vložiti v ponudbo in trženje, vse skupaj za približno 15 milijonov evrov.

Tretji slovenski operater Tušmobil se menda že dober mesec s kitajskim dobaviteljem telefonov Huawei pogovarja o vstopu v družbo. Po naših informacijah naj bi Huawei, sicer drugi največji dobavitelj telekomunikacijske opreme na svetu, del družbe prevzel tako, da bi svoje dolgove za dostavljeno opremo spremenil v kapital. Prav tako so pripravljeni vložiti denar v trženje, neuradno naj bi zadnjo kampanjo neposredno financiral kar Huawei.

Tušmobil ima sicer 23 milijonov evrov kratkoročnih in dolgoročnih dolgov do dobaviteljev, med drugim tudi do kitajskega Huaweia. Iz letnega poročila Tušmobila za leto 2010 je razvidno, da je denarni tok iz poslovanja (EBITDA) negativen, družba je imela lani 70 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje in 10,8 milijona čiste izgube.

Po naših informacijah naj bi bila primerna vrednost telekomunikacijskih operaterjev petkratnik EBITDA (dobiček pred amortizacijo, obresti in davki), kar bi po naši oceni - če ima družba okrog dva milijona EBITDA - znašalo okoli 10 milijonov evrov.

Banke upnice težijo k prodaji

Tuš je sicer letos z bankami sklenil dogovor o reprogramu več kot sto milijonov evrov zapadlih obveznosti, ki jih bo moral vračati do leta 2017. Banke so postavile stroge finančne zaveze, med drugim tudi glede financiranja Tušmobila, ki ga mora prodati v letu dni, banke pa lahko vanj vložijo največ 7,5 milijona evrov. Banke upnice informacij, da naj bi v Tušmobil vstopil kitajski Huawei, zaradi varstva podatkov in dobrih poslovnih odnosov niso komentirale. Bodo pa imele zadnjo besedo pri vstopu kitajskega Huaweia, ki si prek Tušmobila prizadeva vstopiti na evropski trg.

Tušmobil in Huawei molčita

»Ne izključujemo nobene oblike strateškega partnerstva, ki bi uporabnikom prineslo dodano vrednost,« pravijo v Tušmobilu. V Huaweiu pa nakupa Tušmobila ne želijo komentirati. »Smo odprti za sodelovanje,« so nam odgovorili z njihovega sedeža v Veliki Britaniji. Huawei je podružnico v Sloveniji zaprl leta 2008, ima pa regionalno pisarno na Madžarskem. Pred nekaj dnevi so na zaposlitvenem portalu Moje delo objavili tudi oglas za vodjo trženja, delo bi potekalo v Ljubljani.

Američani opozorili na Huawei

Kitajska družba Huawei je bila v preteklosti obtožena kraje intelektualne lastnine tekmecev in odtujevanja poslovnih skrivnosti podjetij, piše v letošnji neodvisni reviziji ameriško-kitajske varnostne komisije (USCC) na temo nacionalne varnosti produktov kitajskih podjetij v telekomunikacijah. Poznavalci razmer na trgu pravijo, da je želja Huaweia predvsem gradnja mobilnega omrežja nove generacije (LTE), ki bo zagotavljalo večje hitrosti prenosa podatkov. V reviziji še ugotavljajo, da si kitajski proizvajalci prizadevajo za prevladujoč položaj pri gradnji tega omrežja, pri čemer lahko pride tudi do »nekontroliranega nadzora celotnega telekomunikacijskega prostora«.

Kitajci že tipali pri nas

Pred časom so se Kitajci zanimali tudi za Telekom Slovenije [TLSG 65,00 0,00%]. Drugi največji kitajski proizvajalec telekomunikacijske opreme ZTE Corporation je namreč spomladi v Sloveniji odprl poslovalnico, poleti pa si je zagotovil tudi 640 milijonov evrov sindiciranega posojila za financiranje strateških širitev na tuje trge. Premier Borut Pahor takrat nad prodajo kitajski družbi ni bil preveč navdušen in je dejal, da pri prodaji državnih družb daje prednost vlagateljem iz držav EU ali zveze Nato.

Spomnimo, slovenski projekti so že novembra lani mikali predstavnike Kitajske razvojne banke, ki so se zanimali za vstop v NLB , modernizacijo Slovenskih železnic ter vlaganja v telekomunikacije, pijačarsko in pivovarsko industrijo ter predelavo starih gum. Aprila letos je kitajska delegacija vladi ponudila gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo, modernizacijo regionalnih cest in sodelovanje pri gradnji tretjega pomola v Luki Koper

http://www.finance.si/333063/Bo-kitajskemu-Huaweiu-uspel-vstop-v-Tu%C5%A1mobil

Komu so bila namenjena razvoja sredstva slovenije
http://www.vlada.si/si/teme_in_projekti/drzava_za_razvoj_slovenije

....

Porečje Ljubljanice čez štiri leta s čisto vodo

Začeli so uresničevati 56 milijonov evrov vreden projekt za čisto porečje Ljubljanice.

Cerknica – V porečju Ljubljanice so začeli uresničevati 56 milijonov evrov vreden projekt čiščenja odpadnih voda. V osmih občinah bodo zgradili sedem čistilnih naprav in 78 kilometrov kanalizacijskih vodov, zaradi katerih bodo notranjski vodotoki in viri pitne vode čistejši.

Narava v porečju Ljubljanice, reke »sedmerih imen«, zlasti pa notranjske-kraške nad– in podzemne vode, ki napajajo Cerkniško polje, Pivko, Postojnsko kotlino, Planinsko polje in Ljubljansko barje, bi morale biti čez štiri leta čistejše, kot so danes. Čistejši vodotoki pomenijo čistejšo pitno vodo, saj napajajo tudi kraške vodonosnike.

Iz EU 34 milijonov evrov

Izboljšanje življenjskih pogojev je temeljni cilj projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice, v katerem sodelujejo občine Cerknica, Pivka, Postojna, Logatec, Vrhnika, Borovnica, Brezovica in Škofljica. Te so po štirih letih priprav in usklajevanj z ministrstvom za okolje in prostor (MOP) oktobra nazadnje le prejele odločbo MOP, ki jim za skupni projekt zagotavlja 34 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada. Na sedem čistilnih naprav (samo v Škofljici ne) bo priključenih 75.700 stanovanjskih enot. Tako bodo občine izpolnile tudi zakonske pogoje, saj je porečje Ljubljanice v državnem programu opredeljeno kot območje, ki mora biti opremljeno s kanalizacijo skladno z evropskimi direktivami in predpristopno pogodbo.

Najdlje pri uresničevanju svojega dela projekta so v Cerknici, kjer je župan Marko Rupar v četrtek že podpisal pogodbo za projektiranje in gradnjo čistilne naprave z družbami Riko, Kraškim zidarjem in družbo DRI, upravljanje z investicijami, zadolženo za nadzor. Naprava, ki jo bodo začeli graditi maja prihodnje leto, bo nadomestila obstoječo na Cerkniščici v Dolenji vasi, ki jo je župan Rupar označil za »ekološko bombo«. Druge občine bodo postopke za izbiro izvajalcev začele predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Smrad v Postojnski jami

Gradnjo novih čistilnih naprav v Pivki in Postojni podpirajo v družbi Postojnska jama, kjer zlasti v Velikem domu, ponoru, zaradi onesnažene Pivke smrdi, po daljših sušnih obdobjih pa v jamo priplavajo tudi pene. »Projekt je ključen za trajnostni razvoj celotnega krasa in njegovo biodiverziteto, ne samo za Postojnsko jamo. Koncesijska pogodba o rabi jamskih vrednot govori predvsem o skrbi za čisto porečje reke Pivke in sami smo v našo podzemno čistilno napravo za nekaj stranišč investirali pol milijona evrov,« je povedal predsednik uprave Postojnske jame Marjan Batagelj.

»Če bo čiščenje voda, ki zdaj neočiščene pritekajo v kraške vodotoke, res učinkovito, lahko pričakujemo, da bodo vodotoki boljše kakovosti,« je poudarila tudi dr. Janja Kogovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. »Zaradi neočiščenih vod z veliko vsebnostjo organskih snovi nas ljudje pogosto opozarjajo, da so opazili onesnaženje. Kakovost voda se poslabša zlasti po večjih deževjih in daljših sušnih obdobjih.«

Loške doline ni v projektu

Toda če bi hoteli doseči res najboljšo kakovost voda v porečju Ljubljanice, bi morali očistiti tudi vode gorvodno od Cerkniškega jezera v porečju Stržena, ki pritekajo z Babnega polja oziroma občine Loška dolina in s Hrvaške. Občina Loška dolina je leta 2003 v okviru Interregovega čezmejnega projekta Ohranimo vode čiste pridobila podlage za izdelavo projektov čiščenja lastnih odpadnih voda, vendar se občina ni vključila v sedanji projekt za čisto porečje Ljubljanice. Kot je za Delo povedal župan Janez Komidar, zdaj poskušajo sami, a z velikimi finančnimi težavami, dokončati gradnjo čistilne naprave za Dane, Podcerkev in Nadlesk, nadaljevati gradnjo čistilne naprave za Pudob in še šest vasi, pripravljen pa imajo še projekt za čistilno napravo za Babno Polje in Babno Polico. Za manjše vasi ali zaselke bi radi zagotovili sofinanciranje gradnje malih čistilnih naprav.

Vir:http://www.delo.si/novice/slovenija/porecje-ljubljanice-cez-stiri-leta-s-cisto-vodo.html

Z ureditvijo Save med Krškim in Zagrebom do dokončanja verige HE

Brežice - Pilotni projekt večnamenske ureditve Save na obmejnem območju med Krškim in Zagrebom bo kot del podonavske strategije povezal omenjeno območje ter okrepil njegovo sodelovanje in okoljsko varnost. Hkrati bodo lahko na njegovem temelju dosegli dogovor s Hrvaško, ki je za dokončanje verige spodnjesavskih hidroelektrarn ključnega pomena.

Kot je na današnjem svetu regije Posavje v Brežicah povedal direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi (HESS) Bogdan Barbič, je poleg končanja blokade, ki jo je po njegovem izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi deležna s strani državne birokracije, ravno dogovor med Slovenijo in Hrvaško ključ za dokončanje projekta.

Po njegovih besedah gradnja hidroelektrarne Krško, katere naložba je ocenjena na približno 100 milijonov evrov, zaenkrat teče po revidiranem časovnem načrtu, začetek njenega preizkušanja pa pričakujejo v maju ali juniju 2012.

Pri projektu gradnje na 120 milijonov evrov ocenjene hidroelektrarne Brežice so v HESS zaključili z vsemi pripombami na državni prostorski načrt zanjo, sedaj pa čakajo, da bo ministrstvo za okolje in prostor izdalo uredbo oz. jo poslalo na kroženje k soglasodajalcem, je nadaljeval.

Glede hidroelektrarne Mokrice, katere vrednost je ocenjena na 80 milijonov evrov, pa je dejal, da trenutno zaključujejo projektiranje rešitev, ki bodo omogočile sožitje z naravo in kakovostno protipoplavno zaščito. To je namreč tudi pogoj za njeno izgradnjo, je pojasnil.

Projekta hidroelektrane Mokrice in delno tudi hidroelektrarne Brežice bosta vključena tudi v omenjeni pilotni projekt večnamenske ureditve Save, dokončanje verige pa pričakujejo do zakonsko določenega roka leta 2017, je še povedal Barbič.

Kot so menili na današnjem posvetu, pa državna birokracija zavlačuje tudi z izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem, ki bi lahko po besedah direktorja Agencije za radioaktivne odpadke Vladislava Krošlja, če bi bilo zanj trenutno vse urejeno, začelo delovati v letih 2017 ali 2018.

Agencija ima za omenjeno odlagališče že izdelan investicijski program, ki v nadaljevanju opredeljuje njegov finančni del, potrditi pa ga mora še resorno ministrstvo. Agenciji letos tudi niso omogočili, da bi z odkupi zemljišč in terenskimi raziskavami projekt nadaljevala, je dodal.

Projekt tako ne napreduje, kot bi v tehničnem smislu lahko, tako Krošelj, hkrati pa ostaja odprto vprašanje morebitnega skupnega odlaganja s Hrvaško, kjer niso v smeri iskanja skupnega dogovora doslej storili še ničesar.

Povrh vsega se v Sloveniji pojavljajo tudi razmišljanja, kdo je najbolj primeren za nadaljnjo izvedbo naložbe, je Krošelj nadaljeval in povzel, da je tehnično in organizacijsko njihova agencija za to najbolj usposobljena. Za vse opisano pa potrebujejo državna pooblastila, je še povedal.

http://www.dolenjskilist.si/2011/12/12/71916/novice/posavje/Z_ureditvijo_Save_med_Krskim_in_Zagrebom_do_dokoncanja_verige_HE/

Zapleti nemškega vlagatelja v ogromno žago v Sloveniji

Ljubljana - Nemški vlagatelj je v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Bled v občini Šenčur na Gorenjskem nameraval postaviti žago za predelavo iglavcev, vredno več kot 50 milijonov evrov. Toda načrti so se zaradi pridobivanja zemljišč zapletli, po opozorilih dobro obveščenih pa tudi občina ne odigra ustrezne vloge.

Na drugem koncu Slovenije, v občini Šentrupert na Dolenjskem, pa občina že nekaj časa načrtuje lesnopredelovalni center, vendar se zaradi sprememb občinskega prostorskega načrta izvedba projekta zavlačuje. To sta dva primera pravno-administrativnega okolja Slovenije, ki odvračata investitorje v lesnopredelovalno industrijo in med drugim onemogočata, da bi se slovenski les predeloval bolj smotrno. Pridobivanje dovolj velikih zemljišč po neki normalni ceni je tudi sicer eden od večjih problemov za "greenfield" investitorje (na novo) v Sloveniji.

Šentrupertski župan Rupert Gole je pojasnil, da imajo v predlogu občinskega načrta na voljo 220.000 kvadratnih metrov površin za gradnjo lesnopredelovalnega centra, v katerega nameravajo po sistemu javno-zasebnega partnerstva pritegniti več investitorjev. Občina bi tako skupaj s partnerji uredila zemljišče, za kar bi morala po oceni vložiti približno milijon evrov. Celotna vrednost investicije v sodelovanju z vlagatelji pa je ocenjena na od deset do petnajst milijonov evrov. Poleg žage bi po načrtih ogromen lesnopredelovalni center vključeval številne druge obrate za predelavo lesa, pri čemer bi lahko ustvarili okoli 200 novih delovnih mest. Kot je opozoril Gole, se z zavlačevanjem pri spremembi občinskega prostorskega načrta povzroča ogromna škoda, denar investitorjev pa stoji.

Po pojasnilih poznavalca razmer, ki je želel ostati neimenovan, pa bi sprememba občinskega prostorskega načrta lahko predstavljala problem tudi za nemškega partnerja Gozdnega gospodarstva Bled v šenčurski občini. Toda, ker se je zapletlo že s pridobivanjem zemljišča, se postopek za spremembo prostorskega načrta še ni sprožil. Problem je namreč nastal zaradi prevelikih apetitov zasebnikov pri prodaji zemljišč. Primerna cena za kvadratni meter zemljišča bi znašala okoli 20 evrov za kvadratni meter, ne pa od 50 do 100 evrov, kolikor so želeli iztržiti nekateri posamezniki, je opozoril naš sogovornik. Šenčurski župan Miro Kozelj je sicer potrdil, da se je Gozdno gospodarstvo Bled zanimalo za postavitev žage v občini. Razen tega, da so nastopile težave z odkupi zemljišč in da občinski svet o naložbi še ni odločal, pa drugih podrobnosti ni želel razkrivati. Ob tem upa, da še ni bila rečena zadnja beseda. V Gozdnem gospodarstvu Bled naše informacije o naložbi v novo žago niso želeli komentirati.

Lesna industrija ni državna prioriteta

Čeprav je Slovenija v približno 60 odstotkih poraščena z gozdovi, les pa se v veliki meri izvaža nepredelan, Služba vlade za razvoj in evropske zadeve (SVREZ) lesnopredelovalno industrijo ni uvrstila v novo razvojno strategijo od leta 2013 do leta 2020. Kot so pojasnili na SVREZ, so si pri identificiranju prioritetnih področij postavili kriterije, kot so na primer izdatki za raziskave in razvoj, rezultati poslovanja, merjenega z dodano vrednostjo na zaposlenega, in doseženi čisti dobiček. Pod temi pogoji in pristopi k industrijski politiki pa področje lesnepredelovalne industrije ni uvrščeno kot ožje prioritetno področje. V zadnjih letih je namreč prišlo do propada velikega dela lesnopridelovalne industrije, izgubile so se številne trgovske povezave, vzpostavljenega pa ni niti ključnega skupnega nastopa lastnikov gozdov in pridelovalcev, da bi ti lahko imeli boljše pogoje na konkurenčnem svetovnem trgu, so pojasnili v SVREZ. Dodali so, da pomen gozda in lesa v zadnjem času močno narašča, saj je obdelava lesa energetsko nepotratna in prijazna do okolja, zato mu je dan poudarek pri zelenih javnih naročilih.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042498380

Prekmurci ne bodo šejki

Senzacionalne napovedi o odkritju zemeljskega plina na naftno-plinskih poljih pri Lendavi sprožajo več vprašanj kot odgovorov. V globinah prekmurske zemlje naj bi bilo 12 milijard kubičnih metrov tega dragocenega energenta.

Velik del ozemlja današnje severovzhodne in vzhodne Slovenije je pred 16 milijoni let pokrivalo morje. Zaradi premikov zemeljskih plasti se je ozemlje osrednje Slovenije postopoma dvigovalo in Panonsko morje je začelo izginjati. S prodom in peskom so ga skozi nadaljnje milijone let zasipavale reke in pred 4,7 milijona let je morje presahnilo. Ostanek nekoč mogočnega vodovja je zdaj le Blatno jezero na Madžarskem.

Pred štirimi milijoni let so se po današnjem Prekmurju sprehajali dinoteriji in mastodoni, predniki slonov. O tem pričajo najdbe njihovih zob, ki so ohranjeni v kameninah. Vse to potrjuje, da je bilo dogajanje na ozemlju, kjer sta danes Prekmurje in Madžarska, v davni preteklosti zelo živahno. Pa ne le na Zemlji, ampak tudi v njenih globinah.

Pomurski in prekmurski zakladi zemlje

Mineralna voda - slatina -, topla voda, nafta in plin so med drugim ostanki preteklosti, ki se skrivajo globoko pod površjem pomurske in prekmurske zemlje. O njihovem nastanku krožijo različne legende. Za brbotanje vode v globinah, ki prihaja na površje kot slatina, naj bi bile krive čarovnice, ki pod zemljo kuhajo kislo juho. Tako pravijo simpatične legende.

Sicer pa sta o nastanku nafte in plina dve znanstveni teoriji, organska in anorganska. Anorganska ima manj zagovornikov, več jih ima teorija o organskem nastanku. Ta pravi, da nafta in plin nastajata iz odmrlih morskih mikroorganizmov in rastlin, ki jih je prekrila neprepustna plast zemlje. Zaradi visokih pritiskov in temperature ter pomanjkanja zraka se je ta organska masa s kemičnimi procesi spreminjala v ogljikovodike.

Nafta in plin v Sloveniji

Edino odkrito najdišče nafte in plina v Sloveniji je v Prekmurju na polju v Petišovcih in na polju Dolina pri Lendavi. Na območju severovzhodne Slovenije so prve geološke raziskave opravljali že v drugi polovici 19. stoletja, v arhivih podjetja Nafta je zapisano, da začetki razvoja družbe segajo v leto 1860, ko so na širšem lendavskem območju odkrili prve izvire surove nafte. Raziskave in pridobivanje so takrat opravljale tuje družbe, med drugo svetovno vojno Nemci.

Takoj po drugi svetovni vojni je bilo v Lendavi ustanovljeno podjetje za raziskavo ter proizvodnjo nafte in plina, po letu 1963 na odkritih naftno-plinskih poljih Petišovci in Dolina. Obširnejšo raziskovalno dejavnost so znova začeli leta 1981, ko so ustanovili podjetje za raziskave najdišč nafte in plina, čez štiri leta pa je podjetje dejavnost razširilo še s pridobivanjem nafte in plina. V okviru družbe Nafta Lendava je to začetek novega raziskovalnega ciklusa. Leta 1990 so se opremili in usposobili za gradnjo globokih vrtin in storitve globokega vrtanja.

Toplota iz zemeljskih globin

V okviru skupine Nafta Lendava je bila leta 2003 ustanovljena hčerinska družba Nafta Geoterm, ki je čez dve leti že izkoriščala geotermalno energijo za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov. Nafta Geoterm je zdaj vodilno slovensko podjetje na področju pridobivanja fosilnih goriv in izkoriščanja geotermalnih virov energije za ogrevanje. Družba se usmerja predvsem v raziskave geotermalnih virov energije ter gradnjo sistemov za pridobivanje in izkoriščanje tega obnovljivega, do okolja prijaznega vira energije tako za ogrevanje kot za pridobivanje elektrike.

Tujci znova oživili raziskave

V severovzhodni Sloveniji, največ v okolici Lendave, je bilo za časa nekdanje skupne države izvrtanih okoli 200 plitvih in na desetino globokih vrtin, pridobljenih je bilo okoli 700 tisoč ton zelo kakovostne surove nafte in okoli 700 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Zaradi precej neugodne geološke sestave kamnin, ki so slabo prepustne, so raziskave prenesli v druge republike, proizvodnja nafte in plina v Prekmurju pa se je zmanjševala.

Čeprav so takratna državna podjetja opustila raziskave, to ne pomeni, da pod zemljo ni več črnega zlata. Dve neodvisni svetovalni družbi, britanska in kanadska, sta pred leti predvideli, da bi na tem območju lahko bile še velike količine surove nafte in plina.

V začetku tega desetletja se je zato vnovičnih raziskav lotila slovenska podružnica družbe Nemmoco iz Združenih arabskih emiratov. Ker pa dubajski lastniki niso bili zadovoljni z uspešnostjo raziskovanj, so slovensko podružnico pred štirimi leti za 150 tisoč evrov prodali britanski družbi Ascent Resources , ki se je lotila ambicioznega raziskovalnega projekta.

Senzacionalne vesti o novih odkritjih

Napovedi o velikih količinah zemeljskega plina v okolici Lendave so bile v minulih letih že dane. Tako je podjetje Nemmoco jeseni 2004 po treh letih končalo vrtanje dveh vrtin, v katerih večjih količin nafte ni odkrilo, napovedalo pa je večje zaloge zemeljskega plina. Čeprav so investitorji v obe vrtini vložili okoli pet milijonov dolarjev, se te napovedi takrat niso uresničile.

Raziskovanja je nadaljevala družba Ascent Resources, o novih odkritjih morebitnih zalog zemeljskega plina je na zasedanju ministrov s področja energetike držav Evropske unije v Bruslju v začetku tekočega leta govorila ministrica za gospodarstvo Darja Radić.

Potem so novembra letos v javnost prišli res senzacionalni podatki, na svoji spletni strani jih je objavila družba Ascent Resources, ki je opravila raziskave in prva testiranja na vrtinah Pg-10 in Pg-11 v globini nekaj več kot tri tisoč metrov.

Plina za desetletje slovenskih potreb?

Po rezultatih testiranja na vrtini Pg-10 bi bilo mogoče iz te vrtine na dan pridobiti 240 tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina. Nekoliko slabši, vendar prav tako spodbudni so tudi rezultati testiranja na vrtini Pg-11, kjer naj bi dnevne količine dosegale 60 tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina. Iz obeh vrtin naj bi torej vsak dan pridobili 300 tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina, njegove celotne zaloge na tem območju pa naj bi znašale več kot 12 milijard kubičnih metrov. To bi Sloveniji, ki vsako leto porabi 1,1 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, zagotavljalo več kot desetletno samooskrbo.

Z raziskovanji pri nas je izredno zadovoljen tudi direktor družbe Ascent Resources Jeremy Eng, ki je povedal, da so rezultati testiranja v vrtini Pg-10 presegli njihova pričakovanja, izkoriščanje zalog naj bi začeli prihodnje leto, raziskave pa bodo nadaljevali. Če bo proizvodnja v skladu z načrtovanji, bodo prihodnje leto v raziskave vložili dodatnih deset milijonov evrov, v letih od 2013 do 2015 pa bodo vložke povečali na 24 milijonov evrov.

Direktor Jeremy Eng molči, naši strokovnjaki tudi

Je Engovo zadovoljstvo resnično ali je to le sprenevedanje? Na naša konkretna vprašanja od njega nismo dobili odgovorov, čeprav so nam jih v družbi obljubili. Po prvih prijaznih stikih in obljubah se pozneje na naše klice niso več odzivali, zato je mogoče še toliko bolj dvomiti o resničnosti njihovih napovedi.

Domači naftni strokovnjaki teh napovedi ne komentirajo, saj pravijo, da je treba počakati na začetek izkoriščanja. Toda posamezniki, ki ne želijo biti imenovani, o takšnih zalogah dvomijo in pravijo, da gre lahko za manipulacijo. Ko so se namreč v javnosti pojavile napovedi o odkritju velikih zalog prekmurskega plina, je vrednost delnic družbe Ascent Resources poskočila, kar je razvidno iz grafa o gibanju cene delnice.

Družba je sredi letošnjega marca izdala sto milijonov novih navadnih delnic, sredstva od njihove prodaje pa naj bi namenila za raziskave v Sloveniji in na Madžarskem. Osnovni kapital družbe Ascent Resources je tako konec marca znašal 788.509.722 navadnih delnic z glasovalno pravico, v začetku septembra je družba izdala še pet milijonov delnic. Ob institucionalnih lastnikih je največji individualni lastnik družbe direktor Jeremy Eng. Desetega decembra je kupil dodatnih 1.349.822 delnic, skupaj jih ima 7.331.712, kar je 0,71 odstotka vseh delnic družbe.

Trezne besede Jožefa Hajdinjaka

Upokojenec Jožef Hajdinjak, ki je kot generalni direktor vodenje Nafte prevzel leta 1980, pravi, da so ocenjene količine plina sicer mogoče, vendar so to geološke zaloge, ki so v kamninah in zato težko pridobljive, saj je prepustnost teh kamnin zelo slaba in dotok zato nizek. Kot kemik je v tistih letih podpiral raziskave, za zaloge plina so vedeli že takrat. Tudi zaloge nafte so bile precejšnje, vendar so jih izkoristili le tretjino, saj črpanje ni bilo pravilno in je nafto zalila voda.

Z že ustaljenim postopkom hidravličnega frukturiranja se lahko izkoristek zemeljskega plina poveča za nekaj desetkrat. S tem postopkom vodo, ki ji dodajajo pesek, načrpajo v vrtino, kamnina se zaradi visokega pritiska razpoči in poti za dotok plina se odprejo. Takšen postopek so v slovenskih vrtinah že uporabili, v svetu so tako obdelali že na tisoče in tisoče vrtin, v zadnjem času pa na nevarnosti takšnega postopka opozarjajo okoljevarstveniki. Voda in pesek, ki ju vtisnejo v vrtino, vsebujeta tudi kemikalije, ki bi lahko onesnažile zajetje pitne vode. Vendar strokovnjaki zatrjujejo, da pri nas ne dodajajo nevarnih kemikalij, sistem je varen in nevarnosti za onesnaženje ni.

Prodaja rafinerije je bila velika napaka

Po Hajdinjakovem pripovedovanju je bila največja proizvodnja nafte v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je dosegla 120 tisoč ton na leto. Ob tem pa opozarja tudi na napake, ki so se dogajale v preteklosti, Prekmurci so vedno potegnili krajši konec. V Lendavi so takrat načrtovali gradnjo nove rafinerije, oprema je bila nabavljena, državno vodstvo pa je načrte spremenilo.

Čeprav je sam nasprotoval, mu je predsednik izvršnega sveta naložil, naj podpiše pogodbo o prodaji rafinerije Kitajcem. Opremo, ki jih je skupaj z vsemi stroški stala 45 milijonov dolarjev, so prodali za 19,5 milijona dolarjev, Lendava je ostala brez nove rafinerije, danes pa tudi stare rafinerije ni več. Breme te odločitve je nosilo podjetje Nafta, to je moralo poravnavati tudi obveznosti do Jadranskega naftovoda, ki je speljan do Lendave ter naprej proti Madžarski in Češki.

Za komentar o objavljenih zalogah plina smo prosili tudi direktorja skupine Nafta Cveta Žalika, ki nam je povedal, da so v poletnih mesecih in konec leta 2011 tudi sami zasledili informacije o najdiščih zalog plina na petišovskem polju, ki naj bi jih odkrila britanska družba Ascent Resources. Žal pa nimajo podatkov, s katerimi bi lahko zadevo konkretneje komentirali, zato bi bilo neposlovno in neresno dajati mnenje na podlagi premalo informacij.

Kdo bo imel koristi od morebitnega plina?

Če se bodo napovedi o velikih količinah plina uresničile, se postavlja vprašanje, kdo bo imel od tega koristi. Največji del izkupička, kar 75 odstotkov, bo seveda pobral Ascent Resources, ki so mu slovenska podjetja prepustila težaška dela, 25 odstotkov pa bo pripadlo družbi Geoenergo , katere lastnika sta Petrol in Nafta, vsak do polovice.

Zaradi napovedanih zalog plina je v Lendavi torej precej živahno. Skupina Nafta oziroma njena hčerinska družba Nafta Petrochem se je zaradi sanacije odločila za prodajo družb Nafta Geoterm in Nafta Strojna . Družba Geoterm je zanimiva zaradi lastništva zemljišč, kjer so najdišča, saj čeznje vodijo služnostne poti, ima pa tudi infrastrukturo za distribucijo plina.

Direktorja Cveta Žalika smo zato vprašali, ali je prodaja v tem trenutku smiselna in ali ne prodajajo kokoši, ki bi lahko nesla zlata jajca.

»V družbi Nafta Lendava smo v okviru sanacije celotne skupine, kakor tudi Nafte Petrochem, izdelali program sanacije in ga poslali na vlado RS kot gradivo za potrditev dokapitalizacije družbe Nafta Lendava v vrednosti deset milijonov evrov. Predlog je bil sprejet marca letos in v njem so terminsko opredeljene vse dejavnosti. Tudi prodaja naložbe družbe Nafta Petrochem (družbi Nafta Strojna in Nafta Geoterm), s čimer se finančno sanira del zadolženosti omenjene družbe. Zaloge plina, o katerih se veliko govori v medijih, se ne nanašajo na Nafto Geoterm, kajti lastnik tega je posredno v enem delu Nafta Lendava prek družbe Geoenergo. Ne prodajamo 'zlate kokoši', ampak je ta še vedno delno v naši lasti,« pojasnjuje Žalik.

Med kupci tudi lendavska občina

Za nakup družbe Nafta Geoterm so v podaljšanem razpisnem roku prispele tri vloge, za nakup družbe Nafta Strojna pa dve. V skupini Nafta pred dokončno odločitvijo ponudnikov ne želijo razkriti, neuradno pa naj bi ponudbo za nakup družbe Nafta Geoterm oddali Petrol, Ascent Resources in lendavska občina. Občinski svet je sklep o oddaji ponudbe sprejel na izredni seji, skupna vrednost ponudbe pa znaša 1,5 milijona evrov.

Župan Anton Balažek nam je povedal, da občino zanima le poslovni del družbe Nafta Geoterm, ki je vezan na geotermalno energijo, medtem ko plinski del ni zanimiv. Z geotermalno energijo se v občini že zdaj ogreva več kot 600 stanovanj in nekaj javnih ustanov, v odloku pa so opredelili, da bo to dejavnost opravljala javna gospodarska služba. Od ponujenega poldrugega milijona evrov znaša kupnina 550 tisoč evrov, 500 tisoč evrov bodo znašala dodatna vlaganja v geotermijo v prihodnjih letih, pri čemer računajo tudi na evropska sredstva, na 500 tisoč evrov pa so ocenili vlaganja občine med letoma 2004 in 2011.

Ostanejo lahko le drobtinice

Kakorkoli se bo omenjena plinska zgodba iztekla, si Prekmurci in domačini od te ne morejo veliko obetati. V preteklosti se je to že večkrat potrdilo, saj je tudi od nekdanjega velikega podjetja Nafta ostalo bore malo, s propadom ali odpravo nekaterih dejavnosti pa so izgubili tudi številna delovna mesta.

Tudi če so napovedane senzacionalne zaloge plina resnične in jih bodo izkoriščali, bo domače okolje od njih dobilo le drobtinice. Največji del si bodo odrezali tujci, saj smo jim tako prilagodili tudi zakonodajo. Prekmurje, čeprav leži na naftnem in plinskem bogastvu, ne bo nikoli niti senca emiratov, Prekmurci pa tudi nikoli ne bodo imeli svojih šejkov.

Plin bo prihodnje leto dražji

Cena zemeljskega plina na londonski terminski borzi ICE Futures Europe se je letos znižala za 11 odstotkov, na 55,2 britanskega penija za britansko termalno enoto. Terminski posli z dospetjem ob koncu prihodnjega leta se sklepajo po 59,4 penija, kar je osem odstotkov več kot zdaj. Analitiki, ki so svoje napovedi razkrili Bloombergu, pa pričakujejo še večjo rast. Cena bo po njihovi povprečni napovedi poskočila čez 67 penijev za britansko termalno enoto, kar je 22 odstotkov nad zdajšnjo tržno vrednostjo. J. U.

Odnosi med družbama Geoenergo in Geoterm

Družbi Geoenergo in Nafta Geoterm imata poslovne odnose kot ponudnik oziroma naročnik storitev. Družba Geoenergo, ki je v lasti Nafte Lendava in Petrola, je lastnica proizvodne koncesije za pridobivanje nafte in plina na petišovskem naftno-plinskem polju. To je plinsko polje, na katerem naj bi bile odkrite zaloge plina. Geoterm je v stoodstotni lasti družbe Nafta Petrochem in ima raziskovalno koncesijo za nafto in plin na območju Filovcev in Goričkega.

Ascent Resources raziskuje na kopnem

Ascent Resources je britanska družba za raziskovanje nafte in plina, ukvarja pa se izključno z raziskavami na kopnem, saj so raziskave na morju občutno dražje. Opravlja jih na Madžarskem, v Italiji, Švici, na Nizozemskem in v Sloveniji. Za družbo so zdaj najbolj zanimive raziskave v Sloveniji, najnovejši izsledki teh raziskav pa kažejo, da naj bi bile na petišovskem polju pri Lendavi zelo velike količine zemeljskega plina.

Vir:http://oe.finance.si/335380/Prekmurci-ne-bodo-%C5%A1ejki

Prestižno slovensko vodko bodo pili v ZDA

Priznan ameriški kuharski mojster, ki je lastnik verige prestižnih restavracij, je po celem svetu iskal najboljšo vodko, da bi jo ponudil svojim petičnim gostom. Našel je ni v Rusiji, temveč v Sloveniji.

Slovenski Fructal je v sodelovanju z zasebnim newyorškim podjetjem Good Voda LLC razvil serijo napitkov, med njimi tudi vodko, vodo in sadne sokove z imenom Slovenia. Good Voda je partnerska družba več proizvajalcev pijač, restavracij in strokovnjakov za potrošništvo, katere pobudnik je priznan ameriški kuharski mojster in lastnik štirih prestižnih restavracij v New Yorku Peter Xaviar Kelly.

Na pobudo Slovenca Emila Gasparija, ki že 50 let živi v ZDA in je tudi solastnik Good Vode, je leta 2009 prvič obiskal Slovenijo, "ki me je prevzela s svojo toplino, kulturo in neokrnjeno naravo. In prav to sem si želel prinesti v ZDA". V svojih restavracijah rad atlantsko surovo tuno začini s solnim cvetom iz Sečoveljskih solin ali solato iz tajskih rakcev in manga prelije s slovenskim bučnim oljem. "Tako je Slovenija že dalj časa prisotna v mojem vsakdanu."

Slovenia vodka je izdelana iz žitnih destilatov in vsebuje ajdovo komponento. "Po okusu je gladka in mehka, kar sta med ameriškimi potrošniki ključni in najbolj všečni lastnosti, zato bo primerna tako za uživanje v obliki samostojne pijače kot tudi različnih koktajlov." V Fructalu vidi "naravnega partnerja. Je inovativno podjetje, ki posebno skrb namenja visoki kakovosti svojih izdelkov". Tudi zato se je odločil za sodelovanje in prodajo nove prestižne vodke iz Slovenije v svojih restavracijah.

Slovenia vodka bo od predvidoma spomladi na voljo tako v trgovinah kot restavracijah in barih, vendar bodo na newyorški trg vstopili naprej na lokacijah, kjer bodo kupci lahko najprej preizkusili njihov izdelek in šele nato imeli možnost kupiti steklenico. Tako jo bodo najprej ponudili v izbranih vrhunskih restavracijah in barih, "nameravamo pa ponuditi tudi izbrane recepte, ki bodo tudi drugim kuharjem pokazale vsestranskost uporabe izdelka tudi pri kuhanju".

Po pojasnilih predsednika uprave Fructala Draga Kavška izvoz trenutno predstavlja tretjino prihodkov, pri čemer so ključni strateški trgi trgi nekdanje Jugoslavije in Italija. V ZDA trenutno izvažajo sadne sokove, letno pa imajo tako četrt milijona evrov prihodkov.

Vrednosti posla nočejo razkriti, so pa novo vodko skupaj s Fructalovimi tehnologi razvijali dobro leto. Nad celotnim potekom izdelave je bdel Tom Wilen, ki ima 30-letne izkušnje na vinskem področju in trgu žganih pijač. Med drugim je bil odgovoren za blagovne znamke, kot so Finlandia, Stolichnaya, Jim Beam in Ballantine’s, ter je sooblikoval številne uspešne projekte, kot sta Sour Apple Pucker in Knob Creek na ameriškem trgu.

http://24ur.com/novice/gospodarstvo/vodka.html

HE na Savi: projekt stoletja vreden 400 milijonov

Državni prostorski načrt za HE Suhadol, Trbovlje, Renke – gradnjo napovedujejo že za letos.

Trbovlje – Paket šestih »razvojnih« zakonov, ki jih je vlada poslala v državni zbor, zajema tudi na 1,3 milijarde evrov ocenjeno investicijo v hidroelektrarne (HE) na srednji Savi. V povezavi s pobudo za dopolnitev državnega prostorskega načrta (DPN) za prve tri od njih, Suhadol, Trbovlje in Renke, se bodo danes sestali predstavniki petih »obsavskih« občin.

Občine morajo na poziv ministrstva za okolje (MOP) smernice za gradnjo HE oddati do 10. februarja.

S tokratnimi dopolnitvami s »terena« bodo na MOP nadgradili pobudo o srednjesavski verigi, ki jim jo je Holding Slovenske elektrarne prvič posredoval že junija 2009, hkrati pa bodo na njihovi podlagi na novo definirali tudi območje DPN.

Tega pripravljajo za 26 kilometrov dolg odsek med Litijo in Zidanim Mostom, v približno 200 metrov širokem pasu levo in desno od Save.

Na današnji predstavitvi projekta v Trbovljah, ki se ga je že prijelo ime Projekt stoletja za Slovenijo oziroma Posavsko-zasavski new deal, pričakujejo okrog štirideset predstavnikov litijske, zagorske, trboveljske, hrastniške in laške občine.

V te občine bo posegla gradnja prvih treh od desetih načrtovanih HE na območju od Suhadola do Ježice v prihodnjih petnajstih oziroma 25 letih.

Investicija v omenjene tri objekte je ocenjena na 400 milijonov evrov. Od novega investicijskega cikla pozitivnih učinkov na razvoj ne pričakujejo le lokalne in regionalne skupnosti ob Savi; spodbudo investitorjem in pomemben prispevek k zaščiti pred poplavami vidi v njem tudi država.

Začetek gradnje prve od hidroelektrarn, Suhadola, so najbolj optimistično napovedovali že za letos, a se bo najverjetneje zamaknila v leto 2013 ali celo 2014.

Vse tri so zasnovane kot rečne hidroelektrarne s tremi 15-metrskimi prelivnimi polji na levem bregu Save in s strojnicami na desnem bregu. Energetskih nasipov ne predvidevajo pri nobeni od njih, le na območju HE Renke pri Litiji bodo potrebni visokovodni nasipi.

Pretočna akumulacijska hidroelektrarna Trbovlje Računalniška simulacija HE Trbovlje

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/he-na-savi-projekt-stoletja-vreden-400-milijonov.html

Razkošja, kakršno je bilo v preteklosti pri ostalih hidroelektrarnah, ne bo več

Krško - Danes se na obisku v Posavju mudi okoljski minister Roko Žarnić. Glavna tema dopoldanskih pogovorov na Infri, ki je zadolžena za urejanje vodne in druge infrastrukture ob hidroelektrarnah na spodnji Savi, je bila gradnja verige elektrarn v Posavju. Ta namreč zamuja. Zapletlo se je že pri začetku gradnje akumulacijskega bazena krške hidroelektrarne, nadaljevalo pa z dolgotrajnim umeščanjem brežiške elektrarne v prostor. Državni prostorski načrt za slednjo se tako sprejema že 6 let, kar je trikrat več časa, kot so sprejemali načrta za HE Blanca in Boštanj.

Projekt izgradnje verige, ki je ocenjen na skoraj 700 milijonov evrov, bi moral biti v skladu z lani sprejetim zakonom o spodnji Savi končan do leta 2016. Omenjen datum pa je zaradi številnih odprtih vprašanj, od soglasja sosednje Hrvaške do izpolnjevanja pogojev varovanega območja Nature 2000, pod velikim vprašajem.

"Če ne postaviš zahtevnih rokov, ni rezultatov. V redu bo tudi, če bo veriga zgrajena do leta 2017. Lanska akcija posavskih poslancev, da so nam pomagali pripraviti tak zakon, je bila zato dobrodošla, bo pa treba sedaj te stvari uskladiti z napovedmi, da želi nova vlada radikalno poseči v državni proračun," je danes na vprašanje, ali je veriga sploh lahko zgrajena do v zakonu zapisanega datuma, odgovoril Žarnić.

Zaenkrat še aktualni okoljski minister se je ob tem dotaknil tudi vprašanja financiranja projekta, s katerim je bilo v preteklosti kar nekaj težav. Te pa so bile po besedah Žarnića povezane tudi z nenamensko porabo državnega denarja, ki naj bi mu bili priča pri izgradnji doslej zgrajenih hidroelektrarn.

"Kolesarske steze na primer ne sodijo v financiranje takšnega projekta," je bil danes jasen Žarnić in dodal, da Posavci pri izgradnji preostalih hidroelektrarn v verigi pač ne morejo več računati na razkošje, kot so ga bili vajeni v preteklosti.

Več o tem, kaj o tem menijo v Posavju in Odboru za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, pa v prihodnjem Dolenjskem listu.

Kdaj bo sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN) za HE Brežice tudi po današnjem sestanku še ni jasno. Čeprav je Žarnić napovedal, da bo DPN poskušala sprejeti še ta vlada, pa se prav lahko zgodi, da bo uredba počakala na naslednjo koalicijo. S tem pa bi se lahko njen sprejem po nekaterih napovedih zavlekel tudi do pol leta.

http://www.dolenjskilist.si/2012/01/24/73627/novice/posavje/Razkosja_kakrsno_je_bilo_v_preteklosti_pri_ostalih_hidroelektrarnah__ne_bo_vec/

Izšel je katalog slovenskega gradbeništva. V njem so najbolj vidni slovenski projekti zadnjih nekaj let in projekti, katerih gradnja se pričakuje v kratkim. Zadeva je precej obsežna in lepo predstavljena s slikami ter renderji.

http://www.dars.si/Dokumenti/gzs-katalog.pdf

Odločna kolumna o tem, kaj nas čaka.

Public enemy: Popravni izpit Janeza Janše (http://www.finance.si/339097/Public-enemy-Popravni-izpit-Janeza-Jan%C5%A1e)

Bo JJ znova klonil pod napadi mencingerjancev, kučanistov, sindikatov in drugih ekstremistov?

Novi predsednik vlade Janez Janša bo moral sanirati bankrotirano državo, ki jo je podedoval od Pahorjeve vlade.

Bonitetne hiše danes zahtevajo uresničitev reform, ki so jih v letih 2004-2005 takratni Janšnevi vladi že pripravili tako imenovani mladoekonomisti.

Ker se bo tako kot v svojem prvem mandatu soočil s silovitimi napadi mencingerjancev, sindikatov, kučanistov in drugih skrajnežev, ki tako kot v obdobju 2004-2008 obvladujejo vse dominantne medije, se odpira pomembno vprašanje za prihodnost države: ali bo Janša znova klonil?

Janša podedoval bankrotirano državo

Podatki iz grafa o gibanju zahtevane donosnosti za desetletne državne obveznice Slovenije, ki odsevajo stroške zadolževanja slovenske države v tujini, prinašajo novi Janševi vladi pomembno sporočilo, da je Slovenija pod Pahorjevo vlado bankrotirala (glej graf Zahtevani donos desetletnih državnih obveznic).

Konec leta 2011 so mednarodni finančni trgi Slovenijo zaznali kot bankrotirano državo in za desetletne državne obveznice zahtevali nevzdržno visoke obresti med 6,5 in sedem odstotkov. S tem so Slovenijo uvrstili ob bok ekonomsko bankrotiranim državam iz skupine PIGS (Portugalska, Irska, Grčija, Španija). Za te države investitorji na finančnih trgih zahtevajo nevzdržno visoke obrestne premije za tveganje, saj menijo, da te države dolžnice dolgoročno ne bodo sposobne odplačati dolgov.

Da je slovenska država bankrotirala na mednarodnem trgu dolgoročnih državnih obveznic, je konec novembra lani posredno priznalo tudi Križaničevo ministrstvo za finance, ko se je odločilo, da se ne bo zadolžilo z dolgoročnimi, ampak kratkoročnimi zakladnimi menicami v višini milijarde evrov.

Janša, upoštevajte finančne trge in bonitetne hiše

Omenjeni graf o gibanju stroškov zadolževanja slovenske države v tujini bo ključni kriterij delovanja Janševe vlade v njegovem drugem mandatu, saj se bo morala vlada podrediti zgolj enemu cilju: kako znižati stroške zadolževanja v tujini in Slovenijo rešiti iz bankrota?

Postopna politična stabilizacija in potrditev mandatarja sta v zadnjih dneh prinesli prva znamenja večjega zaupanja trgov v Slovenijo in znižanje stroškov zadolževanja države, ki so se spustili s 7,1 odstotka (13. januarja 2012) na 6,28 odstotka (včeraj dopoldne).

Nova vlada bo morala prepričati finančne trge in zlasti bonitetne hiše, da izboljšajo bonitetno oceno Slovenije, kar bo vplivalo na večje zaupanje trgov in posledično znižanje stroškov zadolževanja države v tujini. Zato mora novi premier Janša v prihodnjih dneh prednostno prebrati vsa najnovejša poročila treh ključnih bonitetnih hiš Standard & Poor's , Fitch in Moody's o Sloveniji.

Vse tri agencije pogojujejo izboljšanje bonitetne ocene Slovenije s sprejetjem teh ukrepov: vlada mora konsolidirati javne finance; sprejeti je treba nujne strukturne reforme za spodbujanje rasti; zmanjšati bo treba tveganja v bančnem sistemu, ki so povezana z nujno dokapitalizacijo NLB ; vlada mora sprejeti tudi ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti.

Vrnitev v obdobje 2004-2008

Seznam omenjenih zahtev bonitetnih hiš je dejansko enak predlogu strukturnih reform, ki bi jih moral Janša izvesti že v svojem prvem mandatu v letih 2004-2008.

Bonitetne hiše danes zahtevajo uresničitev reform, ki so jih v letih 2004-2005 v takratni Janševi vladi že pripravili tako imenovani mladoekonomisti na čelu z Mićem Mrkaićem, Jožetom Damijanom, Janezom Šušteršičem, Igorjem Mastenom, Sašem Polancem in drugimi. Ker liberalni reformisti na čelu z Mrkaićem niso hoteli postati Janševi kimavci, ampak so mu kritično nasprotovali, so se z njim kmalu sprli in ga zapustili.

Janša ima v drugem mandatu veliko priložnost za popravni izpit pri izvedbi strukturnih reform in konsolidaciji javnih financ, ki jih danes od Slovenije zahtevajo tudi institucije EU, zlasti evropska komisija.

Janša, preberite spet Mrkaićev program

Legendarni ekonomist Mrkaić je avtor prvega pravega predloga strukturnih reform z naslovom »Benchmark« gospodarski program iz leta 2004.

Mrkaić je v programu predlagal izvedbo naslednjih strukturnih reform za spodbujanje gospodarske rasti, ki jih bo moral Janša v svojem popravnem izpitu hočeš nočeš uresničiti: reforma pokojninskega in zdravstvenega sistema z oblikovanjem dolgoročnih kapitalskih rezervacij, kar bi ob demografskem prehodu ublažilo pritisk na javne finance; reforma trga dela in sprememba ključnega zakona o delovnih razmerjih, ki ga Pahorjeva vlada ni niti povohala, zadeva pa skrajšanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin ter ustanovitev sklada za odpravnine; znižanje davčne obremenitve dela za nadpovprečno produktivne in zmanjšanje javne porabe - od sistematičnega krčenja nepotrebnih subvencij, agencij do odpuščanja neučinkovitih državnih uradnikov; liberalizacija gospodarstva v preveč zaščitenih panogah energetike, železnice, zavarovalništva in drugo.

Janševa vlada bo morala posebno pozornost nameniti finančnemu sistemu na čelu z največjo državno banko NLB. V zvezi s tem je Mrkaić že leta 2004 (!), torej več let pred nastopom bančne krize, daljnovidno zapisal: »Nujno je zagotoviti, da so banke neodvisne od politike in strogo nadzorovane pri svoji kapitalski ustreznosti in varnosti poslovanja.«

Janša je pokleknil pred protireformisti

Mrkaić je tri leta po predstavitvi programa strukturnih reform objavil knjigo To so bile svete krave (2007), kjer je opisal, da se je Janša v prvem mandatu ustrašil številnih nasprotnikov strukturnih reform in se je pod njihovimi pritiski reformam odrekel. Če bi Janša tedaj trdno vztrajal pri reformah, bi se danes veliko laže spopadal s krizo.

Med glavnimi nasprotniki strukturnih reform je Mrkaić navedel armado mladih in starih mencingerjancev pod vodstvom Jožeta Mencingerja, ki je danes glavni ekonomski svetovalec Janković-Kučanove PS in bo s svojo vojsko mencingerjancev znova z vsemi topovi streljal proti strukturnim reformam, konsolidaciji javnih financ in drugim nujnim spremembam.

Kot drugega največjega nasprotnika strukturnih reform je Mrkaić navedel sindikate na čelu s Semoličevimi ZSSS , ki so minuli teden že pred glasovanjem o Janševem mandatarstvu obudili vojne pozive iz leta 2004-2008 in Janševo koalicijo vnaprej obtožili za rušenje socialne države. Tokrat Janša ne bo smel za nobeno ceno popustiti populističnim in hujskaškim sindikatom, kot je to storil v svojem prvem mandatu, ko je po Mrkaiću »reforme za fičnike prodal prvemu pijanemu sindikalistu, ki se je v snežnem metežu zvalil po ljubljanskih ulicah«.

Kot tretjega največjega nasprotnika strukturnih reform je Mrkaić izpostavil armado levičarjev, v resnici ekstremistov, ki tako kot v obdobju 2004-2008 tudi danes nadzorujejo vse dominantne tiskane in elektronske medije v državi: »Levičarjem se pod Janšo ni zgodilo kaj veliko neprijetnega, njihove tovarne strupene ideologije in umazanih laži pa rastejo kot gobe po dežju, še huje, kot metastaze, ki razžirajo bolno tkivo slovenske družbe.«

Sloveniji primanjkuje štiri milijarde evrov kapitala

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je v zadnjem obdobju večkrat poudaril, da ob zelo visoki stopnji zadolženosti slovenskih podjetij našemu gospodarstvu primanjkuje okoli štiri milijarde evrov kapitala.

Janševa vlada bo zato že v prvih mesecih delovanja prisiljena mednarodnim finančnim trgom in bonitetnim hišam pokazati, ali misli resno s sanacijo bančnega sistema, konsolidacijo javnih financ, strukturnimi reformami in spodbujanjem gospodarske rasti. Zaradi velikega primanjkljaja domačega kapitala bo moral Janša Slovenijo korenito odpreti tujim naložbam, s tujim kapitalom pa izvesti tudi dokapitalizacijo NLB in napovedane infrastrukturne projekte.

Pri tem bo tako kot v obdobju 2004-2008 naletel na silovito nasprotovanje mencingerjanskih branilcev nacionalnega interesa, kučanistov in njihove armade medijskih papig, prav tako pa mu bodo težave povzročali tudi koalicijski partnerji, SLS in Desus. Žerjavova SLS bo do zadnje kaplje krvi branila slovenske barve v NLB, Mercatorju [MELR 146,00 +0,21%] in drugih »nacionalnih šampionih«, Erjavčev Desus pa bo s svojimi ostarelimi komunisti do zadnjega diha stal na okopih državne lastnine.

Popravni izpit Janeza Janše

Janša tokrat ne bo smel ponoviti napak iz prvega mandata, ko je v obdobju 2004-2008 pokleknil pod napadi mencingerjancev, kučanistov, sindikatov in drugih ekstremistov, čeprav bodo napadi »stricev levice« zdaj še bolj konspirativni in neusmiljeni.

Hkrati ne bo smel ponoviti napak iz prvega mandata, ko se je hitro sprl z redkimi zavezniki iz vrst tako imenovanih mladoekonomistov, ki so mu ponudili številne nove reformne ideje, pa je njihova reformna prizadevanja na koncu brez sramu izenačil kar z »bankovci v očeh«.

Zahvaljujoč političnemu diletanstvu relativnega zmagovalca volitev Zorana Jankovića, je Janša dobil veliko priložnost za popravni izpit. Če jo bo zakockal, se mu lahko zgodi, da bo mandat končal na smetišču politične zgodovine.

Stanislav Kovač

Žal ne bo uspel (pa bi bilo fino, če bi), ker ima že v lastnih vrstah močne nasprotnike večjih reform (recimo železničarski sindikati).

Jah sej najbrž bo tako kot prejšnič (2004 - 2008). Najprej kritika, da reforme pregrobo posegajo v slovensko gospodarstvo. Na koncu pa isti ljudje rečejo, da so bile reforme premalo drzne potem, ko so se izvedle v manjšem obsegu.

Sej Janša itak nima izbire, karkoli bo naredil, bo kriv.

EDIT: In ne govorim o sojenju.

Nemčija +2,0%
Francija +1,4%

Italija, Nizozemska, Španija, Portgalska, Belgija pa še kakšna za katero ni podatkov... v recesiji

Slovenija -?% (če bo okoli -3% bom zadovoljen, mam pa tudi slabše izračune)

Vse gre po planu, jaz sem optimističen, če ga kaj konkretno ne zaserjemo bo letošnje leto OK (razen za gradnjo stavb pri nas). Če ga bomo v EU sračkali pa...
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-15022012-AP/EN/2-15022012-AP-EN.PDF

Bi rekel, če bo Nemčija imela tako rast, bo to tudi nas mal potegnilo naprej. Jst ugibam, da bo leto 2012 padec okoli 1% za Slovenijo.

Poročilo GURSa za 4. kvartal 2011

http://prostor3.gov.si/ETN-JV/

U glavnem za stanovanja:
4% znižanje glede na 4.kvartal 2010
3% znižanje glede na 4. kv. 2009

za hiše:
-11% glede 2009
-5% glede na 2010
(s pripombo, da se je povečala površina pripadajočega zemljišča za tretjino oz. za polovico)

Edino kar se pozna so poslovne površine

Čudno se mi zdi; ko gledam nepremičnine.net, je večina oglaševanih stanovanj (gledam za LJ) na portalu cenejših od teh končnih prodajnih cen, ki so v povprečju vidno višje.

Ali se to samo meni zdi?

Hm, mogoče DDV? Oglaševane cene so ponavadi brez DDVja..

Samo če gre za novogradnje... pri prometu rabljenih nepremičnin se DDV ne obračunava (razen v posebnih primerih, ko sta obe strani zavezanca za DDV in podpišeta posebno izjavo)...

Priprave za drugo nuklearko

Martin Novšak: Projekt je zelo realen, potreben in nujen. S soinvestitorstvom bi porazdelili tveganja.

Ljubljana – Skupina Gen-I je lani prvič presegla milijardo evrov prihodkov, čisti dobiček pa je zrasel na 14 milijonov evrov. Polovični lastnik Gen-I, Gen Energija, medtem pričakuje energetsko dovoljenje za drugo jedrsko elektrarno. Projekt pripravljajo povsem drugače, kot je nastajal TEŠ6.

Direktor Gen Energije Martin Novšak predvideva, da bodo »v kratkem dobili energetsko dovoljenje za drugo jedrsko elektrarno«. »Za nas je pomembno, da končamo osnovne študije in finančno konstrukcijo,« je poudaril in dodal, da je pomembna tudi odločitev o projektu na politični ravni.

»Prepričani smo, da je ta projekt zelo realen, potreben in nujen,« je dejal Novšak. Kot je pojasnil, so imeli že pred leti 12 resnih energetskih družb iz evropskega prostora, ki so jasno izrazile interes po vlaganju – od italijanskih, avstrijskih, nemških in švicarskih do finskih. Z avstrijsko delegacijo se je Novšak danes tudi srečal, da bi vnaprej odpravil vse mogoče ovire za projekt.

Dodal je, da je v svetu čedalje več primerov, ko se dobavitelji opreme vključujejo v soinvestitorstvo, kar primerno porazdeli tveganja. Pojasnil je še, da hrvaški HEP za zdaj še ni pokazal zanimanja za drugi blok, čeprav bi bilo po Novšakovem mnenju z njimi smiselno delati.

Novšak, ki je razkril, da bo tudi dobiček Gen Energije na podobni ravni kot dobiček skupine Gen-I (ta je v polovični lasti Gen Energije in polovični lasti Petrola), upa, da bo ta denar ostal v podjetju. Dobiček je le na papirju, denar je namreč dejansko že vložen, zlasti v hidroelektrarne na Savi.

Gen-I hitro raste

Skupina Gen-I je lani prodala 17,1 teravatnih ur (TWh) elektrike (leto prej 12,8 TWh), od tega 3,3 TWh na domačem trgu končnim odjemalcem. »S tem smo drugi največji dobavitelj v Sloveniji, takoj za Elektrom Ljubljana,« je pojasnil predsednik uprave Gen-i Robert Golob.

Večino od 3,3 TWh elektrike prodajo poslovnim odjemalcem. Pri srednje velikih in velikih odjemalcih je Gen-I že postal daleč največji dobavitelj elektrike. Kljub hitremu večanju števila gospodinjskih odjemalcev, Gen-I jih je pridobil že več kot 40.000, velike rasti prodaje elektrike na domačem trgu Golob ne pričakuje. Rasti nameravajo na tujih trgih. Kot prvi slovenski trgovec so prišli na turški trg, prvi so dobili tudi velikega tujega odjemalca – Zagreb.

Pri rasti števila gospodinjskih odjemalcev jim po Golobovih besedah pomagajo elektrodistributerji, ki so vsi po vrsti podražili elektriko, od dobrih sedem do 33,5 odstotka. Tako se je po Golobovih besedah precej preprosto držati zaveze najcenejšega ponudnika elektrike.

Vir-Delo (http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/priprave-za-drugo-nuklearko.html)

^^

Ne dvomim, da se bo žeželo drugi blok nuklearke preprečit, če ne drugače z referendumom.

Pojasnil je še, da hrvaški HEP za zdaj še ni pokazal zanimanja za drugi blok, čeprav bi bilo po Novšakovem mnenju z njimi smiselno delati.

A še ni bilo dovolj afer z odlagališčem odpadkov, neplačevanjem in odklopom elektrike......?

Mislim, da ne bo panike, ker bodo takrat zelo zelo glasno nasprotovali Avstrijci pa malo Italijani, soljenja pameti od tujcev pa Slovenci ne maramo, posebej pa ne od raznih Greenpeacov. Vsaka pametna referendumska kampanija bo to znala dobro izkoristiti.

Teš 6: Hladilni stolp bo visok 162 metrov, na gradbišču tudi do 1800 delavcev

Šoštanj - Družba Alstom, ki je v sredo prevzela gradbišče gradnje bloka Teš 6, bo predvidoma sredi marca začela z montažo glavne jeklene konstrukcije kotla za blok 6. Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je ocenilo, da gradnja bloka Teš kljub mrazu poteka po načrtih. V začetku tega meseca je namreč višina hladilnega stolpa že presegla 100 metrov.

Končna višina hladilnega stolpa bo 162 metrov, po oceni vodstva Teša aktivno napreduje tudi gradnja kotlovnice, bunkerskega dela, strojnice in južnega stolpa, v katerem bo vgrajeno dvigalo, ki bo omogočalo dostop na različne nivoje objekta. Sicer so se gradbena dela za hladilni stolp in glavni tehnološki objekt Teš 6 začela marca 2010, po pridobitvi ustreznih gradbenih dovoljenj.

Vodstvo Teša načrtuje, da bodo letos zaključena še gradbena dela na hladilnem stolpu in gradbena dela na napravi za razžvepljevanje dimnih plinov. Gradbena dela na glavnem pogonskem objektu Teš 6 pa izvaja konzorcij Primorje-RGP. Pogodbena vrednost gradbenih del je ocenjena na okoli 25 milijonov evrov, celoten projekt gradnje Teš 6 pa na 1,3 milijarde evrov.

Trenutno je na gradbišču 400 delavcev, s prevzemom gradbišča s strani Alstoma pa je prišlo še dodatnih 30 delavcev. Vodstvo Teša največ delavcev pričakuje v drugi polovici leta, prihodnje leto in v prvi polovici leta 2014, ko naj bi se dela končala. V največji konici naj bi tako na gradbišču Teš 6 delalo od 1500 do 1800 delavcev. Delavci bodo večinoma nastanjeni v občinah Šoštanj in Velenje pri zasebnih ponudnikih nastanitev, čeprav se nastanitvene možnosti iščejo vse do Žalca. Namestitve za delavce ureja Alstom, Teš mu je dostavil le seznam ponudnikov nastanitev.

Problematična varnost

Na šoštanjski občini pa ocenjujejo, da bo varnost v konici gradbenih del delikatna. Zato so že sprejeli smernice za zagotovitev varnosti prebivalcev Šoštanja, varnosti v prometu in varnosti delavcev, ki bodo delali na gradbišču Teš 6. Z namenom razbremenitve zdravstvene postaje Šoštanj bodo na gradbišče postavili zabojnik za prvo pomoč, šoštanjska občina pa bo poskrbela tudi za kulturne in športne dogodke za delavce, ko bodo imeli prosti čas.

Zelo zanimiva višina Hladilnega stolpa 162 metrov

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042510808

Mislim, da ne bo panike, ker bodo takrat zelo zelo glasno nasprotovali Avstrijci pa malo Italijani, soljenja pameti od tujcev pa Slovenci ne maramo, posebej pa ne od raznih Greenpeacov. Vsaka pametna referendumska kampanija bo to znala dobro izkoristiti.

Da se razumemo, jaz zagovarjam NEK II in se strinjam, da bo tudi v luči dogodkov na Janponskem zelo težko izpeljati ta projekt, a vendar bi se sodelovanju s HEPom po vsem tem, kar gledamo v zadnjih letih, raje preventivno izognil.

Japonska bo pozabljena v roku dveh ali treh let. In mislim, da že zdaj ni mnogo vplivala na splošno ljudsko mnenje o NEK 2. Pri sodelovanju s HEP pa se gre samo za razdelitev financiranja stroškov gradnje. Slovenija si bo precej težko sama privoščila 2-3 milijardni kredit.

Zelo zanimiva višina Hladilnega stolpa 162 metrov

Zakaj? Ker je menda za en meter več od domžalskega oddajnika?

Japonska bo pozabljena v roku dveh ali treh let. In mislim, da že zdaj ni mnogo vplivala na splošno ljudsko mnenje o NEK 2. Pri sodelovanju s HEP pa se gre samo za razdelitev financiranja stroškov gradnje. Slovenija si bo precej težko sama privoščila 2-3 milijardni kredit.

1. V to nisem tako prepričan, gonja proti jedrski energiji bo v Evropi vse večja.

2. Če bi do gradnje prišlo, verjetno obstja tuji kapital, ki bi lažje in pod boljšimi pogoji zagotovil del virov financiranja, poteg tega je glede na izkušnje vseeno prisotna nevarnost apliciranja današnjega modela upravljanja z NEK tudi na II blok.

1. V to nisem tako prepričan, gonja proti jedrski energiji bo v Evropi vse večja.
V Evropi ja (pa še to samo v Nemčiji, Italiji in Avstriji), pri nam vsekakor ne.
So tukaj tudi nuklearno izjemno močne Francija in Velika Britanija, pa Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Finska in še nekaj držav v EU je takih, kjer jedrska energija precej čislana. Jaz zaradi ene Nemčije ne vidim težav, dokler je tu Francija.

Načrti za plinovod Južni tok »pod nadzorom«

Nove poti za ruski plin: šef Gazproma Aleksej Miller potrdil, da bodo novi plinovod začeli graditi konec letošnjega leta.

Ljubljana – »Ta zima je še ena potrditev, da mora biti in bo zgrajen plinovod Južni tok,« je zatrdil predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller. Plinovod, ki bo šel tudi skozi Slovenijo, bodo začeli graditi decembra letos.

Na sestanku, ki ga je o Južnem toku sklical Miller, so bili še Leonid Čugunov, vodja projektnega sektorja Gazproma, Pavel Oderov, vodja sektorja za mednarodno poslovanje, in Marcel Kramer, izvršni direktor projekta Južni tok. Ugotovili so, da je terminski načrt za projekt pod nadzorom. Zlasti je pomembno, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek gradnje že decembra letos, kar je zahteval predsednik ruske vlade Vladimir Putin. Končna odločitev o naložbi v Južni tok bo sprejeta novembra letos.

Aleksej Miller je potrdil »pravila gradnje Južnega toka«, ki določajo celoten obseg dela v kopenskem in morskem delu projekta. »Vstopili smo v fazo dejanske gradnje Južnega toka. Brez pretiravanja lahko rečem, da Gazprom dela pri projektu 24 ur na dan. Ta neobičajno mrzla zima, ki je povzročila povečanje povpraševanja po ruskem plinu v Evropi, je še nova potrditev, da Evropa potrebuje nove koridorje za dobavo ruskega plina brez tranzitnih posrednikov,« je dejal Miller.

Znano je, da so medvladni dogovor za gradnjo Južnega toka po kopnem z Rusijo podpisale Bolgarija, Srbija, Madžarska, Grčija, Slovenija, Hrvaška in Avstrija. Sredi lanskega septembra so podpisali tudi dogovor o lastništvu morskega dela plinovoda. Gazprom bo polovični lastnik, italijanski ENI 20-odstotni, po 15 odstotkov pa bosta imela nemški Wintershall Holding in francoski EDF.


Nabucco bolj v zraku

Iz konzorcija plinovoda Nabucco medtem sporočajo, da »zdaj preračunavajo različne scenarije, da bi našli najboljše rešitve za dobavitelje in porabnike«. Reinhard Mitschek, direktor Nabucco Gas Pipeline International, je dejal, da ostaja trasa plinovoda od vzhodne meje Turčije do Baumgartna v Avstriji še vedno prva možnost. Pogajanja z dobavitelji plina pa še potekajo, za zdaj še ni nobene končne odločitve. »Projekt plinovoda Nabucco ostaja najbolj trden predlog za diverzifikacijo ponudbe plina tako za Turčijo kot evropske države,« vztraja Mitschek.

http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/nacrti-za-plinovod-juzni-tok-pod-nadzorom.html

Čudno se mi zdi; ko gledam nepremičnine.net, je večina oglaševanih stanovanj (gledam za LJ) na portalu cenejših od teh končnih prodajnih cen, ki so v povprečju vidno višje.

Ali se to samo meni zdi?

Padec cen mogoče ?!

1. V to nisem tako prepričan, gonja proti jedrski energiji bo v Evropi vse večja.

2. Če bi do gradnje prišlo, verjetno obstja tuji kapital, ki bi lažje in pod boljšimi pogoji zagotovil del virov financiranja, poteg tega je glede na izkušnje vseeno prisotna nevarnost apliciranja današnjega modela upravljanja z NEK tudi na II blok.Zato delajo reaktorje po celi vzhodni evropi, v UK je ravno odobrenih 8 blokov, v Franciji jih bodo spet začel zidat...

Na Slovaškem se tudi pripravljajo na izvažanje jedrske elektrike. Nemci bodo pa pametno počakali in čez 20-30 let začeli zidat fuzijsko elektrarno

Izjemen slovenski les po rekordnih cenah k tujcem

Najboljši slovenski les je za domače predelovalce nezanimiv ali predrag. Iz njega ne znajo »iztisniti« dovolj.

Na dražbi najboljšega slovenskega lesa so letos tuji kupci z visokimi ponudbami za kakovostne hlode že izrinili domače. Teh je čedalje manj, njihove ponudbe pa čedalje skromnejše, zato izjemen slovenski les večinoma konča v tujih furnirnicah.

Dražba vrednih lesnih sortimentov, ki so jo v Slovenj Gradcu že šesto leto pripravili Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, je bila najuspešnejša doslej. Vrtoglave cene, ki jih je mogoče iztržiti za posamezne najbolj kakovostne hlode, so privabile rekordno število prodajalcev, ki so letos pripeljali les iz vse Slovenije, tudi od Koroške najbolj oddaljenih območij. Sodelovali so tudi lastniki iz Avstrije, saj najboljši les na slovenski dražbi že dosega višje cene kot na avstrijskih.

Pri nas cene za najboljše hlode že določajo tujci, ki so zaradi visokih ponudb tudi najuspešnejši dražitelji, večina najkakovostnejšega slovenskega lesa pa konča v nemških furnirnicah. Domače kupce zanima večinoma cenejši les v večjih količinah. Za najboljše hlode se jih je letos potegovalo enajst, iz tujine – Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Hrvaške – pa je prišlo 19 kupcev. Na izbiro so imeli 2482 hlodov ali 2165 kubičnih metrov lesa od 410 ponudnikov. Za najdražji hlod gorskega javorja s Tolminskega je nemški kupec plačal kar 16.578 evrov, gorski javor pa je dosegel tudi rekordno ceno za kubični meter – 9720 evrov ali kar 25 odstotkov več kot na lanski dražbi.

»Dosežene cene so pokazale, da je naš les visokokakovosten, saj najvišje cene iz leta v leto dosegajo nove rekorde,« je povedal Jože Mori, tajnik Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Na izjemnost najboljših slovenskih hlodov po Morijevih besedah kaže tudi čedalje večje povpraševanje tujih kupcev.

»Vreden les je izjemno iskan in ga ni na pretek nikjer po Evropi. Zato se po slovenski les izplača pripeljati celo kupcu iz Hamburga in zanj ponuditi skoraj deset tisoč evrov za kubični meter.«

Pri kupcih je bila letos očitna razlika med velikimi lesnimi trgovci, ki hlode nato preprodajo, in kupci, ki les sami tudi predelajo, na primer furnirnice ali izdelovalci glasbil. »Lesni trgovci kupijo velike količine, cene so temu primerno nižje, a še vedno dovolj visoke, da se ta les izplača pripeljati na dražbo,« pravi Mori. Med tovrstne kupce spadajo tudi slovenski preprodajalci lesa, ki so kupovali velike količine in ponujali nizke cene, v glavnem pa kupujejo eno drevesno vrsto, predvsem smreko, javor in brek, in so pri ponujenih cenah precej izenačeni s tujimi lesnimi trgovci.

V nasprotju z njimi pa tuje furnirnice kupujejo posamezne hlode, za katere ponudijo izjemno visoke cene, pri čemer jim slovenski kupci po Morijevih besedah še dolgo ne bodo mogli konkurirati. Tudi zato, ker slovenska lesnopredelovalna industrija s svojimi izdelki ne more ustvariti dovolj dodane vrednosti, da bi si domače lesnopredelovalno podjetje lahko privoščilo kupiti en sam hlod za 16.500 evrov.

»Iz enega hloda je mogoče pridobiti tudi do 1000 kvadratnih metrov furnirja,« pojasnjuje Mori. Če ta furnir nato vdelajo v luksuzne avtomobile, jahte ali pa iz lesa naredijo glasbila, se nakup posameznega zelo dragega hloda po deset, petnajst in več tisoč evrov povrne celo pet- ali večkratno.

Slovenska lesna industrija pa se ukvarja predvsem z zagotavljanjem surovine in podjetij, ki bi bila sposobna najboljšemu lesu tolikokrat pomnožiti vrednost, sploh nimamo. Tudi Avstrijci ne, ki zato svoj najboljši les prav tako večinoma izvozijo. »Glede najkakovostnejšega lesa se mi ne zdi nikakršna tragedija, če ga izvozimo v tujino,« pravi Mori, »saj v Sloveniji nimamo možnosti oplemenititi njegove vrednosti.«

Zelo skrb vzbujajoče pa so razmere v izvozu srednje- in manjvrednega lesa ter hlodovine, ki bi ju lahko porabili doma, namesto da les kot surovino prodajamo v tujino, nato pa od tujih podjetij odkupujemo polizdelke. »Lesnopredelovalna podjetja, pohištvena industrija, gradbena podjetja, ki izdelujejo lesene hiše, za končne izdelke potrebujejo polizdelke, prav na tem področju pa je v Sloveniji največja kriza. Manjka nam izdelovalcev polizdelkov,« pojasnjuje Mori. Kot primer navaja Jelovico, ki lesene gradbene elemente uvaža iz Avstrije.

Zato nastaja veliko nesorazmerje med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo. »Gozdarstvu sploh ne gre slabo, saj cene določajo Italijani in Avstrijci, lastniki gozdov pa tako visokih cen, kot so jih za manjvreden les dosegli lani, niso dosegli še nikoli. Hkrati pa kot po tekočem traku propadajo lesnopredelovalna podjetja, na primer Javor Pivka ali Novoles, ki je bil največji odjemalec bukovega lesa v Sloveniji. Imamo pa tudi kup zelo dobrih manjših, družinskih lesnopredelovalnih podjetij, ki pa so popolnoma razpršena in nepovezana.«

Gozdarji ocenjujejo, da Slovenija izvozi že več kot milijon kubičnih metrov srednje- in manj kakovostnega lesa. »Gozdarstvo je opravilo svoje poslanstvo, letna zaloga se je v štiridesetih letih povečala za 50 odstotkov. Imamo najboljši les v tem delu Evrope, porabiti pa ga ne znamo,« ugotavlja Miran Tretjak iz Zavoda za gozdove Slovenije. Rešitev vidi v sprejetju jasne državne strategije razvoja lesne industrije, kot jo imajo na primer baltiške države. »Država bi si morala postaviti jasne cilje, kako postaviti lesno industrijo na takšno raven, da bi poleg primarne predelave imeli še kaj več. Nekoč smo to znali, danes pa so razmere porazne.« Cilj bi po Tretjakovih besedah lahko dosegli tudi z davčnimi olajšavami in primernimi finančnimi spodbudami, vendar meni, da bo to »glede na krizne razmere zelo težko, saj je vse drugo pomembnejše od lesa«.

Prvi sta že ukrepali ministrstvi za kmetijstvo in gospodarstvo, ki sta lani ustanovili skupino Gozd-les, kamor so vključene vse institucije, ki delujejo v lesarstvu in gozdarstvu v Sloveniji, pa tudi gospodarstvo. »Šele po dvajsetih letih smo se gozdarji in lesarji usedli za isto mizo in se začeli pogovarjati o problemih in jih poskušati reševati,« pravi Jože Mori, a poudarja, da marsikateri vmesni člen še manjka. Predvsem imamo zelo šibko žagarsko industrijo. »Ker je Slovenija 60-odstotno poraščena z gozdom, bi morala politika že sama spoznati, da bi gozdno-lesna industrija morala postati prednostna naloga in da bi morali več vlagati v reševanje njenih težav.«

http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/izjemen-slovenski-les-po-rekordnih-cenah-k-tujcem.html

Nemci bodo pa pametno počakali in čez 20-30 let začeli zidat fuzijsko elektrarno
Misliš 50-60 let? :naughty:
http://ec.europa.eu/research/leaflets/fusion/page_85_en.html

Mogoče pa odkrijejo kako bližnico jutri :D

Zato delajo reaktorje po celi vzhodni evropi, v UK je ravno odobrenih 8 blokov, v Franciji jih bodo spet začel zidat...

Kaj ti misliš, da se spremembe v energetski politiki izvajajo iz danes na jutri, kot da bi zamenjal domačega ponudnika?

Sicer pa, ne vem zakaj sploh ta razprava, kaj bo ko bo? Čas bo vse pokazal. Jaz sem pač mnenja, da bomo priča vse večjim pritiskom proti jedrski energiji in da bo v tej luči NEK II težje izvedljiv, kot bi bil pred 10 leti. Če pa drugi mislite drugače, pa tudi prav, vendar se bojim, da je to razmišljanje precej naivno. Pri nas bi vsi trošili elektriko po čim nižji ceni, na drugi strani pa se na vse načine upiramo že obnavljanju obstoječih kapacitet, kaj šele dodatnim zmogljivostim. Za vsak vir najdemo izgovor, zakaj ni dober.

Hakelc je samo, da bo ekonomska stvarnost postavila celo Evropo in njeno zeleno prihodnost na realna tla. Naftni derivati in plin so vse dražji, sončne celice delajo samo podnevi, veter je pa spremenljiv in nezanesljiv, poleg tega pa nekajkrat dražji. Nuklearna energija je hočeš nočeš najcenejša po kilovatni uri ter hkrati najčistejša ob primerni varnosti. Ko bodo gospodarski problemi prisilili EU, da se odpove oz. vsaj odločno zmanjša zelo velike subvencije na sončno in vetrno energijo, bo tudi javno mnenje hitro drugačno.

Po moje bo usodo jedrske energije v Evropi (in drugje) določala potreba po stabilnosti elektro-omrežja. Gre za tipično zadevo, ki jo je treba obravnavati izrazito strateško - to je tudi edini razlog, zakaj osebno podpiram gradnjo TEŠ6. Velenjski lignit je naša surovina, z vsem ostalim se izročamo na milost in nemilost drugim.

Hakelc je samo, da bo ekonomska stvarnost postavila celo Evropo in njeno zeleno prihodnost na realna tla. Naftni derivati in plin so vse dražji, sončne celice delajo samo podnevi, veter je pa spremenljiv in nezanesljiv, poleg tega pa nekajkrat dražji. Nuklearna energija je hočeš nočeš najcenejša po kilovatni uri ter hkrati najčistejša ob primerni varnosti. Ko bodo gospodarski problemi prisilili EU, da se odpove oz. vsaj odločno zmanjša zelo velike subvencije na sončno in vetrno energijo, bo tudi javno mnenje hitro drugačno.

Hja, jaz pa ti mogoče prisluhneva tem agrumentom, ampak ko pa poslušam javni diskirz, pa nimam ravno tega občutka.

Zagotovo, ko bo energetska kriza, se bo marsikdo še spametoval, samo da ne bo takrat že rahlo pozno, ker o kapacitetah in virih je treba prej razmišljat, ne takrat, ko začne cena na borzi rast, kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo. Ampak žal očitno ti fundamentalisti razumejo točno to, višje cene na poližnici in zaprtje kakšne fabrike. Vsi bi varčevali pri drugih!

Če se politika enotno in zavzeto odloči za nekaj, tega ne prepreči noben referendum.

Če ostanemo samo pri nam, kar poglej TEŠ 6, edina stranka v parlamentu, ki je bila zares proti, je na volitvah dobila 0,6 %. Zato se jaz za NEK 2 ne bojim, dovolj je zelo močnih lobijev.

Mogoče pa odkrijejo kako bližnico jutri :DOdkri material k bo superprevoden pri sobni temperaturi in katerega ne more uničt neutron flux

no pol smo pa tm

Hakelc je samo, da bo ekonomska stvarnost postavila celo Evropo in njeno zeleno prihodnost na realna tla. Naftni derivati in plin so vse dražji, sončne celice delajo samo podnevi, veter je pa spremenljiv in nezanesljiv, poleg tega pa nekajkrat dražji. Nuklearna energija je hočeš nočeš najcenejša po kilovatni uri ter hkrati najčistejša ob primerni varnosti. Ko bodo gospodarski problemi prisilili EU, da se odpove oz. vsaj odločno zmanjša zelo velike subvencije na sončno in vetrno energijo, bo tudi javno mnenje hitro drugačno.Tole, v Nemčiji se že kregajo zaradi višjih cen elektrike, ministri se napadajo zakaj gre toliko keša za fotovoltaiko...

Tole, v Nemčiji se že kregajo zaradi višjih cen elektrike, ministri se napadajo zakaj gre toliko keša za fotovoltaiko...

Delnice First Solarja (največji ameriški proizvajalec sončnih panelov) so prejšnji teden v enem dnevu padle kar za 12 %, ker se je EU odločila za zmanjšanje subvencij.

Saj če ukineš subvencije na vetrno in sončno energijo, gre cela "zeleno-energetska" industrija v konec.

Točno tako. In pri nas smo jih že lani omejili. Sicer bodo pa v Srbiji na 3000 hektarjih gradili največjo sončno elektrarno na svetu, začnejo 2013.

Pa še par drugih for na temo slovenskega new deala
(http://www.finance.si/340975/Kje-je-denar-za-slovenski-new-deal)

Razen v energetiko ni pričakovati, da bo kak zasebni partner investiral v infrastrukturo. Domači sploh ne, ker je bolj ali manj že vse propadlo, tuji pa tudi dvomim, da bo šel delati še zelo dolgo nerentabilne infrastrukturne projekte (kot je avtocesta do Gruškovja ali pa tretja razvojna os). Če pa bo že šel, bodo gotovo kakšni "posebni pogoji", potemtakem pa bi tako ali tako bilo ceneje, če to država kar sama financira (da se nam ne ponovi kaka hrvaška zgodba o avtocestnih koncesijah).

Janševa vlada z milijardno luknjo v letošnjem proračunu

"Primopredaja poslov in poročila posamičnih resorjev so pokazala, da v slovenskem proračunu za letos manjka 500 milijonov evrov. Če pri tem prištejemo še potrebe, ki izhajajo iz zakonodaje, pravic in vladnih obveznosti, pa je ta luknja v proračunu za letošnje leto še večja. Po naših ocenah znaša okoli milijardo evrov," je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik vlade Janez Janša . Ob tem premier poudarja, da gre za razkorak med obveznostmi, ki so bile sprejete in obveznostmi, ki so bile načrtovane v proračunu.

Z drugimi besedami, še bo veselo!

^koncno se je zacelo ciscenje. do sedaj se je zivelo v skladu z levicarsko ideologijo - na kredit.

^^

Hja samo veš kako se je ljudem težko odreči tovrstnemu načinu življenja. Ko jih enkrat navadiš na državne jasli je konec. Šparat je treba takrat, ko se pravice podeljuje, takrat ko jih je treba jemat je že prepozno + veliko lažje je manj dat ko imaš, kot pa vzet, ko nimaš. Grčija je lep primer. Pričakujem hude nemire že v tem letu, zagotovo pa v naslednjem, ko bodo resni ukrepi šele zares začeli delovat, če ta vlada sploh ostane do takrat.

^^

Čudno da že zdaj niso vsi skočli v zrak, ko je Gorenak napovedal odpuščanje.

Vsaj 500 miljonov pride iz razlike med lansko realizacijo in letošnjim neveljavnim proračunom. Kot je Janez včeraj na tiskovki rekel, bodo izhajali iz lanske realizacije, tak da je par 100 miljonov prišparanih že samo od sebe. Za ostalo se bo potrebno potruditi.

Sicer pa SURS že končuje izračune o lanskem bdp-ju, UMAR pa že pripravlja spomladansko napoved, ki bo predstavljena v ponedeljek. Zanimiv teden je pred nami :)

Vsaj 500 miljonov pride iz razlike med lansko realizacijo in letošnjim neveljavnim proračunom. Kot je Janez včeraj na tiskovki rekel, bodo izhajali iz lanske realizacije, tak da je par 100 miljonov prišparanih že samo od sebe. Za ostalo se bo potrebno potruditi.


Bojim se, da si malo narobe razumel. Imaš lansko realizacijo in v začetku je bilo mišljeno da se izhaja iz tega in skuša privarčevat še 800 mio € in lani so bile plače in pokojnine celo leto zamrznjene, tako da je to že všteto.
Potem imaš pa letošnji proračun, ki je itak prenapihnjen, ampak vlada je sedaj ugotovila, da tudi v tem prenapihnjenem proračunu manjkajo določeni odhodki, recimo prejšnja vlada sploh ni plačevala članarine v OZN in podobno, kar je zdej treba plačat za tekoče leto in za nazaj.

Imamo torej trojne škarje, najprej med dejanskimi obveznostmi in tenutno veljavnim proračunom, potem med tenutno veljavnim proračunom in lansko realzacijo, ter med lansko realzacijo in predlogom rebalansa, ki naj bi zmanjšal odhodke glede na lansko realizacijo za 800 mio€. Ko to potegneš skupaj, si na 2.5 milijarde luknje.

Zdej če bi bil to Pahor, potem poznamo rešitev, 2 milijarde kredita, pa 500 mio rebalansa. Déjà vu. Kako bo pa ta vlada to izvedla, bomo pa še videli, ampak če se bodo vsaj pribljižno držali napovedi, bodo rezi zelo boleči. Ne le plače, predvsem bodo morali startat na transfere, kaj so pa naredili iz lenuhov in špekulantov v zanjih 20 letih pa se sedaj lepo vidi, ko grozijo uslužbenkam CSDjev, ko ne dobijo več denarja, za katerega trdijo, da je njihova "pravica". Ulica bo, to je jasno!

Ulica bo tudi če se niti en evro ne prišpara. Sicer pa počakajmo na ponedeljek da vidimo kaj so izračunal. Dokler se uradno ne izve kaki je bil sploh lanski bdp nima smisla karkoli ugibat.

Socialne transfere je pa že Pahorjeva vlada urihtala vsaj delno. Kake bodo proračunske posledice se pa še niti ne ve, ker sta Rais in Comland naredila zanič sistem in odločbe zamujajo

Türk in Miller pozdravljata odpravo ovir pri projektu Južni tok

Pogovarjala sta se tudi o skupnem slovensko-ruskem podjetju, ki bo predvidoma ustanovljeno ta mesec.

Ljubljana - Predsednik republike dr. Danilo Türk je danes sprejel predsednika uprave ruske družbe Gazprom Alekseja Millerja, s katerim sta pregledala proces uresničevanja projekta izgradnje plinovoda Južni tok na ozemlju Slovenije in v celotnem teku trase energetskega projekta. Iz urada predsednika so sporočili, da sta oba zadovoljno »pozdravila odpravo donedavnih ovir pri tem projektu«.

Na kratko sta se pogovarjala tudi o skupnem slovensko-ruskem podjetju, ki bo predvidoma ustanovljeno ta mesec, in o nadaljnjem umeščanju plinovoda v prostor na ozemlju Slovenije. Predsednik Türk in direktor Miller sta ocenila, da priprave potekajo dobro in da bo potrebno storiti vse za uspešno in hitro reševanje vseh vprašanj, ki se bodo pojavila v tej zvezi.

Izpostavila sta tudi širša vprašanja energetskega sodelovanja med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Strinjala sta se, da postajajo dobave zemeljskega plina vse pomembnejši del tega sodelovanja, zato bo treba zagotoviti ustrezno vključitev tega vprašanja v okvir strateškega partnerstva med EU in Rusijo.

»Priložnosti za to obstajajo, izkušnje z že izvedenim projektom Severni tok so vzpodbudne, vzpodbuden pa je tudi napredek pri pripravi projekta Južni tok«, sta se strinjala. Sogovornika sta omenila tudi zamisel o organizaciji konference na visoki ravni, na katero bi bile povabljene vse države, ki sodelujejo pri projektu Južni tok, so še zapisali v izjavi za javnost.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/turk-in-miller-pozdravljata-odpravo-ovir-pri-projektu-juzni-tok_2.html

V četrtem četrtletju 2011 se je BDP zmanjšal za 2,8 odstotka, v letu 2011 pa za 0,2 odstotka; slovensko gospodarstvo ponovno v recesiji.
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4541

Veliki naložbeni apetiti Kitajske razvojne banke

Investicije azijskega velikana: glavnina interesov v Sloveniji je na področju energetike, komunikacij in transporta.

V Sloveniji je poskusno že tri leta prisotna Kitajska razvojna banka, ki v skladu s politiko kitajskega odpiranja v svet išče strateško pomembnejše projekte, v katere želijo investirati pod pogojem, da v njih sodeluje tudi kitajska delovna sila.Vendar se jim za zdaj, po besedah ekonomskega svetovalca na veleposlaništvu Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Yang Hua, ni uspelo dogovoriti še nič konkretnega. Kitajska je bila ena od prvih azijskih držav, ki je priznala Slovenijo in pri nas odprla tudi svoje veleposlaništvo, zato Yang Hua upa, da bo v prihodnje bolj odprta za kitajske investicije.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/veliki-nalozbeni-apetiti-kitajske-razvojne-banke.html

TEŠ6 bo, drugi jedrski blok mogoče, plin predrag

Na svetu se veča poraba vseh virov, tudi premoga, plina in urana.

Ljubljana – Življenjska doba ljudi se podaljšuje, vedno več nas je, Zemlja pa se tudi zaradi uporabe fosilnih goriv segreva. »Slovenska energetika naj neha izgubljati čas z razpravljanjem o enem samem projektu. O prihodnjih projektih ne more odločati politika,« je prepričan Tomaž Orešič iz EFT Group.

Aleš Prešeren iz Siemensa je na konferenci Energetike.NET En.odmev 012 povedal, da se bo po vseh scenarijih poraba energije na svetu povečala. Čeprav nihče več ne zanika globalnega segrevanja, imajo države pri tem zelo različne scenarije. Evropske države, najbolj Danska, so se usmerile v obnovljive vire energije, ZDA v nizko ceno energije, ne glede na emisije, Indija hiti z gradnjo termoelektrarn na premog (350 gigavatov moči oziroma en TEŠ6 na teden do leta 2020), Kitajska, ki je že največja porabnica premoga na svetu, pa načrtuje za 83 gigavatov jedrskih elektrarn.

Slovenija prihodnosti še ni začrtala. »Brez povezav s sosedi je naš elektroenergetski sistem mrtev. Daljnovod do Madžarske postavljamo v prostor že 12 let, pa ne stoji še noben steber. Brez tega daljnovoda in dodatnih povezav z Italijo pa ni drugega bloka jedrske elektrarne Krško (NEK2),« je zatrdil direktor Elesa Milan Jevšenak.

Direktor Gen Energije Martin Novšak je vrnil z besedami, da za NEK2 daljnovod do Madžarske ni nujen. Potrebnih pa je veliko drugih stvari, denimo politična podpora. Kot je dodal Novšak, je za zanesljivo preskrbo z energijo zelo pomemben dostop do energetskih virov in zalog, saj v svetu potekajo vojne za nafto in plin. Slovenija ima zaloge naravnega urana.

Jedrske priložnosti

O razmerah po jedrski nesreči v Fukušimi je Gary Shuttleworth iz Westinghousa, ta je postavil tudi reaktor v Krškem, povedal, da so na Japonskem morali preseliti 300.000 ljudi, škode bo od 70 do 245 milijard dolarjev. Države so se na nesrečo odzvale različno, Evropska unija je zahtevala dodatne stresne teste, reaktorjem so se odpovedale Nemčija, Italija in deloma Švica. Kljub temu se v svetu poraba jedrske energije povečuje, kar Sloveniji daje priložnost, da postane center odličnosti za jedrsko energijo v regiji.

»Slovenska energetika bi morala združiti moči in začeti vlagati v energetske projekte v nekdanji skupni državi. V zadnji četrtini preteklega leta je ta regija proizvedla 10 teravatnih ur (Slovenija porabi približno 12 TWh na leto) manj kot običajno. Hidroelektrarne so namreč odvisne od vremena, pretoki rek pa so bili 57 odstotkov pod povprečjem zadnjih 15 let. Zato je bila v posameznih dnevih megavatna ura elektrike dražja tudi za 200 evrov,« pravi Tomaž Orešič.

Plin in premog za veter

Orešič je dodal, da obnovljivi viri potrebujejo zanesljivo podporo v termoelektrarnah, megavatna vetrnica, denimo, 0,75-megavatno podporo. A plinskih elektrarn, ki so za to najprimernejše, se zaradi visokih cen plina ne izplača graditi. Alojz Stana iz uprave Geoplina je zatrdil, da ni res, da je plin v Sloveniji četrtino dražji kot drugod. Prepričan je tudi, da se bodo njegove cene na borzah približale cenam v dolgoročnih pogodbah. Še bolj ugoden plin pa bi lahko prišel po plinovodu Južni tok, ki bo prečkal Slovenijo. Kot pravi direktor Plinovodov Marjan Eberlinc, bodo skupno podjetje z Gazpromom ustanovili še ta mesec.

Veliko pa se govori o projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). »HSE bo naredil vse, da bo projekt izpeljal do konca,« je dejal Djordje Žebeljan iz Holdinga Slovenske elektrarne. Direktor Premogovnika Velenje Milan Medved je izrazil zadovoljstvo, ker se je nova vlada odločila, da bo pod določenimi pogoji predlagala poroštvo za posojila za TEŠ6. Medved je znova poudaril, da bodo zagotovili dovolj lignita po 2,25 evra za gigadžul, kar je manj kot stroški za kateri koli uvožen premog.

Bo elektrike preveč?

Ključen nov izziv za slovensko energetiko je po mnenju Vekoslava Korošca z GZS tudi energijska učinkovitost. Ne zgolj za energetiko, ki bo morala posodobiti omrežja, temveč tudi za gradbeništvo. V obnovi stavb so namreč tri milijarde evrov do leta 2030. Julijan Fortunat z ministrstva za infrastrukturo in prostor je dejal le, da bodo nacionalni energetski program skrajšali, ni pa govoril o tem, da bi iz njega izločili kakšen projekt.

Poznavalci namreč ocenjujejo, da potrebuje Slovenija zdaj 800 megavatov električne moči, od tega sto zgolj Talum. Z NEK2 bi jih dobila najmanj petsto, s TEŠ6 najmanj tristo, s hidroelektrarnami in Termoelektrarno Toplarno Ljubljana pa pride hitro čez 1100 megavatov. Plin, premog in uran zastopajo Marjan Eberlinc, Djordje Žebeljan in Martin Novšak.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/tes6-bo-drugi-jedrski-blok-mogoce-plin-predrag.html

BTW: Pa bi sežigalnico smeti zgradili. Na Dunaju imajo 3 sežigalnice ali pa še več, pa imajo tudi veliko bolj stroga pravila glede onesnaževanja narave kot mi.

Kolektor odprl novi obrat v Južni Koreji

Idrijski koncern, ki ga vodi Stojan Petrič, si je še utrdil položaj vodilnega dobavitelja komutatorjev korejski avtomobilski industriji

Koncern Kolektor je danes odprl dodatne proizvodne in strojne kapacitete v svojem podjetju Kolektor Sinyung v Južni Koreji. S tem si je idrijski koncern utrdil mesto največjega proizvajalca komutatorjev za avtomobilski trg V Južni Koreji, peti največji proizvajalki avtomobilov na svetu.

Z današnjim povečanjem proizvodnih zmogljivosti bo Kolektor Sinyung presegel letne prihodke v višini 25 milijonov evrov. Peto največje podjetje v koncernu Kolektor je v desetih letih rast prihodkov v Južni Koreji povečalo za nekajkrat.

Prvi v Koreji in vodilni v Aziji

Kolektor Sinyung je peto največje podjetje v okviru koncerna Kolektor in tretje največje podjetje za proizvodno komutatorjev v okviru koncerna Kolektor. Družba izdeluje komutatorje, namenjene avtomobilski industriji za azijski trg, specializirano pa je za izdelavo komutatorjev manjših velikosti in komutatorjev za starterje.

Komutator je vrsta mehanskega usmernika, ki pretvarja izmenično električno napetost v enosmerno. Je en bistvenih delov enosmernih električnih strojev in je nameščen na osi rotorja ter se vrti skupaj z njim.

Petrič stavi na lokalno

Novi del tovarne in proizvodne linije je sestavljen v veliki večini iz komponent, narejenih v Južni Koreji, ki bo zaradi tehničnih inovacij povečala konkurenčnost proizvodov Kolektorja v Južni Koreji. Stojan Petrič, predsednik koncerna Kolektor (na sliki) pravi, da ta otvoritev potrjuje ustreznost usmeritve Kolektorja v lokalno proizvodnjo za lokalni trg.

»To potrjujejo tudi naši kupci in lokalni partnerji, ki so sodelovali pri odprtju nove povečane proizvodnje hale v Južni Koreji. S tovarno v Južni Koreji smo uspešno povezali evropsko in azijsko znanje ter postali največji lokalni proizvajalec komutatorjev,« je ob otvoritvi tovarne povedal Petrič.

Vir:http://www.finance.si/343116/Kolektor-odprl-novi-obrat-v-Ju%C5%BEni-Koreji

Vesoljsko središče še ni odpisano

Občina Vitanje se je z družbo Oder dogovorila za dokončanje gradnje Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).


Potem, ko so Vitanjčani zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti odslovili izvajalca CMC in ko se na javni razpis za dokončanje KSEVT nihče ni prijavil, so se v neposrednih pogajanjih danes dogovorili s podjetjem Oder iz Škofje vasi. Pogodbo pa naj bi podpisali do konca meseca.

Dotlej se morajo po besedah direktorja vitanjske občinske uprave Srečka Fijavža uskladiti še o potrebnem obsegu del in pogodbenem znesku. Ta ne bo presegel razpoložljivih sredstev - za dokončanje je na volje še približno poldrugi milijon evrov, od tega bo občina primaknila okoli pol milijona.

Podjetje Oder bo moralo do sredine junija projekt privesti tako daleč, da bo KSEVT imel uporabno dovoljenje, sicer bo izgubil že zagotovljena evropska sredstva (približno 1,57 milijona evrov), za katere bi občina kot glavni investitor težko našla nadomestne vire.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/vesoljsko-sredisce-se-ni-odpisano.html

Slovenski izvoz v Švico raste

Švica je druga največja investitorka v Slovenijo.

Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) je danes obiskala švicarska gospodarska delegacija, v kateri so bili predstavniki 11 podjetij.

Slovenski izvoz v Švico je lani prvič presegel uvoz iz te države. V prvih enajstih mesecih 2011 smo tako izvozili za 230 milijonov evrov blaga, uvozili pa za 195 milijonov evrov blaga. Sodelovanje med državama je Robert Reich, švicarski ambasador v Sloveniji, označil za odlično, a obenem poudaril, da Slovenija med Švicarji ni zelo prepoznavna. Kljub temu je Švica druga največja tuja investitorka v Sloveniji, predvsem zaradi Novartisovega prevzema Leka, pa tudi zaradi manjših vlaganj v slovenska podjetja, je ob obisku poudaril Marjan Hribar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Skupna vrednost švicarskih investicij v Slovenijo znaša okoli 5,7 milijona evrov.

Švicarsko gospodarstvo je zanimivo za vlaganja, saj bo letos po predvidevanjih zraslo za 0,5 odstotka, prihodnje leto pa že za okoli 1,9 odstotka. Priložnost za naša podjetja je tudi črpanje sredstev iz slovensko-švicarskega programa sodelovanja za zmanjšanje socialnih razlik, v okviru katerega smo upravičeni do slabih 22 milijonov švicarskih frankov, je poudaril Aleš Cantarutti z GZS.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/slovenski-izvoz-v-svico-raste.html

A ima mogoče kdo aktualne podatke o slovenski zunanji trgovini (uvoz, izvoz) po državah (čim več držav)? Na spletni strani statističnega urada jih nisem našel. :dunno:

^^

http://www.izvoznookno.si/Drzave/Vse.aspx?id_menu=2

Je na STAT objavljeno, samo boš moral po tejle tabeli brskat in nastavljat parametre

letno
http://pxweb.stat.si/sistat/MainTable/tbl_2401722

mesečno
http://pxweb.stat.si/Sistat/MainTable/tbl_2401721

Ok, hvala. BeliF, to sem že odkril, ampak ko izberem in kliknem "Izvedi", dobim "Napaka pri nalaganju strani". :dunno:

aha, sem opazil. jako čudno

zdajle delajo linki

zdajle delajo linki

Zdaj pa spet ne. :D Očitno kakor kdaj.

Za Kraškega zidarja kmalu dan D

Sežansko podjetje čaka na odgovor bank, ali mu bodo reprogramirale posojila, računov še nima blokiranih, plače tudi so.

Ljubljana – Kraški zidar v prihodnjih dneh od bank pričakuje odgovor, ali mu bodo reprogramirale del posojil, nam je povedal glavni direktor sežanskega gradbenega podjetja Radoš Lipanje.

»Načeloma naj bi bil odgovor pozitiven, vendar do prejema pisma več ne morem komentirati,« je dejal Lipanje. Kraški zidar je eno redkih večjih slovenskih gradbenih podjetij, ki ni razglasilo plačilne nesposobnosti. Po besedah glavnega direktorja družba pogojev za razglasitev insolventnosti ne izpolnjuje.

Podjetje v nasprotju s še živimi velikimi gradbinci, kot sta Primorje in Energoplan, nima blokiranih transakcijskih računov. Delavci redno dobivajo plače, Kraški zidar pa jim dolguje še večino, pet šestin lanskega regresa, je povedal sekretar sindikata delavcev gradbene dejavnosti pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Oskar Komac.

Kakšen bo odgovor bankirjev, zanima tudi dobavitelje in podizvajalce Kraškega zidarja. Eden od podizvajalcev podjetja nam je povedal, da neplačila s podjetjem rešujejo s kompenzacijami ali pa so neposredno plačani od investitorjev. Ti plačujejo predvsem podizvajalce, ki so pozneje stopili v projekt, več težav imajo podizvajalci, ki so v projektu od začetka. Pri tem je naš sogovornik omenil, da trenutno vlada optimizem, da se bodo težave uredile in da bodo banke odobrile reprogram.

Največja projekta primorskega gradbinca sta stanovanjsko-poslovna kompleksa Situla in Tribuna v Ljubljani. Projekt Tribuna s 76 stanovanji in petimi poslovnimi prostori na ljubljanskih Prulah financira UniCredit banka, končan pa naj bi bil do konca leta. Lipanje je s prodajo stanovanj na tem projektu zadovoljen.

Drugače pa je pri projektu Situla ob ljubljanski železniški postaji, kjer prodaja po besedah prvega moža Kraškega zidarja ni tako dobra. Situla obsega 226 stanovanj ter 11.000 kvadratnih metrov lokalov in poslovnih prostorov. Projekt financira Hypo banka.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/za-kraskega-zidarja-kmalu-dan-d.html

Britansko-ruski sklad ponudil Valantu za Terme Maribor 28 milijonov evrov

Ljubljana - Pogajanja za prodajo večinskega, skoraj 90-odstotnega deleža Term Maribor so se po naših informacijah v zadnjih dneh le premaknila z mrtve točke. Po več mesecih pogajanj z britanskim skladom Venture Investments & Yield Management (VIYM), ki ga obvladujejo ruski investitorji, naj bi namreč predsedniku uprave NFD Holdinga Stanislavu Valantu uspelo izpogajati nekoliko višjo ceno.

VIYM naj bi tako ponudbo za Terme Maribor po neuradnih podatkih zvišal za tri milijone evrov, na okoli 28 milijonov evrov, kar pomeni, da bi NFD Holding za svoj 72-odstotni lastniški delež dobil skoraj 21 milijonov evrov, Sava štiri milijonov evrov, preostali mali delničarji pa nekaj več kot tri milijone evrov.

VIYM v svoji izboljšani ponudbi za Terme Maribor sicer še vedno ponuja manj kot v nezavezujoči ponudbi oziroma pred izvedbo skrbnega pregleda poslovanja. Prav tako nova ponudba ne dosega niti vrednosti ponudbe neznanih ruskih investitorjev, ki jih je zastopal odvetnik Matjaž Kirbiš. Ti so namreč lani za Terme Maribor ponujali okoli 35 milijonov evrov, vendar jim nato kljub številnim podaljšanim rokom za plačilo celotne kupnine nikoli ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije.

Pri prodaji Term Maribor je tako po navedbah naših virov odprto le še vprašanje o zavezah prodajalcev, ki jih pričakuje VIYM. Za kakšne zaveze gre, ni znano, saj konzorcij prodajalcev o prodaji ne želi govoriti, prav tako ne ptujski podjetnik Bojan Držaj, ki v Sloveniji uradno zastopa VIYM.

Kako so lani poslovale Terme Maribor, v družbi sicer še niso razkrili, po neuradnih ocenah pa naj bi lani poslovali z dobičkom, prihodki pa naj bi se povzpeli na okoli 38 milijonov evrov. Za letošnje leto uprava Term Maribor, ki jo začasno vodi Zoran Bošković, načrtuje 5-odstotno rast prihodkov, ki naj bi se tako približali meji 40 milijonov evrov.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042516736

Pol pa Rosvita Pesek vpraša Vasleta iz UMARja če lahko postreže s kakšnim vzpodbudnim podatkom za konec, pa Vasle reče da ni nobenega :lol: Sem pričakoval da se bo zlagal :lol:

@ Odmevi zdajle

Največji izvoznik 2011 je bila skupina Gorenje

Podjetja so lani našla nove trge v Južni Ameriki, Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Ljubljana – Medtem ko je bilo dolga leta tako rekoč samoumevno, da je največji slovenski izvoznik novomeški Revoz, se je leta 2011 zgodil preobrat in skupina Gorenje je Revoz odpihnila z vrha. Razlika med njima sicer ni velika, vendar tudi za leto 2012 Gorenje napoveduje več izvoza kot Revoz.

Največji slovenski izvozniki, katerih lestvico objavljamo v ponedeljkovi prilogi Posel & Denar, za leto 2012 napovedujejo 11,7 milijarde evrov izvoza, kar je malo manj kot tri odstotke več od izvoza v letu 2011. Čeprav so predlani podjetja zelo previdno napovedovala izvoz za minulo leto, so nekateri izvoz lani precej povečali. Tako ga je, na primer, anhovski Salonit povečal za 92 odstotkov, po 75 odstotkov več sta izvozila Elektronček in HSE, 57 odstotkov več je izvozil Var iz Gornje Radgone, 52 odstotkov več pa ajdovski Pipistrel.

Podjetja so leta 2011 prodrla tudi na nekatere nove trge, med katerimi so pogosto omenjala Južno Ameriko, Afriko, Bližnji vzhod ter države nekdanje Sovjetske zveze. Največji lanski izvoznik v Evropsko unijo je bil Revoz, na trge nekdanje Jugoslavije je največ izvozila skupina Gorenje, na tretje trge, med katerimi so tudi trgi nekdanje Sovjetske zveze, pa je lani največ izvozila Krka. Največja izvoznika storitev sta bila HSE in novogoriški Hit. Podjetja, ki so se uvrstila na lestvico največjih izvoznikov leta 2011, so evropskim in svetovnim kupcem ponudila tudi veliko novih ali prenovljenih izdelkov.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/najvecji-izvoznik-2011-je-bila-skupina-gorenje.html

Slovensko podjetje v svetovni špici

Podjetje Odelo iz Prebolda, ki izdeluje zadnja svetila za najekskluzivnejše znamke, je prejelo mednarodno nagrado Total Productive Maintenance (TPM), ki dokazuje veliko kakovost v proizvodnem procesu tega koroškega obrata.

Kot pojasnjujejo v podjetju, je glavni namen TPM-metode, ki so jo sicer iznašli pri Toyoti, preprečevanje napak, nesreč in zastojev v proizvodnji s proaktivnim in natančnim vzdrževanjem tovarne in strojev. V okviru projekta TPM je podjetje Odelo Slovenija tudi kandidat za nagrado podjetja leta, ki je sicer največji dosežek v okviru omenjenega projekta.

Družba Odelo je proizvajalec visokokakovostnih zadnjih luči, tretjih zavornih luči in smernikov za avtomobile tako imenovanega premium razreda. Svoje konstrukcijsko zahtevne in napredne luči prodaja znamkam, kot so Audi, BMW, Mercedes-Benz, Porsche, Bentley, Ferrari, Fiat, Maybach, Opel, Rolls Royce, Smart in Volkswagen

V Nemčiji in Sloveniji ima družba skupno pet obratov. Leta 2011 je podjetje prešlo v stoodstotno last turške družbe Bayraktarlar Holding.

http://www.zurnal24.si/slovensko-podjetje-v-svetovni-spici-clanek-151112

Zaradi suše proizvodnja hidroelektrarn v začetku leta tretjino nižja od načrtov

Ljubljana - Suša po državi, ki se je začela že lansko jesen, precej vpliva na proizvodnjo električne energije v slovenskih hidroelektrarnah.

Zaradi suše je bila lanska realizacija hidroproizvodnje v okviru skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) 92-odstotna, letos pa je proizvodnja v prvih dveh mesecih kar tretjino nižja od načrtov.
Proizvodnja na ravni okoli 68 odstotkov načrtovane


Proizvodnja slovenskih hidroelektrarn za prva dva meseca letos je bila na ravni okoli 68 odstotkov načrtovane proizvodnje, so pojasnili v HSE in dodali, da je bila hidroproizvodnja lani v prvem tromesečju odstotek nad načrtom, pri čemer lanski plani niso bistveno odstopali od letošnjih. "Takšni pojavi še bolj potrjujejo pomembnost proizvodnje s stabilnim domačim energentom v termoelektrarnah, ki so odzivne v vseh vremenskih razmerah," navajajo v HSE.

Suša, pa tudi posledice mrzlega zimskega vremena v širši regiji sta negativno vplivala na poslovanje HSE. Holding je bil namreč primoran izpad proizvodnje v hidroelektrarnah ter nenačrtovane izpade v proizvodnji termoelektrarn kupovati na mednarodnem trgu po izredno visokih cenah.

Slovenija na geografsko ugodni točki


Kot podrobneje pojasnjujejo v HSE, leži holding kot vodilni trgovec z električno energijo v Sloveniji na geografsko ugodni točki, to je na območju med likvidnimi trgi električne energije Madžarske, Avstrije in Italije. Dejstvo, da so stroški proizvodnje električne energije v državah nekdanje Jugoslavije nekoliko nižji od stroškov proizvodnje v preostalih sosednjih državah, je bil pomemben dejavnik pri trgovanju na omenjenih trgih.

Z izredno suhim vremenom, ki traja že vse od lanskega poletja in slabo vpliva na hidrološke razmere - proizvodnja posameznih hidroelektrarn v JV Evropi je bila na zgodovinskih minimumih - pa so se cenovna razmerja v regiji spremenila.

Cena električne energije v JV Evropi močno presegla tiste s kontinentalne Evrope


Tako je cena dobav električne energije v JV Evropi močno presegla tiste s kontinentalne Evrope, kar je še posebej prišlo do izraza v času, ko je nastopilo izredno mrzlo vreme v februarju in so posledično cene čezmejnih prenosnih zmogljivosti za dobavo dnevne pasovne energije presegle 70 evrov za megavatno uro.

Kljub podpisanim sporazum o Energetski skupnosti med državami JV Evrope in EU, ki zagotavlja prosto trgovanje z električno energijo, so posamezne države v času hudega mraza prepovedale izvoz, nekatere pa celo zasegle čezmejne prenosne zmogljivosti namenjene tranzitu, navajajo na HSE.

Holding primoran izpade proizvodnje kupovati na trgu po izredno visokih cenah


Izvoz so prepovedale celo članice EU Bolgarija, Grčija in Romunija. Omenjena dejstva so negativno vplivala na poslovanje HSE, saj je bil holding primoran izpade proizvodnje v hidroelektrarnah in termoelektrarnah kupovati na trgu po izredno visokih cenah.

V prihodnjih mesecih v HSE sicer ne pričakujejo večjih težav pri pokrivanju porabe električne energije v Sloveniji, ne glede na to, da je aprila napovedan tudi remont v Nuklearni elektrarni Krško (NEK). "Remont NEK se upošteva na ta način, da se tudi vzdrževalna dela na naših napravah planirajo izven termina remonta NEK," navajajo na HSE in dodajajo, da poskušajo v tem času zagotoviti maksimalno razpoložljivost vseh ostalih elektrarn.

Vir:http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/03/zaradi_suse_proizvodnja_hidroelektrarn_v_zacetku_leta_tretjino_nizja_od_nacrtov.aspx

Večno slovensko vprašanje: Kdo je bogat?

Zanimiva primerjava

http://beta2.finance-on.net/pics/cache_c3/c397Untitled-10.1332274130.jpg

Več na: Simič: Problematično je, koga imamo za premožnega (http://www.finance.si/346363/Simi%C4%8D-Problemati%C4%8Dno-je-koga-imamo-za-premo%C5%BEnega)

Javno mnenje v Sloveniji že tradicionalno tolerira dohodkovne razlike v razmerju največ 1 : 3, mogoče 1 : 4. Vse ostalo se dojema kot nepravično. Ta močna dohodkovna uravnilovka ima pozitivne učinke na blaginjo povprečnega gospodinjstva, slabe pa za inovativnost in podjetništvo, kar se oboje vidi v različnih mednarodnih primerjavah.

Največji izvoznik 2011 je bila skupina Gorenje

Podjetja so lani našla nove trge v Južni Ameriki, Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Ljubljana – Medtem ko je bilo dolga leta tako rekoč samoumevno, da je največji slovenski izvoznik novomeški Revoz, se je leta 2011 zgodil preobrat in skupina Gorenje je Revoz odpihnila z vrha. Razlika med njima sicer ni velika, vendar tudi za leto 2012 Gorenje napoveduje več izvoza kot Revoz.

Največji slovenski izvozniki, katerih lestvico objavljamo v ponedeljkovi prilogi Posel & Denar, za leto 2012 napovedujejo 11,7 milijarde evrov izvoza, kar je malo manj kot tri odstotke več od izvoza v letu 2011. Čeprav so predlani podjetja zelo previdno napovedovala izvoz za minulo leto, so nekateri izvoz lani precej povečali. Tako ga je, na primer, anhovski Salonit povečal za 92 odstotkov, po 75 odstotkov več sta izvozila Elektronček in HSE, 57 odstotkov več je izvozil Var iz Gornje Radgone, 52 odstotkov več pa ajdovski Pipistrel.

Podjetja so leta 2011 prodrla tudi na nekatere nove trge, med katerimi so pogosto omenjala Južno Ameriko, Afriko, Bližnji vzhod ter države nekdanje Sovjetske zveze. Največji lanski izvoznik v Evropsko unijo je bil Revoz, na trge nekdanje Jugoslavije je največ izvozila skupina Gorenje, na tretje trge, med katerimi so tudi trgi nekdanje Sovjetske zveze, pa je lani največ izvozila Krka. Največja izvoznika storitev sta bila HSE in novogoriški Hit. Podjetja, ki so se uvrstila na lestvico največjih izvoznikov leta 2011, so evropskim in svetovnim kupcem ponudila tudi veliko novih ali prenovljenih izdelkov.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/najvecji-izvoznik-2011-je-bila-skupina-gorenje.html


The tide is turning!!! :lol: :cheers:

UVK: Gradbinci so bili v kartelu!
Globe, ki lahko doletijo gradbince, znašajo do deset odstotkov letnih prihodkov
http://www.finance.si/347019/UVK-Gradbinci-so-bili-v-kartelu

no, to bi moral biti pa zadnji žebelj v Primorjevo krsto, kaj mislite?

Skoraj zagotovo. Dvomim, da se bodo rešili kazni.

Zelene elektrike manj, več fosilne

Suša vpliva tudi na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah.

jubljana – Suša ne vpliva le na preskrbo s pitno vodo in rast kmetijskih pridelkov, ampak tudi na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah, ki dosegajo le dve tretjini načrtovane. Medtem se proizvodnja termoelektrarn ni povečala, tako da manjkajočo elektriko kupujemo v tujini.

Poštenega dežja ni bilo že dolgo in tudi za ta teden padavin še niso napovedane. »Letos je vpliv suše izjemno velik. Tako je bila proizvodnja naših hidroelektrarn za prva dva meseca (januar in februar) približno na ravni 60 odstotkov načrtovane proizvodnje. To se nadaljuje tudi marca. Proizvodnja v termoelektrarnah pa je izjemno stabilna in se vedno giblje zelo blizu načrtovane,« pravijo v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), ki ima v skupini tako hidroelektrarne na Dravi, Soči in Savi kot Termoelektrarno Šoštanj.

Januarja letos je bila proizvodnja hidroelektrarn 28 odstotkov nižja, februarja 38,4 odstotka, marca pa kar 48 odstotkov nižja. Nič ne kaže, da bo s Savo in Sočo kmalu bolje, saj snega v slovenskih gorah ni bilo veliko. Nekoliko bolje je z rekami, ki se napajajo v avstrijskih gorah, denimo Dravo in Muro. Poleti se lahko razmere še dodatno zaostrijo.

Termoelektrarne le malo več

Nizki vodostaji so težava tudi za termoelektrarne, ki vodo uporabljajo za hlajenje. Vendar za zdaj ni težav, Nuklearna elektrarna Krško (NEK) se ne ohlaja več s Savo, saj so zgradili hladilne stolpe. Termoelektrarna Šoštanj ima tudi hladilne stolpe, Termoelektrarna- toplarna Ljubljana (TE-TOL) pa segreto vodo pošilja v sistem daljinskega ogrevanja. »Srednje ogrevalno intenziven mesec je še zdaj. Če se bo suša nadaljevala, pa lahko nastanejo težave,« je povedal Blaž Košorok, direktor TE-TOL.

Trgovci v tujino, ne plinu

Slovenija ima dobre čezmejne elektroenergetske povezave s sosednjimi državami. Kot so povedali v Elesu, je do Avstrije napeljanih za 950 megavatov daljnovodov, do Hrvaške za tisoč megavatov, v Italijo pošiljamo elektriko po daljnovodih, ki prenesejo 600 megavatov. To trgovci izkoriščajo in v tujini iščejo najcenejšo elektriko.

Po vrstem redu oziroma po ceni elektrike so najprej izkoriščene vse zmogljivosti hidroelektrarn, potem vetrnih elektrarn, jedrskih elektrarn, termoelektrarn na premog in na koncu plinskih elektrarn. V Elesu ugotavljajo, da od zadnjih trgovci še ne kupujejo elektrike, ker je še na voljo cenejša. Tudi zaradi lepega vremena in zmanjšanega ogrevanja. Ko je suša, nam hidroelektarne ne pomagajo preveč.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/zelene-elektrike-manj-vec-fosilne.html

dohodkovni pragovi slovenskih dohodninskih razredov so farsa. to unicuje srednji razred, ki je gonilo gospodarske rasti.

Delo 2020: Električnih avtov ne bomo delali, dele pa

Prva priložnost za zeleno prihodnost Slovenije so energetska obnova stavb in spodbude za podjetja.

Ljubljana - Slovenija je naklonjena varovanju okolja, kar je že drugič pokazala akcija Očistimo Slovenijo, vendar naložbe v zelene tehnologije in postopke niso enodnevna akcija. Medeja Lončar, direktorica Siemensa Slovenija, je povedala, da so to edine prave rešitve za prihodnost, za zmanjševanje stroškov, inovativnost in večjo konkurenčnost.

To so spoznala številna podjetja, a kot je dejal France Arhar, to ni vse, interes je širši. Stane Merše iz IJS priložnost Slovenije vidi predvsem v trajnostni gradnji hiš, proizvodnji izolacije, avtomobilski industriji, informacijski tehnologiji, ki razvija sisteme upravljanja porabe energije in pametna omrežja, v proizvodnji energije v malih hidroelektrarnah, elektrarnah na bioplin in tudi fotovoltaiki. Po njegovih besedah imamo podjetja, ki gradijo razvoj na zelenih tehnologijah, pa še veliko več takih, ki uporabljajo zelene tehnologije za prihranek, ko cene letijo v nebo. Merše si želi, da bi to bolj prepoznali tudi v javnem sektorju in v gospodinjstvih.

Marjan Drmota iz Kolektorja je povedal, da skoraj ni podjetja, ki se ne bi dotaknilo zelenih tehnologij, varčevanja z energijo in trajnostnega razvoja. Drugo vprašanje s precej manj razveseljivim odgovorom pa je, koliko je slovenska industrija izkoristila ta ekonomski potencial in prispevala k BDP.

Danijel Zupančič iz Trima je izrazil mnenje, da so se pomena do okolja prijaznih tehnologij prej zavedla podjetja, ki so se prej odprla v mednarodni prostor. Pri tem niso toliko pomembni zakoni, ki določajo minimalne zahteve, temveč certifikati okoljske kakovosti, sodelovanje pri pilotnih projektih, kjer sodelujejo z ljudmi, ki razumejo zelene tehnologije.

Trimo, denimo, ni zadovoljen niti z uredbo o zelenem javnem naročanju, ker prinaša prednost lesu, čeprav sploh ni jasno, ali ga lahko slovenska lesna industrija zagotovi dovolj. Trimo je razvil mineralno volno, ki se jo da popolnoma reciklirati in znova uporabiti.

Damjan Mulej iz EL-TEC Mulej je povedal, da modela pogodbenih projektov energetske prenove niso razvili v celoti, bolj so ga prenesli iz bolj razvite tujine. V teh projektih kupcu ponudijo celovito rešitev, ki prinese prihranke energije, ta pa odplačuje projekt z razliko, ki nastane zaradi manjše porabe. »Praviloma se začne premikati, ko je že tako treba zamenjati kotle za ogrevanje, podjetje pa nima denarja za investicijo. Brez pomoči bank ne gre. Izkušnje do leta 2008 so bile povsem v redu, v zadnjem obdobju pa imamo enake težave kot druge naložbe. Banke je težko prepričati, da projekt ni tvegan, ni pa nemogoče. Težava je še, da se investicije vračajo ponavadi 15 let, banke pa bi projekte financirale do največ deset let,« je dejal Mulej.

Arhar je pojasnil, da se še prevečkrat pričakuje, da bodo banke dale denar za celotne naložbe. To se je končalo leta 2007, a ima še vedno zelo negativne posledice. »Prvi pogoj za partnerstvo je prevzemanje tveganj,« je dejal Arhar in pri tem opozoril še na majhen delež lastniškega kapitala slovenskih podjetij. Poleg tega imamo v Sloveniji preveč kratkoročnih posojil. »Slovenija ne bi bila v težavah, če ne bi banke dale toliko kratkoročnih kreditov. Dolgoročnih posojil za infrastrukturo pa sploh ni.«

Stane Merše je še menil, da Slovenija za preboj zelenih tehnologij potrebuje več znanja. »Imamo zrele tehnologije za preboj, treba pa je znati izbrati pravo. Pomembni sta uveljavitev na trgu in pomoč bank.« Drmota pa je dejal, da je preveč negativizma in da je gospodarstvo preveč zadolženo. Priložnost je v nišah, Slovenija ne bo proizvajala električnega avtomobila, bo pa lahko večino delov zanj.

Kakšna naj bo Slovenija leta 2020?

Sooblikovalci prihodnosti

Jeseni 2010 je uredništvo napovedalo projekt Delo 2020, s katerim bomo poleg sprotnega spremljanja, analiziranja in komentiranja dogodkov spodbujali tudi k čim širšemu razmisleku o tem, kaj ti dogodki pomenijo za našo prihodnost. Kakšna naj bo Slovenija leta 2020? V kakšni državi in kakšni družbi bi radi živeli? V kako zdravi in čisti, v kako sproščeni, inventivni, inovativni, uspešni, v koliko strpni, sočutni in solidarni? To je le nekaj vprašanj, s katerimi v času vsesplošne krize - politike, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, vrednot - v Delu odpiramo teme iz vrste področij, ki bodo odločilno zaznamovala prihajajoče desetletje.

http://www.delo.si/zgodbe/delo2020/delo-2020-elektricnih-avtov-ne-bomo-delali-dele-pa.html

Tole je blo pa v kristalni palači:)

Postavke predloga rebalansa proračuna.

http://shrani.si/f/2p/c2/ckeiOCv/nova-slika.png
Vir: MMC

Kam nas je pripeljala tako imenovana socialna država, to je neverjetno. 2.5 milijarde za socialo in 400 mio za prometno infrastrukturo pri 9 milijardnem proračunu. Zaskrbljujoče, kakšna strukturna neravnovesja. :ohno:

mene pa moti 0,8 milijarde za "obrambo".

2,5 milijarde v 9 milijardnem proračunu je ~ 27 %;

V. Britanija ima 207 milijard funtov za social protection v 683 milijard funtov proračuna = 30 % (http://www.guardian.co.uk; saj VB ni socialna država, ali pač) :nuts:

ups.....plus 33 milijard funtov za personal social services => skupaj welfare 35 % proračuna VB

mene pa moti 0,8 milijarde za "obrambo".

Že itak je obrambni proračun opuljen do skrajnosti, poznam ljudi, ki delajo v vojski in se špara že na gumah, nafti in podobnem. Tako da tu rezerve več ni. Da ne govorim o tem, da smo daleč od 3% BDP, ki naj bi jih namenjali obrambi....

2,5 milijarde v 9 milijardnem proračunu je ~ 27 %;

V. Britanija ima 207 milijard funtov za social protection v 683 milijard funtov proračuna = 30 % (http://www.guardian.co.uk; saj VB ni socialna država, ali pač) :nuts:

ups.....plus 33 milijard funtov za personal social services => skupaj welfare 35 % proračuna VB

Po pravici povedano ne poznam sestave britanskega proračuna, zato težko komentiram, je pa dejstvo, da se težko dela primerjave kar tako na splošnih postavkah, ker tudi v našem proračunu niso vsi socialni izdatki zajeti v postavki socialna varnost, tu je še zdravstveno varstvo, trg dela, tudi izobraževanje......

Vglavnem po mojem mnenju dajemo preveč za socialo in premalo za investicije. Za šolstvo dajemo povsem dovolj, a neracionalno trošimo, podobna zgodba je v zdravstvu.

mene pa moti 0,8 milijarde za "obrambo".

Ministrstvo za obrambo = 394 miljonov
Ministrstvo za notranje zadeve = 325 miljonov
Ministrstvo za zunanje zadeve = 80 miljonov
SOVA = 14 miljonov

http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/mediji/2012/REB2012_PFN.pdf

http://img401.imageshack.us/img401/1007/proraun2012.jpg
vir: Ministrstvo za finance (http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/mediji/2012/PO-Primerjave-1.pdf)

še vedno preveč za sodelovanje pri napadanju suverenih držav.

^^

Se mi je zdelo, da v ozadju ni ekonomska argumentacija, ampak Mladinine "mirovniške" floskule tipa Ukinimo vojsko!


Naj samo spomnim, da smo tik pred osamosvojitvijo na Predsedstvu Slovenije in v Skupščini s strani teh istih ljudi poslušali podobne neumnosti. Nato so celo dopustili da JLA razoroži TO. Čez par mesecev smo bili napadeni!

Sej, to folk nasploh zelo rad pozablja, ker je vojna trajala "samo" 10 dni. Pejte si mal Sarajevo pogledat zdej ko praznujejo

Niti slučajno ne bi ukinil vojske, ampak jo poslal iz neumnih "mirovniških" misij, ki ne koristijo absolutno nikomur, in zraven še (če se že gremo varčevanje na vseh koncih in krajih) nekaj prišparal.

Glede Afganistana te še nekoliko razumem, upam pa da ne predlagaš umika s Kosova, kjer je daleč največje število naših vojakov.

Sej, to folk nasploh zelo rad pozablja, ker je vojna trajala "samo" 10 dni. Pejte si mal Sarajevo pogledat zdej ko praznujejo

Z vsem spoštovanjem do padlih v vojni za Slovenijo, ampak ko gledam kaj se dogaja danes v odnosu do osamosvojitve in kakšen imajo naprimer Hrvati odnos do "domovinskog rata" me nehote prešine misel, da smo očitno državo dobili na prelahek in premalo krvav način. Glede na to kako se nekateri obnašajo in kakšne izjave trosijo, bi bilo očito po njihovo bolje, da bi imeli na stotine mrtvih in tisoče vojnih invalidov, da bi si potem osamosvojitev s krvavim davkom zaslužila spoštovanje in mesto v zgodovini tega naroda. Groza!

Niti slučajno ne bi ukinil vojske, ampak jo poslal iz neumnih "mirovniških" misij, ki ne koristijo absolutno nikomur, in zraven še (če se že gremo varčevanje na vseh koncih in krajih) nekaj prišparal.

1. Mi smo del NATA in v takšnem zavezništvu ni supermarket sistema, to bomo, ono ne bomo. Že itak prispevamo podproporcionalno k zmogljivostim zavezništva.
Pa naš glavni problem niti niso misije, naš glavni problem je, da imamo absolutno premalo sredstev za opremo. Letalstva nimamo, pomorske zmogljivosti so iz klirinškega dolga, zračna obramba samo kratkega dosega, pa še to omejena, radarska pokritost zaradi razgibanosti terena slaba, tanki se opuščajo, Patrije se ne dobavljajo, kar jih je, so sicer solidne, a s smešno ognjeno močjo, Valuki so dobri samo za patruliranje po Kosovu....Torej niti en segment vojske ni normalno pokrit in to marsikoga v vojski precej bolj moti kot slabe plače. Prvi pravi nakup, ki ga je Slovenija izvedla so bile Patrije, pa še tu se je zaradi afere in krize stvar zapletla in vprašanje, kako se bo končala.

2. Nisem prepričan, da so te misije kar tako brez veze. Poglej Kosovo, že itak je vse na robu konflikta, če se sile umaknejo, je vojna v 10 dneh.

no če smo že glih pri temi "mene pa moti"...

mene pa moti da se pri vseh varčevalnih ukrepih ničesar ne reče o prevelikem številu občin. več kot pol občin ima manj kot 5000 prebivalcev, pogoste so tudi take ki jih imajo okoli 2000, obstajajo tudi take ki jih imajo bod 1000 (celo pod 500). če bi razpolovili število občin bi se to lepo poznalo v proračunu

Že itak je obrambni proračun opuljen do skrajnosti, poznam ljudi, ki delajo v vojski in se špara že na gumah, nafti in podobnem. Tako da tu rezerve več ni. Da ne govorim o tem, da smo daleč od 3% BDP, ki naj bi jih namenjali obrambi....



Po pravici povedano ne poznam sestave britanskega proračuna, zato težko komentiram, je pa dejstvo, da se težko dela primerjave kar tako na splošnih postavkah, ker tudi v našem proračunu niso vsi socialni izdatki zajeti v postavki socialna varnost, tu je še zdravstveno varstvo, trg dela, tudi izobraževanje......

Vglavnem po mojem mnenju dajemo preveč za socialo in premalo za investicije. Za šolstvo dajemo povsem dovolj, a neracionalno trošimo, podobna zgodba je v zdravstvu.

A država naj investira! V gospodarstvo? Kot v socializmu??? :nuts:

Ampak govorimo o proračunu!!

UK proračun - posebna postavka Zdravje 130 milijard funtov! - 19 %

UK - Industry, agriculture and employment and training - edino, kar bi človek lahko povezal z 'investicijami' ~ 3 % proračuna

no če smo že glih pri temi "mene pa moti"...

mene pa moti da se pri vseh varčevalnih ukrepih ničesar ne reče o prevelikem številu občin. več kot pol občin ima manj kot 5000 prebivalcev, pogoste so tudi take ki jih imajo okoli 2000, obstajajo tudi take ki jih imajo bod 1000 (celo pod 500). če bi razpolovili število občin bi se to lepo poznalo v proračunu

Kje bi našel podatek, koliko državo stanejo zaposleni v občinskih upravah, oziroma v kolikšni meri se njihove plače financirajo iz proračuna občin...

Sem mislil, da nam v Natu ne bo več treba dajati toliko za vojsko, ker nas itak ščitijo ZDA in ostale članice, ampak očitno je to cena za to obrambo. Ampak ne vem več, pred kom nas sploh še ščitijo. Pred Hrvati ne več, odkar so tudi oni v Natu, kvečjemu še pred Avstrijci...

Japti bo v Slovenijo pripeljal kitajske investitorje

Po obisku slovenskih podjetij na Kitajskem na obisk v Slovenijo prihajajo kitajska podjetja

Po tem, ko se je konec marca na pobudo Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (Japti) na Kitajskem mudila delegacija slovenskih podjetij, bodo v Slovenijo med 18. in 20. junijem prišli predstavniki potencialnih kitajskih vlagateljev, so sporočili iz Japtija.

Tema konference bo prenosa znanja in tehnologij v proizvodnjo - industrijo, predstavniki kitajskih podjetij pa bodo obiskali slovenska podjetja.

Slovenska podjetja opravila več razgovorov

Slovenska delegacija, ki se je konec marca mudila v Pekingu, je vključevala predstavnike 11 podjetij. Ta so se udeležila enega največjih poslovnih dogodkov na Kitajskem, visoko tehnološke poslovne konference »International Technology Transfer Beijing Conference 2012«.

V okviru dvodnevne konference so slovenska podjetja dobila številne priložnosti za razgovore s kitajskimi podjetji, saj se je konference s kitajske strani udeležilo več kot štiri tisoč podjetij. Slovenska podjetja so to možnost izjemno dobro izkoristila, saj so imela nekatera tudi po več deset razgovorov, sporočajo iz Japtija.

Kdo vse je odšel na Kitajsko

Marčevskega obiska na Kitajskem so se po navedbah Japtija udeležili predstavniki družb Activa Inženiring , Odvetniška pisarna Vladimir Bilič , Si.Park , FMC Group , Iskra Protection , Iskra Suzhou Autoelectric , Kolektor Commutator Wuxi , Iskra MIS , Ortotip , FibraNet in Delfini .

http://www.finance.si/348708/Japti-bo-v-Slovenijo-pripeljal-kitajske-investitorje

no če smo že glih pri temi "mene pa moti"...

mene pa moti da se pri vseh varčevalnih ukrepih ničesar ne reče o prevelikem številu občin. več kot pol občin ima manj kot 5000 prebivalcev, pogoste so tudi take ki jih imajo okoli 2000, obstajajo tudi take ki jih imajo bod 1000 (celo pod 500). če bi razpolovili število občin bi se to lepo poznalo v proračunu

Pa se tudi midva enkrat strinjava. Občin je definitivno preveč.....

A država naj investira! V gospodarstvo? Kot v socializmu??? :nuts:

Kje sem jaz z besedo omenil investicije v gospodarstvo? Nasprotno, podpiram lastniško dezinvestiranje države v gospodarstvu, z redkimi izjemami. Spet neko potvarjanje in podtikanje.
Poleg tega se mi zdi res odveč na gradbenem forumu razlagat o tem, katere infrastrukturne investicije so v tej državi potrebne. Pa ne le infrastrukturne, naloga države ni, da daje ljudem ali podjetjem transfere ter upravlja z lastniškimi deleži v gospodarstvu, naloga države je, da ustvarja razmere za razcvet gospodarstva, ki potem zaposluje ljudi in jim omogoča preživetje.
Če pa ti meniš, da je bolj potrebno še naprej vsipat denar v socialo, ker vse ostalo v tej državi itak štima, potem je pa vsaka debata odveč, ker zopet pridemo do ideoloških konceptualnih razhajanj v pogledu na to, kateri model razvoja je pravi, model delitve ali model ustvarjanja.

Pa še to, te proračunske primerjave so brez veze, ker imaš v različnih državah pristojnosti med državno, regionalno in lokalno ravnjo različno porazdeljenje, poteg tega vključujejo različne postavke različne izdatke. Se mi pa zdi absurdno, da komu sploh na kraj pameti pade, da je lahko država anglosaškega ekonomskega modela bolj socialno radodarna od Slovenije. Mi celo Skandinavce prekašamo v določenih postavkah. Ampak saj ni problem koliko kdo daje, problem je, koliko so ta sredstva upravičena. Naša sociala je pogosto neupravičena, destimulativna in ne doseže svojega namena, ampak služi izkoriščanju ter špekulacijam.

Sem mislil, da nam v Natu ne bo več treba dajati toliko za vojsko, ker nas itak ščitijo ZDA in ostale članice, ampak očitno je to cena za to obrambo. Ampak ne vem več, pred kom nas sploh še ščitijo. Pred Hrvati ne več, odkar so tudi oni v Natu, kvečjemu še pred Avstrijci...

Ja, marsikdo je to mislil. Ampak Američani niso neka socialna ustanova, ki ti bo nekaj dala zastonj. Poleg tega imajo tudi oni svoje fiskalne probleme, resno režejo vojaški proračun in njihovi ljudje so počasi siti, da Amerika igra svetovnega policaja in da se celoten zahodni svet in NATO pakt zanaša na njih.

^^ Ne, niso socialna ustanova, ampak pred kom nas sploh ščitijo? Pred Afganistanom, Irakom, Libijo, terorizmom? Nihče si nas ne upa napasti, če ve, da imamo za sabo ZDA, tako da oni to samo izkoriščajo, namesto da bi bil naš vojaški proračun manjši, njihov pa tudi. Pa mislim, da je svet dosti bolj sit njihovega obnašanja, kot oni sami.

2,5 milijarde v 9 milijardnem proračunu je ~ 27 %;

V. Britanija ima 207 milijard funtov za social protection v 683 milijard funtov proračuna = 30 % (http://www.guardian.co.uk; saj VB ni socialna država, ali pač) :nuts:

ups.....plus 33 milijard funtov za personal social services => skupaj welfare 35 % proračuna VBJe zelo, ker so laburisti metal denar v priseljence da bi se integrirali

Kje bi našel podatek, koliko državo stanejo zaposleni v občinskih upravah, oziroma v kolikšni meri se njihove plače financirajo iz proračuna občin...

http://shrani.si/f/1F/ZB/1l0OLtCy/obcine.png

Sem mislil, da nam v Natu ne bo več treba dajati toliko za vojsko, ker nas itak ščitijo ZDA in ostale članice, ampak očitno je to cena za to obrambo. Ampak ne vem več, pred kom nas sploh še ščitijo. Pred Hrvati ne več, odkar so tudi oni v Natu, kvečjemu še pred Avstrijci...Mi bomo pa plačevali kazni ker ne upoštevamo skupne pogodbe NATA?

Mi bomo pa plačevali kazni ker ne upoštevamo skupne pogodbe NATA?

Ne, treba je spremeniti pogodbo ali pa izstopiti iz Nata. Samo potem bodo pa vsi naši sosedi v Natu, razen Avstrijcev, in Američani se tega zavedajo. Moja poanta je, da je absurd za vojsko dajati več kot takrat, ko smo bili prepuščeni sami sebi.

Public enemy: Dol s plačami javnega sektorja!

Zakaj je znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju upravičeno

Sindikati javnega sektorja so se odzvali na varčevalne ukrepe in znižanje plač z napovedjo splošne stavke. Ker varuhi javnega sektorja nasprotujejo varčevanju z razlago, da zaposleni v javnem sektorju niso krivi za dolžniško krizo, se odpira vprašanje, ali je to res ali pa so zaposleni v javnem sektorju v resnici privilegiranci, ki jih kriza ni prizadela.

Varuhi javnega sektorja

Med najbolj glasnimi varuhi interesov javnega sektorja gre izpostaviti predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, zaposlenega v javnem sektorju, ki je v nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo Dela podvomil, da je »delavski razred« v javnem sektorju med krivci za krizo (Delo, 31. marca 2012).

Drugi zelo glasen zagovornik interesov javnega sektorja je ekonomist Maks Tajnikar, prav tako zaposlen v javnem sektorju, ki je za Dnevnikovo prilogo Objektiv zapisal: »Zavedati se je treba, da kriznih razmer res niso izzvali javni delavci« ( Dnevnik , 31. marca 2012).

Opozoriti je treba tudi na glasnega ekonomista Tineta Stanovnika, seveda tudi zaposlenega v javnem sektorju, ki se je v intervjuju za Mladino (23. marca 2012) postavil v bran javnega sektorja z izjavo, češ tudi javni sektor ustvarja dodano vrednost in ni samo črna luknja, ki golta denar.

Če bi jih poslušali, bi vsi propadli

Vsem trem doktorjem znanosti je treba postaviti tole vprašanje: So za krizo krivi zaposleni v podjetjih zasebnega sektorja?

In naprej: Kaj bi se zgodilo z našimi izvoznimi podjetji, če bi se leta 2008 na krizo odzvala v slogu prej omenjenih profesorjev, da pač tudi podjetja niso kriva za zunanji zlom mednarodne trgovine in zato ne bodo varčevala?

Če bi naša izvozna podjetja, ki so bila prva močno prizadeta zaradi velikega upada izvoznega povpraševanja, poslušala nasvete teh doktorjev znanosti in se na krizo ne bi hitro odzvala z varčevanjem, bi že zdavnaj propadla in z njimi tudi javni sektor, ki živi predvsem od davkov, ki jih v državno blagajno plačuje gospodarstvo.

Kriza prizadela zaposlene v zasebnem sektorju

Pa poglejmo, kdo je bil po nastopu krize leta 2008 dejansko privilegiran, zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju?

Podatki iz grafa o gibanju ustvarjenega produkta (BDP), povprečnih bruto plač v zasebnem in javnem sektorju kažejo, da so v ključnem kriznem letu 2009, ko je BDP zgrmel za osem odstotkov, povprečne bruto plače v javnem sektorju zrasle kar za 6,6 odstotka, v zasebnem sektorju pa le za 1,8 odstotka in še to po analizi Banke Slovenije zaradi statističnega učinka »obsežnega odpuščanja ljudi z nižjimi plačami« (Bilten BS, maj 2010).

V letu 2010 se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju glede na leto 2009 sicer zvišala za 5,1 odstotka, vendar je bilo to zvišanje po opozorilu analitikov Banke Slovenije predvsem posledica enkratnega dviga minimalne plače marca 2010, ki jo prejema le okoli sedem odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju (glej graf BDP, povprečna plača v zasebnem in javnem sektorju).
http://beta1.finance-on.net/pics/cache_3a/3a5cUntitled-2.1334166068.gif

Zasebni sektor odpuščal, javni sektor zaposloval

Dinamiko varčevanja podjetij zasebnega sektorja in hkrati trošenja javnega sektorja po izbruhu krize leta 2008 lepo prikazujejo tudi podatki iz grafa o številu zaposlenih (glej graf Zaposleni v zasebnem in javnem sektorju).

V obdobju od januarja 2008 do januarja 2012 se je število zaposlenih v podjetjih zasebnega sektorja skrčilo s 506.200 na 440.400 oziroma skoraj za 66 tisoč. Sočasno se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo s 153.600 na 161.600 ali skupaj za osem tisoč.

Kriza je zelo povečala število brezposelnih, vendar iz omenjenih številk vidimo, da k višji brezposelnosti niso prispevali odpuščeni v javnem sektorju, ampak v zasebnem sektorju. Torej javnega sektorja tudi tu kriza ni prizadela.
http://beta1.finance-on.net/pics/cache_02/024bUntitled-3.1334166087.gif

Zasebni sektor varčeval, javni sektor trošil

Podatki iz grafa o letnem gibanju mase plač v zasebnem in javnem sektorju so dodatni dokaz, da so po letu 2008 podjetja v zasebnem sektorju pritisnila na zavoro pri stroških in ustavila rast mase plač. Ravno nasprotno se je dogajalo v javnem sektorju, kjer je masa plač eksplodirala (glej graf Masa plač v zasebnem in javnem sektorju).

V obdobju od 2008 do 2011 se je masa plač v zasebnem sektorju zmanjšala za 172 milijonov evrov (z 8.042 na 7.780 milijonov evrov). Povsem drugačno podobo »varčevanja« imamo v javnem sektorju, kjer se je masa plač povečala za 354 milijonov evrov (s 3.147 na 3.501 milijon evrov).

Iz grafa lepo vidimo, da je javni sektor »varčeval« tako, da je trošil čedalje več davkoplačevalskega denarja, ki ga je v proračun prispeval vse bolj varčen zasebni sektor.
http://beta1.finance-on.net/pics/cache_06/0666Untitled-5.1334166130.gif

Plačni bogataši v javnem sektorju

Ob napovedi stavke so sindikalisti javnega sektorja na načelu z Branimirjem Štrukljem in ob podpori najbolj glasnega sindikalista zasebnega sektorja Dušana Semoliča skupaj zapeli staro vižo »bogati bodo bolj bogati, revni bolj revni«.

Podatki iz grafa o porazdelitvi zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju med 20 dohodkovnih razredov po višini bruto plače sporočajo, da je imelo leta 2010 kar 53,4 odstotka zaposlenih v javnem sektorju višjo plačo od povprečne bruto plače, ki je na grafu uvrščena v 14 dohodkovni razred. Na drugi strani je imelo samo 25 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju višjo plačo od povprečne bruto plače (glej graf Porazdelitev zaposlenih glede na višino bruto plače).

Omenjena primerjava sporoča, da so plačni bogataši, proti katerim tako radi korakajo Štrukelj, Semolič in preostali »socialno čuteči« sindikalisti, skoncentrirani ravno v javnem sektorju. Od naših »socialno čutečih« sindikalistov, ki imajo polna usta plačne uravnilovke, bi torej pričakovali, da bodo 18. aprila korakali v podporo vladnemu predlogu za znižanje plač v javnem sektorju, saj bi bili tako bolj solidarni do svojih delavskih tovarišev iz zasebnega sektorja.
http://beta2.finance-on.net/pics/cache_31/31ecUntitled-4.1334166115.gif

Plačne svete krave javnega sektorja

Podatki iz tabele o sestavi javnofinančnih izdatkov Slovenije in povprečja držav evrskega območja prinašajo ključno sporočilo o razmerah v naših javnih financah in razlogih, zakaj je treba varčevati in zmanjšati maso plač javnega sektorja (glej tabelo Sestava javne porabe Slovenije in povprečje evrskega območja).

Slovenija po izdatkih javnega sektorja navzgor najbolj izstopa ravno pri plačah zaposlenih v javnem sektorju, saj gre pri nas za te namene 12,1 odstotka BDP, na evrskem območju pa v povprečju samo 10 odstotkov BDP. Razlika 2,1 odstotne točke BDP pomeni, da je naša masa plač v primerjavi s povprečjem evrskega območja prevelika kar za okoli 800 milijonov evrov oziroma 17 odstotkov.

Po drugi strani tabela kaže na zgrešenost varčevalne doktrine Pahorjeve vlade s Svetlikovo pokojninsko reformo, saj Slovenija za izdatke pokojninske blagajne in socialnih transferjev nameni precej manj od evrskega povprečja. Rezultat padle pokojninske reforme je bil množičen naval predčasnih upokojencev na pokojninsko blagajno, kar je dodatno povečalo javne izdatke za pokojnine.

Varčevalni učinki dolgoročno sicer potrebne pokojninske reforme bi se začeli pomembneje kazati šele po letu 2015, Slovenija pa mora v javnem sektorju varčevati takoj!
http://beta1.finance-on.net/pics/cache_03/03dcUntitled-6.1334166149.gif

Privilegiranci iz javnega sektorja

Analiza razmer v javnem in zasebnem sektorju pokaže troje.

Prvič, podjetja zasebnega sektorja so se odzvala na krizo in upad povpraševanja z varčevanjem, nižanjem plač in krčenjem zaposlenosti.

Drugič, v nasprotju z zasebnim sektorjem sta se zaposlenost in masa plač v javnem sektorju po krizi povečala, medtem ko so proračunski prihodki upadli, oboje pa je pripomoglo k razprtju škarij med proračunskimi prihodki in odhodki.

In tretjič, plačni in zaposlitveni privilegiji javnega sektorja so eden izmed pomembnih razlogov za veliko proračunsko luknjo in skokovito zadolževanje države po letu 2008, torej je javni sektor še kako kriv za dolžniško krizo naše države.

Dol s plačami javnega sektorja!

Stavka javnega sektorja je neupravičena, saj je bil javni sektor v primerjavi z zasebnim sektorjem v krizi privilegiran.

Po treh letih brezglavega zadolževanja Pahorjeve vlade je nastopil čas, da tudi javni sektor prevzame del bremena dolžniške krize, sicer bo naša država končala na bankrotiranem smetišču zgodovine kot Grčija.

Zato dol s plačami javnega sektorja!

Stanislav Kovač je ekonomist

Vir:http://www.finance.si/349153/Public-enemy-Dol-s-pla%C4%8Dami-javnega-sektorja

pa financam se je totalno zmešalo! public enemy? če bi npr v kakšnem drugem časopisu za kakšno drugo skupino to izjavila svetlana makarovič bi bila že na grmadi zažgana zaradi sovražnega govora.

in če je javni sektor tak problem pa zmanjšimo število zaposlenih in sredstev za javni sektor. potem pa naj vsak plačuje drago zdravstveno zavarovanje, drage šolnine za zasebne vrtce, šole, fakultete itd

Zakaj imam občutek, da nekdo tukaj dela v javnem sektorju?

zato ker imaš po vsej verjetnosti prav. To je najlepš ko se folk pritožuje nad varčevanjem, potem pa čez par dni izveš, da je zaposlen v javnem sektorju. Nevtralnost in nepristranskost zagotovljena.

Sploh na RTV :lol:

pa financam se je totalno zmešalo! public enemy? če bi npr v kakšnem drugem časopisu za kakšno drugo skupino to izjavila svetlana makarovič bi bila že na grmadi zažgana zaradi sovražnega govora.

Samo za informacijo, to je kolumna, ne članek. Ne odraža mnenje uredništva, ampak mnenje Stanislava Kovača. :)

Zakaj imam občutek, da nekdo tukaj dela v javnem sektorju?

če je to letelo name, potem se motiš. ne delam v javnem sektorju. me pa moti takšno vzpodbujanje sovraštva med skupinami ljudi in obnašanje kot da je javni sektor glavni grešni kozel te krize. sem za racionalizacijo javnega sektorja ampak malo bolj premišljeno in sistematično. verjamem (vem), da je v JS veliko odvečnega balasta (kot npr vsi zaposleni v mikroobčinah itd). ampak lepo vas prosim, tukaj izgleda kot da je učiteljica v hodošu kriva za stanje v državi.

Jah ljudje treba se je vprašati, kje bi pa zasebno podjetje začelo varčevati, če bi imelo 800 milijonov izgube (primankljaja v državni blagajni). Najprej bi odpustilo neko število zaposlenih in nato začelo reorganizacijo!!! Tako so delala podjetja, ki so preživela krizo...

Zakaj imam občutek, da nekdo tukaj dela v javnem sektorju?

On še ne dela... delajo pa starši in kastno tudi njemu pripada delavno mesto tam. :lol:

če je to letelo name, potem se motiš. ne delam v javnem sektorju. me pa moti takšno vzpodbujanje sovraštva med skupinami ljudi in obnašanje kot da je javni sektor glavni grešni kozel te krize. sem za racionalizacijo javnega sektorja ampak malo bolj premišljeno in sistematično. verjamem (vem), da je v JS veliko odvečnega balasta (kot npr vsi zaposleni v mikroobčinah itd). ampak lepo vas prosim, tukaj izgleda kot da je učiteljica v hodošu kriva za stanje v državi.

a to una ki ima 1100€ plače? pa se joka ker ji bodo za 5% znižal, folk more pa s pol manj prežvet? nej gredo učitelji pred Gorenje stavkat pa bodo hitro kak pralni stroj v glavo fasal

oprosti, ampak primerjat plačo učiteljice in nekoga za tekočim trakom je milo rečeno podlo

On še ne dela... delajo pa starši in kastno tudi njemu pripada delavno mesto tam. :lol:

glej pametnjakovič, to se te sicer čisto nič ne tiče ampak vredu: ja, mama je učiteljica. bi se moral tega po tvoje sramovati?! ti pa zato povem da je oče statik, kot pa sem nazadnje slišal to ni JS.

če je to letelo name, potem se motiš. ne delam v javnem sektorju. me pa moti takšno vzpodbujanje sovraštva med skupinami ljudi in obnašanje kot da je javni sektor glavni grešni kozel te krize. sem za racionalizacijo javnega sektorja ampak malo bolj premišljeno in sistematično. verjamem (vem), da je v JS veliko odvečnega balasta (kot npr vsi zaposleni v mikroobčinah itd). ampak lepo vas prosim, tukaj izgleda kot da je učiteljica v hodošu kriva za stanje v državi.


1. Jaz tu ne vidim nobenega sovraštva, gre samo za to, da se bremena porazdelijo in da ne uničimo realnega sektorja do konca, ker potem je tudi sanjarjenje sindikatov o prihodkovni strani proračuna zaman. Od kje pa naj bi pobrali davke, če bo gospodarstvo na psu? Pa ne gre samo za ta ekonomističen pogled, gre tudi za načelno vprašanje prvo in drugorazrednih državljanov. Zakaj pa javni sektor ne bi delil usode realnega, v dobrem in slabem?

2. Tudi realni sektor ni krivec za krizo, pa je vseeno plačuje. Imaš podjetja, ki so pošteno delala, plačevala dobavitelje in zaposlene, pa na koncu ne zaradi pomanjkanja posla, ampak zaradi plačilne nediscipline, propadla. A to je pa pravično?

3. Za počasno sistemsko prilagoditev javnega sektorja smo mi vlak že zamudili. Spomnim se Mića Mrkaića, ki je leta 2005 govoril o potrebi po sistemskih pirlagoditvah, pa so(ste) se mu vsi smejali, sindikati pa so dejali: "Le kaj bi delali reforme, če pa gospodarstvo raste, če je brezposelnost nizka.....Hočemo še več pravic, ne pa fleksibilnejši trg dela, razbremenitev gospodarstva, krčenje javnega sektorja.....!" Mićo jim je takrat lepo rekel, spoštovani sindikati, ne bo vedno tako, ne bo večno cvetelo. Ampak sindikati so napumpali ljudi in prišli na štrajk, domnevno proti EDS, pa sploh ni šlo za EDS, ampak za sistematično rušenje Mrkaićevega paketa ukrepov. S padcem Mrkaića je tudi Janševa sapa za reforme ponehala (ena od stvari, ki mu jo precej zamerim). Potem je prišel Pahor, ki vemo kako je gospodaril in kaj se je dogajalo z javnim dolgom.
No danes smo pa tu, 5 pred 12. Ni več časa, ni več manevra, mi imamo še za par mescev denarja, potem pa je treba it v izdajo nove obveznice, ki si je po trenutnih obrestih ne moremo privoščit. To razume vsak, ki so mu jasne osnove poslovnih in javnih financ. In kaj sedaj ostane Šušteršiču? Ja da v kratkem roku zareže in zareže tam kjer je največ mesa, ker za obiranje kosti nima časa in resursov, ter s tem pokaža, da Slovenija vsaj delno obvladuje situacijo. In tu ni dovolj samo to, da se zmanjša celotni primanjkljaj, ampak je dolgoročno predvsem pomembno da se zmanjša strukturni primanjkljaj, s katerim imamo mi že dolga leta hude težave, ki pa so se prikrivale na račun visoke gospodarske rasti.
Seveda pa potem vsi pričakujemo, da ko bo rebalans sprejet in ko si bo vlada zagotovila vire financiranaj po vsaj za silo vzdržni ceni, da se razreši problem NLB, da se naredi strategija privatizacije in se pripelje kakšno greenfield investicijo, ne le brownfield in da se zažene tudi investicijski cikelj, predvsm v energetiki in transportu. Da bi to uspelo, bo treba marsikaj narediti na področju birokracije, pa tudi na področju davkov in trga dela (flexicurity), kjer pa spet trčimo ob sindikate, ki bodo proti, čeprav sami ne vedo zakaj.
Jaz svetujem vladi, da vzame Falcona, notri napoka vse glavne slovenske sindikaliste in jih pošlje za 1 mesec na ekskurzijo na Dansko, da vidijo, kaj je to sindikalni boj. Tam se sindikati dejansko borijo za pravice ljudi, ne tako kot naši, ki na dolgi rok delajo v škodo ljudi. Da o zrelosti in odgovornisti a la Švica, kjer se ljudje sami na referendumu odrečejo dopustu niti ne govorim.

oprosti, ampak primerjat plačo učiteljice in nekoga za tekočim trakom je milo rečeno podlo

se strinjam, tisti z 1100€ živi dosti bolje in ne bo na Rdeč križ hodil po olje in moko, če se mu za 80€ zniža plača

oprosti, ampak primerjat plačo učiteljice in nekoga za tekočim trakom je milo rečeno podlo
Jaz ne delam za tekočim trakom, ampak v naši firmi (zasebni sektor) se prilagajamo razmeram na trgu, posledično imam 20% nižjo plačo, pa lahko bo še 20% nižja
Za stanje na finančnem trgu nisem čisto nič kriv, ampak zastopim situacijo, firma mora preživeti.

A javni sektor pa ne zastopi?

Bral sem argumentacijo Štruklja, ki pravi da v javnem sektorju obstajajo tudi tisti z zelo nizkimi plačami. Učitelj začetnik bojda dobi "samo" 950 EUR neto... Sam delam v uspešnem slovenskem podjetju, kjer novozaposleni z univerzitetno izobrazbo dobijo tam nekje okrog 800 EUR neto (ali še manj). Če se izkažejo, se lahko plača kar hitro dvigne, če so povprečni stagnira, če niso sposobni, pa "Hvala za sodelovanje" :hi:. Ni pa napredovanje avtomatično, sploh v krizi so ga načeloma popolnoma ukinili in napredujejo samo res uspešni, pri čemer ne velja samo mnenje vodje, ampak tudi sodelavcev (torej razni sinčki in ritolizniki ne napredujejo avtomatično). Tudi čez nižanje plač smo šli, na podoben način kot predlagano v javni upravi, pri čemer se je tistim z res najnižjimi dohodki plača celo zvišala, upravi pa npr. znižala za 25%. Pri čemer smo imeli vsa leta dobiček (resda nižji kot v predkriznih letih).

In zdaj dopovejte nekomu z 800 EUR plače, ki mi je bila plača itak že znižana, ki nikoli ne dela manj kot 9 ur dnevno, ki ga lahko v vsakem trenutku odpustijo in ki pomaga pri ustvarjanju dobička, da gredo davki od tega dobička k nekomu, ki je študiral ravno toliko kot on, dela kolikor pač dela, napreduje avtomatično vsaki 2 leti in se mu ni treba bati za službo, pri čemer ta drugi itak zasluži 20% več kot on. Če je kaj perverzno ali podlo, je to to! :bash:

Ne, javni sektor tega niti slučajno ne zastopi. Učitelji niso zaradi kuge ostali brez polovice učencev v razredu, vojska ni čudežno ostala brez bojišč da bi jo bilo potrebno ukiniti, vozniki niso čudežno prenehali delati prekrškov da bi policajem zmanjkalo dela, ljudstvo ni čudežno ozdravelo da bi ble ambulante prazne. In če se nič ne spremeni je težko dojeti, da se je kaj spremenilo. Sploh če ti ob nastopu recesije povišajo plačo in se ti življenje še polepša.

In niti gledanje poročil ne spremeni tega dejstva. Dokler nekomu ne odtrga roke ne more vedeti, kako to boli.