blaszs
November 30th, 2007, 02:14 PM
HALOZE
Haloze represents an agreeable region of rolling and relatively low tertiary hills in the Pannonian region of Slovenia. Remote border hills difficult of access and with modest possibilities of survival had, until recently, a sad privilege to be one of the less developed regions in Slovenia. The Haloze region has always been a rural area known in the past for large families. Densely populated after World War II, Haloze was later subject to wide emigration movements, and by 1991 the number of inhabitants decreased by more than a third. Remote and forgotten, the Haloze region barely survived, but now it is slowly reviving again. Haloze was first mentioned in the 15th century under the name of Chalas and Kalosen. The name is supposed to derive from the Latin word Colles meaning vine-growing hills, or from the old Slavic word "halonga� denoting a hilly world.
The north of the region is fringed by rivers Dravinja and Drava, on the west it is bounded by a high hill Boč, and on the south by smaller mountains of Donačka Gora and Macelj. The hilly region extends right into Croatia on the east and southeast. Its southern part is also called vine-growing Haloze, as vineyards cover almost one tenth of the entire surface there, and only one per cent in the higher western part. More than a half of the western part of the region is covered by forests, therefore it is called the "woody� Haloze. The wine-growing part of Haloze is known for typically scattered settlements, which follow the extension of vineyards. In the woody part, on the other hand, there are quite a few hamlets and even solitary farms.
The Haloze region is one of the favourite destinations for numerous hikers. Across this hilly world leads the Haloze Mountain Route, which can be covered in two or three days. The route starts at the castle of Borl and ends at the mountain Donačka Gora (882 m), one of the highest in the region together with Boč (978 m), Plešivec (820 m) and Macelj (718 m). The highest peak in Haloze is Jelovica (623 m), the view from which embraces the entire region. As we are in Haloze, we can as well visit two outstanding cultural monuments: the Church of the Virgin Mary at Ptujska Gora (also famous for its breathtaking views), and the manor house at Štatenberg.
Donačka Mountain (882 m)
Between Boč and Macelj mountain lies Donačka mountain (882 m), which got her name after the church st. Donat (511 m), origin from 18. century, lying on the sunny side of the mountain. Donačka mountain is unique on her steep, cone shape and location on the east border of Alpine world.
Her specialty is variety of vegetation. On the rocky walls, on sunny side of mountain, is location of “juvanov netresk”,endemit.
Remarkableness represents natural resort (27 ha), secured as primeval forest since 1965.
”Štajerski Triglav”, as we named beautiful Donačka mountain, attracts more and more tourists, nature admirers.
Well marked and nice hiking paths, enable relaxing walk through the forest, with observation of interesting botanic.
The view from the top of the mountain goes to Sljeme (CRO), Graz (A), “Balaton (H)”, Savinjska and Julijaska mountain, Pohorje and Peca.
Boč( 978 m) - naturale reserve
The Boč nature reserve protects an extremely important part of Slovenia's natural heritage (geomorphological, botanical and dendrological landmarks) as well as several typical cultural and architectural sights. The forested areas give the appearance of a primeval forest, and a special feature of the region is the Norway maple. Plenty of protected and rare plants grow on the southern slopes of Boč. The most typical of them is the pasque flower (Pulsatilla grandis) that grows around the church of St. Nicholas. Its purple blooms open in early spring. Besides the pasque flowers, the slopes of Boč are also adorned by the rose daphne and auricula.
Boč (978 m) - naravni rezervat
Naravni rezervat Boč zajema izjemno pomembne prvine naravne dediščine gozdnih sestojev, geomorfološke, botanične ter dendroloških znamenitosti pa tudi prvine tipične kulturne krajine in stavbarstva. Gozdno območje vzbuja vtis pragozda, posebnost območja je ostrolistni javor. Na južnih pobočjih vrh Boča je rastišče ilirske vegetacije. Najznačilnejša med vsemi zaščitenimi in redkimi rastlinami je velikonočnica (Pulsatillia grandis). Raste okoli cerkvice sv. Miklavža. Njeni vijolični cvetovi se odpro zgodaj spomladi. Poleg velikonočnice pa pobočja Boča krasijo tudi dišeči volčin in avrikelj.
HALOZE
Haloze so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric panonske Slovenije. Prometno odročno obmejno gričevje je s skromnimi možnostmi za preživetje še do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih področij Slovenije. Haloze so bile od nekdaj agrarna pokrajina, v preteklosti znana po velikih družinah. Največ prebivalcev so imele po 2. svetovni vojni, nato pa jih je zaznamovalo izseljevanje in do leta 1991 se je število prebivalstva zmanjšalo za dobro tretjino. Pozabljene in odmaknjene so dolgo životarile, sedaj pa se počasi prebujajo. Ime Haloze se prvič omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Izviralo pa naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice, ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni gričevnat svet.
Na severu pokrajino obrobljata reki Dravinja in Drava, na zahodu jo omejuje Boč, na jugu pa Donačka gora in Macelj. Gričevnata pokrajina se na vzhodu in jugovzhodu razteza na hrvaško stran. Vzhodni del imenujemo tudi vinorodne Haloze, saj vinogradi pokrivajo skoraj desetino površin, medtem ko v višjem zahodnem delu le dober odstotek. Več kot polovico zahodnega dela prekrivajo gozdovi, zato mu pravijo tudi gozdnate Haloze. Za vinorodne Haloze je značilna slemenska razložena poselitev, ki je sledila širjenju vinogradov. V gozdnatih Halozah pa se je razvilo precej zaselkov in tudi samotne kmetije.
Haloze so priljubljen cilj številnih planincev. Čez gričevnati svet je speljana Haloška planinska pot, ki zahteva dva do tri dni hoje. Njen začetek je pri gradu Borl, zaključek pa na Donački gori, 882 m, ki leži sicer že izven Haloz ter je z Bočem in Macljem skrajni odrastek vzhodnih Karavank. Najvišji vrh Haloz, Jelovica, 623 m, vabi s čudovitim razgledom na vso pokrajino. Če smo že v Halozah, pa lahko obiščemo še dva izjemna kulturna spomenika, cerkev Matere božje na razgledni Ptujski Gori in dvorec Štatenberg.
Donačka gora
Med Bočem in Macljem leži Donačka gora (882 m), ki je dobila ime po cerkvi sv. Donata (511 m) iz 18. stoletja, ki leži na njenem prisojnem pobočju. Donačka gora je izjemna po svoji strmi stožčasti obliki in legi ob vzhodni meji alpskega sveta.
Njena posebnost je izredna pestrost razstlinstva.Na skalnih stenah in policah prisojne strani gore je v Sloveniji edino nahajališče juvanovega nestreska.
Znamenitost predstavlja 27 ha velik naravni rezervat, ki je kot pragozd zavarovan od leta 1965.
Štajerski Triglav, kot tudi imenujemo prelepo Donačko goro, privablja čedalje več ljubiteljev narave.
Urejene planinske pohodne poti omogočajo sproščujoč pohod skozi bukov pragozd z možnostjo opazovanja zanimive botanike.
Razgled z vrha gore seže do Sljemena (HR), Gradca, Blatnega jezera, Savinjskih planin in Julijskih alp, Pohorja in Pece.
Boč (978 m)
Boč se dviga južno nad Poljčanami. Zaradi svoje višine in osamelosti, je opazen daleč naokoli, istočasno pa nudi tudi odličen razgled, ki sega od Slemena nad Zagrebom na jugu, do Savinjskih, Julijskih Alp in Snežnika na zahodu, globoko v Panonsko nižino na vzhodu ( Blatno jezero) in do Gradca na severu.
Planinski dom (658 m), do katerega se lahko pripeljemo z avtomobilom, stoji na robu prostrane kraške planote, v njegovi bližini pa stoji tudi majhna cerkvica svetega Miklavža. Planota, je kot nalašč primerna za oddih in občudovanje narave, od tod se lahko povzpnemo tudi do razglednega stolpa, ki stoji na južnem nižjem vrhu Boča.
Na južnih pobočjih vrh Boča je nahajališče ilirske vegetacije. Najznačilnejša med vsemi zaščitenimi in redkimi rastlinami je velika velikonočnica (Pulsatillia grandis). Raste okoli cerkvice sv. Miklavža. Njeni vijolični cvetovi se odpro zgodaj spomladi.
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a5/Bo%C4%8D_2.JPG/800px-Bo%C4%8D_2.JPG
Boč ( 978 m)
http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri64/images/img_5423.jpg
Donačka gora (882 m)
http://www.boc.si/images/ML%20017%20Bocc0037.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20010%20Bocc0008.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20016%20Bocc0035.jpg
http://www.boc.si/images/MD%2008%20formila_1.jpg
http://www.boc.si/images/MD%2023%20Velikono%E8nica%20Bo%E8.jpg
http://www.boc.si/images/BT%20118%20Tephroseris%20integrifolia%20travniska%20sivica%20260_6091.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20074%20Zafrani002.jpg
http://www.boc.si/images/BT%20132%20zmerno%20suha%20travisca%20262_6266.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20048%20Kaluznica005.jpg
http://www.boc.si/images/Boc_gozd_kras_MB.jpg
http://www.boc.si/images/BT%20131%20zmerno%20suha%20travisca%20262_6264.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20003%20Balunjaca0001.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20059%20SvMiklavzz0008.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20046%20Gozd0007.jpg
http://www.boc.si/images/MC%2008%20SvFlorijan%20DSC07279.jpg
http://www.boc.si/images/MD%2017%20rak_1.jpg
http://www.boc.si/images/MC%2011%20Sv-Marije-KOSTRIVNICA.jpg
http://www.boc.si/images/srna.jpg
http://www.boc.si/images/svinja.jpg
http://www.boc.si/images/TM%2002%20lesna%20SOVA00.jpg
http://www.boc.si/images/AV%2002%20Lucanus%20cervus_rogac.jpg
http://www.boc.si/images/TM%2004%20gams.jpg
http://www.boc.si/images/AV%2015%20SLIKA%2016_Morimus%20funereus.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20044%20Formile0011.jpg
http://www.boc.si/images/MB_04_Boc_Galanthus_closeup_MB.jpg
http://www.boc.si/images/MB_14_gospica2_Bedjani%E8.jpg
http://www.boc.si/images/070%20tuzo_100_2442.jpg
http://www.boc.si/images/101%20tuzo_100_2476.jpg
http://www.boc.si/images/MD%2022%20Velikono%E8nica%20Bo%E8%203_1.jpg
http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri64/index.html
http://users.volja.net/bozidard/slike/boc_megla.jpg
http://users.volja.net/bozidard/slike/dom_okolica.jpg
http://users.volja.net/bozidard/slike/stolp.jpg
http://users.volja.net/bozidard/slike/hisica.jpg
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a5/Bo%C4%8D_2.JPG/800px-Bo%C4%8D_2.JPG
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32681.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32682.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32684.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32686.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32687.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32679.jpg
Studenice
http://eionet-si.arso.gov.si/sokol/albums/userpics/10003/IMG_3576.JPG
http://bp1.blogger.com/_5Bcx071ARRQ/Rz7-zl_Xh2I/AAAAAAAAA-M/jaFRFtJCbDE/s1600/IMG_7031.jpg
http://bp3.blogger.com/_5Bcx071ARRQ/Rz7-zF_Xh1I/AAAAAAAAA-E/oxxVVZWrISs/s1600/IMG_6938.jpg
http://bp0.blogger.com/_5Bcx071ARRQ/Rz7-yV_Xh0I/AAAAAAAAA98/PjtQ2MIL1i8/s1600/IMG_57921.jpg
http://bp1.blogger.com/_c95u3eBJTxs/RsRsbswxAdI/AAAAAAAAABI/I4OvLrJIUvk/s1600/pragozd.JPG
http://bp1.blogger.com/_c95u3eBJTxs/RsRsLswxAcI/AAAAAAAAABA/l8IU2DKPU9E/s1600/razgled_Boc.JPG
http://bp2.blogger.com/_c95u3eBJTxs/RsRtk8wxAgI/AAAAAAAAABg/WzPDwuyzcmQ/s1600/koordinate2.JPG
http://bp2.blogger.com/_c95u3eBJTxs/RsRst8wxAeI/AAAAAAAAABQ/Yn9jwOrp-YU/s1600/prva_oznacena_planinska_pot.JPG
http://www.slovenia.info/img/0.gif
http://www.slovenia.info/img/0.gif
http://www.slovenia.info/img/0.gif
http://www.slovenia.info/img/0.gif
http://www.slovenia.info/img/0.gif
Eastern Karavanke ( Boč, Donačka gora, Macelj)
http://kpd.stoperce.googlepages.com/Panoramastoperc.jpg
Stoperce
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/6a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/4a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/2a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/1a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/pb060028.JPG
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/t.JPG
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/s.JPG
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/pa020051.JPG
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/p5020225.JPG
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/8a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/5a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/naslovnicaa.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/9a1.jpg
http://eionet-si.arso.gov.si/sokol/albums/userpics/10121/normal_Smrdljiva%20kukavica%20jadranska%201%20Himantoglossum%20adriaticum.JPG
Haloze
Haloze represents an agreeable region of rolling and relatively low tertiary hills in the Pannonian region of Slovenia. Remote border hills difficult of access and with modest possibilities of survival had, until recently, a sad privilege to be one of the less developed regions in Slovenia. The Haloze region has always been a rural area known in the past for large families. Densely populated after World War II, Haloze was later subject to wide emigration movements, and by 1991 the number of inhabitants decreased by more than a third. Remote and forgotten, the Haloze region barely survived, but now it is slowly reviving again. Haloze was first mentioned in the 15th century under the name of Chalas and Kalosen. The name is supposed to derive from the Latin word Colles meaning vine-growing hills, or from the old Slavic word "halonga� denoting a hilly world.
The north of the region is fringed by rivers Dravinja and Drava, on the west it is bounded by a high hill Boč, and on the south by smaller mountains of Donačka Gora and Macelj. The hilly region extends right into Croatia on the east and southeast. Its southern part is also called vine-growing Haloze, as vineyards cover almost one tenth of the entire surface there, and only one per cent in the higher western part. More than a half of the western part of the region is covered by forests, therefore it is called the "woody� Haloze. The wine-growing part of Haloze is known for typically scattered settlements, which follow the extension of vineyards. In the woody part, on the other hand, there are quite a few hamlets and even solitary farms.
The Haloze region is one of the favourite destinations for numerous hikers. Across this hilly world leads the Haloze Mountain Route, which can be covered in two or three days. The route starts at the castle of Borl and ends at the mountain Donačka Gora (882 m), one of the highest in the region together with Boč (978 m), Plešivec (820 m) and Macelj (718 m). The highest peak in Haloze is Jelovica (623 m), the view from which embraces the entire region. As we are in Haloze, we can as well visit two outstanding cultural monuments: the Church of the Virgin Mary at Ptujska Gora (also famous for its breathtaking views), and the manor house at Štatenberg.
Donačka Mountain (882 m)
Between Boč and Macelj mountain lies Donačka mountain (882 m), which got her name after the church st. Donat (511 m), origin from 18. century, lying on the sunny side of the mountain. Donačka mountain is unique on her steep, cone shape and location on the east border of Alpine world.
Her specialty is variety of vegetation. On the rocky walls, on sunny side of mountain, is location of “juvanov netresk”,endemit.
Remarkableness represents natural resort (27 ha), secured as primeval forest since 1965.
”Štajerski Triglav”, as we named beautiful Donačka mountain, attracts more and more tourists, nature admirers.
Well marked and nice hiking paths, enable relaxing walk through the forest, with observation of interesting botanic.
The view from the top of the mountain goes to Sljeme (CRO), Graz (A), “Balaton (H)”, Savinjska and Julijaska mountain, Pohorje and Peca.
Boč( 978 m) - naturale reserve
The Boč nature reserve protects an extremely important part of Slovenia's natural heritage (geomorphological, botanical and dendrological landmarks) as well as several typical cultural and architectural sights. The forested areas give the appearance of a primeval forest, and a special feature of the region is the Norway maple. Plenty of protected and rare plants grow on the southern slopes of Boč. The most typical of them is the pasque flower (Pulsatilla grandis) that grows around the church of St. Nicholas. Its purple blooms open in early spring. Besides the pasque flowers, the slopes of Boč are also adorned by the rose daphne and auricula.
Boč (978 m) - naravni rezervat
Naravni rezervat Boč zajema izjemno pomembne prvine naravne dediščine gozdnih sestojev, geomorfološke, botanične ter dendroloških znamenitosti pa tudi prvine tipične kulturne krajine in stavbarstva. Gozdno območje vzbuja vtis pragozda, posebnost območja je ostrolistni javor. Na južnih pobočjih vrh Boča je rastišče ilirske vegetacije. Najznačilnejša med vsemi zaščitenimi in redkimi rastlinami je velikonočnica (Pulsatillia grandis). Raste okoli cerkvice sv. Miklavža. Njeni vijolični cvetovi se odpro zgodaj spomladi. Poleg velikonočnice pa pobočja Boča krasijo tudi dišeči volčin in avrikelj.
HALOZE
Haloze so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric panonske Slovenije. Prometno odročno obmejno gričevje je s skromnimi možnostmi za preživetje še do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih področij Slovenije. Haloze so bile od nekdaj agrarna pokrajina, v preteklosti znana po velikih družinah. Največ prebivalcev so imele po 2. svetovni vojni, nato pa jih je zaznamovalo izseljevanje in do leta 1991 se je število prebivalstva zmanjšalo za dobro tretjino. Pozabljene in odmaknjene so dolgo životarile, sedaj pa se počasi prebujajo. Ime Haloze se prvič omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Izviralo pa naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice, ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni gričevnat svet.
Na severu pokrajino obrobljata reki Dravinja in Drava, na zahodu jo omejuje Boč, na jugu pa Donačka gora in Macelj. Gričevnata pokrajina se na vzhodu in jugovzhodu razteza na hrvaško stran. Vzhodni del imenujemo tudi vinorodne Haloze, saj vinogradi pokrivajo skoraj desetino površin, medtem ko v višjem zahodnem delu le dober odstotek. Več kot polovico zahodnega dela prekrivajo gozdovi, zato mu pravijo tudi gozdnate Haloze. Za vinorodne Haloze je značilna slemenska razložena poselitev, ki je sledila širjenju vinogradov. V gozdnatih Halozah pa se je razvilo precej zaselkov in tudi samotne kmetije.
Haloze so priljubljen cilj številnih planincev. Čez gričevnati svet je speljana Haloška planinska pot, ki zahteva dva do tri dni hoje. Njen začetek je pri gradu Borl, zaključek pa na Donački gori, 882 m, ki leži sicer že izven Haloz ter je z Bočem in Macljem skrajni odrastek vzhodnih Karavank. Najvišji vrh Haloz, Jelovica, 623 m, vabi s čudovitim razgledom na vso pokrajino. Če smo že v Halozah, pa lahko obiščemo še dva izjemna kulturna spomenika, cerkev Matere božje na razgledni Ptujski Gori in dvorec Štatenberg.
Donačka gora
Med Bočem in Macljem leži Donačka gora (882 m), ki je dobila ime po cerkvi sv. Donata (511 m) iz 18. stoletja, ki leži na njenem prisojnem pobočju. Donačka gora je izjemna po svoji strmi stožčasti obliki in legi ob vzhodni meji alpskega sveta.
Njena posebnost je izredna pestrost razstlinstva.Na skalnih stenah in policah prisojne strani gore je v Sloveniji edino nahajališče juvanovega nestreska.
Znamenitost predstavlja 27 ha velik naravni rezervat, ki je kot pragozd zavarovan od leta 1965.
Štajerski Triglav, kot tudi imenujemo prelepo Donačko goro, privablja čedalje več ljubiteljev narave.
Urejene planinske pohodne poti omogočajo sproščujoč pohod skozi bukov pragozd z možnostjo opazovanja zanimive botanike.
Razgled z vrha gore seže do Sljemena (HR), Gradca, Blatnega jezera, Savinjskih planin in Julijskih alp, Pohorja in Pece.
Boč (978 m)
Boč se dviga južno nad Poljčanami. Zaradi svoje višine in osamelosti, je opazen daleč naokoli, istočasno pa nudi tudi odličen razgled, ki sega od Slemena nad Zagrebom na jugu, do Savinjskih, Julijskih Alp in Snežnika na zahodu, globoko v Panonsko nižino na vzhodu ( Blatno jezero) in do Gradca na severu.
Planinski dom (658 m), do katerega se lahko pripeljemo z avtomobilom, stoji na robu prostrane kraške planote, v njegovi bližini pa stoji tudi majhna cerkvica svetega Miklavža. Planota, je kot nalašč primerna za oddih in občudovanje narave, od tod se lahko povzpnemo tudi do razglednega stolpa, ki stoji na južnem nižjem vrhu Boča.
Na južnih pobočjih vrh Boča je nahajališče ilirske vegetacije. Najznačilnejša med vsemi zaščitenimi in redkimi rastlinami je velika velikonočnica (Pulsatillia grandis). Raste okoli cerkvice sv. Miklavža. Njeni vijolični cvetovi se odpro zgodaj spomladi.
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a5/Bo%C4%8D_2.JPG/800px-Bo%C4%8D_2.JPG
Boč ( 978 m)
http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri64/images/img_5423.jpg
Donačka gora (882 m)
http://www.boc.si/images/ML%20017%20Bocc0037.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20010%20Bocc0008.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20016%20Bocc0035.jpg
http://www.boc.si/images/MD%2008%20formila_1.jpg
http://www.boc.si/images/MD%2023%20Velikono%E8nica%20Bo%E8.jpg
http://www.boc.si/images/BT%20118%20Tephroseris%20integrifolia%20travniska%20sivica%20260_6091.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20074%20Zafrani002.jpg
http://www.boc.si/images/BT%20132%20zmerno%20suha%20travisca%20262_6266.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20048%20Kaluznica005.jpg
http://www.boc.si/images/Boc_gozd_kras_MB.jpg
http://www.boc.si/images/BT%20131%20zmerno%20suha%20travisca%20262_6264.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20003%20Balunjaca0001.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20059%20SvMiklavzz0008.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20046%20Gozd0007.jpg
http://www.boc.si/images/MC%2008%20SvFlorijan%20DSC07279.jpg
http://www.boc.si/images/MD%2017%20rak_1.jpg
http://www.boc.si/images/MC%2011%20Sv-Marije-KOSTRIVNICA.jpg
http://www.boc.si/images/srna.jpg
http://www.boc.si/images/svinja.jpg
http://www.boc.si/images/TM%2002%20lesna%20SOVA00.jpg
http://www.boc.si/images/AV%2002%20Lucanus%20cervus_rogac.jpg
http://www.boc.si/images/TM%2004%20gams.jpg
http://www.boc.si/images/AV%2015%20SLIKA%2016_Morimus%20funereus.jpg
http://www.boc.si/images/ML%20044%20Formile0011.jpg
http://www.boc.si/images/MB_04_Boc_Galanthus_closeup_MB.jpg
http://www.boc.si/images/MB_14_gospica2_Bedjani%E8.jpg
http://www.boc.si/images/070%20tuzo_100_2442.jpg
http://www.boc.si/images/101%20tuzo_100_2476.jpg
http://www.boc.si/images/MD%2022%20Velikono%E8nica%20Bo%E8%203_1.jpg
http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri64/index.html
http://users.volja.net/bozidard/slike/boc_megla.jpg
http://users.volja.net/bozidard/slike/dom_okolica.jpg
http://users.volja.net/bozidard/slike/stolp.jpg
http://users.volja.net/bozidard/slike/hisica.jpg
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a5/Bo%C4%8D_2.JPG/800px-Bo%C4%8D_2.JPG
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32681.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32682.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32684.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32686.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32687.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/l/Lucija07/32679.jpg
Studenice
http://eionet-si.arso.gov.si/sokol/albums/userpics/10003/IMG_3576.JPG
http://bp1.blogger.com/_5Bcx071ARRQ/Rz7-zl_Xh2I/AAAAAAAAA-M/jaFRFtJCbDE/s1600/IMG_7031.jpg
http://bp3.blogger.com/_5Bcx071ARRQ/Rz7-zF_Xh1I/AAAAAAAAA-E/oxxVVZWrISs/s1600/IMG_6938.jpg
http://bp0.blogger.com/_5Bcx071ARRQ/Rz7-yV_Xh0I/AAAAAAAAA98/PjtQ2MIL1i8/s1600/IMG_57921.jpg
http://bp1.blogger.com/_c95u3eBJTxs/RsRsbswxAdI/AAAAAAAAABI/I4OvLrJIUvk/s1600/pragozd.JPG
http://bp1.blogger.com/_c95u3eBJTxs/RsRsLswxAcI/AAAAAAAAABA/l8IU2DKPU9E/s1600/razgled_Boc.JPG
http://bp2.blogger.com/_c95u3eBJTxs/RsRtk8wxAgI/AAAAAAAAABg/WzPDwuyzcmQ/s1600/koordinate2.JPG
http://bp2.blogger.com/_c95u3eBJTxs/RsRst8wxAeI/AAAAAAAAABQ/Yn9jwOrp-YU/s1600/prva_oznacena_planinska_pot.JPG
http://www.slovenia.info/img/0.gif
http://www.slovenia.info/img/0.gif
http://www.slovenia.info/img/0.gif
http://www.slovenia.info/img/0.gif
http://www.slovenia.info/img/0.gif
Eastern Karavanke ( Boč, Donačka gora, Macelj)
http://kpd.stoperce.googlepages.com/Panoramastoperc.jpg
Stoperce
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/6a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/4a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/2a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/1a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/pb060028.JPG
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/t.JPG
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/s.JPG
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/pa020051.JPG
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/p5020225.JPG
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/8a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/5a.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/naslovnicaa.jpg
http://blog.slo-foto.net/jurev/files/9a1.jpg
http://eionet-si.arso.gov.si/sokol/albums/userpics/10121/normal_Smrdljiva%20kukavica%20jadranska%201%20Himantoglossum%20adriaticum.JPG
Haloze