[SLOVENIJA/SLOVENIA] - Gospodarstvo & razvoj/Economy & Development [Archive]

MBM

November 16th, 2007, 01:28 AM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

DOKONČEN IZGLED NOVIH POKRAJIN

Zanimivo je, da bodo delili Pokrajinski svet, in upravo. Tako bo recimo Pokrajinski svet Goriške pokrajine v Idriji, uprava pa v Novi Gorici.

(Ljubljana bo taka smešna čreva:lol:)

vir: večer

Vlada ostaja pri štirinajstih pokrajinah in tudi odločitvi, da Ljubljana, v kateri naj bi sicer bil sedež uprave in pokrajinskega sveta, ne more biti samostojna pokrajina

S potrditvijo treh pokrajinskih zakonov, o ustanovitvi pokrajin, prenosu pristojnosti in volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete, je vlada včeraj po besedah ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja tudi formalno v parlament poslala celoten paket pokrajinske zakonodaje. Začrtan pokrajinski zemljevid, ki ohranja 14 pokrajin, je največ sprememb doživel zaradi preimenovanja pokrajin in krajevne razdelitve sedežev pokrajin in pokrajinskih uprav v pokrajinah, kjer se niso mogli dogovoriti, kje naj bi bil sedež posamezne pokrajine. Teritorialno spremembo pa sta doživeli le Dolenjska, ki so jo preimenovali v Dolenjsko-belokranjsko, v kateri ni več občin na območju Kočevskega. Občine Kočevje, Kostel, Osilnica, Sodražica, Velike Lašče, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Grosuplje in Škofljica so namreč preselili v preimenovano Ljubljansko pokrajino, v kateri bo poleg Ljubljane in omenjenih pokrajin še devet občin, nastalih na območju nekdanje ljubljanske občine.

Gotovo bodo zadovoljnejši tudi Prleki, saj je vlada Pomursko pokrajino preimenovala v Prekmursko-prleško in v njej naj bi bil sedež pokrajinske uprave v Ljutomeru, pokrajinski svet pa v Murski Soboti. Le dan po vladnem obisku Spodnjega Podravja je Ormož, kjer bo pokrajinski svet, dobil ime v preimenovani Ptujsko-ormoški pokrajini. Pokrajinski svet bo delovala na Ptuju. Maribor v Štajerski pokrajini ohranja sedež uprave in tudi pokrajinskega sveta, medtem ko bo na Koroškem uprava delovala v Ravnah, svet pa v Slovenj Gradcu. Podobno bo sedež uprave Savinjsko-šaleške pokrajine ostal v Velenju, svet pa bo zasedal v Mozirju. Grosuplje in Trbovlje si bosta v Kamniško-zasavski pokrajini razdelila sedež uprave in svet, enako bo v Posavju, kjer bo uprava v Krškem, svet pa v Brežicah. Severna Primorska bo ponovno dobila ime Goriška, z upravo v Novi Gorici in svetom v Idriji, Primorsko pa so preimenovali v Istrsko-kraško. Sedeže pa so si razdelili še v Notranjski pokrajini, svet bo dodeljen Vrhniki, uprava pa bo delovala v Postojni. Kljub temu da so po Žagarjevih besedah pri oblikovanju zemljevida pripombe občin upoštevali v največji možni meri, v parlamentu pričakuje še poglobljeno diskusijo, saj je zemljevid s sedeži in imeni mogoče sprejeti le, če ga bosta podprli dve tretjini prisotnih poslancev. Tehnični zakon o prenosu pristojnosti še vedno določa, da naj bi se z države na pokrajinsko raven prenesle naloge v vrednosti 1,2 milijarde evrov, pri določanju volilnih enot pa so sledili, tako minister, čim bolj enakomerni porazdelitvi volivcev, z željo, da bi dobili čim bolj enako zastopanost občin v pokrajinskih svetih.

Kako bo potekal nadaljnji sprejem zakonodaje v parlamentu, minister Žagar ni natančno pojasnil, dejal je le, da bi morali biti vsi pokrajinski zakoni sprejeti v prvi četrtini prihodnjega leta, da bi lahko volitve izpeljali hkrati s parlamentarnimi in da bi pokrajine zaživele z letom 2009.

Kosova komisija ukinjena že leta 2009

Čeprav je minister za javno upravo Gregor Virant večkrat javno povedal, da bo tako imenovana Kosova protikorupcijska komisija delovala do konca izteka mandata, do oktobra 2010, je vlada včeraj na Virantov predlog potrdila predlog zakona o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij, ki to komisijo ukinja z januarjem leta 2009.

Minister Virant je pojasnil, da so se za ta datum odločili, da ne bi kdo pomislil, da se želi ta vlada znebiti njenega predsednika Draga Kosa, ali zaradi bojazni pred komisijo. "Za časa te vlade, tudi če bo delovala do rednih parlamentarnih volitev, ukinitve komisije ne bo." Na Večerovo vprašanje, zakaj komisija ne bo delovala do izteka mandata, je Virant odgovoril, da so koalicijski poslanci med usklajevanjem ocenili, da je ta rok predolg.

Predlog zakona, ki ga je vlada morala pripraviti tudi zaradi odločbe ustavnega sodišča, ob ukinitvi Kosove komisije predvideva, da bo del njenih nalog dobilo računsko sodišče. Nanj se bodo po ukinitvi preselili tudi vse zaposleni. Nad nezdružljivostjo opravljanje javne funkcije s pridobitno dejavnostjo bo na državni ravni skrbela Državna volilna komisija, na lokalni ravni pa občinske volilne komisije, medtem ko bo za sodnike pristojen sodni svet.

Novost, tako ocenjuje minister, je, da bo računsko sodišče, kadar bo ugotovljeno, da se je nekemu funkcionarju premoženje nenavadno povečalo, lahko opravilo revizijo njegovega osebnega premoženja. S to možnostjo bo do leta 2009 tudi "Kosova komisija, ki je brezzobi papirnati zmaj, dobila zobe", je dejal Virant. Vrednostna omejitev daril, ki jih bodo lahko sprejeli funkcionarji, bo 65 evrov.

http://www4.slikomat.com/07/1116/x2c-pokrajine.jpg

antenor

November 16th, 2007, 01:50 AM

ja res čreva:), čudno ne vem nisem se nikoli poglabljal u to, upam samo da bo stvar pravična za vse...

archy_

November 16th, 2007, 03:13 PM

Da jih ni sram...Primorska sploh ne obstaja na seznamu pokrajin... :ohno:
važno da so nove izumili :weird:

LoKeY

November 16th, 2007, 03:34 PM

Mnya meni je kr fajn da je Goriška pokrajina posebej... Konc koncev je blo vedno v zgodovini tako... sam wtf je tisto v Idriji? A ste se sploh provali kdaj pelat iz NG v Idrijo? Živi užas ! :lol:

ljlj

November 16th, 2007, 04:19 PM

Ne vem, če je že blo, ampak končno so predstavili nov logotip Slovenje. Slike nisem našel še nobene, ampak na rtvslo je prispevek ( http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rplayer&id=ava2.8553605 ) o tem in mi je uspelo narediti dva screenshota:

http://i166.photobucket.com/albums/u98/TimerCC/znamka1.jpg

http://i166.photobucket.com/albums/u98/TimerCC/znamka2.jpg

Obstajata še dve različici v črni barvi.
No, kako se vam zdi? :)

MBM

November 16th, 2007, 06:16 PM

antenor

November 16th, 2007, 07:56 PM

ne vem, meni je boljše "Slovenia, not Slovakia!" :D

LoKeY

November 16th, 2007, 09:20 PM

^^ LoL ma to je biu joke, Boštjan Romih je neki nakladal na radiu :lol:

mic of Orion

November 16th, 2007, 11:06 PM

Slovenian Army started to field FN F2000, first 2000 rifles where delivered to 1st and 72nd Brigades of Slovenian Army, 4000 more rifles are to be delivered over next 18 months.

http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/094-952006/bpictures/F2000%20B.jpg

hercegovac_nin0

November 17th, 2007, 10:51 PM

Ljubljana: Masovni prosvjedi za povećanje plaća

http://www.sarajevo-x.com/media/images/vijesti/071117045.jpg
Više desetaka tisuća radnika iz cijele Slovenije okupilo se u subotu u Ljubljani na najvećim demonstracijama koje su od slovenske samostalnosti organizirale sve sindikalne središnjice, zahtijevajući veće plaće zbog povećane inflacije i rasta životnih troškova.

Policija je priopćila da se iz svih krajeva Slovenije autobusima u Ljubljanu dovezlo oko 17.000 prosvjednika, a organizatori su broj demonstranata ocijenili na između 40 i 70 hiljada.

Prosvjednici su hodali centrom Ljubljane noseći transparente u kojima su osuđivali politiku poslodavaca i zaostajanje plaća u odnosu na inflaciju i rast životnih troškova.

Pedesetak članova sindikata udruženih u Savez samostalnih sindikata Hrvatske (SSSH), s predsjednicom Anom Knežević na čelu, također je sudjelovalo u prosvjedu dajući tako potporu slovenskim kolegama.

Sindikati zahtijevaju da se plaće povećaju za najmanje 3,6 posto, a na protestima u centru Ljubljane pridružili su im se predstavnici studentskih i umirovljeničkih organizacija.

Predsjednik najveće sindikalne organizacije Saveza samostalnih sindikata Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič izjavio je kako se nada da će masovne demonstracije koje još nisu zabilježene u Sloveniji uvjeriti poslodavce da moraju razgovarati sa sindikatima i postići dogovor, javila je Hina.

"Nismo došli moliti nego tražiti", rekao je Semolič obraćajući se masi okupljenih na Kongresnom trgu u centru Ljubljane, te dodao da sindikati prosvjeduju protiv "proždrljivosti vlasnika kapitala" koji ostvaruju velike profite, te isplaćuju visoke dividende, a zaposlenima nisu u stanju omogućiti zaštitu životnog standarda i nagraditi ih za veću produktivnost.

Prosječna plaća u Sloveniji iznosi oko 820 eura neto, , a sindikati tvrde da su socijalne razlike sve veće, dok umirovljeničke organizacije navode da četvrtina umirovljenika prima mirovinu ispod 300 eura, te time obrazlažu svoju potporu demonstrantima.

Iako po tvrdnjama sindikata protesti nisu bili usmjereni protiv vlade, demonstranti su nosili i transparente koji su kao krivca za socijalne razlike navodili i njega i neke ministre u njegovoj vladi, osobito ministra financija Andreja Bajuka, te aludirali na Janšinu nedavnu izjavu kako "u Sloveniji očito nema krize kad su kontejneri puni staroga kruha". Naime, na jednom od transparenata pisalo je: "Siti smo svega, samo kruha ne".

Budući da je to najavio i tijekom svoje kampanje, tijekom prosvjeda sindikate je podržao novoizabrani predsjednik Danilo Tuerk, među demonstrantima se pojavila i ministrica za rad Marjeta Cotman, ali i ministar obrane Karel Erjavec koji je predsjednik Demokratske stranke umirovljenika (DESUS) koja je članica, ali prema nekima i najslabija karika, u koaliciji premijera Janeza Janše.

Tijekom demonstracija prema podacima policije nije bilo većih izgreda i incidenata.

Sindikati najavljuju da će u slučaju da poslodavci ne budu poslušali njihove zahtjeve uskoro organizirati niz štrajkova po cijeloj Sloveniji.

Ekonomisti upozoravaju da ispunjenjem zahtjeva sindikata postoji opasnost "dolijevanja ulja" na ionako ove godine naraslu inflaciju, a Gospodarska komora kao predstavnica poslodavaca također se protivi traženim povećanjima plaća i tvrdi da bi to iznosilo dodatnih 100 miliona eura troškova za poslodavce.

Premijer Janez Janša ovih je dana izjavio da sindikati prosvjedima žele pokazati svoju moć, ali da se ne demonstrira na pravom mjestu i da "linearno povećanje plaća" na razini cijele države nije realno.

sarajevo-x (http://www.sarajevo-x.com/clanak/071117045)

archy_

November 17th, 2007, 10:58 PM

nino...don't worry...nothing knew :)

Krpan

November 23rd, 2007, 03:07 PM

http://www.tvm.si/images/logotip.gif

We won a Czech tender | 18 Sep 2007

We have been selected as the best bidder for thesupply of eight buses at a tender of the Czech Ministry of Defence. Five othercompanies submitted their bids worth almost 2 million Euros. This contract isvery important to our company as it is a proof of our innovative approach inthe design and manufacture of our products as well as their high quality andreliability.

MARBUS B3 090 TH buses with Euro 4 compliant engineswill be equipped with 32 passenger seats, two LCD televisions, a kitchen, arefrigerator, a parallelogrammic opening system of the luggage compartment, anda central locking system. The 9,6 metre long vehicles are expected to be deliveredto the Czech Ministry of Defence at the beginning of 2008.

The vehicles manufactured by our company comply withall technological standards and meet our customers' needs and requirements. Ourcommercial vehicles and buses are tailor-made to the requirements of eachindividual customer. This is our first project for the Czech Ministry ofDefence, so we will make a special effort to justify the awarding of thecontract to Tovarna vozil Maribor.

http://www.mpov.si/uploads/images/vozila/marbus_1_v.jpg

http://www.tvm.si/eng/novice.php?show_cat=1

Marbus uspešen na razpisu
Tovarna vozil Maribor bo na Sicilijo dobavila 12 avtobusov
STA/Kl.K., Pet 23.11.2007, 10:52

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,254251

:banana:

MBM

November 23rd, 2007, 04:57 PM

edolen1

November 23rd, 2007, 06:12 PM

Sam brez zamere, ampak Marbusi mi delujejo zastareli, z izjemo njihovega letališkega busa, ki pa ga izdelujejo za Neoplan. Je pa novica spodbudna, čestitke! :)

MBM

November 23rd, 2007, 06:20 PM

Sam brez zamere, ampak Marbusi mi delujejo zastareli, z izjemo njihovega letališkega busa, ki pa ga izdelujejo za Neoplan. Je pa novica spodbudna, čestitke! :)

Niso niti tak zastareli, kolker je bol to, da niso najvišji razred avtobusov. TVM poskuša cenovno konkurirat predvsem nemškim:)

edolen1

November 23rd, 2007, 06:24 PM

Ej ne vem, ko vidim kake nove Mercedese, pa Neoplane, itd. se mi zdijo Marbusi v primerjavi z njimi malo bogi.. Pa to govorim o istih razredih avtobusov..

MBM

November 23rd, 2007, 07:40 PM

Ej ne vem, ko vidim kake nove Mercedese, pa Neoplane, itd. se mi zdijo Marbusi v primerjavi z njimi malo bogi.. Pa to govorim o istih razredih avtobusov..

No tu je celotni proizvodni program. Tisti bus, ki ga gledaš je mini bus:)

Meni osebno so avtobusi všeč (pa ne zato, ker sem Mariborčan:lol:). Res je tudi. da obstajajo precej boljši avtobusi. Sem pa vesel, da se TAM pobira (zdaj TVM), in da za slovenske razmere, in glede na njihovo trenutno majhnost (nekaj sto zaposlenih) izdelujejo dobre avtobuse.

http://www.tvm.si/

http://www4.slikomat.com/07/1123/dlt-marbus.jpg

edolen1

November 23rd, 2007, 08:27 PM

Ski bus in letališki bus sta super, ostali pa so malo bolj vprašljivi. Mi delujejo bolj kot kaki vzhodnoevropski avtobusi kot pa resni konkurenti Mercedesu, etc.

Se pa strinjam, da je super, da obratujejo in da se z naglico pobirajo!

MBM

November 23rd, 2007, 08:42 PM

LoKeY

November 23rd, 2007, 10:00 PM

Evo jo spet :)

Bomo dobili največjo piramido na svetu?

Nova Gorica | 23.11.2007 | Tina Kodre

Zagovorniki največje piramide na svetu v kateri naj bi domoval aeronavtični muzej, že pripravljajo predštudijo projekta. (imela naj bi tudi eno največjih sončnih elektrarn v Evropi)

Video (http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20071123_3110916.php?ar=nsn&dateid=1195844575)

centrum123

November 23rd, 2007, 10:17 PM

:banana::banana::banana2::colgate:

btw: če je vi v vašem koncu nočete, jo mi z veseljem vzamemo.... i hope :D:D

keber

November 25th, 2007, 07:55 PM

:banana::banana::banana2::colgate:

btw: če je vi v vašem koncu nočete, jo mi z veseljem vzamemo.... i hope :D:D

Najbrž ja ...:lol::lol::lol:

Mislim, pravzaprav, sem siguren, da piramide ne bo.

centrum123

November 25th, 2007, 08:11 PM

Jaz sicer tudi dvomim da jo bomo dobili

archy_

November 25th, 2007, 08:57 PM

jao, samo še piramido rabimo... :lol:

LoKeY

November 25th, 2007, 11:06 PM

Zakaj je ne bi dobili? Ker je dejansko neki največjega na svetu? C c c slovenska malomiselnost pa nezaupanje v privat kapital :colgate:

:jk: Kukrkoli, če jo dobimo al ne mi je čist useeno :)

keber

November 26th, 2007, 12:06 AM

No, pred mojo bajto je nočem gledat (če bi se kak kreten zmislil jo tja postavit). Jebiga, nismo kičasti Dubaj in ekstremno kičasti Las Vegas. Vsakega cirkusa pa res ne rabimo.

LoKeY

November 26th, 2007, 12:11 AM

No, no za kič se kr lepo odpravi k 'Jurčku' v Ljubljano al kamor koli drugod po Sloveniji, ko so bajte že celi grški templji :)

archy_

November 26th, 2007, 07:25 PM

ja ene hiše so prou grozne...fasade od roze do kričeče modre in fluorescentno rumene..baaa :eek:
da ne omenjam veličine določenih bajt...kdo jim sploh da dovoljenje... :dunno:
PS.: je gledal kdo mogoče Nedeljsko oko--> vaščani neke vasi so se namreč bunili in to upravičeno ker v bližini njihovih hiš gradijo neko novo generacijo ti. kanadskih hiš...tisto je bilo še za videt... :gaah:
Glede piramide pa: Vprašajte se prvo če kaj takega sploh sodi v naše okolje?! BTW-njena velikost naj bi bila večja od tistih v Gizi...

LoKeY

November 26th, 2007, 09:27 PM

MBM

November 26th, 2007, 09:45 PM

Mah ja.. piramide ne pašejo nikamor, niti v Egipt. Glih to pa je njihov čar da te zabijejo ko jih vidiš :D .. Mene ne motijo tko zlo.. če bo pač bo.. Sam če pa nrdijo spredi še kako sfingo ala ex Artur the dog.. Pol bi pa šel protestirat :D

:lol::lol: Ta piramida bi bol pasal v kako urabno območje, recimo v Ljubljano al pa Maribor (tak, kot je blo prvotno načrtovano), ne pa na podeželje ob tako lepo naravo.

Marvin(SLO)

November 26th, 2007, 10:16 PM

:lol::lol: Ta piramida bi bol pasal v kako urabno območje, recimo v Ljubljano al pa Maribor (tak, kot je blo prvotno načrtovano), ne pa na podeželje ob tako lepo naravo.Meni je čisto vseeno, kje je, samo da je! (lahko tudi v Kamnici zraven moje bajte, samo se bojim, da je premalo prostora-razen če piramido okoli obrnejo)

Piramida itak nikamor ne paše, sej v tem je njen čar; nekaj mističnega, abstraktnega, popolnoma nasprotnega od okolice. Mitterrand-ova steklena piramida sredi Louvra je kar dober primer zato.

Jaz gradnjo piramide 100% podpiram, ker jo vidim, kot nekakšni magnet za množični turizem v Sloveniji. Nažalost se večine turistov pač ne da premamiti "samo" z naravnimi lepotami, rabiš nekaj močnejšega, da jih privabiš in ko so enkrat tukaj, pa "prečekirajo" še ostale stvari. Če sem že omenjal Pariz; tja se tudi večina turistov odpravi zaradi Eifflovega stolpa in Louvra, ampak ko so tam, pa si še ogledajo razne galerije, muzeje,...v stilu, "če smo pa že tu, pa si še oglejmo" in €€€ se kopičijo.

Enako mnenje imam za ostala "megalomanska" projekta v Sloveniji, tisto "Megazabavišče" v NG in Megalaksijo pri Hajdini oz. tam nekje. :cheers:

^^^^^^^^

centrum123

November 26th, 2007, 10:54 PM

^^ agree

centrum123

November 26th, 2007, 11:10 PM

:lol::lol: Ta piramida bi bol pasal v kako urabno območje, recimo v Ljubljano al pa Maribor (tak, kot je blo prvotno načrtovano), ne pa na podeželje ob tako lepo naravo.

Če smo že pri tem kaj paše v okolje in kaj ne, a kdo pozna terme BAD BLUMAU? Zgledajo namreč zelo zanimino, je pa prav tako bilo veliko pomislekov prebivalcev ali paše v okolico ali ne... :)

http://www.idealtours.at/stuff/BadBlumau_Gesamtansicht.jpg
http://www.reiner-reisen.de/Blumau-Bad.jpghttp://www.holidaycheck.de/data/common/hotelbilder/mittel/146/47825.jpg
http://www.austriatravel.co.uk/images/components/cities/bad-blumen-39.jpg
http://www.aber.de/images/Stammhaus.jpghttp://www.schwarzaufweiss.de/oesterreich/images/blumau7.jpg
http://i10.ebayimg.com/05/i/000/b5/79/e5af_1.JPGhttp://www.sto.at/jpg/obj011g1.jpg
http://www.sto.at/jpg/obj011g2.jpghttp://www.last-minute-travel.at/puc/lmtpics/blumau/10.jpg
http://www.webheimat.at/aktiv/Ausfluege-und-Reisen/Oesterreich/Thermen-Thermalbaeder-Oesterreich/Thermen-Steiermark/Therme-Bad-Blumau/Begruente-Daecher.jpghttp://www.bnvs-ostbelgien.org/bilder_24/05.jpg

centrum123

December 1st, 2007, 04:00 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Odprt kongresni center Brdo

Ob 10. so na Brdu odprli kongresni center Brdo, ki bo gostil večino od 150 dogodkov med slovenskim predsedovanjem EU, ki se bodo zvrstili v Sloveniji. Znana je že končna, nekoliko navzgor popravljena cena gradnje konferenčnega objekta. Skupaj je bilo za to namenjenih 15,5 milijona evrov. Center zajema 9 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin, strošek gradnje na kvadratni meter pa je dosegel 1.600 evrov. Razvpitih 85 ministrskih stolov je bilo na koncu nabavljenih po ceni 281 evrov, največ od skupno 1.500 stolov pa je bilo kupljenih po ceni 42 evrov za kos. Kongresni center - glavni izvajalec gradnje je bilo Primorje Ajdovščina - je bil zgrajen v manj kot 18 mesecih.
http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/f591cb204c5541827b2068b1b35778ba.jpeg
http://www.brdo.si/slo/imagelib/magnified/kc/brdo_kongresni_center.jpg

http://beta.finance-on.net/pics/cache_eu/eu%20predsedovanje.1196498189.jpg
Uradni logotip slovenskega predsedovanja EU, ki je oblikoval profesor likovne pedagogike Robert Kuhar.

http://www.finance.si/198106/Odprt_kongresni_center_Brdo
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/284544/
http://www.brdo.si/slo/default.asp?id=434

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

NEWS

Danes je bila uradno zagnana tudi spletna stran predsedovanja, na naslovu www.eu2008.si.

archy_

December 1st, 2007, 05:21 PM

Zgrajen je v lepi harmoniji z naravo... :)

antenor

December 2nd, 2007, 10:38 AM

^^lep je kongresni center, logo mi je pa hm-noja:dunno:

:lol::lol: Ta piramida bi bol pasal v kako urabno območje, recimo v Ljubljano al pa Maribor (tak, kot je blo prvotno načrtovano), ne pa na podeželje ob tako lepo naravo.

ja js bi se strinjal, ker tak velik objekt ki bo nedvomno privlačil veliko obiskovalcev bi moral bi postavljen nekje kjer je tud druga infrastruktura ne pa da na novo betonirajo naravno okolje:ohno:.. js bi jo dal recimo v lj na btc, mb, al pa mogoče v mursko soboto:D mislim da bi bil odličen kontrast s tamkajšnjo ravnico:)..

@centrum123: jaaa:drool: obožujem hundertwasser-ja

MBM

December 4th, 2007, 01:14 AM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
UNEMPLOYMENT AT 4,4%

Vinotoka:) (Oktobra) smo imeli eno najnižjih stopenj brezposelnosti:):cheers:

http://www4.slikomat.com/07/1204/5c4-nezapo.jpg

Putzmeister

December 4th, 2007, 09:05 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
UNEMPLOYMENT AT 4,4%

Vinotoka:) (Oktobra) smo imeli eno najnižjih stopenj brezposelnosti:):cheers:

...kar so mediji popolnoma spregledali. Oni že vejo, kaj najbolj pali folk:hammer:

_VeNeT_

December 4th, 2007, 11:21 PM

Mediji pišejo le slabe stvari, kot so inflacija in prometne nesreče, ter napake trenutne vlade.. Nikjer ne piše na primer, da se tudi druge države v evro območju srečujejo z nenavadno visoko inflacijo, pač pa predstavljajo Slovenijo kot nek grozovit izreden primerek. :bash:

paral0c0

December 5th, 2007, 02:57 PM

Breza: Nova tvornica Perutnine Ptuj počinje proizvodnju u januaru 2008. godine

http://www.ekapija.com/dokumenti/perutnina_ptuj_291107.jpg
Perutnina Ptuj do sada je u Bosni i Hercegovini investirala oko 20 miliona EUR, uspostavivši 2006. godine pogon za obradu peradarskog mesa u Srpcu, te izgradnjom najsavremenije tvornice gotovih proizvoda na bazi peradarskog mesa u Brezi, koja će biti puštena u pogon krajem decembra 2007. godine.

Proizvodnja bi, kako je rekao danas (29.11.2007.) na konferenciji za novinare u Sarajevu predsjednik Uprave i generalni direktor Roman Glaser, trebalo da počne u januaru 2008. godine i iz te tvornice snabdijevat će se i susjedna tržišta.

Prezentirajući nove poslovne poduhvate Perutnine Ptuj, Glaser je naglasio da je u novu tvornici u Brezi investirano oko 17 miliona EUR i da će njena godišnja proizvodnja imati kapacitet 7.000 tona.

"Tvornica u Brezi savremenija je od tvornice u Sloveniji i tu planiramo uposliti više od 200 radnika. Ovim smo nastavili da razvijamo našu strategiju internacionalizacije" rekao je Glaser.

Perutnina Ptuj godišnje proizvodi oko 70.000 tona peradarskog mesa, a sa svojim robnim markama prisutna je u više od 20 zemalja. Nosilac je mnogih certifikata u prehrambenoj industriji, a posjeduje i certifikate koji se odnose na zaštitu okoliša i halal certifikat.

Koncern Perutnina Ptuj ima oko 2.500 uposlenika, 370 kooperanata i posljednjih je godina udvostručio obim proizvodnje i prodaje u državama nastalim na teritoriju bivše SFRJ.

Ovu godinu koncern će završiti sa oko 200 miliona EUR prihoda, dok je prethodna završena sa 166 miliona.

http://www.ekapija.com/website/bih/page/140623

MBM

December 5th, 2007, 04:30 PM

Ljubljana City

December 5th, 2007, 08:09 PM

Slovesna predaja novih osebnih vozil za policiste prometnike

Do danes je slovenska policija za nadzor prometa na državnih cestah in avtocestah v Republiki Sloveniji uporabljala eno belo-modro in osem civilnih vozil opremljenih z videonadzornim sistem za nadzor prometa (Provida). Tem vozilom različnih znamk se je danes pridružilo še deset novih belo-modrih vozil znamke Škoda Superb Comfort 2,8 V6 z videonadzornimi sistemi za nadzor prometa (Provida). V prostorih Urada za logistiko Generalne policijske uprave jih je danes, 5. decembra 2007, generalnemu direktorju policije Jožetu Romšku slovesno predal minister za notranje zadeve Dragutin Mate.

Nova osebna vozila Škoda Superb Comfort 2,8 V6 so belo-modra, s policijsko opremo in napravami za dajanje zvočnih in svetlobnih znakov. Na zadnji polici pod steklom imajo vgrajene opozorilne table s katerimi lahko policisti voznike za seboj obveščajo z vnaprej pripravljenimi obvestili, kot je npr. STOP POLICIJA, VOZITE ZA MENOJ ipd. Vsa vozila imajo vgrajen videonadzorni sistem za nadzor prometa, ki omogoča posredno merjenje hitrosti na podlagi znanega časa in prevožene poti, uporablja pa se lahko tudi za dokazovanje in video evidentiranje drugih cestnoprometnih prekrškov. Cena nabave vozil je bila 286.978 evrov. Vsaka policijska uprava bo odslej razpolagala vsaj z enim tovrstnim vozilom.

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1873/avto%201.jpg

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1873/avto%203.jpg

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1873/avto%20in%20lucke.jpg

http://www.policija.si/portal/szj/szj_prikaz_det.php?id=1873

antenor

December 5th, 2007, 08:18 PM

^^cool, js bom policaj:D

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
UNEMPLOYMENT AT 4,4%

Vinotoka:) (Oktobra) smo imeli eno najnižjih stopenj brezposelnosti:):cheers:

http://www4.slikomat.com/07/1204/5c4-nezapo.jpg

res super, čeprav so plače majhne...

LoKeY

December 7th, 2007, 12:19 AM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

ŠIRITEV SCHENGNA ČEZ ZADNJO OVIRO
Mate: Občutili bomo, da smo res del Evrope

Evropska unija, pred 6 urami
Bruselj - MMC RTV SLO

Minister Mate je o odločitvi o širitvi schengna dejal, da je poleg uvedbe evra to za nas najbolj otipljiva oblika vstopa v evropski prostor.

Notranji ministri EU-ja, med njimi Dragutin Mate, so namreč sprejeli dokončno odločitev o odpravi nadzora na notranjih mejah z devetimi novimi članicami Unije.

Schengenski prostor se bo tako razširil 21. decembra minuto po polnoči. Širitev je evropski komisar Franco Frattini označil za lepo božično darilo, saj bo državljanom srednje in vzhodne Evrope omogočil svobodno gibanje v okviru schengna. Danes je v njem 15 držav - 13 starih članic Unije brez Velike Britanije in Irske ter Norveška in Islandija.

Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija pa so nove članice schengenskega prostora. Po odpravi nadzora na notranjih mejah bo marca prihodnje leto sočasno s spremembami voznih redov sledila še odprava nadzora na letališčih.

Evropski komisar za svobodo, varnost in sodelovanje Franco Frattini sicer zagotavlja, da bodo nove zunanje meje Unije varne, saj je vseh devet kandidatk moralo izpolniti zahtevne pogoje in se vključiti v varnostni sistem za izmenjavo policijskih podatkov.

Slovenci delavni, Italijani zavlačujejo
Kontrolne kabine so ta teden začeli odstranjevati tudi na meji z Italijo, vendar za zdaj le na slovenski strani. Italijani namreč še čakajo na navodila iz Rima. Tržaški župan Roberto Dipiazza je ob tem pristojne oblasti pozval, naj pohitijo in prižgejo zeleno luč za začetek del. Sramota je, da se Italija na ta zgodovinski dogodek ne pripravlja, je še komentiral Dipiazza.

Pričakovane novosti pa pod vprašaj postavljajo usodo italijanskih mejnih policistov. Medtem ko so bili njihovi slovenski kolegi že pred meseci obveščeni o premestitvi, sami še zmeraj ne vedo, kaj jih čaka.

Prost prehod natanko minuto po polnoči
Kot so povedali na ministrstvu za javno upravo, pri delih prioriteto sicer predstavljajo mejni prehodi na glavnih in regionalnih cestah. Skupna ocenjena vrednost del znaša okoli dva milijona evrov.

Kako potekajo dela na mejnem prehodu Vrtojba, si lahko preberete tukaj (http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=159272).

Delovna skupina, ki jo je v ta namen aprila imenovala vlada, sicer predlaga, da se v trenutku, ko bo naša država vstopila v schengensko območje, zagotovi ureditev, ki bo dovoljevala prost pretok oseb in vozil na podlagi primerne prometne ureditve, kar pomeni odstranitev vseh prometnih in drugih znakov in tabel, ki ovirajo prosto gibanje. Druga faza del pa sega v leto 2008 in predvideva odstranjevanje nadstrešnic, kabin in otokov ter drugih manjših ovir.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=16&c_id=159340

(video na strani se splača pogledat, k je med drugim predstavljena tudi Goriška meja skozi zgodovino :yes:)

centrum123

December 7th, 2007, 08:04 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

70 mio evrov vreden projekt vojske

Ministra za obrambo in gospodarstvo ter krški župan so podpisali protokola za posodobitev vojaškega letališča Cerklje ob Krki.

Minister za obrambo Karl Erjavec, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in župan občine Krško Franc Bogovič so v Krškem podpisali protokola, ki urejata način sodelovanja pri projektu posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krki, katerega sestavni del je tudi nadomestno območje za odmetavanje tovora v nujnih postopkih.

Projekt osrednjega vojaškega letališča v Cerkljah sodi med največje naložbe Slovenske vojske in obrambnega ministrstva, njegova vrednost pa znaša 70 milijonov evrov, je povedal minister Erjavec. Po njegovih besedah bo zveza Nato od tega prispevala 38 milijonov evrov, kar pa seveda ne pomeni, da bo letališče v Cerkljah Natova baza, je poudaril. Povedal je, da bo v primerih resnih kriz v bližini tega območja letališče lahko uporabljalo tudi zavezništvo, vendar glede na trenutne varnostne razmere v tem delu Evrope ocenjuje, da v naslednjem desetletju takšne potrebe sploh ne bo.Po navedbah župana občine Krško Franca Bogoviča vsebina dogovora med občino in ministrstvom za gospodarstvo zajema izgradnjo kanalizacije in ostale infrastrukture Krškega polja v naseljih Veliki Podlog, Jelše, Gorica, Pristava pri Leskovcu, Veliko Mraševo, Malo Mraševo in Kalce Naklo. Skupna vsota naložbe je ocenjena na 6,7 milijona evrov, od tega bo ministrstvo glede na vsebino zagotavljalo 60 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe oziroma štiri milijone evrov.S podpisom obeh protokolov jim je uspelo doseči, da se poleg osnovnih koristi, ki jih pričakujejo od umestitve gospodarskega projekta Phoenix in civilnega dela letališča, pospeši razvoj in uredi infrastruktura v vseh okoliških vaseh. Projekti bodo izvedeni v finančni perspektivi 2007 - 2013, v kateri naj bi se umestil tudi projekt Phoenix.

Kot je dejal Erjavec, bo projekt posodobitve letališča zagotovil najmanj dvesto novih delovnih mest, ministrstvo za obrambo bo določene enote preselilo na cerkljansko območje, kar bo po Erjavčevem mnenju zagotovilo nove razvojne možnosti. Ministrstvo si želi dobrih odnosov s prebivalci krajevne skupnosti Cerklje ob Krki. Po ministrovih besedah so doslej podpisali sporazuma z občinama Brežice in Krško. Minister se zaveda, da prihaja v določenih sredinah do odpora, zlasti v okoljevarstvenih, zato bodo tretjino sredstev v tem projektu namenili zagotavljanju vseh ekoloških standardov. Ne strinja pa se s stališči Zveze ekoloških gibanj in lokalne iniciative, ki gredo po njegovem v smer, da se v Cerkljah ne bi nič dogajalo. Trenutno ima Slovenska vojska 24 letal, od teh je 11 letal znamke pilatus, ostalo so pretežno šolska letala in 15 helikopterjev. Helikopterske zmogljivosti bo vojska dolgoročno povečevala, vendar do leta 2015 ne bistveno. Glede očitka o povečanem hrupu je dejal, da bo sicer letališče delovalo brez prekinitve, podnevi in ponoči, kar pa ne pomeni, da bo vsa dejavnost hrupna. Tudi pri razvoju vojaškega letalstva ni pričakovati temeljitih sprememb. Slovenija tudi ne namerava kupiti hrupnih lovcev, saj če bi padla takšna odločitev, bi to pomenilo nakup najmanj petnajstih tovrstnih letal. V dolgoročnih programih Slovenske vojske pa ni programov, ki bi razvijali te zmogljivosti.

Kot je povedal minister Vizjak, gre projekt v smeri, da se osrednje slovensko vojaško letališče v celoti posodobi in zgradi v skladu z najstrožjimi mednarodnimi standardi. Hkrati je po njegovi sodbi v okolici dozorelo spoznanje, da gre za izredno velik razvojni potencial na področju gospodarstva in življenja v tem delu Slovenije. Zemljišče med letališčem in avtocesto ponuja izjemno priložnost razvoja, tako civilnega dela letališča kot ostalih gospodarskih dejavnosti.Ministrstvo za gospodarstvo je kot nosilec projekta Phoenix v soglasju z lokalno skupnostjo dolžno na tem območju poskrbeti za ustrezno infrastrukturo in z njo omogočiti dvig kakovosti življenja na območju. Vizjak tudi verjame, da območje za odmetavanje tovora ne bo služilo lastnemu namenu.

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20071206_3112007.php

GREMI

December 8th, 2007, 12:35 AM

Živjo ...

Sem ta prispevek že objavil v ljubljanski sekciji. Sem pač nov tu in se še ne znajdem povsem.

Nekaj me skrbi. Sicer vse lepo in prav, da se naša lepa deželica tako razvija. Še sploh pa naše glavno mesto. Vendar tu morda tiči tudi past.

Ker se prešnja leta ni nič dogajalo, se bodo vse investicije zgostile v naslednjih petih letih. Gradnja neštetih poslovnic stolpnic (Severna vrata, BTC, Tobačna), velikih stanovanjskih sosesk (Zelena Jama, Avtomontaža, Brdo, Stanežiče, nekaj se pripravlja tudi za Bizovik itd), Emonika, Športni park Stožice, podzemne garaže v centru, pozidava ob Masarykovi / Vilharjevi itd. Ne smemo pozabiti, da bodo v prihodnje padli tudi Žito, Velana, Kolinska, Papir Servis - kjer se bodo sprostile gradbene površine.

Veliko preveč investicij za tak mali prostor in za tak kratek čas. Gradbeni sektor je že sedaj totalno pregret. Sicer se bo gradnja cest počasi zaključil (le še Tretja os in pirnska os), a se bomo potem lotili železnic. In če dodamo samo investicije v LJ (pa verjamem, da jih bo mnogo tudi drugje: npr HITovo novo zabavišče pri NG, piramida v Ajdovščini, Brnik - ob letališču, itd) je skoraj že mission impossible.

Kje bomo dobili vso delovno silo, vso mehanizacijo itd? Potrebne bodo ogromne investicije v osnovna sredstva, ogromen uvoz delovne sile, ogromna gospodarska bo rast - gnana by gradbeni sektor. In zaradi pomanjkanja lokalne delovne sile v tem sektorju se bodo plače definitivno dvignile (ponudba - povpraševanje). In večje plače, velike investicije (banke kreditirajo) , več denarja v obtoku , večja agregatna potrošnja, višje cene blaga in storitev, večja inflacija. Nič kaj lep pogled v prihodnost. Sploh ker (za razliko od npr baltskih držav, Slovaške itd) ne vodimo več lastne monetarne politike in ne moremo z monetarnimi ukrepi nad inflacijo.

Edino država lahko zmanjša investicije / potrošnjo, pride ven z davčno politiko, ki bo spodbujala varčevanje itd. Če jim bo uspelo.

Torej: ali so vse te investicije naenkrat res tako dobre na tako malem trgu kot je naš?

In še to: škoda, ker je EU dovolila 8,5% DDV za stanovanjske novogradnje. Če ne bi mi sprejeli predpis, ki bi dovoljeval nižji DDV le za socialna stanovanja do 120m2

120m2 - socialno stanovanje????????? :nuts:

No, dobra stvar tega predpisa bi bila (teoretično) , da stanovanja manjša od 120m ne bi več smeli tržiti kot "nadstandardna" ali "luksuzna" , kar bi morda privedlo do nekoliko nižjih cen. No, če. Ampak ta "če" ni več v igri itak.

No toliko za enkrat.

Lp, G

Verso

December 8th, 2007, 02:30 AM

^^ Pozdravljen, GREMI! :)

Odgovor na tvoja vprašanja: nimam pojma. :D

muravidék

December 10th, 2007, 01:35 PM

V tretjem četrtletju 6,3-odstotna gospodarska rast
Ljubljana - Slovenija je v letošnjem tretjem četrtletju zabeležila na letni ravni 6,3-odstotno gospodarsko rast.

V prvih devetih mesecih letos pa je bil obseg bruto domačega proizvoda v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 realno višji za 6,5 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada.

www.siol.net

MBM

December 10th, 2007, 01:38 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
Real GDP 3d Quarter 2007 growth is 6,3%, first 9 months 6,5%

To mi delaj:cheers::cheers::cheers:

Source: http://www.stat.si/eng/novica_prikazi.aspx?id=1317

GDP grew by 6.3 percent in the third quarter of 2007
Gross domestic product (GDP) increased by 6.3 percent in the third quarter of 2007 compared to the third quarter of 2006. In the January-September 2007 period GDP increased by 6.5 percent compared to the same period of 2006.
Seasonally and working days adjusted GDP increased by 1.6 percent in the third quarter of 2007 compared to the second quarter of 2007 and by 6.3 percent compared to the third quarter of 2006.
In the third quarter of 2007 GDP at current prices amounted to EUR 8,715 million or 10.7 percent more than in the third quarter of 2006. In the January‑September period GDP at current prices increased by 10.7 percent compared to the same period of 2006.

Further increase of exports and imports
Exports continue to record high growth also at the beginning of the second half of 2007. Total exports of goods and services increased by 15.8 percent in the third quarter of 2007 which is one of the highest increases in the last ten years. Exports thus remain one of the most important driving factors for GDP growth. Exports contributed 10.5 percentage points to GDP growth in the third quarter of 2007.
Imports show similar movements as exports. Imports growth is increasing as imports were by 17.4 percent higher than in the third quarter of 2006. This is, similar to exports, one of the highest increases in the past years. As exports growth was slower than imports growth, external trade balance had negative effect to GDP volume growth (1.0 percentage points).

High domestic consumption growth mainly due to gross capital formation
Domestic consumption growth was similar as in the previous four quarters; it amounted to 7.4 percent in the third quarter of 2007. High domestic consumption growth in the period from the third quarter of 2006 on is mainly driven by the increase of gross capital formation.
Gross capital formation increased by 19.4 percent in the third quarter of 2007 compared to the third quarter of 2006. Gross fixed capital formation increased by 17.7 percent, of which investment in buildings by 22.5 percent and investment in machinery and equipment by 10.0 percent.
Increase in inventories was again higher than a year ago so it contributed positively to GDP growth (0.8 percentage points).

Slow growth in final consumption
Final consumption growth increased by 2.5 percent in the third quarter of 2007. Its growth is for a longer period slower than GDP growth. Final consumption expenditure of households increased by 2.7 percent at the annual level, final consumption expenditure of general government by 2.0 percent and final consumption expenditure of non‑profit institutions serving households by 2.8 percent.

High growth of value added in manufacturing and construction continues
Total value added increased by 6.2 percent in the third quarter of 2007 compared to the third quarter of 2006. For the fifth quarter in a row, the highest increase of value added was recorded in construction (16.8 percent in the third quarter of 2007); however, there is noticeable decrease in the growth compared to the growth in the first half of 2007. On the other hand, value added growth in manufacturing remains at similar rates for the seventh quarter in a row (value added increased by 8.0 percent in the third quarter of 2007).
In the third quarter of 2007 there was high growth of value added recorded also in financial intermediation (15.7 percent), trade (8.0 percent), energy supply (6.9 percent) and transport (4.8 percent).

High employment growth continues
Employment growth is still high and comparable to growth in the first half of 2007. According to national accounts, total employment amounted to 969,700 persons in the third quarter of 2007 which is by 2.7 percent more (25,500 persons) than in the third quarter of 2006. By activities employment increased the most in construction (10.7 percent), transport (7.1 percent), business services (5.9 percent) and hotels and restaurants (4.4 percent). Number of employees increased by 3.2 percent and number of self-employed by 0.3 percent. Employment in manufacturing was 0.9 percent higher than in the third quarter of 2006.
In non-financial and financial corporations employment increased by 3.9 percent compared to the third quarter of 2006, in households together with non-profit institutions serving households by 1.5 percent and in general government by 0.2 percent.

keber

December 10th, 2007, 01:59 PM

Dokler je inflacija na podobni procentaži, se mi ta dosežek ne zdi tako superioren.:ohno:

MBM

December 10th, 2007, 03:30 PM

Dokler je inflacija na podobni procentaži, se mi ta dosežek ne zdi tako superioren.:ohno:

V bistvu ta inflacija niti ni tak slaba. Saj če sešteješ inflacijo in gospodarsko rast, pomeni, da se nominalno hitreje bližamo Evropi, kot pa če bi imeli nizko inflacijo.
Poleg tega je gospodarska rast višja od inflacije.

Glede na prejšnjo leto je BDP nominalno zrasel za več kot 10%:)

keber

December 10th, 2007, 04:02 PM

V bistvu ta inflacija niti ni tak slaba. Saj če sešteješ inflacijo in gospodarsko rast, pomeni, da se nominalno hitreje bližamo Evropi, kot pa če bi imeli nizko inflacijo.

Ja, s cenami se kar hitro bližamo Evropi. S plačami jih pa precej slabo lovimo. Pri tem tempu imamo še vsaj 20 let pred sabo, da pridemo vsaj blizu kaki Avstriji.

Poleg tega je gospodarska rast višja od inflacije.

Ja ravno malenkostno. Slovaki imajo na 8 procentno rast samo 2 procenta inflacije. Ne bi bilo to bolje?

centrum123

December 10th, 2007, 04:33 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Podatki državnega statističnega urada kažejo, da se Slovenija uvršča med skupino držav, kjer so razlike med regijami v državi najmanjše

http://beta.finance-on.net/pics/cache_sl/slovenija%20pokrajine.1197288795.JPG

Regionalni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je bil leta 2005 v osrednjeslovenski regiji višji za 44 odstotkov od slovenskega povprečja, v pomurski regiji pa je dosegel 67 odstotkov povprečja. "Vendar pa primerjava z državami EU kaže, da se Slovenija uvršča med skupino držav, kjer so razlike med regijami v državi najmanjše", je povedala vodja sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Karmen Hren.

Ob tem je opozorila, da v regijah na BDP na prebivalca pomembno vpliva dnevna migracija delavcev. BDP in BDP na prebivalca namreč meri skupno gospodarsko aktivnost neke regije in se ga uporablja za primerjavo stopnje ekonomske aktivnosti regij. BDP pa ne meri dohodka, ki ga na koncu prejmejo gospodinjstva oz. prebivalci v regiji, je opozorila.

Primerjava je pokazala, da so najmanjše razlike med regijami na Švedskem, Nizozemskem, Finskem, Danskem, v Španiji in nato v Sloveniji. Največje razlike pa so v Latviji, Estoniji, na Madžarskem in v Bolgariji.

http://www.finance.si/198914/Slovenija_med_dr%BEavami_z_najmanj%B9imi_razlikami_med_regijami

_VeNeT_

December 10th, 2007, 05:19 PM

MBM

December 10th, 2007, 05:29 PM

Upamo lahko samo, da se bo inflacija zmanjšala (kot napovedujejo), medtem ko bo gospodarska rast še naprej visoka. Potem se bodo lahko zvišale plače in bomo kajkmalu tudi dohiteli zahodno evropo. :cheers:

Ko se bo umirjala inflacija bo se umirjala tudi gospodarska rast, kar je napovedano za prvo polovico 2008.
Če se zvišajo plače se spet poveča inflacija, gospodarska rast pa zaradi nekonkurenčnosti in slabe konjukture v glavnih izvoznih partnericah še bolj pade, in lahko pride do t.i. spiralnega efekta in recesije.

Žal bo treba še dolgooo čakat na evropske plače:nuts::nuts:

tauru5

December 10th, 2007, 06:57 PM

najbolj me jezi ko grem v trgovino in plačam dražje kot v avstriji, cene izdelkov so katastrofalno narastle, plače pa realno seveda rastejo, vendar ne sorazmerno z ceno proizvodov!!! monopolisti !!!mo.ha fucke.s!!!

LoKeY

December 10th, 2007, 09:04 PM

no no.. ni glih še dražje kot v Avstriji.. Drugič pejt v Hoferja pa je mir :D

ska.pre

December 10th, 2007, 11:10 PM

keber

December 10th, 2007, 11:29 PM

no no.. ni glih še dražje kot v Avstriji.. Drugič pejt v Hoferja pa je mir :D

A v Hoferju prodajajo tudi stanovanja?

MBM

December 10th, 2007, 11:37 PM

glede na use to bo počas začeu naraščat kriminal.uni k so bogati ratujejo glede na gospodarsko rast če bolj bogati tisti ka pa se že zdei komi preživljajo bodo pa prisiljeni glede na rast cene žreživeti nezakonito ker drugače ne bo šlo.vendar pa a mi lahko nekdo razloži tole: gospodarska rast je naprimer 6 %.torej rečmo da ima slovenija 4 miljarde eurov gospodarskega prihodka/ne vem kok ma natančno). torej 6%od tega je 360 000 000€.in kam je šu ves ta denar????namesto da bi ble cene nižje so še višje torej država še bolj dobiva. in kdo dobiva vse te miljone???kdo se mastno obogatuje

:lol: Fejst maš zgrešene pojme.

BDP/GDP (bruto domači proizvod/gross domestic product) meri koliko se v nacionalnem gospodarstvu proizvede proizvodov in dobrin v enem letu.
Računa se po treh metodah.

Ena od formul je:

BDP= poraba+investicije+potrošnja države + neto izvoz (izvoz-uvoz)

BDP sploh ne pomeni koliko je kdo obogate, ampak preprosto kaže na gospodarsko aktivnost v državi, in je eden od pomembnih merilcev kvalitete življenja.

Možnosti podatkov so (Slovenija 2006):

BDP nominalno: 38,2 mrd $
BDP po pariteti kupne moči:47 mrd $
BDP nominalno/na 1 prebivalca:21.000$
BDP po pariteti kupne moči/na 1 prebivalca: 24.571$

Tokrat objavljena rast je realna 6,3% v primerjavi s prejšnij 3 četrtletjem, medtem, ko je nominalna rast 10,5%.

Letošnja celoletna rast naj bi bila 6,5%, oziroma nominalna 11%.

Kar pomeni, da se bo BDP iz 38,2 mrd$ zvišal na 42,1mrd$

TO je dobra novica, saj pomeni zvišanje BDP ja večjo zaposlenost, višje plače, višjo makroekonomsko stabilnost.

LoKeY

December 10th, 2007, 11:39 PM

A v Hoferju prodajajo tudi stanovanja?

Tolko promocijskega papirja kot pa Hofer pošilja domov.. bi pa lahko sam vedel

MBM

December 10th, 2007, 11:41 PM

Aja Skapre, neenakomernost porazdelitve prihodkov se pa meri s t.i. GINIJEVIM koeficientom.

Slovenski GINI koeficient je 26, kar pomeni, da smo 4 na svetu po najbolj enakomernih prihodkih. Recimo Ameriški GINI je nad 48.

keber

December 10th, 2007, 11:41 PM

Verso

December 10th, 2007, 11:46 PM

BDP nominalno/na 1 prebivalca:21.000$
BDP po pariteti kupne moči/na 1 prebivalca: 24.571$[/I]

To je aritmetična sredina. Mediana je javnosti seveda neznana.

tauru5

December 11th, 2007, 12:01 AM

Rakec to so te v šoli naučili :)

tauru5

December 11th, 2007, 12:10 AM

no se opravičujem glede stanovanj v hoferju ali kaj? aja hofer prodaja stanovanja...ne razumem zdaj kolikšen je recipročni koeficient simulitete simulansa v rubikovi kocki?!?!

aja mediana ja dober stimulans rakcovi copy paste teoriji, če vas zanima statistika samo mene vprašajte

MBM

December 11th, 2007, 02:53 AM

Hm, hakelc.

BDP se očitno meri v dolarjih. Dolar pa je v zadnjem času močno padel glede na evro (ki je, mimogrede, naša domača valuta). Torej smo v zadnjem letu dni dejansko doživeli gospodarski padec, ali kako?:horse:

V zadnjem letu smo pridobili, saj dobiš za manj € več $. BDP pa je drugače izražen v t.i. internacionalnih dolarjih, ki minimalizirajo apreciacijo, ali deaprecijacijo ali devalvacijo ali revalvacijo valute:nuts:

To je aritmetična sredina. Mediana je javnosti seveda neznana.

Pri BDPju se nikol ne računa mediana, ker ne gre za računanje porazdelitve.

Rakec to so te v šoli naučili :)

no se opravičujem glede stanovanj v hoferju ali kaj? aja hofer prodaja stanovanja...ne razumem zdaj kolikšen je recipročni koeficient simulitete simulansa v rubikovi kocki?!?!

aja mediana ja dober stimulans rakcovi copy paste teoriji, če vas zanima statistika samo mene vprašajte

No tauru5 ne rabiš bit žaljiv. To ni copy paste teorija, ampak prihaja iz moje glave:lol: To sn se logično naučil v srednji šoli in zaj na faksu.
Statistika je pa res lahko največja laž. Če statistika kaže, da je v kozarcu 50% tekočine, čisto drugače zveni če nekdo reče, da je kozarec pol poln, ali pa če nekdo reče da je pol prazn. Statistika je stvar interpretacije.

BDP je vsekako pomemben kazalec, tudi o kvaliteti življenja. NPR: Avstrijski BDP na prebivalca je 2x večji od Slovenskega, in tudi plače so 2x višje.

MBM

December 11th, 2007, 02:54 AM

Verso

December 11th, 2007, 03:27 AM

Pri BDPju se nikol ne računa mediana, ker ne gre za računanje porazdelitve.

Maš prav. Kolk pa je potem povprečna plača (bruto in/ali neto), izražena z mediano? :)

MBM

December 11th, 2007, 05:00 AM

Maš prav. Kolk pa je potem povprečna plača (bruto in/ali neto), izražena z mediano? :)

Nimam pojma. Na Statističnem uradu RS izračunavajo samo maso (vsoto) plač, in potem to delijo s številom zaposlenih.

Bo pa zdaj fejst rasla povprečna plača, saj bodo začeli izplačevat božičnice (13 plače).

Da vidim če znam prav napovedovat:):

Oktobra bo neto plača 845€
Novembra bo neto plače 929€
Decembra bo neto plača 837€

Zaj lahko, da bo zaradi teh protestov več sodelovanja pri dobičku aka božičnica, in bojo plače malo višje.

zia the cashew

December 11th, 2007, 05:39 PM

zia the cashew

December 11th, 2007, 05:43 PM

ej ampak opažam da je zadne cajte kr neki novih (se prau mn k en mesc) članov na forumu....in večini je skupno da ste IZREDNO žaljivi do drugih članov...stop that!

ska.pre

December 11th, 2007, 05:48 PM

hvala rekec da si mi mal obrazložu sm usen kokr jez poznam se pri plačah usaj na nižji ravni nč ne pozna.zakaj je država tko nefer?

MBM

December 11th, 2007, 05:48 PM

ej ampak opažam da je zadne cajte kr neki novih (se prau mn k en mesc) članov na forumu....in večini je skupno da ste IZREDNO žaljivi do drugih članov...stop that!

Na koga pa leti to?

Aja povprečna plača novembra močno naraste, ker podjetja izplačujejo 13. plačo oz. božičnico oz. participacijo pri dobičku. Decembra vpliv 13. plače upade, januarja pa potem povprečna plača še bolj upade, saj se ponavadi takrat iztekajo pogodbe za določen delovni čas.

zia the cashew

December 11th, 2007, 05:53 PM

ma ful teh je neki žaljivih no...ta tauru5 al kaj že npr...pol karantanec se mi zdi OBUPNO aroganten...n vemno...pa to sicr bl paše na ljubljana forum ampak čist usak nov član se sprav pametvt o poglobitvi...za to se porab pou foruma....nej si preberejo prejšne članke predn začnejo kokr da so se oni prvi spomnl o tem govort...naslednmu k mi napiše kok bi blo fajn poglobit železnco bom usak dan poslou private message no sh*t sherlock....

zia the cashew

December 11th, 2007, 05:54 PM

aja pa zanimivo....tok več...za eno mojo žepnino več...js bi tut 13. plačo :)

tauru5

December 11th, 2007, 08:22 PM

zia the cashew

December 11th, 2007, 08:30 PM

:weirdo:

ja ne pač kaj je vš namen?!? da žalte use ostale starejše člane?!
npr ta je bla zelo nesramna da po tem ko se je rekec potrudu in napisu razlago si ti brezbrižno sam napisu no če boste kej hotl statističnih podatkov se name obrnte pa da rekec sam neki copy/paste-a....
oprosti k sm se glih nate spravu....sam ker vm je res v taksno veselje žalt ostale člane mi je prekipel glih pr tep

centrum123

December 11th, 2007, 08:30 PM

:weirdo:

:lol:

MBM

December 12th, 2007, 01:16 AM

hvala rekec da si mi mal obrazložu sm usen kokr jez poznam se pri plačah usaj na nižji ravni nč ne pozna.zakaj je država tko nefer?

Najnižje plače se usklajujejo s kolektivnimi pogodbami. Tu sta pogajalca Sindikat in Delodajalec, tak, da država/vlada tu nima prevlke vloge.

Država/vlada pa uskljajuje minimalne plače/izhodiščne (trenutno 538€)in zagotovljene plače (280€-to pomoč dobiš, če ti podjetje ne izplača plače). Minimalna plača se pa viša 2x na leto, in sicer avgusta in januarja. Povečuje se pa glede na rast inflacije in produktivnosti.
Zdaj januarja se bo minimalna plača vrjetno dvignila za okoli 5% ( 560€)

aja pa zanimivo....tok več...za eno mojo žepnino več...js bi tut 13. plačo :)

:lol: Kdo je pa nebi? Sicer so pa 13. plače ponavadi okoli 800€, samo fora je, ko jih dobi samo 36% zaposlenih-letos naj bi bil odstotek precej višji:)

ja ne pač kaj je vš namen?!? da žalte use ostale starejše člane?!
npr ta je bla zelo nesramna da po tem ko se je rekec potrudu in napisu razlago si ti brezbrižno sam napisu no če boste kej hotl statističnih podatkov se name obrnte pa da rekec sam neki copy/paste-a....
oprosti k sm se glih nate spravu....sam ker vm je res v taksno veselje žalt ostale člane mi je prekipel glih pr tep

Hvala za podporo Zia:):cheers:

Res ne dajem copy paste teorije (kake številke že preverim:lol:), ker pač je to moj "poklic" da študiram take zadeve, in po pravici povedano je vse kar sem tu napisal čista osnova ekonomije, ki sem jo že znal, ko sem bil na ekonomski gimnaziji.

Trudim, se , da bi čimmanj pametoval, samo če vidim, da nekdo nečesa ne razume, ali če me nekaj vpraša si pač vzamem čas in poskušam enostavno razložit.

Jaz pač razumem ekonomijo, nekdo obvlada umetnost, avtomobilizem, gradbeništvo, in glede na to, da jaz o tem nimam pojma, sem vesel, če si kdo vzame čas in mi nekaj razloži.

centrum123

December 14th, 2007, 06:14 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

:ohno: Pa noben ni spremljal te gradnje:)

Skupina Hit odprla svojo največjo greenfield investicijo, igralniško-zabaviščni center Mond v Šentilju

Šentilj, 14. 12. 2007. Z današnjim dnem je skupina Hit bogatejša za novo pridobitev, igralniško-zabaviščni center Mond v Šentilju; Slovenija, predvsem Štajerska, pa za atraktivno turistično središče, ki lahko postane generator celovite turistične ponudbe v regiji. Naložbena vrednost projekta znaša 47 milijonov evrov, na voljo pa je novih 235 delovnih mest.

http://www.mond-hitstars.si/uploads/pics/zunanjost1_03.jpg

Igralniško-zabaviščni center Mond, Casino' & Cabaret, gostom nudi 400 najsodobnejših igralnih avtomatov, 20 igralnih miz, prireditveni prostor s 300 sedeži in dve restavraciji s 180 sedeži. Ob igralniško-zabaviščnem centru je urejenih 900 parkirnih mest, od tega 200 notranjih. Celoten center se razprostira na 8000 kvadratnih metrih, ima tudi neposreden izvoz z avtoceste. Center bo odprt 24 ur na dan, vse dni v letu.

Z odprtjem Monda se Hit podaja na povsem nov trg, kjer doslej ni bil občutneje prisoten. Ciljni trgi novega turističnega centra so predvsem Avstrijska Štajerska, severovzhodni del Slovenije, območje Zagreba na Hrvaškem, izrednega pomena pa je tudi tranzitni promet, saj območje Šentilja na leto v obe smeri prečka okoli 20 milijonov ljudi.

Gradnja novega turističnega središča je plod odličnega sodelovanja med družbo Hit, lokalno skupnostjo in glavnimi gospodarskimi subjekti na območju občine Šentilj. Cilj Hitove odvisne družbe Hit Šentilj je, da z letno več kot 300.000 obiskovalci do leta 2011 postane vodilni turistično-zabaviščni ponudnik v razširjeni čezmejni regiji.

Skupina Hit tako naprej izpolnjuje svojo razvojno strategijo, ki predvideva razvoj zaokrožene turistične ponudbe na področjih, kjer je prisotna. Skupina sedaj na ključnih lokacijah (Nova Gorica, Kranjska Gora, Bovec, Kobarid, Šentilj, Sarajevo, Budva) zaposluje že 3000 ljudi, ustvari pa 15 odstotkov slovenskega turističnega priliva iz tujine in okoli 1,5 odstotka prihodkov proračuna Republike Slovenije,

http://www.hit.si/pr_s.php?id_pr=230

MBM

December 17th, 2007, 11:58 AM

Nimam pojma. Na Statističnem uradu RS izračunavajo samo maso (vsoto) plač, in potem to delijo s številom zaposlenih.

Bo pa zdaj fejst rasla povprečna plača, saj bodo začeli izplačevat božičnice (13 plače).

Da vidim če znam prav napovedovat:):

Oktobra bo neto plača 845€
Novembra bo neto plače 929€
Decembra bo neto plača 837€

Zaj lahko, da bo zaradi teh protestov več sodelovanja pri dobičku aka božičnica, in bojo plače malo višje.

ZGLEDA, DA SN ZADEL:lol::lol::lol::banana::banana:

Moja napoved je bla 845€, današnja objava pa pravi 846€:):lol::lol:

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

AVERAGE OCTOBER MONTHLY SALARY AT 846€

Without 13th salary effect : 841€, November salary will be more influenced by 13th salaraies

Source: Statistical office of Republic of Slovenia

More hours paid pushed earnings up

Average monthly gross earnings for October 2007 amounted to EUR 1,303.92 and were 3.6% higher than average gross earnings for September 2007. Increase in average earnings is also due to more hours paid. Because of more working days in October compared to September, there were in October on average 9.3% more hours paid than in September.

Increase in extra payments, somewhere 13th month payments or Christmas bonuses paid out

Higher average earnings for October were also influenced by extra payments, either due to effective performance or somewhere 13th month payments or Christmas bonuses were paid out. Extra payments with the October earnings were received by 2.9% of persons in paid employment, who received on average EUR 414.50. Without taking extra payments into account, average gross earnings for October amounted to EUR 1,291.70 and were 2.6% higher than earnings for September.

The greatest share of persons in paid employment who received extra payments were employed in financial intermediation; in this activity extra payments with the October earnings were received by 10.6% of persons in paid employment and average gross earnings for October were 8.7% higher than for September. Financial intermediation was followed by electricity, gas and water supply, where average gross earnings for October were 6.3% higher than for September and extra payments were received by 7.9% of persons in paid employment.

2.4% growth in real terms in this year

Taking the growth of consumer prices into account, average gross earnings for October were compared to the previous month higher by 2.9%, while compared to October 2006 they were in real terms 1.4% higher. Growth of average gross earnings in the first ten months of this year compared to the same period of last year was in nominal terms 5.7% and in real terms 2.4%.

Verso

December 17th, 2007, 11:04 PM

Moja napoved je bla 845€, današnja objava pa pravi 846€:):lol::lol:

Pesimist! :ohno: :lol:

stoparg

December 17th, 2007, 11:54 PM

lol huda

edolen1

December 18th, 2007, 09:04 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Gurria: Slovenia could join OECD in less than two years

Gurria: Slovenija v OECD morda prej kot v dveh letih

STA

"Slovenija bi lahko postala članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) prej kot v dveh letih," je ocenil generalni sekretar OECD Angel Gurria

Slovenija bi lahko postala članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj postala prej kot v dveh letih, je ocenil generalni sekretar OECD Angel Gurria danes v Parizu po srečanju s predsednikom vlade Janezom Janšo. Hkrati je poudaril, da je kakovost pomembnejša od hitrosti in da je Slovenija doslej dosegla "zelo pomembne spremembe" v vseh reformnih procesih. Premier Janša pa je poudaril, da v Sloveniji obstaja "močna politična volja, da pogajanja o članstvu v OECD sklenemo čim prej".

"Niti Mehika niti Južna Koreja nista bili tako dobro pripravljeni, kot je Slovenija"

Gurria je novinarjem namignil, da bi Slovenija lahko postala članica OECD prej kot v dveh letih. "Sem Mehičan in Mehika je za vstop v OECD potrebovala dve leti, enako velja za Južno Korejo. Pa niti Mehika niti Južna Koreja nista bili tako dobro pripravljeni, kot je Slovenija," je pojasnil. "Morda je to napoved, da Slovenija ne bo potrebovala tako dolgo," je ocenil.

"Rezultati odločitev, ki so se kratkoročno zdele težke, so že vidni"

Izzivi, s katerimi se bo morala soočiti Slovenija na poti v OECD, so enaki kot za vse druge države: ohranjanje stabilne fiskalne politike, prožnost na trgu dela in proizvodov, kakovost izobraževalnega sistema in zdravstvenega sistema, prav tako se vsi soočamo s problemom staranja, potem kakovost zdravstvene oskrbe, fiskalni vpliv na pokojnine, je naštel Gurria. Pri soočanju z vsemi temi izzivi je Slovenija dosegla "zelo pomembne spremembe", je poudaril Gurria. "V procese so vpleteni socialni partnerji. Včasih to ni lahko, včasih so napetosti v procesu, obstaja pa politični pogum," je menil. Vidijo se že rezultati odločitev, ki so se kratkoročno zdele težke, je še dodal.

"Gre za klub 30 najbolj razvitih držav na svetu"

Tudi premier Janša je poudaril, da je "prioriteta tega procesa kakovost". Slovenija bo morala v svoj pravni red prevzeti več kot sto predpisov oziroma jih spremeniti, je pojasnil. To so napredni standardi, nekateri celo precej nad standardi v EU, saj gre za klub 30 najbolj razvitih držav na svetu, je razložil premier. "Za Slovenijo je članstvo v OECD eden zadnjih ciljev v smislu članstva v razvitih organizacijah, v katere se želimo včlaniti," je poudaril premier. Vlada je za vodenje procesa pristopanja zadolžila ministra za razvoj Žigo Turka, v naslednjih tednih bo storjenih veliko operativnih korakov, s katerimi bo vzpostavljeno vse potrebno za to, da bo proces čim hitrejši, je pojasnil predsednik vlade.

"Zgled za številne druge države"

Slovenija je tudi izrazila pripravljenost, da svoje pozitivne izkušnje pozneje deli z drugimi državami, bodisi tistimi, ki prejemajo pomoč OECD, ali tistimi, ki se bodo v prihodnje še potegovale za članstvo, je še povedal Janša. Slovenija bo lahko "zgled za številne druge države", je menil tudi Gurria. Zgled, da se reforme splačajo, če si vztrajen, da so koristi večje kot stroški, je poudaril. Nobena država reform ne izvaja, ker je to koristno za njeno vstopanje v OECD, temveč zato, ker je to dobro za državo in za družbo, še dodaja Gurria. "Pridruževanje OECD je krepitev procesa reform in delitve najboljših informacij glede najboljših praks v ekonomski politiki," je sklenil.

http://www.finance.si/199721/Gurria_Slovenija_v_OECD_morda_prej_kot_v_dveh_letih

mic of Orion

December 19th, 2007, 01:01 AM

Slovenian Army took delivery of first Patria APC/IFV's - Slovenia agreed on purchase of 135 Patria AMV - IFV/PAC's from Finish manufacturer at the cost of 180 million euros. Zivili Slovenci :) :cheers::cheers::cheers:

http://www.mors.si/fileadmin/mors/images/dogodki/2007/12/p20071218_05.jpg
http://www.mors.si/fileadmin/mors/images/dogodki/2007/12/p20071218_04.jpg
http://www.mors.si/fileadmin/mors/images/dogodki/2007/12/p20071218_03.jpg
http://www.mors.si/fileadmin/mors/images/dogodki/2007/12/p20071218_01.jpg

stoparg

December 20th, 2007, 05:13 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Gurria: Slovenia could join OECD in less than two years

super:D
pa še podatek iz wikipedie:
''The Programme for International Student Assessment, coordinated by the OECD, currently ranks Slovenia's education as the 12th best in the world, being significantly higher than the OECD average.''

MBM

December 20th, 2007, 06:42 PM

super:D
pa še podatek iz wikipedie:
''The Programme for International Student Assessment, coordinated by the OECD, currently ranks Slovenia's education as the 12th best in the world, being significantly higher than the OECD average.''

Lepo:):)

ska.pre

December 28th, 2007, 08:16 PM

bravo slovenski vladi:applause::applause:mamo najvišjo inflacijo pa najnižje plače. legende.škoda k nismo u srbiji al pa u palestini k bi narodn takoj če kdo dela slabo jih vrgu z vlade

OettingerCroat

January 1st, 2008, 09:57 AM

http://www.mudtrap.com/images/MA-fireworks1_6-19-06.gifSrečno Novo Leto Slovenci!http://www.mudtrap.com/images/MA-fireworks1_6-19-06.gif

MBM

January 7th, 2008, 09:23 PM

http://www.mudtrap.com/images/MA-fireworks1_6-19-06.gifSrečno Novo Leto Slovenci!http://www.mudtrap.com/images/MA-fireworks1_6-19-06.gif

Hvala enako :) Sem šele zdaj videl:):cheers:

MBM

January 7th, 2008, 09:26 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
UNEMPLOYMENT AT 4,3%

5th lowest unemployment in EU:):cheers:

http://www4.slikomat.com/08/0107/q93-nezap.jpg

edolen1

January 7th, 2008, 10:15 PM

bravo slovenski vladi:applause::applause:mamo najvišjo inflacijo pa najnižje plače. legende.škoda k nismo u srbiji al pa u palestini k bi narodn takoj če kdo dela slabo jih vrgu z vlade
Ne verjemi vsemu, kar slišiš na televiziji. Namreč brezposelnost je najnižja v zgodovini samostojne Slovenije, zaradi gospodarske rasti imamo letos prvič proračunski suficit (!), gospodarska rast je tudi visoka. Inflacija je pa trenutno zelo visoka povsod po Evropi, podražitve niso izključno pri nas. Tako kot je povedal Trichet, če se ne motim, obdobja poceni hrane je konec. Je pa res, da če bi bilo gospodarstvo v Sloveniji bolj svobodno, bi definitivno manj čutili te razlike. Vendar za to so krivi tako vlada kot sindikati kot opozicija in vsi ostali vpleteni akterji, namreč noben ni dejansko pripravljen narediti neke resne korake porti nadaljnemu razvoju, samo govoričenje jih je. Plače pa tudi niso najnižje, se kar ujemajo z našo pozicijo po BDPju na prebivalca med EU27. Sam problem je zdej, da bo treba mal potrpet, namreč če bodo zaradi inflacije šle tudi plače bolj gor, bo to zaradi povečane porabe še bolj spodbudilo inflacijo in spravlo gospodarstvo v še slabši položaj, kar bi pa lahko resno ogrozilo mnogo delovnih mest.

MBM

January 7th, 2008, 11:17 PM

Ne verjemi vsemu, kar slišiš na televiziji. Namreč brezposelnost je najnižja v zgodovini samostojne Slovenije, zaradi gospodarske rasti imamo letos prvič proračunski suficit (!), gospodarska rast je tudi visoka. Inflacija je pa trenutno zelo visoka povsod po Evropi, podražitve niso izključno pri nas. Tako kot je povedal Trichet, če se ne motim, obdobja poceni hrane je konec. Je pa res, da če bi bilo gospodarstvo v Sloveniji bolj svobodno, bi definitivno manj čutili te razlike. Vendar za to so krivi tako vlada kot sindikati kot opozicija in vsi ostali vpleteni akterji, namreč noben ni dejansko pripravljen narediti neke resne korake porti nadaljnemu razvoju, samo govoričenje jih je. Plače pa tudi niso najnižje, se kar ujemajo z našo pozicijo po BDPju na prebivalca med EU27. Sam problem je zdej, da bo treba mal potrpet, namreč če bodo zaradi inflacije šle tudi plače bolj gor, bo to zaradi povečane porabe še bolj spodbudilo inflacijo in spravlo gospodarstvo v še slabši položaj, kar bi pa lahko resno ogrozilo mnogo delovnih mest.

Maš čisto prav!:):cheers:

zia the cashew

January 8th, 2008, 07:39 PM

khm...kaj pomen proračunski suficit?
prosim če mi negdo razloži:)

edolen1

January 8th, 2008, 07:57 PM

Da je bilanca proračuna na koncu leta pozitivna, proračunski presežek, za razliko od primanjkljaja.

MBM

January 8th, 2008, 07:57 PM

khm...kaj pomen proračunski suficit?
prosim če mi negdo razloži:)

Presežek:) Deficit je primankljaj:)

zia the cashew

January 8th, 2008, 08:23 PM

hvala obema :)

MBM

January 8th, 2008, 08:45 PM

hvala obema :)

Sma oba istočasno odgovorila:lol::lol: Kako tempiranje:nuts::nuts:

OettingerCroat

January 9th, 2008, 04:34 AM

hvala obema :)

who? obama? :lol: :jk:

Ljubljana City

January 9th, 2008, 09:47 PM

Spet nova policijska vozila:

Slovesna predaja novih terenskih in intervencijskih vozil za policiste

Po predaji novih motornih koles in novih osebnih vozil konec lanskega leta so danes, 9. januarja 2008, policisti dobili v uporabo 25 novih belo-modrih terenskih vozil znamke VW Touareg 2,5TDI DPF in 40 novih belo-modrih intervencijskih vozil znamke Renault Master Furgon L1H1P2 Y6.

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1925/vsi%20avti.jpg

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1925/dva%20spredaj.jpg

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1925/dva%20zadaj.jpg

V prostorih Policijske akademije v Tacnu v Ljubljani jih je generalnemu direktorju policije Jožetu Romšku slovesno predal minister za notranje zadeve Dragutin Mate.

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1925/predaja%20mate%20gdp.jpg

Generalni direktor policije Jože Romšek je povedal, da je za slovensko policijo danes velik dogodek in dodal: "Vozila, ki jih danes predajamo, so primerna, varna in učinkovita. Z njimi zagotavljamo višjo stopnjo varnosti v državi in pa seveda višjo stopnjo varnosti uporabnikov, to je policistk in policistov." Ključe je predal policistom in jim zaželel srečno in varno vožnjo ter veliko uspehov pri delu.

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1925/gdp%20in%20turan.jpg

Vozila bodo odslej na območjih policijskih uprav (PU), in sicer:

- terenska vozila znamke VW Touareg 2,5TDI DPF: PU Celje (2), PU Koper (2), PU Kranj (3), PU Krško (1), PU Ljubljana (6), PU Maribor (4), PU Murska Sobota (2), PU Nova Gorica (2), PU Novo mesto (1), PU Postojna (1) in PU Slovenj Gradec (1);

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1925/velicasni%20turan.jpg

- intervencijska vozila znamke Renault Master Furgon L1H1P2 Y6: PU Celje (4), PU Koper (4), PU Kranj (4), PU Krško (2), PU Ljubljana (6), PU Maribor (6), PU Murska Sobota (4), PU Nova Gorica (4), PU Novo mesto (2), PU Postojna (2) in PU Slovenj Gradec (2).

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1925/masteri%20akcija.jpg

V slovenski policiji so bila zadnja terenska vozila nabavljena pred več kot desetimi leti, zato so vozila dotrajana, se bolj kvarijo in kot taka niso več varna za službeno uporabo. V zadnjih nekaj letih se je v policiji pokazala potreba po terenskih vozilih še posebej zaradi opravljanja nalog ob naravnih nesrečah in izredno slabih vremenskih razmerah, gorskih nesrečah, pri iskanju pogrešanih oseb ter pri iskanju storilcev hudih kaznivih dejanj na območjih, ki z drugimi vozili niso dostopna. Nova terenska vozila, ki se bodo torej uporabljala za redno policijsko delo, so sodobno zasnovana, okolju prijaznejša in kot delovno okolje bolj primerna za uporabnike. Uporabljali jih bodo policisti na policijskih postajah, in sicer predvsem takrat, ko z drugimi prevoznimi sredstvi ne bodo mogli opraviti naloge. Poleg njih bodo vozila uporabljali policisti Posebne policijske enote (PPE) in policisti konjeniki.

Najem vozil je financiran izključno iz slovenskega proračuna in znaša (za obdobje 5 let) 952.785 evrov za vozila znamke VW Tuareg 2,5Tdi DPF in 1.498.872 evrov za vozila znamke Renault Master Furgon L1H1P2 Y6, z vključenim DDV. Po končanem finančnem najemu bodo vozila ostala v lasti policije.

Vsa vozila so (v skladu z uredbo) bele barve z napisom POLICIJA, znakom uniformirane policije in posebnimi odsevnimi nalepkami. Opremljena so z napravami za dajanje zvočnih in svetlobnih znakov.

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1925/turegi%20vec%20njih.jpg

http://www.policija.si/si/szj/html/gradivo/spor_1925/tri%20masteri%20zadaj.jpg

http://www.policija.si/portal/szj/szj_prikaz_det.php?id=1925

Hudiča, a kr touarege so si zrihtal? No, če že rabijo terence, bi lahko za ta denar dobili tudi range roverja po moje... Je veliko bolj uporaben na slabšem terenu.

OettingerCroat

January 10th, 2008, 02:24 AM

^^ cool police cars!

MBM

January 15th, 2008, 01:14 PM

MBM

January 15th, 2008, 01:19 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

AVERAGE MONTHLY EARNINGS IN NOVEMEBER 945€

Gross:1491€/2195$
Nett:945€/1390$

centrum123

January 24th, 2008, 10:01 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Slovenija bo dobila regionalno središče za razvoj e-uprave
http://www.racunalniske-novice.com/slike/clanki/clanek/00000001442_bnr_microsoft.jpg

Slovenski minister za razvoj dr. Žiga Turk in Microsoftov predsednik Bill Gates sta na prireditvi Government Leaders Forum - Europe najavila pomembno javno-zasebno partnerstvo med državami jugovzhodne Evrope, nevladnimi organizacijami in vodilnimi tehnološkimi podjetji. Sodelovanje bo potekalo pri ustanovitvi in vodenju središča za razvoj e-uprave v regiji s sedežem v Ljubljani, gre pa za pomemben mejnik pri spodbujanju sodelovanja in razvoja v regiji.

Projekt CeGD
Minister za razvoj dr. Žiga Turk in Microsoftov predsednik Bill Gates sta v Berlinu na prireditvi Government Leaders Forum - Europe najavila odprtje središča Southeastern Europe Centre for eGovernance Development (CeGD). Središče CeGD, ki se bo nahajalo v Ljubljani in ga bo podpirala široka mreža partnerjev iz regije, bo delovalo kot ustanova za podporo ustreznim strategijam in tehnološkim politikam za učinkovito upravljanje, javno upravo in zagotavljanje javnih storitev.

"To središče bo dragocen vir pri naših prizadevanjih za uspešno, varno in sodobno prihodnost za državljane iz jugovzhodne Evrope. Odločitev, da se središče postavi v Ljubljani, je skupaj s slovenskim prevzemom predsedovanja Evropski uniji v tem mesecu simbolično za rast prepoznavnosti celotne regije kot enakovrednega partnerja pri rasti in prihodnosti Evrope," je sporazum pozdravil minister Turk.

Projekt CeGD uživa široko podporo in zanimanje. ZDA so ponudile finančno podporo, med zainteresirani partnerji pa so tudi Svetovna banka, Srednjeevropska pobuda in CSI-Piemonte. Generalni direktorat Evropske komisije za informacijsko družbo in medije pozdravlja projekt, saj bo središče pomagalo regionalnim vladam pri izvajanju načrta eSEE Agenda Plus in spodbujalo e-vladna prizadevanja v regiji.

E-uprava
E-uprava je koncept, ki ga je Svetovni vrh o informacijski družbi prepoznal kot ključnega za razvoj razvijajočih se trgov. Predstavlja osrednji temelj Lizbonske strategije Evropske unije. V jugovzhodni Evropi, regiji, kjer so še pred kratkim konflikti in politična nestabilnost zavrli gospodarski razvoj, si vlade zavzeto prizadevajo za modernizacijo, krepitev zaupanja v demokracijo in vladne procese ter spodbujanje podjetništva in dinamičnega gospodarstva. Oktobra 2007 so ministri za komunikacije in informacijsko družbo iz regije sprejeli regionalno strategijo eSEE Agenda Plus, ki bo regiji v pomoč pri doseganju informacijskih, komunikacijskih in e-upravnih izzivov. Središče eGovernance Centre bo podpiralo to regionalno vizijo z razvojem ogrodja za boljše upravljanje, z raziskavami, izmenjavo najboljših praks ter poslovnimi inovacijami za regionalno rast in razvoj.

"Ena najpomembnejših vladnih funkcij je zagotavljanje okolja za gospodarske priložnosti, ki spodbuja podjetništvo in omogoča razcvet inovacij," je dejal Gates. "Microsoft pričakuje, da bo s pomočjo tega središča sodeloval z različnimi vladami, organizacijami in podjetji pri razvoju ter spodbujanju tehnoloških strategij, ki bodo spodbudile gospodarsko rast v regiji."

"Delujemo na mnogih področjih, da bi lahko regijo jugovzhodne Evrope ponovno vzpostavili kot varen, demokratičen in gospodarsko cvetoč del Evrope. Informacijska in komunikacijska tehnologija lahko igra pomembno vlogo pri naših pobudah," je povedal Erhard Busek, posebni koordinator Pakta za stabilnost za jugovzhodno Evropo. "Središče CeGD bo vozlišče za razvoj regionalnih razvojnih rešitev in izmenjavo najboljših praks, s čimer bo vladam omogočilo najboljšo uporabo tehnologije pri javni upravi in tudi pri čezmejnem sodelovanju. Potencial je velik, e-uprava, e-izobraževanje, e-carinjenje, e-javne nabave, e-poslovanje in e-zdravje pa so na vrhu našega seznama."

Microsoft bo v skladu z dogovorom prispeval sredstva, programsko opremo, izobraževalne načrte, tehnična orodja in smernice za razvoj ter upravljanje informacijskih sistemov v javnem sektorju.
http://www.racunalniske-novice.com/main/index.php?page=clanek&cmd=clanek&id_news=14501&hash=2a278590e4f5b31c7732e6d85c47e905

_Sebenik_

January 24th, 2008, 10:13 PM

Super novica.

Pa še turkov pogled na zadevo:
Z Billom Gatesom v Berlinu

Če ne blogam, to lahko pomeni dvoje. Da se mi nič pametnega ne dogaja, ali pa da se dogaja toliko, da prostočasne aktivnosti odpadejo. Pravzaprav je še tretja možnost - da dajem prednost analognemu življenju pred digitalnim. Zadnji dnevi sodijo v drugo kategorijo.

V torek najprej sestanek z generalno sekretarko evropske komisije. Popoldne nastop pred evropskimi parlamentarci. Mojo malenkost so posebej povabili posebej, ker se širi glas, da ne povem običajnega evropskega yada yada. Zaključek "če ga bomo v Evropi preveč lomili, bomo čez čas tako obubožali, da Cse bo industrijska proizvodnja vrnila iz Kitajske nazaj v Evropo". Ja, priznam, se malo ponavljam, ampak ne da se vsak teden povedati nekaj novega. Sploh opažam razliko med znanostjo in politiko. V znanosti bog ne daj, da bi na dveh različnih dogodkih povedal isto. V politiki je treba n-krat povedati isto. Iz 20 sem skrajšal na 12 minut, ker je urnik zamujal, meni pa se je mudilo na letalo za Berlin.

Polet v Berlin, večerja z Billom Gatesom, naslednji dan še poseben dvajsetminutni sestanek na temo slovenskih prioritet pri predsedovanju EU in o Centru za razvoj državne eUprave. Pozornost je Slovenija pritegnila, ker gosti Center za razvoj državne e-uprave za Jugovzhodno Evropo in ki temelji na odličnih rešitvah za e-upravo, ki so zasluga ministra Viranta.

Bill Gates je prijeten in zanimiv sogovornik. Nekaj skupnih znancev iz mojega cnet.com obdobja. O svoji Fundaciji govori z velikim žarom. In skrbi ga, da ne bomo zaradi vsega tega ukvarjanja s klimatskimi spremembami pozabili na množico drugih problemov, ki jih mora človeštvo tudi rešiti. Bolezni, lakota, revščina. Morda sem link na Copenhagenski konsenz že kdaj posredoval.

Predavanje na Govermnent Leaders Forumu. O človeških potencialih in vladanju 2.0. Nova tema, vsaj powerpointe sem delal precej na novo. Povzetek: komunikacijske revolucije spreminjajo tudi način, kako se upravlja država. Boljše kot so komunikacijske možnosti, manj je potrebe po tem, da oblast komandira. Bolj postaja koordinator, posrednik. In to prinaša Web 2.0. Vladanje 2.0. Ne samo G2x ampak tudi x2G in x2y. Za konec lep citat od Einsteina:

The really valuable thing in the pageant of human life seems to me not the State but the creative, sentient individual, the personality; it alone creates the noble and the sublime.

Danes nazaj v Sloveniji. Seja vlade na kateri ustanavljamo Svet za konkurenčnost, popoldne pa še v parlament o lizbonski strategiji in predsedovanju. Malo se je zavleklo. (Če je Cvikl poleg, se vedno zavleče :-)
http://blog.zturk.com/

http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2008%5C01%5C23%5CSLIKE%5CONLINE_P1120365-300.jpg
http://www.vecer.si/vecer2003/podatki/2008%5C01%5C23%5CSLIKE%5CONLINE_P1120350-300.jpg

MBM

January 31st, 2008, 03:54 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
INCREASE OF POPULATION, 30.9.2007

-source: stat.si

-30.9.2007 - 2.024.335
-31.3.2007 - 2.013.597
Population of Slovenia increased again

In the third quarter of 2007 Slovenia`s population grew by 4,929 or 0.2%. The number of men grew by 4,317 and the number of women by 612.

Among the population the number of foreigners with temporary residence in Slovenia grew the most

As in the first two quarters of 2007 also in the third quarter of 2007 the number of foreigners with registered temporary residence grew the most, by 3,952. At the end of September 2007, 28,378 men and 6,295 women with foreign citizenship and registered temporary residence were living in Slovenia. In addition to 34,673 foreigners with registered temporary residence, there were 32,310 foreigners with registered permanent residence living in Slovenia. In the third quarter of 2007 their number grew by 309.

The number of citizens of the Republic of Slovenia, excluding citizens temporarily residing abroad, also grew

In the third quarter of 2007 the number of citizens of the Republic of Slovenia, excluding citizens temporarily residing abroad, grew by 668. At the end of September 2007 there were 1,957,352 citizens of the Republic of Slovenia, excluding citizens temporarily residing abroad, living in Slovenia, 1,008,207 were women and 949,145 were men.

DevianT

January 31st, 2008, 11:02 PM

v pol letu več kot 10.000 prebivalcev več? :eek:

Še nekaj let pa bomo prekosili hrvaško :naughty:

A ma kdo kakšen source glede deležev narodnosti pri imigrantih ?

MBM

January 31st, 2008, 11:23 PM

v pol letu več kot 10.000 prebivalcev več? :eek:

Še nekaj let pa bomo prekosili hrvaško :naughty:

A ma kdo kakšen source glede deležev narodnosti pri imigrantih ?

67% je blo Bosancev. Ostalo so Hrvati in Srbi, ter nekaj Slovakov in Poljakov.
Vrjetno bo pa slika s prihodom Romunov in Bolgarov kmalu drugačna:lol:

LJ-city

January 31st, 2008, 11:27 PM

Vse informacije najdete tukaj:http://www.stat.si/

MBM

February 1st, 2008, 12:08 AM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
December unemployment at 4,3%, 2nd lowest rate for people under 25 years unemployment in the EU

http://www4.slikomat.com/08/0131/7ky-breuzz.jpg

centrum123

February 7th, 2008, 07:27 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Lanska rast uvoza nekoliko višja od rasti izvoza

Slovenije je lanskega decembra izvozila za 1,37 milijarde evrov, uvozila pa za 1,66 milijarde evrov blaga. Lani se je v primerjavi z 2006 izvoz povišal za 15,5 odstotka, uvoz pa za 16,7 odstotka

Slovenija je decembra lani izvozila za 1.367,2 milijona evrov, uvozila pa za 1.655 milijona evrov blaga, poroča Statistični urad. Pokritost uvoza z izvozom je bila tako 82,1-odstotna. Izvoz je bil decembra lani za 2,4 odstotka višji kot decembra leto poprej. Prav tako je bil uvoz decembra lani za en odstotek večji kot uvoz decembra 2006.

67 odstotkov blaga izvozimo v države EU

V države članice Evropske unije smo decembra lani izvozili za 916,6 milijona evrov blaga, kar je 67 odstotkov izvoza vsega blaga. Države EU pa so k nam uvozile 1.315 milijona evrov blaga ali 79 odstotkov vsega uvoženega blaga. V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila za 450,6 milijonov evrov blaga, od tam pa uvozila za 350 milijonov evrov blaga.

Lani za 15,5 odstotka višji izvoz

Po začasnih podatkih je Slovenija lani izvozila za 19.348,5 milijona evrov blaga, kar je za 15,5 odstotka več kot leto poprej, uvozila pa za 21.407,2 milijona evrov blaga ali 16,7 odstotka več kot leto 2006. V letu 2007 je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 2.058,7 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 90,4-odstotna.
http://www.finance.si/204096/Lanska_rast_uvoza_nekoliko_vi%B9ja_od_rasti_izvoza
:cheers:

archy_

February 8th, 2008, 12:02 AM

Letna inflacija 6,4-odstotna

Inflacija kljub razprodajam

Gospodarstvo, pred 15 urami, zadnji poseg ob 11:33
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Po podatkih statističnega urada znaša inflacija na letni stopnji 6,4 odstotka. Mesečna inflacija je 0,1-odstotna.

Generalna direktorica Sursa Irena Križman je za MMC povedala, da je bila inflacija po ugotovitvah statističnega urada predvsem posledica višjih cen hrane, energentov, gostinskih in nastanitvenih storitev ter nižjih cen oblačil in obutve. V preteklih treh letih smo januarja imeli deflacijo, letos pa je že januar postregel z 0,1-odstotnim povišanjem cen.

Razprodaje nekoliko znižale inflacijo
Razprodaje oblek in obutve so skupno rast cen znižale za 0,9 odstotne točke, saj so se cene teh izdelkov v povprečju znižale za 11,3 odstotka. Januarja so se zaradi novih akcij sicer nekoliko znižale cene komunikacijskih storitev, nekaterih storitev iz skupine zdravja, rekreacije in kulture, alkoholnih pijač in tobaka.

Januarja občutno dražji mlečni izdelki
Med podražitvami v skupini hrane in brezalkoholnih pijač so se januarja bolj podražili mleko in mlečni izdelki (v povprečju 9,7 odstotka), olje in maščoba (5,5 odstotka), sladkor in kanditorni izdelki (2,2 odstotka), ribe (2,1 odstotka) in brezalkoholne pijače (1,9 odstotka).

Več kot 10-odstotna letna podražitev blaga dnevne uporabe
Znova se je povišala letna rast cen, ki je zdaj 6,4-odstotna, medtem ko je bila v istem obdobju lani le 2,7-odstotna. V primerjavi z lanskim januarjem je bilo blago dražje za 7,2 odstotka, storitve pa za 4,7 odstotka. Močno izstopa rast cen blaga dnevne uporabe, ki se je v enem letu podražilo za kar 10,6 odstotka.

Umar: Vzroki za inflacijo nas zasledujejo
Visoko stopnjo inflacije je že komentiral direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je dejal, da so se razlogi za povišanje inflacije iz preteklega leta nadaljevali tudi v januarju. "Ključni razlog za naraščanje inflacije so še vedno cene hrane in energentov, objavljeni podatki pa ne kažejo, da se višja rast cen v teh dveh skupinah pomembneje kaže na preostalih cenah," je dodal Boštjan Vasle.

Za gibanje cen v letošnjem letu bo, poleg razmer na svetovnih trgih, ključnega pomena odziv vseh, ki kakor koli oblikujejo cene v Sloveniji. Poleg tega je izredno pomembno, da ključne makroekonomske politike tudi letos ne bodo prispevale k inflaciji, takšne usmeritve pa bi morali upoštevati tudi dogovori o rasti plač, je še pojasnil Vasle.

Svet Banke Slovenije: Maastrichtsko merilo mora postati vodilo pri oblikovanju rasti cen
V torek so se s trenutnimi gospodarskimi gibanji seznanili tudi v Svetu Banke Slovenije. Ugotovili so, da cilj vzdržne in neinflacijske rasti zahteva, da se vrnemo v okvire potencialne rasti. Koristno bi bilo tudi opredeliti objektivna merila za ocenjevanje stopenj rasti proračunskih in drugih javnih izdatkov ter plač, ki so skladne z uresničevanjem navedenih orientacij, maastrichtsko merilo stabilnosti cen pa mora biti trajna usmeritev ekonomskih politik v Sloveniji. Maastrichtsko merilo rasti cen mora postati vodilo pri oblikovanju rasti cen, ki so pod administrativnim nadzorom, so še zapisali v sklepu.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=164534

edolen1

February 12th, 2008, 02:49 PM

To je pa res čudno:

Zahodna Slovenija po BDP na prebivalca presega povprečje EU

STA

Bruto domači proizvod na prebivalca v Zahodni Sloveniji presega povprečje Evropske Unije in je za več kot 30 odstotnih točk večji od BDP-ja Vzhodne Slovenije

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen v standardih kupne moči, je v letu 2005 dosegal 86,9 odstotka povprečja celotne Evropske unije. Pri tem je Zahodna Slovenija dosegala 104,7 odstotka, Vzhodna Slovenija pa 71,6 odstotka povprečja, v danes objavljeni statistiki o BDP na prebivalca po regijah v EU ugotavlja Eurostat.

Najbogatejši ožji London

Na najvišje mesto med skupno 271 regijami, ki v klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (NUTS) sodijo na raven NUTS 2, se je sicer uvrstil ožji London s 303 odstotki povprečja celotne EU, na najnižje mesto pa Severovzhodna Romunija, ki je dosegla 24 odstotkov povprečja sedemindvajseterice.

Ožjemu Londonu sta v letu 2005 sledila Luksemburg (264 odstotkov), ki je celoten obravnavan kot ena regija, in Bruselj (241 odstotkov), so sporočili iz evropskega statističnega urada.

Na BDP vplivajo dnevne migracije

Pri tem je po opozorilih Eurostata potrebno upoštevati, da na BDP na prebivalca v nekaterih regijah občutno vplivajo dnevne migracije delavcev.

http://www.finance.si/204408/Zahodna_Slovenija_po_BDP_na_prebivalca_presega_povpre%E8je_EU

Verso

February 12th, 2008, 03:13 PM

^ Bogve, kaj vse mislijo z Zahodno Slovenijo. In zakaj je napisana z veliko začetnico, kot da je to kak uraden naziv?

edolen1

February 12th, 2008, 04:08 PM

zia the cashew

February 12th, 2008, 06:33 PM

ja ni čudn da presegamo če sta pa v povprečje vklučeni tut romunija in bolgarija...

edolen1

February 12th, 2008, 08:07 PM

Ja, seveda, saj sta članici EU.

_VeNeT_

February 12th, 2008, 08:11 PM

Romunov in Bolgarov je skupaj le okoli 30 mil kar je v primerjavi z celotno EU (500 mil) malo. Nista tako velik faktor kot se zdi.

Verso

February 12th, 2008, 08:37 PM

Po novem je na NUTS 2 ravni Slovenija razdeljena na dve regiji, Vzhodno Slovenijo in Zahodno Slovenijo. Je samo za evropsko statistiko pa kohezijske sklade. Je blo že ful govora nekaj let nazaj, zdaj je stopilo v veljavo. Zahodna Slovenija je Goriška, Gorenjska, Obala in Kras in Ljubljana (Osrednja Slovenija). Vzhodna vse ostalo, vključno z Notranjsko.

Aja zanimivo, tega pa nisem vedel. Sej meni pa ni čudno, glede na to da so v Zahodno Slovenijo vključeni najbogatejši deli države, vključno z Osrednjo Slovenijo, ki šteje že pol milijona ljudi (približno toliko kot ostanek Zahodne Slovenije).

edolen1

February 12th, 2008, 08:45 PM

Če se spomneš je bila ta dilema tam enkrat ob začetku Janševega mandata, ko je LDS izrazito zahtevala delitev na tri dele - zahod, ljubljana in vzhod, vlada pa ni hotela zaradi pogoja, da mora regija imeti najmanj 800,000 prebivalcev.

Wizzard

February 15th, 2008, 11:03 AM

MBM

February 15th, 2008, 05:08 PM

Hello :)

I would like to ask, how the salaries in Slovenia changed after Slovenia started to use euro in 2007? I heard that the inflation is much higher than before, but it is in general? I look forward for euro in Slovakia, but I am afraid that the prices of the goods and services will be much higher than today and the salaries will not improve so soon.

Yes inflation sycrocketed from 2,4% to 6,4%, mainly due to higher food prices and higher oil prices.
Salaries wil grow faster this year due to inflation.
Last year salary growth was 7%:)

MBM

February 15th, 2008, 06:25 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
Načrtovanih za 12 % več stanovanj

vir: Statistični urad Republike Slovenija, stat.si

Z izdajo gradbenih dovoljenj v lanskem četrtem četrtletju je bila predvidena gradnja za skoraj 2 500 stanovanj, to je za 12 % več kot v četrtem četrletju 2006; stanovanja bodo nastala v stanovanjskih in tudi v nestanovanjskih stavbah. Večina načrtovanih stanovanj bo pridobljena z novogradnjo (95 %). 57 % načrtovanih stanovanj bo zgrajenih v večstanovanjskih stavbah; ta stanovanja bodo povprečno merila 72 m2. Stanovanja v enostanovanjskih stavbah pa bodo v povprečju merila 170 m2.

V treh regijah načrtovali skoraj enako število stanovanj
Podatki za lansko četrletje kažejo, da se bo v podravski regiji gradilo 484 stanovanj (tj. 20 % vseh), v gorenjski regiji 459 stanovanj (tj. 19 % vseh) in v osrednjeslovenski regiji 458 stanovanj (tj. 19 % vseh). Najmanj stanovanj, le 11, pa se bo gradilo v zasavski regiji.

Jupiii spet se bo gradilo več v Podravju:lol:

MBM

February 15th, 2008, 06:31 PM

Aja zanimivo, tega pa nisem vedel. Sej meni pa ni čudno, glede na to da so v Zahodno Slovenijo vključeni najbogatejši deli države, vključno z Osrednjo Slovenijo, ki šteje že pol milijona ljudi (približno toliko kot ostanek Zahodne Slovenije).

Revne regije so vključene v Vzhodno Slo zato, da bodo lažje dobivala sredstva EU skladov.
Kolker se spomnim ma Vzhodna regija 1.052.000 prebivalcev Zahodna pa skoraj milijon:)

LJ-city

February 15th, 2008, 06:42 PM

blaszs

February 15th, 2008, 07:33 PM

Tole mi ni najbolj jasn.Kje so najdl sam 458 stanovanj v osrednjeslovenski regiji.Če ma sam naselje Celovški dvori 821 stanovanj.

Za teh 821 stanovanj je bilo gradbeno dovoljenje izdano prej kot v zadnjem četrtletju.

MBM

February 15th, 2008, 07:45 PM

Tole mi ni najbolj jasn.Kje so najdl sam 458 stanovanj v osrednjeslovenski regiji.Če ma sam naselje Celovški dvori 821 stanovanj.

Saj v Mariboru ma tud Talis preko 600 stanovanj, Magdalena preko 600, Pobrežje več kot 3000,...
Samo za te projekte so bila gradbena dovoljenja izdana že prej:)

LJ-city

February 15th, 2008, 09:53 PM

Saj v Mariboru ma tud Talis preko 600 stanovanj, Magdalena preko 600, Pobrežje več kot 3000,...
Samo za te projekte so bila gradbena dovoljenja izdana že prej:)

hmm..Kokr vem ima naselje Tara nekaj manj kot 500 stanovanj.Magdalena 450 in za Pobrežje je načrtovano 600 stanovanj.Bl me zanima kok je dejansko v izgradnji.Sej v Zeleni jami načrtujejo 1500 pa se trenutno gradi 400 stanovanj.No za Magdaleno lahko še manj računamo,ker je 1 faza bila zgrajena 1-2 let nazaj.

MBM

February 16th, 2008, 02:15 AM

hmm..Kokr vem ima naselje Tara nekaj manj kot 500 stanovanj.Magdalena 450 in za Pobrežje je načrtovano 600 stanovanj.Bl me zanima kok je dejansko v izgradnji.Sej v Zeleni jami načrtujejo 1500 pa se trenutno gradi 400 stanovanj.No za Magdaleno lahko še manj računamo,ker je 1 faza bila zgrajena 1-2 let nazaj.

1. faza Tare ma preko 600 stanovanj (tri 17 nadstropne stolpnice + dva sedemnadstropna bloka), za 2. fazo, ki bo zraven (Kaufland je odpovedal gradnjo nakupovalnega središča) še ni jasno število stanovanj.
Magdaleno 1. fazo so komaj zdaj (mesec nazaj) odprli. Magdalena 2. faza bo odprta kmalu. Sprva je res Magdalena imela planiranih 400 stanovanj, ampak zdaj gradijo že tretjo fazo. Napovedali so še 4 in 5, tako da bo skupno število skoraj 1000 (in ne 600 kot sem napisal).
Za Pobrežje je načrtovanih 3500 stanovanj v večih fazah, ki naj bi bile zgrajene do 2012 (trenutno je v gradnji prvi kompleks).
Prav tako bo Konstruktor gradil stanovanjske stolpnice nasproti Europarka. Število enot in višine blokov še niso znane.
Poleg tega se gradi še ogromno blokov. 4 bloki na Studencih, 7 na Teznu, 3 v Radvanju, 2 na Lentu, preko 50 hiš pri Pekrski gorci, nekaj deset vrstnih hiš v Brezju,...:)

Zadnjič je pisalo v lokalnem časopisu (Mariborski utrip), da je že v gradnji preko 3000 stanovanjskih enot, in da je planiranih za naslednji dve leti vsaj 4000 enot:)

MBM

February 16th, 2008, 03:44 AM

blaszs

February 16th, 2008, 12:42 PM

Če bi tako gledali je v Ljubljani načrtovanih tudi ogromno stanovanj:
- stanežiče 5000
- šentvid vsi trije ( prvi med železnico in Celovško cesto, škofovi zavodi in novi brod) cirka 5000
- zelena jama 1500
- celovški dvori 821
- avtomontaža in sosednje zemljišče 1000 - 1300
- novi bežigrad ~3000
- območje ježice in stožic z območjem ob Dunajski cesti od obvoznice do save 600-1000
- območje med šmartinsko in železnico brez zelene jame 3000-4000
- tobačna mesto nekaj 100 stanovanj
- brdo 650
- območje pcl 300-500
ter še številna druga( viška sončava, njegovšev kvart ,bohoričeva, tribuna, R5......)

Načrtovanih je dolgoročno ( tja do 2016) zagotovo 20000 in več stanovanj te številke bodo bolj jasne proti koncu leta ko bo sprejet nov prostorski plan mesta ljubljane, trenutno je pa v Ljubljani v gradnji vsaj za tiste projekte za katere vem nekje med 2200 in 2800 stanovanj.

zia the cashew

February 16th, 2008, 09:06 PM

wow a ni blo za stanežiče rečen 3000? mislm slišu sm da nj bi blo po novem več stanovanj sam kr 2000 več?
a zna gdo kej več povedat o novem bežigradu in novem brodu?

blaszs

February 16th, 2008, 09:25 PM

wow a ni blo za stanežiče rečen 3000? mislm slišu sm da nj bi blo po novem več stanovanj sam kr 2000 več?
a zna gdo kej več povedat o novem bežigradu in novem brodu?

Za stanežiče vem, da je bilo rečeno 5000 stanovanj prvotni predlog je bil 3000 kar pomeni da so faktor pozidanosti parcel močno povečali.

Novi bežigrad zajema.
- športni parka stožice z stadionom, športno dvorano in nakupovalnim središčem kateri naj bi bil največji v Sloveniji zadnja številka, ki se je omenjala pred nekaj dnevi je 80.000 m2
- študentski kampus 1500 posteljami in 500 stanovanji katerega gradnja se bo pričela jeseni oziroma po pridobljenem gradbenem dovoljenu, gradil bo vegrad
- štajersko cesto med rondojema tomačevo in žale
- ter ves vmesni prostor, ki še ostane na razpolago med novo štajersko cesto in Vojkovo cesto ter okoli Krajnčeve ulice tamkaj, bodo zgradili še 2000 ali več stanovanj.

Za brod sem slišal šele pred časom drgač pa nevem še nič konkretnega

Vse te stvari bodo bolj jasne po 21 aprilu ko je predvidena javna razgrnitev novega dolgoročnega prostorske plana

zia the cashew

February 17th, 2008, 01:33 AM

aha torej ubistvu večino novega bežigrada bo kampus pa stadion pa to (no seveda tut 2000 stanovanj ni kar tako :))
super. hvala

blaszs

February 22nd, 2008, 12:09 PM

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/149/clanki_vseljivo0.jpg

Projekti 2008: Vseljivo že letos ...
Objavljeno v številki 436 z dne 18.02.2008

Katere nepremičninske projekte bodo letos na območju Slovenije zaključili gradbinci? Izbrali smo nekaj naključnih in jih tudi na kratko predstavili. SVARUN BAJEC

Trend prestolnice - Vila. Dva izmed odmevnejših prestižnejših nepremič ninskih projektov, ki bodo zaključ eni v tem letu, sta gotovo ljubljanska Villa Urbana in Vila Grad. Villa Urbana, za katero stojita podjetje Mons kot investitor in priznani arhitekt Boris Podrecca, je stanovanjskoposlovni objekt z 82 stanovanji v skupni izmeri nekaj več kot 8.200 kvadratnihmetrov in poslovnimi prostori v skupni površini skoraj 4700 kvadratnihmetrov. Cene za kvadratnimeter v neposredno bližino strogega centra mesta umeščene stanovanjske površine se gibljejo med 4030 EUR in 5990 EUR. Drugi izmed elitnejših projektov nastaja pod Ljubljanskim gradom. In sicer objekt Vile Grad investitorja AB invest, kamor se bodo prvi kupci lahko vselili avgusta letos. 12 kupcembodo takrat namreč na voljo stanovanja v velikosti med 103 in 186 kvadratnimi metri. Za pogled na Ljubljanico, Golovec in Krim bodo kupci stanovanja v eni izmed štirih etaž odšteli med 710.000 in 1.027.000 evrov, kolikor stane 186 kvadratnih metrov veliko štirisobno stanovanje v najvišji etaži. V ceni so vštete tudi pripadajoč e terase zavidljivih velikosti med 40 in 75 kvadratnimi metri.

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/149/vseljivo1.jpg

Naselje na Škofljici. Podjetje TA-BUInvesticije bo v tem letu zaključilo in kupcem predalo večino stanovanj 1. faze naselja Lanovo na Škofljici, kar predstavlja 75 stanovanj in 10 vrstnih hiš, izdelanih do III. podaljšane gradbene faze. Prav tako se bo nadaljevala gradnja II. faze naselja. Naselje skupaj sestavlja 183 stanovanj in 45 vrstnih hiš različnih velikosti. Za stanovanja v velikosti od 39,84 do 176,70 kvadratnegametra boste skupaj s pripadajoč o shrambo in parkirnim mestom in že vključenim DDV odšteli med 120.633 EUR in 477.284 EUR.

Mariborska Konstruktor in MTB. VMariboru bo Konstruktor konecmarca v uporabo predal objekt na Lackovi cesti v Radvanju, kjer bo 33 kupcemstanovanj, velikih med 55 in 255 kvadratnih metrov, na voljo tudi 50 parkirnih mest. Za kvadratni meter je potrebno odštetimed 1530 in 1700 evri (z vključenimDDV).Na prav tako atraktivni lokaciji, ob Dravi na Lentu, je v sklepni fazi stanovanjski objekt z 22 stanovanji, 33 garažami in 40 parkirnimi mesti. Za stanovanja, velikamed 44 in 92 kvadratnimimetri, in dva poslovna prostora v skupni izmeri 90 kvadratnih metrov se cena kvadratnegametra brez DDV giblje med 1700 in 1950 evri. Predvidoma konec leta bo vseljivih tudi 108 stanovanj na Smetanovi ulici. Cena, ki ne vsebuje DDV, za med 30 in 85 kvadratnihmetrov velika stanovanja, jemed 1500 in 1800 evri za kvadratnimeter. Konec leta bo vseljiva tudi prva faza stanovanjskega naselja Betnavski park. MTB bo do konca leta predal 37 vrstnih hiš, umeščenih v 13 nizov v Brezju. Za hišo, katere neto kvadratura znaša 190 kvadratnih metrov, je skupaj zDDV potrebno odšteti med 220 in 270 evrskimi tisočaki. 15. marca bodo namenu predali objekt Magdalena 2, kjer je na voljo še 27 stanovanj po bruto ceni 1480 evrov za kvadratni meter. V gradnji je že Magdalena 3 (110 stanovanj). Konec novembra bodo vseljivi še objekti na Valvazorjevi, kjer lahko kupci izbirajomed 98 enoinpol- do dveinpolsobnimi stanovanji, katerih bruto cena se giblje med 73 in 132 tisoč evri.

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/149/vseljivo1.jpg

Poslovni prostori. Pri gradnji poslovnih nepremičnin bodo med drugim na voljo objekti Motomat, Taxgroup in druga faza Mega centra. Ob vpadnici v poslovno cono Stegne bosta v mesecu marcu vseljiva nova poslovna objektaMotomat. En objekt je namenjen dejavnostiminvestitorja, v drugem pa je možen najem pisarniš kih in skladiščnih prostorov ter parkirnihmest v kletni garaži. Skupno je najemu na voljo za 1600 kvadratnih metrov pisarniških prostorov po ceni od 15 evrov za kvadratnimeter naprej (brez DDV in stroškov). Ob Litostrojski cesti v Ljubljani bo septembra vseljiva poslovna zgradba Taxgroup, kjer bo mogoče najeti za 5000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, 192 zunanjih parkirnih mest in 59 garaž v kleti. Neto cena mesečnega najema znaša 15 evrov. Nekoliko nižja najemnina (13,9 EUR neto) je predvidena za 7000 kvadratnihmetrov poslovnih prostorov druge faze Mega centra na Verovškovi v Ljubljani.

www.revijakapital.com

Krpan

March 7th, 2008, 11:11 AM

Small Slovenian firm wins deal with NASA

team of 12 experts from Trbovlje-based company Dewesoft developed a software solution that convinced US space agency NASA to install it in its Space Shuttle to provide communication with Earth. While the project's price was USD 1 million, its true value lies in the future references for the young company.

Slovenia Developing NASA Software
05.03.2008

A small software company from the industrial town of Trbovlje, some 50 km east of Ljubljana, has proved that even a small firm in a relatively remote place can score an important international contract. Dewesoft has helped develop NASA's new data transmission software.

Dewesoft's team of 12 young experts started working on the project together with Austrian measuring instruments maker Dewetron in 2003, three years before the two were commissioned to help develop new Shuttle monitoring systems for the US space agency.
Dewesoft director Andrej Orozen said that the project was a great achievement, proving Slovenia's technological resolve. He is very proud that Dewesoft's entire team was educated in Slovenia.
The new software enables real-time data transmission from space and detects automatically if the signal from a Shuttle is lost.
The team also met NASA's request to display results not from left to right, but from top to bottom, as the space agency's engineers have grown used to this from their previous system involving print outs. The system developed together with Dewetron involves 25 measuring devices, which receive up to 3,000 parameters of data from 20,000 km away.
NASA tested Dewesoft's software for six months before putting into operation in the summer of 2007.
NASA is not only using Dewesoft's software for their Space Shuttle programme, but on all of its flights. The contract with NASA was worth about US$ 1m.
The company was quite surprised when NASA chose Dewesoft and Dewetron for the contract, Orozen said. He added that this showed that nowadays results are the only thing that matter and that coming from a small town was no excuse not to succeed.
Dewesoft was founded eight years ago and topped EUR 1.4m in sales revenues in 2007. Dewesoft also works with other reputable organisations, such as Audi, BMW, Ferrari, Bosch, Siemens, Philips, Lockheed Martin, Boeing, Honeywell.

http://www.bonnierbusinesspress.com/?id=15271

:cheers:

_VeNeT_

March 7th, 2008, 02:51 PM

Bravo Slovenci! :)

tauru5

March 7th, 2008, 10:30 PM

wov, brez komentarja....sej presenečen nisem, bi pa blo dobro še bolj razvijat nanotehnologijo, mikrotehnologijo in ostale produkte temelječe na sodobni tehnologiji.

MBM

March 8th, 2008, 02:08 AM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png
4th lowest unemployment rate in EU, 2nd lowest among under 25 category

Lepo lepo:lol::cheers:

http://www4.slikomat.com/08/0308/1p8-nezapj.jpg

LoKeY

March 10th, 2008, 01:18 PM

http://img207.imageshack.us/img207/6655/lavanianews17pr.png

Najvišja gospodarska rast doslej
2,7-odstotna rast zaposlenosti

Gospodarstvo
Ljubljana - MMC RTV SLO
www.rtvslo.si

V letu 2007 je Slovenija zabeležila 6,1 odstotno gospodarsko rast, kar je največ po letu 1991.

BDP v tekočih cenah je v letu 2007 znašal 10,6 odstotka več kot v letu 2006 in je znašal 33.542 milijonov evrov, kar je 16.616 evrov na prebivalca. Gospodarska rast je bila v zadnjem četrtletju lanskega leta 4,7- odstotna, in se je glede na prva tri četrtletja občutno zmanjšala in vrnila na raven pred letom 2006.

Najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti že četrto leto zapored ostaja izvoz blaga in storitev. Lani se je namreč realno povečal za 13-odstotkov in h gospodarski rasti prispeval 8,8 odstotne točke. Tudi za izvoz velja, da je njegova intenzivnost v zadnjem četrtletju nekoliko umirila. Realno pa se je bolj povečal uvoz (14,1 odstotna rast), zato je saldo menjave s tujino na gospodarsko rast vplival negativno.

Umiritev gospodarske rasti ni vplivala na rast zaposlenosti
Ugodne gospodarske razmere so vplivale tudi na rast zaposlenosti, ki je zrasla za 2,7 odstotka. Po oceni nacionalnih računov je bilo lani zaposlenih 959.000 oseb, umiritev gospodarske rasti v zadnjem četrtletju pa se ni odrazila tudi v manjši rasti zaposlenosti, saj je bila ta v tem obdobju najvišja, in sicer 3 odstotna.

Lani največ zaposlenih po letu 1991
V letu 2007 je bilo tako zaposlenih največ oseb po letu 1991, najbolj pa je zaposlovanje naraslo v gradbeništvu, prometu in poslovnih storitvah. Prvič po letu 2001 se je povečala tudi zaposlenost v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,7 odstotka.

Država zmanjšala izdatke za končno potrošnjo
Izdatki za končno potrošnjo so se v letu 2007 realno povečali 2,7 odstotka, kar je manj od leta 2006, ko je njihova rast znašala 4,4 odstotke. Opazno je zlasti zmanjševanje izdatkov države za končno potrošnjo, ki se je lani povečalo za 1,4 odstotka, medtem ko je njihova rast leta 2006 znašala 4,4 odstotke.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili za 3,1 odstotka višji od izdatkov leta 2006, zlasti visoka

MBM

March 10th, 2008, 03:32 PM

Pa si me prehitel Lokey:lol:

V glavnem to je dobra in slaba novica. V 4. četrtletju je upadla na 4,7%, kar kaže na umirjanje gospodarske rasti:ohno:
Je pa res da za razliko od Amerike in dela Evrope ne bomo zapadli v recesijo:)

LoKeY

March 10th, 2008, 06:01 PM

Hehe :p

ja gospodarska rast se bo ful umirila zj v kratkem, bomo že kako :D

muravidék

March 19th, 2008, 01:31 PM

Slovenci za Avstrijce reveži

Okoli 459.000 Avstrijcev oziroma 5,6 odstotka prebivalstva živi v revščini, je nedavno sporočil avstrijski Caritas.

Revščini so po avstrijskih standardih izpostavljeni tisti, ki imajo mesečno na voljo manj kot 893 evrov.

Za primerjavo: povprečna neto plača je v Sloveniji januarja znašala 864 evrov.

http://www.finance.si/207738/Slovenci_za_Avstrijce_reve%BEi

Bedanec

March 19th, 2008, 03:40 PM

že res da je, če potegneš črto čez plačo in stroški na Avstrijskem malce boljše živeti, vendar je primerjanje samo plač med državami precej zavajujoče, saj so pri nas storitve nesramno cenejše. Je pa res, da je dosti stvari pri nas kar dragih oz. primerljivih z Avstrijci.

tauru5

March 19th, 2008, 05:45 PM

Kar se plač in pa obdavčitev le teh tiče se bo moralo konkretno nekaj spremenit, zaskrbljujoča je že zadosti visoka številka bega možganov pri nas.

Putzmeister

March 19th, 2008, 06:11 PM

Kar se plač in pa obdavčitev le teh tiče se bo moralo konkretno nekaj spremenit, zaskrbljujoča je že zadosti visoka številka bega možganov pri nas.

Ja pri nas je prav hecna situacija...delavci z osnovnošolsko ali pa z poklicno izobrazbo protestirajo ker imajo nizke plače (cca 500, 600 EUR). Univerzitetni dipl. inženir, ki se je šolal 6 let več od npr. kvalificiranega delavca v tovarni, pa ima 1000 EUR plače neto. V Nemčiji (npr. od 3000 - 6000 EUR).

In Slovenija naj bi izvažala z temi plačami visoko tehnološke izdelke...ja pajade :bash: Sam že resno razmišljam, da bi namesto diplome raje začel polagat ploščice...:ohno:

Verso

April 6th, 2008, 02:52 AM

EU unions rally in Ljubljana demanding pay hikes
05/04/2008 18h44

http://www.afp.com/english/news/stories/photo_1207420956247-1-1.jpg
Union delegates form Poland demonstrate
©AFP - Dominique Faget

LJUBLJANA (AFP) - Thousands of trade union members from across Europe marched Saturday in central Ljubljana at a rally demanding higher wages and better conditions for workers.

Police said some 10,000 people and organisers said around 35,000 people participated in the march which paralysed traffic in the city centre for over three hours.

"We want decent minimal wages, we want equality between men and women, an end to speculation and equal rights and pay for migrant workers," European Trade Union Confederation chief John Monks told a crowd waving flags and balloons.

Workers from most of the EU member states plus Croatia, Russia and other European states had arrived in Ljubljana by plane, bus or train and crowded the streets of the Slovenian capital bearing banners calling for a pay hike.

Slogans such as "we demand a pay raise," or "higher wages in Europe," or "we want higher purchasing power" appeared on banners borne by the marchers as they snaked towards the centre along Ljubljana's main Slovenska avenue.

ETUC called the demonstration in Slovenia, currently holding the rotating EU presidency, to send a strong message to EU finance ministers and central bankers as they met nearby in Brdo pri Kranju at what was once the holiday residence of former Yugoslav leader Josip Broz Tito.

"We are in town to send a message to the ministers and central bankers and to European society: that European workers need a pay rise and a fair deal, a proper share of the fruits of prosperity and the fruits of growth," Monks said after meeting Slovenia's Prime Minister Janez Jansa before the demonstration.

http://www.afp.com/english/news/stories/photo_1207420993216-1-1.jpg
A union delegation from Belgium demonstrates
©AFP - Dominique Faget

Jansa said the demands were justified and warned that since 2000 the share of wages in the EU's gross domestic product (GDP) has decreased by 1.6 percentage points.

"Although that still is not a dramatic drop, it reflects a trend that calls for action," Jansa said, adding that Slovenia would transmit the message from Saturday's demonstrations to the EU institutions.

"We're here to show that the purchasing power problem is a real European problem," said Claude Rolin, secretary general of Belgian union CSC.

He said that the unions also wanted "to tell the finance ministers and (Jean-Claude) Trichet, the boss of the European Central Bank, that it's not workers who should pay the price of the crisis we are seeing."

Eurozone finance chiefs have warned that demands for significant wage hikes could fuel a dangerous inflation spiral.

http://www.afp.com/english/news/stories/photo_1207421047903-1-1.jpg
Thousands of trade union members from across Europe, including a Swiss union delegation, demonstrate
©AFP - Dominique Faget

Inflation in the 15 eurozone countries jumped in March to 3.5 percent -- the highest level since the bloc was formed in 1999, according to official EU data last Monday.

In the face of such inflation, eurozone officials say that wage demands should not exceed growth in workers' productivity.

"According to our policy line, the wage increases should be based on productivity increases," EU Economics and Monetary Affairs Commissioner Joaquin Almunia told journalists here.

"This is a way not to put at risk inflation targets and to accompany from this point of view sustainable growth," he added.

Nevertheless, Almunia, himself a former trade union economist, said: "I can understand very well the demands of the unions."

http://www.afp.com/english/news/stories/photo_1207421089403-1-1.jpg
Thousands of trade union members from across Europe, including a Spanish union delegation, demonstrate
©AFP - Dominique Faget

After the march culminated with speeches in a central square, the crowd dispersed as many demonstrators left to sit in the bars or coffee shops in the surrounding streets.

Among the numerous tourists in central Ljubljana, commissioner Almunia also walked through the centre a couple of streets away from the square where the demonstration took place.

http://www.afp.com/english/news/stories/newsmlmmd.6bd76b7e60848a4dee7759e495a8a411.581.html

muravidék

April 12th, 2008, 10:34 AM

Minimalna plača z marcem znaša 566,53 evra bruto

Ljubljana - Začel je veljati zakon o dopolnitvi zakona o določitvi minimalne plače. Minimalna plača se izredno poveča za 28 evrov in za delo, opravljeno od marca dalje, znaša 566,53 evra bruto.

Državni zbor je zakon brez glasu proti izglasoval na seji 2. aprila. Gre za izredno zvišanje minimalne plače zaradi povišanja cen v preteklem obdobju oziroma za še enega izmed ukrepov, da se zaradi pospešene rasti cen življenjskih potrebščin zaposlenim z najnižjimi plačami olajša preživetje.

28 evrov na račun delodajalcev

Glede na dogovor treh socialnih partnerjev bodo dvig za 28 evrov bruto prispevali delodajalci, medtem ko naj bi bil ob že sprejetih spremembah pri davčnih olajšavah - dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki do višine 6800 evrov letno bo znašala 2000 evrov letno, za zavezance z dohodki med 6801 in 9000 evrov pa 1000 evrov letno - učinek dviga minimalne plače 44,99 evra neto.

http://www.siol.net/gospodarstvo/2008/04/minimalna_placa_z_marcem_znasa_566_53_evra_bruto.aspx

SkaNdErBeG

April 12th, 2008, 03:38 PM

Construction of "Technopolis - Shtime", by slovenian "Tehnopolis Invest", in Kosovo have started... :cheers:

http://www.tehnopolis-invest.com/

http://i185.photobucket.com/albums/x229/mamani_ks/TEHNOPOLIS.jpg

MBM

April 12th, 2008, 05:16 PM

_Sebenik_

April 13th, 2008, 11:11 AM

Tuš odpira supermarket v Vojvodini

Celjski trgovec Engrotuš, ki ga vodi Aleksander Svetelšek, v sredo v vojovodinskem Somborju odpira supermarket; do konca leta v Srbiji, BiH in Makedoniji še 15 nakupovalnih centrov

Trgovska družba Engrotuš iz Celja bo v sredo v Somborju v Vojvodini odprla supermarket, v začetku maja pa še dva supermarketa, in sicer v Novem Sadu ter v Štipu v Makedoniji, je potrdila tiskovna predstavnica podjetja Anja Marjetič.

Do konca letošnjega leta naj bi Engrotuš odprl še 15 novih centrov v Srbiji, BiH in Makedoniji, v BiH pa imajo Celjani že odprte štiri trgovske centre.

V Sarajevu gradijo poslovno stavbo

Po besedah predsednika uprave Engrotuša Aleksandra Svetelška se je Engrotuš že lotil gradnje poslovno upravne stavbe v Sarajevu, trgovski center na tej lokaciji pa bodo gradili skupaj s kranjskim Merkurjem.

Nova trgovska centra bosta zrasla tudi v Doboju in Srebreniku, priprave za gradnjo pa potekajo na lokacijah v Mostarju, Prnjavorju, Ugljeviku in Sanskem Mostu.

V petih letih 100 trgovskih centrov

V Srbiji namerava Engrotuš v petletnem obdobju zgraditi 100 trgovskih centrov, v tej državi pa je družba lastnica že 30 lokacij, v načrtu za nakup pa je še 20 lokacij. Engrotuš bo tako imel med drugim tudi trgovske centre v Beogradu, Subotici, Sremski Mitrovici in Jagodini.

Prav tako Engrotuš v Makedoniji gradi trgovski center v Kumanovem, obeta se tudi gradnja v Skopju, Strugi, Strumici, Gevgeliji in Bitoli. Do leta 2012 naj bi Engrotuš na makedonskem trgu zgradil 30 trgovskih centrov.

800 milijonov evrov, 500 delovnih mest

Ocenjena letošnja vrednost vseh naložb na omenjenih treh trgih znaša 80 milijonov evrov, z njo pa bo družba odprla več kot 500 delovnih mest.

vir: www.finance.si

muravidék

April 17th, 2008, 12:28 AM

vir: www.ubs.com

najdražja mesta (New York = 100), vzel sem primere iz naše soseščine
Dunaj 113, München 105, Milano 99, Rim 97, Ljubljana 80, Budimpešta 78, Praga 70, Bratislava 68

plače (neto)
München 101, Dunaj 98, Milano 71, Rim 59, Ljubljana 36, Praga 35, Bratislava 27, Budimpešta 26

kupna moč
München 120, Dunaj 107, Milano 82, Rim 69, Ljubljana 67, Praga 59, Bratisla a44, Budimpešta 41

na žalost poleg Ljubljane niso zajeta druga mesta bivše Jugoslavije, zanimiva bi bila primerjava Ljubljane, Zagreba in Beograda

SkaNdErBeG

April 17th, 2008, 01:34 AM

Hehe:) Our investitors are running from Serbia to Kosovo:lol:

I hope this trend continues :lol: :cheers:

archy_

April 18th, 2008, 03:50 PM

muravidek, a daš bolj natančen link, kr se na uni strani ne znajdem lih....

muravidék

April 18th, 2008, 04:24 PM

^^
ne najdem več, na srečo sem si si shranil dokument

http://shrani.si/f/1S/Ep/1ihyUryr/1/plu08e.pdf

muravidék

May 3rd, 2008, 04:27 PM

Megalaxio bodo naseljevali vsem znani junaki

Kako zelo blizu parka teče bodoča pyhrnska avtocesta, je dobro vidno že zdaj, ko na prvi pogled ni povsem očitno, kateri del razkopane zemlje pripada gramoznici, v katero je umeščena Megalaxia, in kateri delovišču avtoceste. Ta se bo tako rekoč naslanjala na zabavišče, pričakujejo pa tri do štiri milijone dopustnikov na leto, ki gredo iz srednje Evrope na dopust na Hrvaško. Ker je domicilno področje takšnih parkov 300 do 350 kilometrov, domicili Megalaxie in italijanskih konkurentov, Gardelanda in Mirabilandie, pa se stikajo nekje pri Kopru, računajo predvsem na 20 odstotkov domačih gostov, 20 odstotkov gostov iz Hrvaške, drugi pa naj bi bili iz srednje Evrope, predvsem Vzhodnoevropejci. Temu srednjeevropskemu bazenu bodo prilagodili tudi junake, ki si jih delijo narodi tega območja. "Sintetičnim junakom" Megalaxie se bodo tako pridružili mitski junaki Atila, kralj Matjaž ali Matija Korvin, jaga baba in podvodni mož, največji med njimi pa bi lahko bil Percival, eden od vitezov okrogle mize, ki naj bi bil po nekaterih domnevah rojen kar blizu Hajdine, torej v občini, na katere ozemlju bo zrasla Megalaxia.

http://www.vecer.si/clanek2008042905319393

MBM

May 3rd, 2008, 05:50 PM

Dejko

May 3rd, 2008, 08:36 PM

Wow zanimivo, zdaj bomo pa lahko uživali v adrenalinu tudi malce bližje. Vožnje v Gardaland ipd. so kar malce naporne.

PS: Da ne pozabijo Kresnika, Rojenic in Sojenic in Vesne
:)

muravidék

May 5th, 2008, 04:31 PM

Zabavišče za milijon obiskovalcev v začetku prihodnjega poletja
Julija naj bi začeli graditi Megalaxio, že junija prihodnje leto pa bi se lahko vanjo začeli zgrinjati obiskovalci - investitorji jih pričakujejo milijon na leto

Iztok Smaka: "Okolje bo imelo koristi od Megalaxie le, če se bo razvijalo tudi samo."

Kot nam je povedal Iztok Smaka, projektni direktor Megalaxie, so tik pred zaključitvijo finančne konstrukcije, tako da naj bi zabaviščni park začeli graditi v juliju, odprli pa bi ga najkasneje v 14 mesecih, a če bi šlo vse po načrtih, celo že v enem letu.

Glavni investitor je italijansko podjetje Preston Barbieri. Vključili so se tudi neko večje slovensko podjetje in manjši investitorji. Pri projektnem financiranju sodelujejo tudi fondi mezaninskega kapitala, ti bodo svoj vložek zavarovali z deležem podjetja, ki se bo vračal kot kredit. Vendar teh imen ta čas še nočejo razkriti.

Ni pa še povsem jasno, ali bodo skušali tudi pridobiti nepovratna evropska sredstva; po eni strani bi kandidiranje zanje znatno podaljšalo začetek gradnje in s tem otvoritev zabaviščnega parka, kar seveda pomeni znaten izpad prihodkov, po drugi strani pa, kot vse kaže, bodo lahko finančno konstrukcijo zaključili brez pomoči Evropske unije.

Priložnost za domačine

Bodo pa skušali nepovratna sredstva pridobiti v drugi fazi, ko bodo začeli gradnjo spalnih zmogljivosti. V prvi fazi bodo namreč zgradili zabavišče, ko bo to predano v uporabo, bo sledila še gradnja prenočitvenih kapacitet.

Zagotovo pa te ne bodo zadostovale za vse potrebe pričakovanega ogromnega števila gostov zabavišča. Teh naj bi bilo po najbolj konservativnih študijah v prvem letu delovanja približno milijon, v prvih petih letih pa naj bi bil letni prirast 5 do 10 odstotkov, torej naj bi bil po tem času letni obisk poldrugi milijon obiskovalcev. To je številka, na katero lahko lokalna skupnost pri razvoju turizma še kako računa.

Strokovna skupina je po besedah Iztoka Smake že navezala stike z lokalnim prebivalstvom in jim predstavila možnost zaslužka z dopolnilnimi dejavnostmi: "Megalaxie ne bomo mogli po nekaj letih enostavno pospraviti v kontejnerje in je preseliti na Kitajsko. Zato je naš interes, da smo v čim boljšem odnosu s svojo okolico in da ljudem z vstopom zabavišča v ta prostor pomagamo življenje celo izboljšati. Tudi zato bomo denimo uveljavili bistveno zahtevnejše standarde varovanja okolja, kot nam jih nalaga zakonodaja. "

Tudi okolje se bo moralo potruditi

Kot število obiskovalcev ponuja statistika tudi druge podatke v ogromnih razmerjih. Park se bo raztezal na 15 hektarjih, 40.000 kvadratnih metrov površin bo pokritih, tako da bo lahko deloval vse leto, varnostna zmogljivost je sicer 30.000, ekonomska pa 22.000 obiskovalcev. V prvi fazi bi, kot računajo investitorji, potrebovali tisoč sodelavcev vseh mogočih poklicev.

Takšni tematski parki v zahodnem svetu so izredno dober generator turističnega razvoja. A Iztok Smaka hkrati opozarja, da lahko njihov pozitivni vpliv razvodeni, če se ne bo z lastnimi močmi razvijalo tudi okolje. Predvsem računajo na Ptuj. Vidijo ga kot izredno zanimiv turistični cilj, ki bi lahko pretežno enodnevne goste parka nagovarjal, da morda ostanejo še kak dan.

http://www.vecer.si/clanek2008042905319388

Rijeka

May 6th, 2008, 11:56 AM

Svaka čast Sloveniji na niskoj nezaposlenosti i dobroj ekonomskoj situaciji. Dobro, to pratim samo iz novina pa ne znam kako većina ljudi stvarno živi, ali reklo bi se da je situacija dobra (osim inflacije)... :)

muravidék

May 6th, 2008, 01:00 PM

^^
ja, ja tukaj se cedita med in mleko:)

Dejko

May 6th, 2008, 01:08 PM

Po mojem mnenju bi lahko tako v grobem rekli:
"Fajn se mamo!"

Pa naj kdorkoli reče kar če, v splošnem je pri vseh vladah enako, stradamo ne, konec nas tut ne bo, smo vse bolj prepoznavni, res pa mamo tudi slabe stvari.

Zdi se mi kvalitetno živeti v Sloveniji, tudi nekatere druge države v okolici so kolikor toliko podobne.

Kibby

May 6th, 2008, 01:56 PM

Bedanec

May 6th, 2008, 02:29 PM

Kibby, seveda, če bi pa slučajno zmagala kakšna druga stranka kot SDS, bi imel pa vsak 3x večje plače, v trgovinah bi kruh prodajali zastonj in vsak bi imel svoj dvorec.

V ZDA živijo upokojenci bistveno slabše kot v Sloveniji. Večina jih je v domu za upokojence, ali pa živijo pri otrokih.
Delavci v tovarnah pa v nobeni državi ne zaslužijo veliko. V nobeni.

Pač svet je tak, da po večini se plača večja z večjo izobrazbo. Ni vedno tako, je pa v grobem tako.

Pa ne podpiram SDS, daleč od tega da bi jih.

MBM

May 6th, 2008, 02:58 PM

Nevem ce bi se stabo strinjali upokojenci ki morajo na mesec ziveti z obupno pokojnino, in kaka delavka iz Mure ki ji mesecno ostane slabih 400€ neto... Ni vse tako lepo kot se hoce prikazati... JJ nas je posteno nategnil oz. tiste ki so ga volili, pac je bil ob pravem casu na pravem mestu... bravo:nuts:

Ne vem zakaj vsi tak udarjate po JJu. Sloveniji dejansko ni nikol šlo boljše kot pod njegovo vlado. Frdaman LDS je bil navadno centralistično sranje.
Marsikaj mi ni všeč pri tej vladi, samo roko na srce so bol sposobni od ostalih strank. To predvsem leti na LDS in njihove klone (SD, Zares).

Upam pa, da se bojo predvsem leve stranke malo popravle, ker bi rajši njih volo kot pa desne (beri cerkvene).
Kar se pa tiče medije pa so ti popolnoma neobjektivni, predvsem pop tv, ki prikazuje vse negativno, ko pa pride barbika pred kamere pa sami slavospevi.
Mislim, da je ravno to tisto kar bo omogočlo zmago SDSu. Na koncu koncev se ljudje postavijo na stran napadenim (žrtvam).

Kibby

May 6th, 2008, 03:48 PM

Če je uspeh da se nam ozemlje krade, da cigani lahko delajo kaj zelijo brez posledic, da je inflacija taka kot pac je, ja pol pa ok...:banana: Pol pa je to res obljubljena dezela :ohno:

Kaj se tice teh delavcev... strinjam se da se znanje placa, ampak ce se cene visajo, naj se tudi place, saj pa more biti neka minimalna eksistenca... Nikjer niti nisem pisal naj dajo eni delavki v Muri 1000€ place ipd., ampak da lahko vsaj normalno iz meseca v mesec... Isto velja za upokojence... Sicer pa tudi ce bomo tipkali dan in noc nebomo nic dosegli oz. se vec ali manj nikjer strinjali, nazalost...

muravidék

May 6th, 2008, 05:07 PM

Povprečna plača za februar
bruto: 1.325,73 EUR
neto: 864,50 EUR

Rijeka

May 6th, 2008, 06:10 PM

Ma dobro, nije mi bio cilj da pokrenem interne rasprave jer nisam toliko upućen, osim ovog što pročitam na internetu. Ali je činjenica da je po svim ekonomskim pokazateljima Slovenija relativno uspješna, tj. jedna od najuspješnijih bivših komunističkih zemalja, to je sve. Naravno da ima problema i da je situacija u prosjeku još uvijek lošija nego u npr. Nizozemskoj ili Njemačkoj, ali mi se čini da zemlja dobro napreduje jer ima malo nezaposlenih i relativno postojan ekonomski rast.

muravidék

May 6th, 2008, 07:16 PM

muravidék

May 6th, 2008, 07:29 PM

Zlati časi za delavce

O RAZLOGIH ZA DELAVSKO VESELJE OB LETOŠNJEM 1. MAJU

Ob letošnjem 1. maju se lahko delavci upravičeno veselijo praznovanja praznika dela, saj živimo v času rekordno visoke gospodarske konjunkture z najvišjo zaposlenostjo in najnižjo brezposelnostjo po osamosvojitvi leta 1991.

Razmere na trgu dela

Analitiki Umarja so v aprilski izdaji Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2008 o razmerah na trgu dela zapisali: “Rast zaposlenosti je bila lani največja po osamosvojitvi. Rast zaposlenosti, ki se je začela krepiti že od druge polovice leta 2006, se je še pospešila.” (Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2008, april 2008)

Podatki iz grafa o realni gospodarski rasti, produktivnosti dela in zaposlenosti kažejo, da smo v letih 2006 in 2007 veliko gospodarsko rast dosegali tudi s pospešeno rastjo zaposlenosti, pred tem pa je gospodarsko rast spremljala izredno skromna rast zaposlenosti.

Lanska največja realna stopnja gospodarske rasti (rast BDP) po letu 1991 v višini 6,1 odstotka je bila delno posledica najvišje rasti zaposlenosti po osamosvojitvi (2,8 odstotka) in delno realne rasti produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) v višini 3,3 odstotka. Še leta 2003 je bila gospodarska rast dosežena izključno z rastjo produktivnosti dela, saj se je število zaposlenih to leto celo zmanjšalo za 0,4 odstotka.

Najvišja zaposlenost

Po podatkih Sursa (Statistika nacionalnih računov, marec 2008) je bilo v Sloveniji lani zaposlenih 959.551 oseb, kar je bilo največ po letu 1991.

Močno izboljšanje zaposlitvenih razmer na trgu dela potrjujejo tudi mednarodne primerjave. Po podatkih statističnega urada EU (Eurostat) je imela Slovenija lani glede na celotno tranzicijsko obdobje najvišjo stopnjo zaposlenosti, ki meri odstotni delež zaposlenih v starosti 15-65 let v skupnem številu prebivalstva iste starostne skupine. Po najnovejši raziskavi Eurostata (Laboubor Market latest Trends 3rd quarter 2007 data, april 2008) je bila v tretjem četrtletju minulega leta v Sloveniji stopnja zaposlenosti 69-odstotna (glej graf Stopnja zaposlenosti).

Slovenija se po stopnji zaposlenosti uvršča v zgornjo tretjino držav EU-27, pri čemer ima najvišjo stopnjo zaposlenosti Nizozemska (74,3 odstotka) in najnižjo Bolgarija (58,6 odstotka).

Najnižja brezposelnost

Po mednarodno primerljivih podatkih ankete o delovni sili (ILO) se je število anketno brezposelnih zmanjšalo s povprečno 61 tisoč v letu 2006 na 50.500 tisoč v letu 2007 ali skupaj za 17,2 odstotka. Za primerjavo navedimo, da je bilo pred desetletjem, leta 1998, še 77 tisoč brezposelnih.

Izrazito izboljšanje razmer na trgu dela se kaže zlasti skozi analizo gibanja stopnje anketne brezposelnosti, ki meri odstotni delež brezposelnih v aktivnem prebivalstvu (skupaj delovno aktivni in brezposelni). Po podatkih Eurostata je imela Slovenija lani glede na celotno tranzicijsko obdobje najnižjo stopnjo brezposelnosti; pred letom 2007 stopnja anketne brezposelnosti ni bila nikoli nižja od šestih odstotkov, lani pa se je spustila na najnižjo raven 4,8 odstotka (glej graf Stopnja brezposelnosti). Lani je bila povprečna stopnja brezposelnosti v državah EU-27 7,1-odstotna.

Po najnovejših aprilskih podatkih Eurostata je imela Slovenija letos februarja s 4,4 odstotka doslej najnižjo stopnjo brezposelnosti. Od Slovenije imajo nižjo stopnjo brezposelnosti samo še Nizozemska (2,7 odstotka), Danska (3,1 odstotka), Ciper (3,6 odstotka) in Avstrija (4,1 odstotka).

Pospešena rast plač

Lanska najvišja realna stopnja gospodarske rasti po osamosvojitvi v višini 6,1 odstotka je bila delno posledica pospešene rasti zaposlenosti (2,8 odstotka) in delno realne rasti produktivnosti dela (3,3 odstotka). Dosežena realna rast produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) je omogočila tudi realno rast plač.

Podatki iz grafa o rasti plač povedo, da se je povprečna neto plača lani povečala nominalno za 7,9 odstotka in realno za 4,2 odstotka ter za dve odstotni točki presegala rast povprečne realne bruto plače (2,2 odstotka). Skorajda enkrat večja realna rast povprečne neto plače od bruto plače je pozitivna posledica reforme dohodninskega sistema Janševe vlade, ki je začele veljati 1. januarja 2007; zaradi višje splošne olajšave in nižjih davčnih stopenj so se ob začetku minulega leta ob nespremenjenih bruto plačah povečale neto plače. Neto plače pa so enake znesku, ki ga zaposleni spravijo v žep.

Po zadnjih podatkih Sursa je letošnja rast povprečne bruto in neto plače znova usklajena, saj se je februarja na medletni ravni prva povečala realno za 2,6 in druga za 2,3 odstotka.

Neto plače prehitele produktivnost dela

Pri lanski rasti plač je treba poudariti še eno pomembno posledico dohodninske reforme, ki so jo mediji in tudi ekonomska stroka povsem zaobšli: podatki iz grafa kažejo, da je lanska realna rast povprečne neto plače prehitela tudi realno rast povprečne produktivnosti dela.

Zaradi pogajalskega načela med delodajalci in delojemalci, da rast bruto plače na zaposlenega ne presega rasti produktivnosti dela (ohranjanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva), je tudi lani realna rast povprečne bruto plače (2,2 odstotka) zaostajala za realno rastjo povprečne produktivnosti dela (3,3 odstotka). Vendar je po drugi strani lanska realna rast povprečne neto plače (4,2 odstotka) zaradi pozitivnih učinkov dohodninske reforme prvič v zadnjih letih prehitela realno rast povprečne produktivnost dela (3,3 odstotka).

Lanska večja rast neto plač od produktivnosti dela postavlja na glavo aktualne razprave o zmanjševanju odstotnega deleža plač v skupnem BDP. Zaradi učinka dohodninske reforme se je lani delež neto plač v celotnem BDP dejansko povečal, in sicer zaradi manjšega deleža dohodnine. Neto plače pa so tiste, ki so za zaposlene edino pomembne.

Zlati časi za delavce

Analiza razmer na trgu dela kaže, da živimo v najboljšem tranzicijskem obdobju za delavce. Imamo rekordno visoko gospodarsko konjunkturo z najvišjo zaposlenostjo in najnižjo brezposelnostjo po osamosvojitvi leta 1991, oboje pa spremlja velika realna rast povprečnih neto plač (glede na realno rast povprečne produktivnosti dela).

Volilci ob letošnjem prazniku dela vendarle ne morejo biti povsem brez skrbi, saj bi jih moralo močno skrbeti dejstvo, da se tako vladne kot opozicijske stranke v predvolilnih razpravah ne osredotočajo na strukturne reforme trga dela. Stranke vladajoče koalicije kažejo samozadostno zadovoljstvo s sedanjimi razmerami, pri čemer gre poudariti svojevrstni politični cinizem Janševe vlade, da je njeno najpomembnejšo reformo trga dela na področju prejemanja nadomestil za brezposelne izvedel izgnani minister Janez Drobnič. Na drugi strani so opozicijske stranke v strahu pred izgubo volilne podpore njene “delavske” volilne baze brez reformnih predlogov o trgu dela.

Volilci se bodo morali ob jesenskih volitvah zavedati predvsem naslednjega dejstva: brez nadaljnjih strukturnih reform trga dela lahko današnja visoka zaposlenost in nizka brezposelnost kmalu postaneta le še nostalgičen spomin na zlate delavske čase.

Brez nadaljnjih reform trga dela lahko današnja visoka zaposlenost in nizka brezposelnost postaneta le še nostalgičen spomin na zlate delavske čase.

www.finance.si

Rijeka

May 6th, 2008, 09:28 PM

Slovenija ni ena "najuspješnijih bivših komunističkih zemalja", Slovenija JE najbolj uspešna.

:cheers:

skoko

May 9th, 2008, 09:23 AM

Prvo pravo dirkališče v Sloveniji! (http://24ur.com/novice/slovenija/prvo-pravo-dirkalisce.html#video):banana:

muravidék

May 14th, 2008, 09:44 PM

Riko bo gradil na Kavkazu

2,5 milijarde vreden posel končan v 7 letih

Gospodarstvo, pred eno uro
Ljubljana - MMC RTV SLO

Podjetje Riko Ribnica je sklenilo pogodbo za gradnjo hidroelektrarn na Kavkazu. Posel je v celoti vreden 2,5 milijarde evrov.

Skupna moč vseh desetih kaskadnih hidrocentral v Čečeniji na visokogorski reki Argun naj bi bila od 800 do 1.000 MW, pri čemer bo Riko kot glavni izvajalec povezal številne podizvajalce, poroča Radio Slovenija.

http://img.rtvslo.si/upload/Slovenija/hefin_show.jpg

V poslu bodo namreč sodelovali tudi Gradbeni inštitut Hrvaške oziroma IGA in splitski Konstruktor, ki ima veliko izkušenj zlasti z gradnjo jezov, med slovenskimi pa bosta sodelovala tudi mariborska Gopla in ljubljanski Litostroj, ki bo izdelal turbine.

Pet mesecev po podpisu pogodbe naj bi bile končane študije, tako da bi najpozneje v začetku prihodnjega leta lahko začeli gradbena dela in naročanje opreme, projekt pa naj bi bil končan v od 6 do 7 letih.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=173248

muravidék

May 14th, 2008, 09:49 PM

Študentje izdelali športni avto
Ljubljana, 14.05.2008, 20:41 | N.Š.K./A.F./STA

Študentje Fakultete za strojništvo so predelali osebni avto v dvosedežni športni avtomobil brez strehe.

http://24ur.com/novice/gospodarstvo/studentje-izdelali-sportni-avto.html

Kibby

May 14th, 2008, 10:22 PM

Luštkan avtek, se ga nebi branil :) Še en dokaz več da moramo zaupat domačim glavam, ne pa pobirati tuje odpadke...

muravidék

May 15th, 2008, 11:49 AM

The World Competitiveness Scoreboard 2008
The World Competitiveness Scoreboard presents the 2008 overall ranking for the 55 countries covered by the WCY. The economies are ranked from the most to the least competitive and performance can be analyzed on the basis of time-series.

It provides access to data for 55 countries and 331 criteria through three gates:

Country profiles: view all the information for one country
Criteria: view one criterion for all countries or for your personal selection.
Consolidated rankings: access the consolidated rankings or calculate your personal ranking based on our data.

http://www.imd.ch/research/publications/wcy/upload/scoreboard.pdf

muravidék

May 15th, 2008, 12:41 PM

V Novem Sadu še en Tuš

Skupina Tuš je konec minulega tedna odprla že drugi Tušev supermarket v Novem Sadu. Ta je že drugi supermarket, ki ga je v zadnjem mesecu Tuš odprl v Srbiji. Investiciji, v katero je družba vložila 3,2 milijona evrov, se bosta v kratkem pridružili še trgovini v Beogradu in Subotici, do konca leta pa še trgovska centra v Sremski Mitrovici in Jagodini. Skupna vrednost Tuševih investicij v Srbiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini v tem letu bo okoli 60 milijonov evrov.

Nakupovalni center v Novem Sadu obsega 1500 kvadratnih metrov prodajnih površin. Kupcem bo na voljo okoli 14 tisoč izdelkov, ki celostno zaokrožujejo Tuševo neživilsko in živilsko ponudbo. Ob otvoritvi se je Skupina Tuš zahvalila lokalni skupnosti tako, da je podarila 80.000 dinarjev (okoli 1200 evrov) Kliniki za ginekologijo.

http://www.vecer.si/clanek2008051305323306

muravidék

May 15th, 2008, 12:42 PM

Tuš tudi v Makedoniji

Z odprtjem prvega Tuševega supermarketa v Makedoniji je skupina Tuš začela z uresničevanjem razširjanja svoje prodajne mreže še v tretji državi, nastali na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Tuš je danes v Štipu odprl supermarket, ki se razprostira na 3000 kvadratnih metrih prodajnih površin in ponuja več kot 14.000 živilskih in neživilskih artiklov. S tem je skupina Tuš začela pester investicijski ciklus v Makedoniji, ki so ga v Engrotušu napovedali že pred časom.

Z odprtjem prvega Tuševega supermarketa v Makedoniji je skupina Tuš začela z uresničevanjem razširjanja svoje prodajne mreže še v tretji državi, nastali na ozemlju republik nekdanje Jugoslavije, so sporočili iz Engrotuša. Doslej so bili navzoči v BiH in Srbiji.

"Današnje odprtje supermarketa v Štipu ne predstavlja zgolj nove točke na Tuševem zemljevidu, temveč tudi novo državo, ki smo jo tržno obdelovali že kar lep čas," je dejal generalni direktor skupine Tuš Aleksander Svetelšek. Engrotuš si je tudi na makedonskem trgu zastavil strategijo, da najprej osvoji nekatera pomembna regionalna središča, kasneje pa še glavno mesto.

http://www.vecer.si/clanek2008051405324218

muravidék

May 15th, 2008, 02:12 PM

Povprečna plača višja za 1,6 odstotka

Plače so za 8 odstotkov višje kot lani

Statistični urad RS-ja je objavil začasne podatke, po katerih se je povprečna neto plača v Sloveniji marca zvišala za 1,6 odstotka.

Povprečna mesečna bruto plača za marec je znašala 1.352,87 EUR, neto pa 878,73 EUR, kar pomeni, da se je bruto plača v povprečju zvišala za dva odstotka v primerjavi s februarjem, neto plača pa za 1,6 odstotka. V primerjavi z lanskim marcem se je povprečna bruto plača zvišala za osem odstotkov.

Razlog za povišanje povprečnih plač za marec 2008 v primerjavi s februarjem je predvsem povečano število izplačanih izrednih izplačil zaradi uspešnosti poslovanja, še ugotavljajo na Sursu.

Povprečna mesečna bruto plača za prvo četrtletje letošnjega leta je znašala 1.334,98 evrov in se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zvišala za 7,8 odstotka. Realno se je povprečna bruto plača v prvih treh mesecih letošnjega leta zvišala za 1,1 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=173297

muravidék

May 22nd, 2008, 08:54 PM

Slovenija postaja vse bolj konkurenčna

Slovenija je glede na raziskavo o konkurenčnosti IMD-ja napredovala za osem mest. Svoj zaostanek za 15 najbolj razvitimi državami EU-ja je prepolovila.

Inštitut za ekonomsko raziskovanje (IER) je predstavil izsledke dveh svetovnih raziskav konkurenčnosti IMD-ja in WEF-ja. Glede na prvo raziskavo smo precej napredovali, glede na drugo pa ostajamo nekje okrog 30. mesta, saj kot pravita Art Kovačič in Peter Stanovnik, se bodo pozitivni učinki lanske visoke gospodarske rasti pokazali z zamudo.

IER opozarja, da je slabost slovenskega gospodarstva v precejšnji zaprtosti, saj ni naklonjena povezovanju z azijskimi državami oziroma zaposlovanju tujcev: "Slovenija se zelo veliko povezuje z državami Evropske unije, pozabljamo pa na države tretjega sveta. Neradi zaposlujemo tujce, kar nam dolgoročno škodi."

Primanjkuje nam tujih naložb
Slabi smo tudi na področju uvažanja strokovnjakov, predvsem menedžerjev. Še vedno nam primanjkuje tudi neposrednih tujih naložb, pravita Kovačič in Stanovnik. Za primer dajeta Madžarsko in Estonijo, ki sta obe zelo naklonjeni povezovanju - na Madžarskem je veliko nemških podjetij, Estonija pa se aktivno povezuje s švedskim in finskim gospodarstvom. Pri nas smo nezaupljivi do tujcev in zato se razvijamo počasneje.

Geografske značilnosti vzrok slabši osnovni infrastrukturi
Glede na raziskavi je pomanjkljiva tudi osnovna infrastruktura (ceste, železnice, rečni promet). A slika naše infrastrukture po mnenju IER-ja le ni tako slaba, saj ne smemo pozabiti na naše geografske značilnosti: "Mi imamo veliko gorskega sveta in, seveda, ne moremo imeti tako razvitega cestnega in predvsem železniškega omrežja, kot na primer kakšne bolj ravninska država. Tudi rečni promet pri nas ni aktualen. Poleg tega pa raziskava ne upošteva naših vlaganj v avtocestni križ," razlaga Kovačič.

Čeprav zaostajamo tudi na področju informacijske tehnologije in razvoja, pa sta Stanovnik in Kovačič optimistična - v zadnjih letih je Slovenija svoj zaostanek za najbolj razvito petnajsterico EU-ja prepolovila in "če bo šlo tako naprej, jih bomo dohiteli v štirih letih" optimistično napoveduje Kovačič.

Manjka nam mladih raziskovalcev
Ključna težava v razvoju slovenskega gospodarstva je v pomanjkanju strokovnjakov - čeprav država spodbuja izobraževanje tehnikov, inženirjev (trenutno je v visokošolsko izobraževanje vključenih dve tretjini mladih), pa ne vlagamo dovolj v mlade raziskovalce: "Če bi hoteli dohiteti sosednjo Avstrijo, ki ima podobna geografska in druga izhodišča kot mi, bi jih morali izobraziti okoli 2.500, lani pa je bilo razpisnih mest za raziskovalce skupaj 70. Potrebovali bi torej 10 let, kar pa je občutno preveč. Da ne omenjamo birokracije, ki je povezana s tem, če hoče podjetje zaposliti in izobraziti mlade," opozarja Stanovnik.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=173991

muravidék

May 28th, 2008, 07:41 PM

"Motodrom je slovenski nacionalni projekt"

Predstavnik družbe Petrolia Viktor Ketler o načrtovanem motodromu v Petišovcih

V začetku meseca maja je družba Petrolia naznanila željo o izgraditvi prvega slovenskega dirkališča najvišjega standarda v Petišovcih. Pogovarjali smo se s predstavnikom družbe Viktorjem Ketlerjem, ki je razkril marsikaj zanimivega…

http://shrani.si/f/3l/vV/1TexOOIb/motodrom.jpg

Kdaj se je porodila ideja o tem dirkališču v Petišovcih?

Zdajšnje ideja o motodromu se je porodila pred tremi leti, ko smo z Avto moto društvom oziroma spidvej klubom pogovarjali kaj bi morali kot nadgradnjo narediti, da bi se Lendava v moto športu pomaknila naprej. Od takrat se je veliko razpredalo, širili idejo in prišli do zaključka, da naj bi pokrivali večino moto športov z možnostjo drugih dejavnosti.

http://shrani.si/f/2H/ZL/3JUandVU/motodrom1.jpg

Lahko na kratko predstavite projekt?

Projekt ima tri dele - športni, gospodarski in rehabilitacijski del. V športnem delu bo šlo za posodobitev sedanjega spidvej štadiona v standardu do nivoja Grand Prix, na katerega pa ne računamo v Lendavi, ker se v Sloveniji to izvaja v Krškem. Zaradi samega razvoja tega športa je prav, da bo infrastruktura na najvišjem nivoju, mislimo na nekaj velikih dirk in juniorska tekmovanja na stezi znotraj steze, ki dolga 200 metrov. Želja je podaljšanje sezone gojenja spidveja oziroma možnosti drenaže, saj se bo steza delno tudi ogrevala.

Na področju cestno-hitrostne steze nameravamo zgraditi štiri kilometre dolgo stezo z vso potrebno infrastrukturo, kjer želimo prav tako doseči nivo Grand Prix. Ko govorim o tem mislim na to, da se bo v Lendavi prej kot slej zgodil en od Grand Prix, zato je že v začetku investicijo potrebno prilagoditi vsem zahtevam in potrebam. Tu vidimo perspektivne velike možnosti, da se v koledarje tekmovanj najvišjega razreda tudi mi vključimo. Steza bo zanimiva tudi adrenalinsko, saj pričakujemo, da bo steza 300 do 320 dni na letu v uporabi, kar pomeni, da se bo lahko poleg športne dejavnosti gojilo tudi adrenalinsko dejavnost. Od motorjev, nižjih kategorij formul, raznih avtomobilističnih dirk, povprečna širina steze 14 metrov pa pomeni, da po njej dirkajo tudi kamioni. Možnosti so raznolike.

V gospodarskem delu, kjer je predviden poligon za varno vožnjo na tehnično najvišjega ranga, bi lahko razvijali športe kot so karting, super moto, mini moto in podobne manjše dirkaške dejavnosti. Ta del bi služil tudi kot parkirni prostor ob velikih prireditvah. V rehabilitacijskem delu naj bi se specializirali specialisti na poškodbe iz moto športov. Predviden je še hotel višje kategorije z golf igriščem, kot se to prakticira po celotni Evropi.

Sliši se sanjsko, koliko verjetno pa je da se bo projekt uresničil?

Mi intenzivno sanjamo že tri leta, to smo počeli tudi prej. Slovenija sanja o takšnem poligonu že 40 ali 50 let. Osebno ne dvomim, da te sanje ne bi bile sedaj realnost, ker prvič to ni investicija, ki ne bi bila podprta s strani slovenskih investitorjev in drugič gre za slovenski nacionalni program, ki ima veliko bodočnost. v samem začetku sofinanciranja so v glavnem entuziasti tega športa, ljudje, ki ta šport poznajo že nekaj deset let. To ni povezano z nekimi povezanimi naložbami, ampak je izključno zaseben kapital, ki pa ne bo dovolil, da se te zadeve ne bi realizirale do konca. Projekt je zanimiv samo kot celota in ne da bi se delal postopoma. Res da gre za večji zalogaj, ampak ne vidim problema, da se ne bi moglo sfinancirati. Slovenci smo se v tem času ko smo v Evropski uniji že nekaj naučili, da lahko skupaj z evropskimi sredstvi, za to pa je potreben program. Pri tem projektu gre za kvaliteten program zdravja, posebno vrsto športnega turizma, ki ima veliko bodočnost.

Je že znano, kolikšna je načrtovana investicijska vrednost projekta?

Nekorektno bi bilo, da bi sedaj povedal, kolikšna je investicijska vrednost. Smo šele v fazi odkupovanja zemljišč in se ne da povedati številke, iz povedanega pa se lahko zaključi, da ta ni majhna.

Bodo pri projektu le domači invenstitorji ali bodo pomagali tudi tuji?

Vlagatelji bodo vsi iz Slovenije, ker gre res za slovenski program, tuja sredstva bodo le iz Evropskih skladov, ki pa po nekem ključu pripadajo Sloveniji. To ne bodo ne Rusi in ne nihče drug. Sredstva bodo zagotovljena iz vrsto malih vlagateljev, ki so se odločili temu pridružiti.

V kolikih letih bi se investicija povrnila?

Glede na tovrstne športne objekte menim, da se take investicije povrnejo hitro. Če bi se povrnilo prehitro, to ne bi bila prava investicija, zato mora biti vračanje sredstev zmerno, vlagatelji v projekt pa so verjetno dobro premislili, zakaj gredo v ta projekt in so prepričani, da se bo vse povrnilo.

Kakšno vlogo bo pri tem projektu imela občina Lendava in kdo so še partnerji?

Pri tem projektu je več akterjev. Prvi so so investitorji, na drugem mestu pa lokalna skupnost in Občina Lendava. Slednja s svojo umestitvijo in strateškim programom dela projektu veliko uslugo, sama pa ne sodeluje z nekimi velikimi sredstvi. Mislim, da to tudi ni potrebno, vendar s pristopom, ki ga ima in željo po realizaciji projekta naredila praktično vse. Naslednji akter pa je Avto moto zveza Slovenije, ki od samega začetka projekt podpira in se ga veseli, saj bodo njihovi licencirani in ostali člani tudi glavni uporabniki. Blizu dogovora smo tudi s svetovno motociklistično zvezo (FIM), ki si v mali sredini kot je Lendava želi začeti z razvojem izobraževanja bodočih perspektivnih voznikov v raznih kategorijah. Če bi uspeli dobiti vso mlado evropsko smetano, da bi vsaj za določen čas tukaj trenirala, bi bilo to za razvoj tega športa fenomenalno in velika realnost, da se pridobi velika tekmovanja.

Se bo skušalo za projekt zagotoviti tudi kakšna sredstva preko razpisov Evropske unije?

Po kronologiji, ki je potrebna, ko pridemo do umestitve in gradbenega dovoljenja, kar se računa, da bo že v začetku prihodnjega leta. Takrat bomo kandidirali za evropska sredstva, za katera pa ne vidim razloga, da jih ne bi na večih resorjih dobili, saj pokrivamo gospodarske, športne in rehabilitacijske dejavnosti. Projekt je prevelik, da se Evropska unija pri tem ne bi malo pomujala zraven.

Zemljišča so v veljavnih prostorskih sestavinah prostorskega plana Občine Lendava opredeljena pretežno kot najboljša kmetijska zemljišča, mislite da ne bo težav pri spremembi namembnosti na ta račun?

Celoten čas smo pozorni na eno zadevo. Res je, da so ta zemljišča kategorizirana v prvo kategorijo, vendar z avtocesto, ki je bila za razvoj in perspektivo Pomurja nujno potrebna, se je kategorija zemljišč znižala. Naš projekt bo potekal na obeh straneh avtoceste in se od nje nikjer ne oddaljujemo 300 do 400 metrov zračne linije. Želeli smo se umestiti tik ob avtocesti, kjer so manj primerna zemljišča za kmetijske namene. Ne bomo spremenili nobenega zelenega programa, nasprotno, potrudili se bomo, da bomo zadržali vse kar je na tem področju uporabno. Kaj je pa lepšega kot združiti zeleno in asfaltne površine, to bo eno redkih dirkališč, ki bo potekalo ob jezeru, borovem gozdu in golf igrišču z hrasti.

Ali so bili že storjeni kakšni odkupi zemljišč in kolikšno površino trenutno obvladujete?

Pretežno je odkupljena že vsa površina, kar nam pa še manjka, pa smo dogovorjeni, tako da razpolagamo z relativno veliko količino zemlje, saj je za projekt potrebnih 170 hektarjev.

V kakšni fazi je trenutno projekt in kaj sledi?

Trenutno se zadeve umeščajo in se pridobiva potrebne papirje in dokumente, ki so sestavni del postopka pred samo gradnjo. Delamo vse v skladu z začrtanimi normami.

So projektanti za stezo in spremljajočo infrastrukturo domači ali tuji strokovnjaki?

Mi v principu verjamemo v domač kader, ki ga smatramo kot enega najboljših in ne vidim razloga, če lahko nekdo riše avtoceste, da ne bi mogel narisati tudi steze, jasno s sugestijami mednarodnih organizacij. Glavni projektant je domačin Goran Dominko, ima pa vrsto sodelavcev, ki so zadolženi vsak za svoje področje. Še enkrat poudarjam, to je slovenski nacionalni program, tujce uporabljamo le z izkušnjami, ker pa v tem športu ni zavisti in ljubosumja, zelo enostavno prihajamo do pravih podatkov.

Kdaj bi se v najboljšem primeru lahko začela gradnja in kako dolgo bi trajala?

Pričakujemo, da do konec leta projekt umeščen in da bi se dela začela v začetku prihodnjega leta. Imamo neke načrte, da bi bili jeseni 2010 gotovi, kar glede na to, da to ni neka zahtevna gradnja je možno. Računamo, da bi že v letu 2010 bila neka prireditev posebnega značaja.

Koliko novih zaposlitev bi nastalo, če bo projekt izpeljan?

V tem projektu poznamo tri vrste poslovnega sodelovanja oziroma zaposlitev. Najprej so obvezne, trajne zaposlitve, ki potekajo za nedoločen čas skozi vse leto, število pa je odvisno od števila aktivnosti. Predvidoma od 160 do 190 oseb. Naslednja vrsta je tako imenovani pogodbeni ciklus, kjer je do 400 ljudi trajno pogodbeno vezani. Gre za ljudi, ki so na razpolago investitorju od 200 do 300 ur letno in se morajo izobraziti, da lahko sploh sodelujejo, gre pa za poklice, ki so potrebni na velikih prireditvah. Zadnja vrsta pa so občasni pogodbeni ljudje, do skupnega števila 2000, ki so samo za velike prireditve. V povprečju je to kar se zaposlitvenega ciklusa tiče velik projekt, ki pa je odvisen o samega razvoja športne dejavnosti in uspešnosti pri pridobitvah tekmovanj.

Ker bi šlo za velik poseg v okolje ali se ne bojite morebitnih težav s strani lokalnih prebivalcev?

Z lokalnim prebivalstvom stalno sodelujemo in ne vidimo bistvenega posega, ki bi bil drugačen od sedanjega. Mislim, da lokalni prebivalci celo pozdravljajo projekt, ker se bodo kasneje močno vključevali v njega. En dogodek, na katerega lahko pride 50, 60 tisoč tujih ljudi pomeni za domačine velik zalogaj in iz izkušenj, ki jih imajo z nami izpred trideset let, ko smo na čisti ledini postavili štadion spidveja, so samo pozitivni. Kohezija med lokalno skupnostjo in nami je fenomenalna, zato ne vidim problemov. Poleg tega bodo tudi pridobili, saj se bo nogometno igrišče preselili bližje vasi Petišovcem.

Ker gre za precej hrupne športe, kako se bo zagotovilo znosno hrupnost za okoliške prebivalce?

Okoliški prebivalci tega hrupa praktično ne bodo deležni, saj bo šlo za amfiteaterski sistem in se bo s tribunami hrup popolnoma zadušil, v odprtinah med tribunami pa bodo protihrupne zapore, ki bodo služile tudi varnosti ob izletnih conah. Ob tem amfiteaterskem sistemu pa steza ne bo višinsko razgibana, ker bo potekala na ravnici, zato ne bo hrupnih težav. Še nasprotno, to kar se danes sliši s spidveja, se takrat ne bo, ker bo znotraj amfiteatra, obiskovalci štadiona pa si verjetno želijo slišati hrup.

Boste upoštevali nasveta športnega direktorja Dorne Javierja Alonsa, ki meni di bila steza boljša brez šikane in da bi se morale povečati izletne cone?

Okrog te šikane je bilo ogromno predebatirano. Gospod Alonso je zastopnik tako imenovanih hitrih stez, kakor tudi večina tekmovalcev, vendar mi moramo upoštevati FIM-o, ki zaradi varnosti omejitve zahteva in zato bomo naredili vse, da bomo zadostili vsem predpisom. Na naslednjem srečanju z Dorno bomo pokazali že neke pripravljene rešitve, ki pa so malenkosti, ker jih je zdaj dokler je še vse na papirju enostavno popraviti. Alonso pripravlja dirkališča ranga Grand Prix in če investitorji želijo perspektivo, se morajo temu prilagoditi, kar bomo mi tudi storili. Najbolj všeč nam je, da mu je steza v principu všeč.

Imate že kakšna zagotovila oziroma obljube, v kolikor bo steza izgrajena, da bi na njej potekala kakšna moto tekmovanja?

Mi se že danes pogovarjamo, kaj vse bomo leta 2010 naredili in tudi leto prej v skladu s to investicijo organizirali. Športni koledarji se vedno delajo v naprej. Želimo nadaljevati tradicijo Lendave in to v dveh smereh. Da bi imeli sistemske dirke in skoraj v vsaki panogi s katero se bomo ukvarjali pozivno dirko za Zlato čelado. Sistemske se končajo z Grand Prix-jem, pred tem pa so tekme državnih prvenstev, Alpe-Adria, Evropsko prvenstvo in druge.

Kakšne dirkaške discipline si želite v začetku?

Morda bo najprej samo motociklizem in šele na to avtomobili, morda oboje, pogovarjamo pa se, da bi nekaj dirk nemškega prvenstva pripeljeli k nam, bodisi avtomobilsko ali kamionsko, z namenom, da priučimo publiko.

Kaj lahko pričakujemo na otvoritveni tekmi?

Na otvoritveno dirko bo prišlo vse, kar je bilo sposobno v zadnjih petih, desetih letih, kar je običajno na novozgrajenih objektih. Ti bivši zvezdniki se bodo morda pomerili v kartingu, v katerem je dober recimo Michael Schumacher, to je del nekega spektakla in otvoritve, ki bo predvidoma konec leta 2010.

Imate že pred dokončanjem motodroma kakšne aktivnosti, ki bi povrnile sloves dirkanja v Lendavi?

Za letos imamo v načrtu individualno prvenstvo Evrope v spidveju, ki jo bomo združili z dirko za Zlato čelado. To pomeni, da bo takoj po končani tekmi za prvenstvo, še dve polfinali in finale za Zlato čelado, na katero bomo pripeljali štiri močne izzivalce, ki se bodo pomerili proti šestim iz Evropskega prvenstva. Prihodnje leto pa bo dirka za Zlato čelado še bolj močna, saj želimo pripeljati vsaj osem voznikov Grand Prix-ja, ki bo imelo osem izzivalcev. Že zdaj torej delamo na tem, da bi zopet pridobili sloves Zlate čelade.

http://www.sobotainfo.com/index.php?mode=article&aid=2886

antenor

June 1st, 2008, 04:24 PM

NOVICE
V prvem četrtletju v Sloveniji več zasedenih delovnih mest

nedelja, 1. junij, 2008
LJUBLJANA (Slovenija) - V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo po začasnih podatkih v povprečju 8831 prostih delovnih mest in 829.114 zasedenih delovnih mest. Stopnja prostih delovnih mest je znašala 1,1 odstotka, ugotavlja državni statistični urad.

V prvem četrtletju je bilo vseh zasedenih delovnih mest v povprečju 829.114, od tega 625.369 pri poslovnih subjektih (ali v njihovih enotah), ki zaposlujejo vsaj deset oseb. Število zasedenih delovnih mest se je v tem obdobju v primerjavi z zadnjim lanskim trimesečjem povečalo za 3741, od tega najopazneje v dejavnostih poslovanje z nepremičninami (za 1263), promet (za 720) in gradbeništvo (za 534), medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih to število zmanjšalo za 302 delovni mesti.

V prvih treh mesecih je bilo 8831 prostih delovnih mest ali 1287 več kot v zadnjem četrtletju lani. Največji ponudniki dela so bili poslovni subjekti v dejavnosti gradbeništva z 2060 prostimi delovnimi mesti, nato so s 1825 razpisanimi prostimi delovnimi mesti sledila podjetja, ki se ukvarjajo s predelovalnimi dejavnostmi.

Stopnja prostih delovnih mest je v prvem četrtletju znašala 1,1 odstotka in je bila v primerjavi z lanskimi zadnjimi tremi meseci večja za 0,2 odstotne točke. V enotah z najmanj desetimi zaposlenimi osebami je ta stopnja znašala 0,9 odstotka, kar je enako kot v predhodnem četrtletju.

Na območju EU-27 je stopnja prostih delovnih mest v zadnjem četrtletju lani (zadnji znani podatki) znašala 2,2 odstotka, vendar so vključeni podatki samo za 17 držav članic EU, ki so posredovale podatke. Med temi državami je najvišjo stopnjo prostih delovnih mest - 5,4 odstotka - dosegel Ciper, takoj za njim pa je bila Nemčija s 3,5-odstotno stopnjo prostih delovnih mest. Najnižjo stopnjo prostih delovnih mest - 0,6 odstotka - je dosegel Luxemburg, še navaja statistični urad.

STA

http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=4&menu=4&novica=80675

Singidunum

June 2nd, 2008, 12:11 AM

I remember that project to build a huge pyramid in Slovenia. What happened to that?

muravidék

June 2nd, 2008, 10:39 AM

Lani en osebni avtomobil na dva prebivalca

Konec leta 2007 je bilo v Sloveniji registriranih več kot 1.014.000 osebnih avtomobilov (brez specialnih osebnih avtomobilov). To pomeni 501 avtomobil na 1000 prebivalcev. Konec lanskega leta je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji registriranih za štiri odstotke več cestnih vozil kot konec leta 2006.

V tem obdobju se je število cestnih motornih vozil povečalo za pet odstotkov, število priklopnih vozil pa se je zmanjšalo za sedem odstotkov. V primerjavi števila registriranih motornih koles konec junija 2007 in junija 2006 so na statističnem uradu zaznali 25-odstotno povečanje.

Na skupno rast števila cestnih vozil je najbolj vplivala rast števila osebnih avtomobilov. Število teh se je v letu 2007 povečalo za tri odstotke. Število koles z motorjem se je povečalo za devet odstotkov, število avtobusov za dva odstotka, število tovornih motornih vozil pa za 11 odstotkov.

Konec leta 2007 je bilo med v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili 27 odstotkov takih, ki so kot pogonsko gorivo uporabljali plinsko olje (dizel), to je za tri odstotne točke več kot konec leta 2006. 72 odstotkov osebnih avtomobilov, v Sloveniji prvič registriranih konec leta 2007, je za pogon uporabljalo bencin, manj kot odstotek pa alternativne vrste goriva.

Zelo opazno pa se je povečalo število prvih registracij v Sloveniji pri vozilih, ki niso namenjena prevozu blaga in potnikov, in sicer pri delovnih vozilih za 55 odstotkov in pri specialnih osebnih vozilih za 29 odstotkov. Močno se je povečalo tudi število v Sloveniji prvič registriranih tovornih vozil, in sicer tovornjakov za 19 odstotkov, vlačilcev za 33 odstotkov, priklopnikov za 39 odstotkov in polpriklopnikov za 26 odstotkov.

Poleg že omenjenega povečanja števila prvih registracij motornih koles je urad zabeležili tudi izrazito povečanje števila prvih registracij koles z motorjem, in sicer za 29 odstotkov. Število prvih registracij osebnih avtomobilov v Sloveniji pa se je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 povečalo za 16 odstotkov.

http://www.vecer.si/clanek2008060105329913

zia the cashew

June 2nd, 2008, 04:41 PM

grozno....

Verso

June 2nd, 2008, 06:36 PM

I remember that project to build a huge pyramid in Slovenia. What happened to that?

Nothing much yet. I think its location should be known before summer.

antenor

June 2nd, 2008, 07:00 PM

grozno....

se strinjam:ohno:.. moramo čim hitreje razvit javni promet pa železniško infrastrukturo, pa zapirat mestna središča in delat prave kolesarske steze..

muravidék

June 2nd, 2008, 07:18 PM

točno tako

antenor

June 6th, 2008, 01:22 AM

Prenova threadov - PROSIM PREBERITE! (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=640528) :)

matotej

June 9th, 2008, 12:44 PM

Nisem bil čist 100% kam tole dam. Ker se tiče transporta na splošno, sem ga dal kar sem! Razmišljanje Jožeta P. Damijana v Financah!

Prometna vizija (http://www.finance.si/215180/Prometna_vizija)

Z osamosvojitvijo je Slovenija podedovala sorazmerno slabo razvito prometno infrastrukturo. Tedaj se je na prometnem področju najbolj žgoča problematika zdela podrazvita avtocestna infrastruktura, saj smo imeli le nekaj deset kilometrov prave avtoceste od Ljubljane proti Razdrtemu ter smrtno nevarno polovično avtocesto med Mariborom in Celjem. Z razpadom nekdanje skupne države ter z vojno na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini se je močno zmanjšal blagovni transport ter avtomobilski promet prek vzhodne meje. Zato se je tedanja odločitev za prednostno gradnjo štiripasovnega avtocestnega (AC) križa Karavanke-Bregana in Lendava-Koper zdela logična.

Toda - kakorkoli po svoje logična - tedanja odločitev za tako prometno prioriteto je bila precej nedomišljena, kratkovidna in neracionalna. Z današnjega vidika so problemi predvsem trije. Prvič, tedanja odločitev ni predvidevala povečanja transporta, tako da so zdajšnje štiripasovne avtoceste premalo zmogljive že za običajne dnevne migracije zaposlenih, kaj šele za tovorni cestni promet. Drugič, tedanja prometna politika ni predvidela sočasne posodobitve železniške infrastrukture ter preusmeritve potniškega in tovornega prometa na železnice, kar povzroča zdajšnjo čezmerno obremenitev cestnega omrežja, prometne zastoje ter stagnacijo železnic. In tretjič, sistem javnega financiranja AC-mreže in dinamika njegove gradnje, ki sta seveda povezana, sta se izkazala kot povsem neracionalna. Namesto koncesijske gradnje, kot je to naredila Hrvaška, se je politika odločila, da bo AC-mrežo gradila z javnim denarjem in prek skoraj izključno domačih gradbenih podjetij.

Posledica je, da se je zaradi finančnih omejitev gradnja AC-mreže po majhnih odsekih zavlekla na 20 let z vsemi posledičnimi prometnimi zamaški, da je gradnja od dva- do trikrat dražja, kot bi bila v primeru koncesijske gradnje, da bomo davkoplačevalci še desetletja odplačevali ta javni dolg prek višjih davkov ter hkrati plačevali še visoke cestnine in da so glavnih koristi iz tega naslova deležna predvsem gradbena podjetja oziroma natančneje njihovi menedžerji, ki so z javnim denarjem privatizirali ta podjetja.

Ker je po bitki lahko biti general, se je treba danes vprašati predvsem, kako izboljšati zdajšnje prometne rešitve, da bodo zagotavljale bolj dolgoročno vzdržen in učinkovit transportni sistem ter omogočale dinamičen gospodarski razvoj, da bodo hkrati finančno racionalne. V tej zvezi predlagam razmislek o naslednjih predlogih.
Predlog 1: Povečanje učinkovitosti potniškega prometa

Slovenske dnevne migracije večinoma temeljijo na individualnih vožnjah z avtomobilom od doma do mestnih središč, kar pomeni ne samo neracionalno porabo energije, povečane izpuste izpušnih plinov, ampak tudi nepotrebne in dolgoročno nevzdržne prometne zgostitve na mestnih vpadnicah in v mestnih jedrih. Potrebna je celovita rešitev problema, in sicer:

Prvič, premik od individualnih voženj z avtomobilom na javni potniški promet je možen samo z modernizacijo javnega potniškega sistema. Sem zagotovo sodi najprej gradnja hitrih železniških povezav Kranj-Brnik-Ljubljana-Novo mesto ter Maribor-Ljubljana-Koper, v prestolnici pa mora biti ta rešitev vezana na poglobitev železnice v Ljubljani in na izgradnjo učinkovitega mestnega javnega potniškega prometa. Znova je treba razmisliti o metroju v Ljubljani, kar bi bila ne samo prometno in ekološko najbolj učinkovita rešitev, ampak v povezavi s hkratno gradnjo hitrih železniških vpadnic ter s poglobitvijo železnice precej cenejša rešitev od samostojne izgradnje metroja. Tukaj je nujen skupni premislek vlade in mestnih oblasti.

Drugič, potreben je umik avtomobilov iz mestnih jeder, kar je mogoče zagotoviti najprej z izpolnitvijo prvega predloga (modernizacija javnega potniškega prometa), nato pa s hkratno uvedbo tako imenovanega congestion fee (po vzoru Londona), torej pristojbine za vstop z avtomobilom v mesto, ter izgradnjo parkirišč in parkirnih hiš na mestnih vpadnicah ob postajališčih mestnega javnega prometa. Rešitev glede pristojbine za vstop v mesto je mogoče uvesti hkrati z uvedbo satelitskega cestninjenja, ki omogoča diferencirano obravnavo uporabe različnih vrst cestne infrastrukture.

Tretjič, za rešitev akutnih prometnih zastojev se zdi kratkoročno nujna prekvalifikacija (preoblikovanje) prehitevalnih pasov v šestpasovnice na mestnih AC-obročih. Podobno bo treba narediti tudi s celotno AC-mrežo, ki preprosto ne zmore več učinkovito absorbirati zdajšnjega obsega potniškega in blagovnega cestnega prometa. Ob učinkoviti rešitvi predloga glede pospešene preusmeritve tovornega prometa s cest na železnice je pozneje možno preoblikovanje AC nazaj iz šest- v štiripasovnice.
Predlog 2: Povečanje učinkovitosti tovornega prometa

Velikansko povečanje tovornega prometa v zadnjem desetletju je odsev hitrega gospodarskega razvoja Slovenije ter povečanih tranzitnih tokov prek naše države. Problematična ni toliko rast tovornega prometa kot predvsem njegova sestava. Kot ugotavlja Umar, se je v obdobju 2003-2006 v EU cestni blagovni promet v povprečju povečal za 14,7 odstotka, železniški pa za 13,0 odstotka, nasprotno pa se je v Sloveniji cestni blagovni promet v povprečju povečal kar za 72,0 odstotka, železniški pa le za 2,9 odstotka. To nesorazmerje najbolj drastično kaže na nedomišljenost in neracionalnost slovenske prometne politike in prometnega sistema, da o katastrofalnih ekoloških implikacijah ne govorim. Za učinkovito rešitev je treba narediti vsaj dvoje:

Prvič, pospešena preusmeritev cestnega tovornega prometa na železnice, kar sicer predvideva leta 2006 sprejeta Resolucija o prometni politiki RS (Ur. l. RS, 6. junija 2006), ki kot osnovne slabosti zdajšnje prometne ureditve navaja manj konkurenčno železniško omrežje in (v primerjavi s cestnim) slabo organizacijo železniških prevozov, nedokončan sistem železniške infrastrukture, neizvajanje zaračunavanja uporabnine za železniško infrastrukturo, nepovezanost izvajalcev transportnih storitev in nepovezanost različnih vrst transportne infrastrukture (intermodalnost, multimodalnost), odsotnost logističnih centrov. Resolucija glede teh prometnih zagat prinaša sicer zelo korektne predloge rešitev, in sicer da "država bo z ustrezno fiskalno politiko podpirala intermodalni transport".

Natančneje, država naj bi z vzpostavitvijo sistema plačevanja uporabnine glede na mejne družbene stroške spodbudila "razvoj celovitih logističnih storitev, ki bodo bolj uporabljale železniški transportni sistem; s tem se bodo določeni transportni tokovi preusmerili na vzporedne transportne sisteme (železnico), kjer trenutno še so presežne zmogljivosti". S čimer naj bi zagotovili ekonomsko upravičenost intermodalnega transporta (cesta, železnica). Z zaračunavanjem pravih stroškov (predvsem ekoloških) transporta naj bi tako dosegli dva cilja. Prvič, zmanjšanje emisij in večjo ekološko vzdržnost transporta. In drugič, poenotenje delovanja infrastrukture, s čimer bi "slovenski ponudniki storitev na trgu zagotavljali celovite, ne več parcialnih logističnih storitev".

Ti predlogi zvenijo zelo razumno, problem pa je, ker ni videti, da bi se vlada dejansko lotila njihove implementacije. Nasprotno, zdi se, da se s predvolilno miritvijo gneva potencialnih volivcev na prometno najbolj ogroženih območjih in posledičnim gasilskim krpanjem Darsovega proračuna pri gradnji manjkajočih AC-odsekov le še bolj zapleta v prometno zanko čezmernega cestnega prometa. Hkrati pa z uvedbo poceni vinjet ter vzdrževanjem nizkih cestnin za tovornjake le še dodatno spodbuja preusmerjanje prometa z železnic na ceste.

Drugič, nujna je hitra posodobitev zdajšnje infrastrukture ter izgradnja novih tirov. Obstaja nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture, ki med drugim predvideva posodobitev vseh železniških prog za hitrosti do 160 kilometrov na uro na glavnih progah V. in X. koridorja, povečanje osne obremenitve na raven evropskih standardov ter usposobitev prog na raven, ki bo zagotavljala njihovo interoperabilnost v skladu z evropskimi direktivami. Nadalje predvideva gradnjo drugega tira Koper-Divača ter Trst-Divača ter drugega tira Ljubljana-Jesenice in Maribor-Šentilj.

Skupna vrednost vseh vlaganj v železniško infrastrukturo (skupaj prva in druga faza) je ocenjena na približno devet milijard evrov. Zanimivo pri tem pa je, da vlada predvideva sorazmerno počasno dinamiko posodobitve in gradnje novih prog.

V operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, ki prinaša načrt financiranja tudi železniške infrastrukture in je podlaga za črpanje evropskih kohezijskih sredstev do 2013, namreč vlada predvideva izvedbo le nekaj navedenih projektov, denimo posodobitev prog (Divača-Koper; Pragersko-Hodoš; Celje-Pragersko-Šentilj) ter začetek gradnje drugega tira Koper-Divača, Ljubljana-Jesenice in Maribor-Šentilj.

Skupna ocenjena vrednost projektov znaša približno 2,5 milijarde evrov, s čimer naj bi posodobili okrog 400 kilometrov prog in zgradili 28 kilometrov novih. Ker lahko samo še v tej finančni perspektivi računamo na izdatno sofinanciranje projektov iz EU, je ta dinamika vsekakor precej neambiciozna in ne omogoča hitrejšega uveljavljanja okoljskih in siceršnjih ciljev iz prometne resolucije.
Predlog 3: Učinkovit izkoristek gospodarskega potenciala evropskih transportnih tokov

Slovenija zaostaja pri gradnji učinkovite železniške infrastrukture na oseh V. in X. koridorja in denimo ni bila tri leta sposobna izkoristiti denarja EU za študije za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom (5,5 milijona evrov), ki je bil na voljo že od spomladi leta 2005.

Hkrati pa obstaja bojazen, da bo EU železniški del petega koridorja premaknila čez mejo v Avstrijo, za kar Avstrija že ves čas lobira in kar pomeni, da bomo dolgoročno izgubili bolj ekološko primeren železniški tovorni promet, medtem ko se bodo k nam še bolj preusmerili v Avstriji ekološko nedopustni cestni tovorni promet z zastarelimi tovornjaki iz vzhoda Evrope.

Po drugi strani ta morebitna preusmeritev evropskih železniških blagovnih tokov iz Slovenije na Avstrijo in Italijo lahko prinese tudi dolgoročno preusmeritev tovornega pretovora s koprskega na italijanska pristanišča. Kar pa ne pomeni samo stagnacije obalne regije, ampak tudi korenito poslabšanje položaja slovenskih železnic ter naših prevoznih podjetij.

Za učinkovit izkoristek potenciala evropskih tranzitnih blagovnih tokov je nujno spodbuditi razvoj "celovitih logističnih storitev". Treba je doseči poslovno integracijo vseh pomembnejših podjetij na področju logistike (Luka Koper, Intereuropa, Viator & Vektor, Slovenske železnice ...), ki bi lahko ponujala takšne celovite storitve. To, o čemer je razmišljal Deutsche Bahn - logistični holding s celovito logistično storitvijo prek slovenskega ozemlja -, bi bilo treba narediti v okviru poslovne integracije slovenskih logističnih podjetij v tak slovenski logistični holding.

Če kaj, je tak nacionalni logistični steber (na poslovni osnovi) definitivno najbolj v strateškem interesu Slovenije, tako z vidika zagotavljanja celovite in kakovostne logistične storitve, z vidika maksimiziranja koristi od transporta prek domače (monopolne) infrastrukture kot tudi z vidika poznejših strateških povezav (in prevzemov) logističnih operaterjev v sosednjih državah.

Predvsem bi se ta logistični steber moral oblikovati na samostojni poslovni interesni osnovi, hkrati bi morali v steber pritegniti tudi gradbena podjetja, s čimer bi lahko dobršen del izgradnje železniške infrastrukture financirali tudi z javno-zasebnim partnerstvom.

Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Vienna University of Economics and Business Administration in nekdanji minister za razvoj.