No po krajšem premoru se spet oglašam. Vidim ,da ste bli še kar pridni v tem času.

Mestni svet mestne občine ljubljana bo na naslednji seji 26 maja obravnaval naslednje prostorske odloke:
# Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP 1/2 Javna skladišča
# Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za del območja urejanja MP 1/2 Javna skladišča – funkcionalne enote F3a, F5-1 in F8m s predlogom za hitri postopek
# Predlog Obvezne razlage za Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS 3/5 Brdo, del območja urejanja VP 3/2 Brdo in del območja urejanja VS 3/3 Brdo – Vrhovci
# Predlog Obvezne razlage za Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje obrobja Dunajske ceste od Bežigrajskega dvora do Ruskega carja
# Predlog Obvezne razlage za Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču

več na spletni strani
http://www.ljubljana.si/si/mol/mestni_svet/seje/76414/detail.html

Drugače bodo obravnavali tudi ključni prostorski odlok za območje kjer bodo gradili:

-GEMINI STOLPNICI
»F3a URBANI CENTER
Vertikalni gabariti: V max visokega dela objekta = P + 17, V max nizkega dela
objekta je 10 m.
Nad max. višino visokega dela objekta so dopustne
komunikacijske in energetske naprave.
Izraba: FSI = do 2.4 max

- BTC STOLPNICA
»F5 - 1 POSLOVNA STOLPNICA BTC
Vertikalni gabariti: V max visokega dela objekta = P + 20, V max nizkega dela
objekta je 10 m.
Nad max. višino visokega dela objekta so dopustne
komunikacijske in energetske naprave.
Izraba: FSI = do 3.2 max

- BTC HOTEL
»F8m HOTEL
Vertikalni gabariti: V max visokega dela objekta = P + 17, V max nizkega dela
objekta je 10 m.
Nad max. višino visokega dela objekta so dopustne
komunikacijske in energetske naprave.
Izraba: FSI = do 3.2 max

Po sprejetju tega odloka bodo investitorji imeli prosto pot za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Propadajoča športna infrastruktura
Ljubljana, 30.04.2008
Ljubljana se gotovo ne more pohvaliti s športno infrastrukturo – propadajoče in neurejene športne dvorane, da o nogometnih stadionih niti ne izgubljamo besed.

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/bovling.jpg
Žal se v športno infrastrukturo v letih po osamosvojitvi res ni pretirano vlagalo. Razlogov za to je verjetno več, vseeno pa to Ljubljani ni v ponos. Če pogledamo samo dva najbolj znana ljubljanska športna objekta, Halo Tivoli in Plečnikov stadion za Bežigradom, potem vidimo, koliko je Ljubljana resnično vlagala v razvoj športne infrastrukture. Resda je Hala Tivoli pred leti doživela manjše kozmetične popravke, a to še vedno ne zadostuje za izboljšanje skromnega vtisa. Vseeno pa po prepričanju načelnice Oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport Marije Fabčič, stanje športnih objektov ni kritično.«Vsi objekti, ki so v lasti MOL-a, so sorazmerno dobro vzdrževani glede na razpoložljiva sredstva v proračunu MOL-a. Nekaj objektov pa bo potrebnih celovite obnove, mednje nedvomno spada kopališče Kolezija, ki je propadel zaradi posledic ravnanja Plavalnega kluba Ljubljana. Mestna občina Ljubljana ima po podatkih ministrstva za šolstvo in šport najmanj športnih površin na prebivalca. Ravno tako je prejela najmanj sredstev za razvoj športne infrastrukture iz državnega proračuna. Po sprejetju Strategije na področju športa v MOL-u od 2008 do 2012 in po sprejetju dopolnjenega osnutka Strateškega prostorskega načrta na zadnji seji Mestnega sveta, bo MOL v prihodnje pospešila razvoj športne infrastrukture v Ljubljani. Pri tem pa pričakujemo tudi podporo ministrstva za šolstvo in šport in na izdatnejša sredstva iz državnega proračuna.« Očitno bo veliko vlogo tudi na tem področju ponovno odigral odnos med mestom in državo, ki v tem trenutku, kot vemo, ni v zavidljivem stanju.

Športni objekti v Ljubljani:
Naslednji seznam bo za marsikoga presenetljiv, ne toliko zaradi raznovrstnih športnih objektov, temveč predvsem zaradi njihovega števila. Ljubljana na področju športne infrastrukture premore:

atletsko dvorano,
3 atletske stadione,
5 atletskih krožnih stez,
30 igrišč za badminton,
98 balinarskih igrišč (od teh 18 v dvoranah),
3 igrišča za baseball,
11 letnih bazenov plus Atlantis,
BMX poligon,
50 stez za bowling,
3 pokrite ledene dvorane,
94 košarkarskih igrišč,
igrišče za mini golf,
3 vadbišča za golf,
igrišče za golf,
holmer stezo (tekaška steza),
2 kajak kanu progi,
20 stez za kegljanje,
hipodrom in 2 jahalna centra,
3 kotalkarske ploščadi,
lokostrelsko strelišče,
26 nogometnih igrišč,
32 odbojkarskih igrišč,
3 igrišča za ragbi,
56 rokometnih igrišč,
2 smučarska skakalna centra,
stezo za speedway,
19 igrišč za squash,
63 stez za streljanje z zračno puško in 40 za malokalibrsko puško,
10 športnih dvoran,
4 telovadnice za gimnastiko,
5 telovadnic za judo,
6 telovadnic za borilne športe,
40 manjših telovadnic (pod 250 m2),
4 dvorane za namizni tenis,
6 plesnih telovadnic,
116 večjih telovadnic (250–600 m2),
okrog 150 teniških igrišč (zunanja, šotor, dvorane),
15 teniških sten,
5 trimskih stez,
15 univerzalnih ploščadi (rokomet, košarka),
veslaški center,
v zimskem času pa še 4–6 smučarsko tekaških prog.

Seznam je precej zajeten, vseeno pa se človek vpraša, kje so na primer 3 baseball igrišča, ki ustrezajo normativom za takšna igrišča, in kaj vse je všteto pod 11 letnih bazenov. Fabčičeva pri tem še dodaja: »Mesto ima tudi izredno dobre pogoje za športno dejavnost v naravi. Sprehajalne poti po Rožniku, Golovcu, Šmarni gori, Pot okoli Ljubljane in v nadaljevanju Rašici in Polhograjskih dolomitih, Jančah, ob reki Savi in Ljubljanici. Vse navedeno lahko služi kot najboljši in najobsežnejši športni objekt največjemu številu Ljubljančanov. Za 75 objektov, ki so v lasti MOL-a, od 1. januarja 2008 skrbi Javni zavod ŠRC Tivoli. Poleg tega pa MOL skrbi tudi za vzdrževanje 96 šolskih telovadnic, ki so v večernem času namenjene tudi vadbi športnih društev in rekreaciji.« Koliko pa je v Ljubljani nogometnih igrišč ter koliko mladih in koliko ekip na njih igra nogomet? »V Ljubljani je 26 nogometnih igrišč, od tega 4 z umetno travo. Na teh igriščih igrajo igralci 11 nogometnih klubov, okoli 68 ekip. Vsak klub ima več pionirskih oziroma mladinskih ekip, ki igrajo v različnih ligah, vsi igralci so registrirani. 18 nogometnih igrišč, ki so v lasti občine, vzdržuje JZ ŠRC Tivoli,« pojasnjuje Fabčičeva.
Mestna občina bo sicer za vzdrževanje športnih objektov v letu 2008 namenila 2,16 milijona evrov, za investicije v te objekte pa še skoraj 2 milijona dodatnih sredstev. Po sprejeti strategiji športa do leta 2012 je predviden vsakoletni porast sredstev, ki jih bo občina namenila za ta namen. K razvoju športne infrastrukture pa bodo po mnenju odgovornih z občine gotovo vplivala tudi javno-zasebna partnerstva pri projektih, katerih sestavni del je tudi izgradnja nove športne infrastrukture.
In še o tem, kaj vse se bo v bližnji prihodnosti v Ljubljani gradilo: na stadionu Ljubljana bo letos dokončano atletsko metališče, v pripravi je gradnja prizidka k dvorani Kodeljevo in obnova garderob v dvorani Krim ter obnova rokometnega in košarkarskega igrišča in balinišč na Rakovniku. V naslednjem letu pa je na vrsti obnova kopališča Kolezija. Prav tako je v pripravi gradnja novega Športnega parka Stožice z nogometnim stadionom in dvorano ter obnova stadiona za Bežigradom.

www.dobrojutro.net

3 pokrite ledene dvorane,

Hala Tivoli, Zalog......in kje zaboga je tretja ????

No po krajšem premoru se spet oglašam. Vidim ,da ste bli še kar pridni v tem času.

Mestni svet mestne občine ljubljana bo na naslednji seji 26 maja obravnaval naslednje prostorske odloke:
# Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP 1/2 Javna skladišča
# Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za del območja urejanja MP 1/2 Javna skladišča – funkcionalne enote F3a, F5-1 in F8m s predlogom za hitri postopek
# Predlog Obvezne razlage za Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS 3/5 Brdo, del območja urejanja VP 3/2 Brdo in del območja urejanja VS 3/3 Brdo – Vrhovci
# Predlog Obvezne razlage za Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje obrobja Dunajske ceste od Bežigrajskega dvora do Ruskega carja
# Predlog Obvezne razlage za Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču

več na spletni strani
http://www.ljubljana.si/si/mol/mestni_svet/seje/76414/detail.html

Drugače bodo obravnavali tudi ključni prostorski odlok za območje kjer bodo gradili:

-GEMINI STOLPNICI
»F3a URBANI CENTER
Vertikalni gabariti: V max visokega dela objekta = P + 17, V max nizkega dela
objekta je 10 m.
Nad max. višino visokega dela objekta so dopustne
komunikacijske in energetske naprave.
Izraba: FSI = do 2.4 max

- BTC STOLPNICA
»F5 - 1 POSLOVNA STOLPNICA BTC
Vertikalni gabariti: V max visokega dela objekta = P + 20, V max nizkega dela
objekta je 10 m.
Nad max. višino visokega dela objekta so dopustne
komunikacijske in energetske naprave.
Izraba: FSI = do 3.2 max

- BTC HOTEL
»F8m HOTEL
Vertikalni gabariti: V max visokega dela objekta = P + 17, V max nizkega dela
objekta je 10 m.
Nad max. višino visokega dela objekta so dopustne
komunikacijske in energetske naprave.
Izraba: FSI = do 3.2 max

Po sprejetju tega odloka bodo investitorji imeli prosto pot za pridobitev gradbenega dovoljenja.


Poleg stolpnic se bo rekonstruirala tudi prometna ureditev...

http://img229.imageshack.us/img229/6651/12odlokobrazlozitevbtc1tq4.th.png (http://img229.imageshack.us/my.php?image=12odlokobrazlozitevbtc1tq4.png)

Razširila se bo Kajuhova ter Letališka cesta, podaljšala Kavčičeva, Bratislavsko pa naj bi z podvozom pod štreko povezali z Zaloško cesto. Na sliki se vidi tudi kup novih rondo križišč.

Aja pa še to...Cesta mimo hale A se bo krepko razširila v dvopasovno z obojestranskim kolesarskim pasom...:cheers::cheers::cheers:

Objavljeni so rezultati Partnerstvo Šmartinska
http://www.arhiforum.si/

Razstava natečajnih elaboratov urbanističnega natečaja Partnerstvo Šmartinska

Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave natečajnih elaboratov
urbanističnega natečaja Partnerstvo Šmartinska, ki bo v četrtek 8. maja 2008 ob 18.00 uri v Zgodovinskem atriju Mestne hiše, Mestni trg 1 v Ljubljani.
Razstavo bo odprl g. Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

1. NAGRADA / 1st PRIZE
Hosoya Schaefer Architects:
Marcus Schaefer
Hiromi Hosoya
Roland Schreiber
Albert Beele
Tota Goya
Bavo Lauwers

Svetovalci / Consultants:
Space Syntax Limited, London (Anna Rose, direktorica)
Wüest & Partners AG, Zürich (Martin Hofer)

Osrednji park, fazna zapolnitev in mini Manhattan
Central park, phased development and mini Manhattan


Elaborat številka 14 svojo zasnovo zgradi okoli osrednjega parka. Ta kot glavni element kompozicije učinkuje kot dejavnik prepoznavnosti in identitete, obenem pa vsebuje potencial, da postane generator ekonomske vrednosti območja. Idejo podpira niz programskih vozlišč: kulturnega na območju FE 1–4, poslovnega na območju FE 5 in zelenega, rekreacijskega, na območju novega parka. Programska vozlišča so povezana z multimodalnim bulvarjem, ki poteka po Kavčičevi ulici ter pomeni funkcionalno in percepcijsko hrbtenico območja. Projekt vključuje kakovostne rešitve za dolgoročni razvoj obravnavanega območja in prilagodljivost za povezovanje obstoječih in novih urbanih vzorcev v koherentno celoto.

Avtorji so svoj predlog oblikovali na podlagi preučevanja značilnosti »urbanosti«, ki jo opredelijo kot zapolnjevanje dnevnih časovno-prostorskih ritmov oz. kot vzpostavljanje čimvečjega uličnega, življenjskega utripa v posameznih časovnih obdobjih. Tako podrobno definirajo shemo dejavnosti in programov po posameznih lokacijah ter jih navežejo na posamezne značilnosti grajene strukture. Avtorji dokaj natančno opišejo tudi ključne poudarke oz. vozlišča, kjer prihaja do največjega mešanja javnih, poljavnih prostorov, dejavnosti in servisov (npr. lokacija trikotnega »centralnega parka«, »bulvar BTC«, »BTC-plaza«, »Trg Kolinska« itd.). Predlog ima dobro razčlenjeno prometno strukturo, katere ključni element je dogodkovna linija, ki prek celotnega natečajnega območja povezuje BTC z mestom. Predlagana zasnova je funkcionalna in primerna, vendar le delno ponazorjena v načrtu.

Pomembne velike zelene površine so predvidene še na območju stika z Žalami in na območju Zelene jame in so z ozkim zelenim pasom povezane z nekoliko manjšimi zelenimi površinami na južnem delu FE 6. Značilnost zelenih površin, ki se navezujejo na Žale, je, da je površina prekinjena z več objekti in da imajo zgoščene zasaditve z drevesnimi vrstami predvideno osrednje mesto. Gosta zasaditev je predvidena tudi ob železnici v Zeleni jami. Manjše zelene površine so predvidene tudi med posameznimi objekti. Na lokaciji Velane in Kolinske bi bilo tako morda treba umestiti manjši park, saj je gostota pozidave dokaj velika.

V parku v FE 7 je predvideno območje za deponiranje kontaminiranega materiala. Na velikih strešnih površinah je predvidena raba sončne ali vetrne energije, predvidena je tudi gradnja pasivnih hiš.

Promet je zasnovan tako, da v osrednjem delu daje prednost vožnji s kolesom ali hoji. Osrednji del je s tramvajem povezan s središčem mesta. Mreža glavnih in zbirnih cest je v prostoru urejena neenakomerno, mreža ni definirana. Osrednja zbirna cesta (Kavčičeva) nima definiranega profila. Podvaja zbirno cesto v podaljšku Letališke, Kavčičevo pa zaključuje pri železnici s trikotnikom cest, kar je manj primerna rešitev. Povezave proti Mostam in Vodmatu so številne in dobre.

Zaradi funkcionalne in generične zasnove z dobro razčlenjeno faznostjo implementacije, ki vsebuje dovolj prilagodljivosti za vključevanje posebnih rešitev na posameznih območjih, je žirija temu elaboratu podelila 1. nagrado in predlagala, da se uporabi kot temelj za izdelavo strateškega in izvedbenega občinskega prostorskega načrta.

:)

Poleg stolpnic se bo rekonstruirala tudi prometna ureditev...

http://img229.imageshack.us/img229/6651/12odlokobrazlozitevbtc1tq4.th.png (http://img229.imageshack.us/my.php?image=12odlokobrazlozitevbtc1tq4.png)

Razširila se bo Kajuhova ter Letališka cesta, podaljšala Kavčičeva, Bratislavsko pa naj bi z podvozom pod štreko povezali z Zaloško cesto. Na sliki se vidi tudi kup novih rondo križišč.


Rondoji na Kajuhovi? Že zdaj je cirkus s prometom, kaj šele bo.:lol:

Ne resno, kdo je predlagal to prometno ureditev?:nuts:

Objavljeni so rezultati Partnerstvo Šmartinska
http://www.arhiforum.si/

Razstava natečajnih elaboratov urbanističnega natečaja Partnerstvo Šmartinska

Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave natečajnih elaboratov
urbanističnega natečaja Partnerstvo Šmartinska, ki bo v četrtek 8. maja 2008 ob 18.00 uri v Zgodovinskem atriju Mestne hiše, Mestni trg 1 v Ljubljani.
Razstavo bo odprl g. Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

To bo treba poslikat:cheers:

Prometno ureditev so predlagali razpisovalci (MOL). Sej so tut glede grajenih struktur dal smešne predloge.

Načrt za novo gradnjo
Novi zapori bodo v Bizoviku

Pravosodno ministrstvo čaka na spremembo prostorskih aktov MOL, nato se gradnja začne. Alternativna lokacija zapora je na Litostrojski cesti.

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija_splosne/dob_bobo_slo_060508t.jpg_138096144.jpg Direktor zapora v Dobu pri Mirni (zapor na sliki) se z gradnjo novega zapora v Ljubljani strinja. © BOBO



Alternativa je Litostrojska cesta


Litostroj. "Gradnja zaporov na območju Litostroja v Ljubljani je zgolj ena od alternativnih možnosti," so povedali na pravosodnem ministrstvu. Kot so zapisali, možnost še preučujejo, zato o začetku in koncu gradnje ne morejo govoriti. "Gre za lokacijo opuščenega industrijskega kompleksa v bližini obvoznice, ki ni v lasti ministrstva," so zapisali. Prejšnje napovedi. Konec februarja so na pravosodnem ministrstvu za finance povedali, da letos načrtujejo gradnjo zapora na Litostrojski. Vrednost investicije so ocenili na 44 milijonov evrov, zapor pa bi sprejel 399 oseb.
" Če vprašate nas tukaj, se me ne bi preselile, mogoče bi naredile prostore bolj funkcionalne," je povedala Olga Uršič Perhavc, direktorica Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ig za ženske. Ta bo zaradi gradnje novega ljubljanskega zapora poleg zapora na Povšetovi ukinjen.
Čakajo na MOL
V službi za odnose z javnostmi ministrstva za pravosodje so povedali, da so na Mestno občino Ljubljana (MOL) že podali vlogo za spremembo kmetijskega zemljišča na lokaciji Ljubljana Bizovik v stavbno zemljišče. Postopek spremembe prostorskih aktov MOL je po njihovih besedah v teku in bo predvidoma končan v drugi polovici letošnjega leta. " Takoj ko bo MOL sprejela prostorske načrte in zagotovila zazidljivost lokacije, bomo nemudoma začeli s projektiranjem in gradnjo zaporov," so zapisali na ministrstvu. Stroški še niso znani
V novem zaporu so po njihovih besedah predvideni pripor, zapor za krajše zaporne kazni ter odprta oddelka za moške in ženske, skupaj za 300 oseb. Kot je na Pop TV povedal Robert Marolt s pravosodnega ministrstva, se bodo v novem zaporu združili ljubljanski pripor in zapor, odprti oddelek na Igu in ženski zapor na Igu. Kdaj se bo gradnja začela, na ministrstvu še ne vedo, povedali pa so, da bodo sredstva za gradnjo zapora zagotovili sami. Finančni načrt gradnje še ni izdelan, zato točnega zneska ne vedo, preučujejo pa možnost, da bi se gradnja financirala na način javno-zasebnega partnerstva.
Povšetove ne bodo prodali
Stavbe zapora na Povšetovi po selitvi ministrstvo ne bo prodalo. Kot so zapisali, gre za odlično lokacijo v samem centru Ljubljane, ki bi jo lahko namenili za gradnjo zelo veliko stanovanj ali za poslovne namene.
Tempirana bomba
" Absolutno potrebujemo nov zapor v Ljubljani," je povedal ljubljanski podžupan Janez Koželj. Po njegovih besedah so razmere na Povšetovi neznosne.

Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo na pravni fakulteti je dejal, da mu je za lokacijo vseeno. Skrbi ga, ker bodo zaradi novega zapora ukinili manjše. Ne strinja se tudi s številom zapornikov, ki bi v zaporu prestajali kazen. Misli, da bi jih moralo biti manj kot sto: " To je tako, kot če imate radioaktivni material. Dokler je v majhnih količinah, je v redu, če ga je pa več, pa bomba eksplodira."
Z gradnjo novega zapora se je strinjal tudi Jože Podržaj, direktor ZPKZ Dob. Dejal je, da je dve sto oziroma tri sto zapornikov na zapor nekaj povsem običajnega. " Dejstvo pa je, da bi Slovenija potrebovala enote zaporov na več lokacijah, ki bi zagotavljale bolj dinamično premeščanje med zavodi," je povedal.

Uršič Perhavčeva je zaskrbljena zaradi kombinacije žensk in moških v novem zaporu. Omenila je tudi, da je treba na zadevo gledati z vidika družin in otrok, ki pridejo na obisk k zapornicam.
Janković: čez deset let
Ljubljanski župan Zoran Janković je povedal, da sta za zapor predvideni dve lokaciji, Bizovik in Litostrojska cesta. "V si ti plani so pripravljeni v javni razpravi in šele po javni razpravi in sprejetju na mestnem svetu bo jasno, kje bo nova lokacija zaporov, če in ko bo usklajena selitev. Ampak to se še ne bo zgodilo kmalu, morda čez deset let," je povedal.

Litostroj. "Gradnja zaporov na območju Litostroja v Ljubljani je zgolj ena od alternativnih možnosti," so povedali na pravosodnem ministrstvu. Kot so zapisali, možnost še preučujejo, zato o začetku in koncu gradnje ne morejo govoriti. "Gre za lokacijo opuščenega industrijskega kompleksa v bližini obvoznice, ki ni v lasti ministrstva," so zapisali.Prejšnje napovedi. Konec februarja so na pravosodnem ministrstvu za finance povedali, da letos načrtujejo gradnjo zapora na Litostrojski. Vrednost investicije so ocenili na 44 milijonov evrov, zapor pa bi sprejel 399 oseb.

Žurnal24 (http://www,zurnal24.si)

Rondoji na Kajuhovi? Že zdaj je cirkus s prometom, kaj šele bo.:lol:

Ne resno, kdo je predlagal to prometno ureditev?:nuts:

Rondo je dejansko edina rešitev za kajuhovo, saj so obstoječa križišča prav obupno nepretočna. Predlagana prometna rešitev se mi zdi odlična. Uvaja dva nova vhoda v BTC, s čimer se bo razbremenila tudi Kajuhova, saj bodo imeli prebivalci Fužin svoj vhod.

Tvoja izjava sicer nima ne repa ne glave. Zelo znano je, da rondoji rešujejo prometno situacijo, ne pa poslabšujejo...

Stolpnice ob centralnem parku
Ljubljana | 7. 5. 2008, 22:05 | Manca Borko, časnik Žurnal24 | Ni komentarjev

V ljubljanskem BTC se obeta mini newyorški centralni park. Prvonagrajeni švicarski arhitekti so si namreč zamislili velik park, skupino nebotičnikov in zeleno alejo.
Šmartinska cesta, stoplnice, centralni park, BTC

Arhitekt Marcus Schaefer je pojasnil, da bo najprej nastala hrbtenica – bulvar z "glavo" (Kolinsko) in park – nato trg BTC in poti za pešce. © Hosoya Schafer arhitects

* Elektronska poštaPošlji članek
* TiskajNatisni članek
* blogajBlogaj o članku
* ObvestiObvesti druge o članku

Zmagovalna rešitev urbanističnega natečaja Partnerstvo Šmartinska predlaga preobrazbo Kavčičeve ulice v novo zeleno alejo in 7,4 hektarja velik park. Pripravili so jo arhitekti Hosoya Schaefer Architects iz Züricha.

smartinska1_HSA_lju_tizer

Tako naj bi čez nekaj let potekalo družabno življenje v ljubljanskem BTC. © Hosoya Schafer arhitects

Centralni park in stolpnice
Komisija, sestavljena iz predstavnikov Mestne občine Ljubljana (MOL), Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter partnerjev (lastnikov zemljišč), je za najboljši elaborat izbrala tistega z naslovom Osrednji park, fazna zapolnitev in mini Manhattan. Park bo povezoval poslovni program (BTC) na eni strani in kulturnega (Kolinska) na drugi. Nad parkom in trgom BTC naj bi se dvigala skupina stolpnic z najvišjo višino 120 metrov. Bulvar povezuje območje z mestom, namenjen pa bo predvsem javnemu prometu – tramvaju in pešcem.
Marcus Schaefer, arhitekt iz skupine prvonagrajencev, je dejal, da so želeli na območje vnesti urbanost: "Park smo si zamislili kot vmesnik med starejšim in tradicionalnejšim delom območja ter novejšim in fleksibilnejšim delom." Na območju BTC so zasnovane večje stavbe, proti Kolinski, Velani in Savskemu naselju pa nadaljevanje zgodovinskega mesta in pozidave v otokih. Koliko bo poslovnih in koliko stanovanjskih površin, še ni znano. Ob glavnem parku je vključen tudi park ob Žalah, ozelenitev je predvidena ob železnici ter manjša parka na začetku in koncu nove aleje. Glavna prometnica ostaja Šmartinska cesta ter še dve prečni povezavi – razširjena Kajuhova ulica in Bratislavska cesta.

Štirje nagrajenci

Factbox Title

Boštjan Kompare, Kompare nepremičnine. Povedal je, da bo park zelo vplival na ceno stanovanj; vrednost se lahko poveča do 15 odstotkov.

Andrej Kuplenk, ABC nepremičnine. Povedal je, da bodo stanovanja na Šmartinski cesti, če bodo zgrajena v štirih letih, dosegla okvirno ceno od štiri do šest tisoč evrov na kvadratni meter.

Gregor Čeh, MG nepremičnine. Dejal je, da bo načrtovani park vsekakor vplival pozitivno, kajti ljudje cenijo kakovost bivanja. Po grobi oceni bodo stanovanja dosegla ceno do štiri tisoč evrov na kvadratni meter.
Pogodbo za pripravo urbanističnih načrtov, ki bodo vnešeni v strateški in izvedbeni prostorski načrt mesta, bo MOL podpisala s švicarsko skupino, upoštevati pa bodo morali tudi nekatere rešitve iz preostalih treh nagrajenih elaboratov. "Rezultati urbanističnega natečaja so zelo močna pripomba na strateški prostorski načrt, ki je v razgrnitvi," je dejal Miran Gajšek, načelnik mestnega oddelka za urejanje prostora. Podeljeni sta bili še dve drugi nagradi in ena tretja, med njimi je bila le ena skupina slovenskih arhitektov. Jernej Prijon iz te skupine je dejal, da so bili glavni poudarki njihovega projekta premik v kulturi mobilnosti, javni prostor kot nosilec identitete in urbana prenova kot proces. Miran Gajšek pa je dejal: "Vsi nagrajenci pa so izpostavili zelene površine in jih kombinirali z visoko gostoto pozidave."

Mesto v mestu
Podžupan Janez Koželj je poudaril, da bo na območju mešana raba, mesto se bo zavzemalo tudi za fleksibilno arhitekturo. Dodal je, da so bile visoke zgradbe sprva predvidene ob obvoznici, zdaj pa bodo višinski poudarki vezani na park kot velik odprt prostor v smislu Centralnega parka v New Yorku. Na čigavem zemljišču bo park stal, po besedah župana Zorana Jankoviča ni pomembno, saj bo le park lahko dal temu območju kakovost. Schaefer je dejal, da park stane, saj je treba zanj kupiti zemljišča, a daje območju dragocenost in dviguje ekonomsko ceno nepremičnin v okolici. Jože Mermal, predsednik uprave BTC, ki je tudi sodeloval v žiriji, se je strinjal: "Poslovne površine in stanovanja ob parku je lažje tržiti, s parkom se bo dvignila vrednost zemljišč. Ne izgubljamo, temveč prispevamo."

Gradnja po fazah
Prvonagrajena rešitev vključuje tudi faznost in fleksibilnost uresničevanja. Gajšek je poudaril, da bo šlo za proces urbane prenove, predvidene so tudi rušitve. Kot je pojasnil Koželj, pa se bodo gradnje najprej začele na območju Kolinske in Velane, nadaljevale pa z zasnovo parka.


http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija/smartinska_HSA_lju_tizer.jpg_1263901871.jpg

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija/smartinska1_HSA_lju_tizer.jpg

VIR: Žurnal24 (http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/osrednja/index.html?id=47282)

Zasnova se mi zdi krasna! Centralni park in mini Manhatten. Stolpnice na robu parka so zelo privlačen prostor in vse skupaj izgleda prav spektakularno! In najvišja stolpnica je videti visoka vsaj 150 metrov. :cheers::cheers::banana:

(Samo tramvaje so pa narisali prastare :lol:)

:omg:


ljlj: Stolpnice naj bi bile visoke do 120 m...zaradi tistih 30 m se ne bomo sekirali:lol:

Res se ne bomo sekirali. :lol:

Me prav mika, da bi se udeležil jutrijšnje razstave. Videti je, da je to eden največjih urbanističnih projektov za Ljubljano.

Ljubljana: Ob Šmartinski kot na Manhattnu
Arhitekti so si območje zamislili kot mestno središče z novim bulvarjem in parkom, podobnim newyorškemu

Slovenija - četrtek, 08.05.2008 Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - Prvonagrajena natečajna rešitev (Hosoya Schäfer Architects iz Züricha) skoraj 230 hektarjev veliko območje med Šmartinsko, Savsko in Bratislavsko cesto ter železnico spreminja v pravi mali Manhattan. Manjkal ne bo niti park, ki se spogleduje z znanim Centralnim parkom, ob njem pa bodo po newyorškem vzoru stolpnice, visoke vsaj sto metrov.




Danes napol opuščene proizvodne hale ob Šmartinski cesti bodo zamenjali stometrske stolpnice in velik centralni park ob novem bulvarju. Projekt Šmartinka je vreden okoli milijardo evrov in mu blizu seže le projekt poglobitve železniških tirov skozi mestno središče. Investitorji bodo območje najverjetneje najprej začeli urejati pri križišču s Topniško cesto, kjer danes stoji Kolinska.

Projekt, ki ga bodo po besedah Janeza Koželja, podžupana za urbanizem, v več fazah in več let uresničevali Mestna občina Ljubljana, BTC, Droga Kolinska, Gradis IPGI, Kolosej kinematografi, MNP, Euromarkt, Velana in Žito, bo največja naložba v Ljubljani, primerljiva le s poglobitvijo železniških tirov skozi mesto.

Samo stanovanj bi lahko po nekaterih ocenah bilo okoli 5000, Koželj in Miran Gajšek, načelnik oddelka za urejanje prostora, poleg tega obljubljata strnjeno zidavo z nekaj višinskimi poudarki, nov bulvar, vzporeden s Šmartinsko, širitev Kajuhove, povezavo Bratislavske z Zaloško in že omenjeni park z jezerom.

Velik naj bi bil le nekaj manj kot Tivoli. Na vprašanje, ali bodo lastniki zemljišč pristali na tako velik park namesto pozidanih površin, je Koželj odgovoril: "Zato smo naredili kombinacijo velikega parka, ki prinaša okoljski učinek, in višje pozidave ob njem."

Višje stolpnice so po njegovem mnenju tudi ekološko bolj sprejemljive. "Če je več dejavnosti v visokih stavbah, se zmanjšujejo vožnje. S tem zmanjšujemo onesnaževanje in prihranimo energijo. Zato so tudi drugod po svetu nove stolpnice sestavljene tretjinsko. V enem delu so stanovanja, v drugem javni servisi, ki sodijo k stanovanjem, kot so kakšni wellness centri in prostori za preživljanje prostega časa, v tretjem pa poslovni prostori, trgovine in javne površine. Danes je v mestih prijetneje stanovati v višjih nadstropjih z lepšim razgledom in boljšim zrakom," je dejal Koželj.

Kot je dodal podžupan, se bo najverjetneje najprej začelo urejati območje Droge Kolinske, nato pa centralni park. Že danes pa bo od 18. ure naprej razstava na ogled v zgodovinskem atriju mestne hiše. Nagrajene rešitve bodo po Gajškovih besedah uporabili pri pripravi predloga izvedbenega prostorskega načrta občine, katerega osnutek je že v javni obravnavi, ter izdelavi prostorskega akta za celotno natečajno območje.

Dnevnik (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/317912)

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija/smartinska_HSA_lju_tizer.jpg_1263901871.jpg

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija/smartinska1_HSA_lju_tizer.jpg

Fantastično.......:banana::banana::banana:

^^ emonika je proti temu maketa :lol:

:eek2::eek2: to pa je en zelo cool projekt. :D :banana: Polno sreče, veselja in zadovoljstva s tem projektom vam želijo ljudje ki niso obremenjeni z fovšijo :lol:

naj mi nekdo označi kje naj bi bil centralni park
http://ppmol.org/urbanizem5/upload/images/smartinska.jpg

še ena prošnja za vse:)
se da komu označiti na zemljevidu vse zgradbe, ki so navedene na prvi strani tega threada (under construction, approved, proposed, completed) v stilu, kot je to naredil pred nekaj časa za nekaj stvari že blaszs

bilo bi fajn, če bi imeli vse stvari zbrane na enem mestu, kajne?

http://img254.imageshack.us/img254/4963/47707269qe9.jpg

:omg:


ljlj: Stolpnice naj bi bile visoke do 120 m...zaradi tistih 30 m se ne bomo sekirali:lol:

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija/smartinska_HSA_lju_tizer.jpg_1263901871.jpg

Do 120, ziher? Pri drugi najvišji sm preštel 30 nadstropij, oz. 31.. se pravi večja jih ima potem sigurno okoli 40. Sicer vem, da so to samo "placeholderji" :D sam vseeno, fajn je hehe

naj mi nekdo označi kje naj bi bil centralni park

Evo. Spodaj sem označil glavne stvari - upam da nisem falil... :lol:

zeleno - centralni park
temno modro - mini Manhatten
rdeče - nova avenija

http://i166.photobucket.com/albums/u98/TimerCC/PartnerstvoSmartinka.jpg

Edit: očitno sem vseeno malo falil (park je v resnici večji)...

Megalomastični kompleksi mi kar postavijo kocine pokonci, ta mi jih je pa še posebej :)

Odlična zasnova, še bolj pa jo bomo lahko hvalili, ko bo stekla prava gradnja, kar upam da bo čimprej :)

Na zdravje novemu Manhattnu.

In tule so še tri fotke, ki jih še niste dali gor:

ZAČETEK ŠMARTINSKE NA OBMOČJU DANAŠNJE KOLINSKE
http://www.trajekt.org/pictures/kolinska.jpg

Hosoya Schaefer: Zmagovalna urbanistična rešitev za partnerstvo Šmartinka s trikotnim osrednjim parkom in grozdom nebotičnikov na zahodnem robu BTC.
http://www.trajekt.org/pictures/site.jpg

http://www.trajekt.org/pictures/PS_14_v.jpg

Neverjetno se že veselim začetka uresničevanja projekta v "fizičnem" smislu.
:banana:

Neverjeten projekt, komaj čakam, da se prične realizacija!

Na žalost pa je v celotnem projektu načrtovanih samo 7 stolpnic. No ja, bomo že preživeli. :lol:

ja res je lep projekt, sam stolpnice so spet škatlaste...

Na žalost pa je v celotnem projektu načrtovanih samo 7 stolpnic. No ja, bomo že preživeli. :lol:

če bodo use narejene seveda.ščasoma pa ni noben problem zgraditi še več stopnic ob parku, ker ob parku vidm so le nižji objekti ki bi jih kasneje lahko komot zrušli in postavili še kkšno stolpnico

Betonska džungla je od Kolinske pa do Pokopališke ul.:nuts:Men je všeč:banana::cheers:
http://www4.slikomat.com/08/0508/u8a-PS-14-.jpg

ja res je lep projekt, sam stolpnice so spet škatlaste...

To je sam približno narisan za predstavo,kje se bo kej gradil in koliko bo objekt visok.Oblika objekta bo pa odvisna od investitorja in seveda natečeja za vsak objekt.Mogoče pa tud ne bo natečaja in bo vsak investitor najel svoj arhitekturni biro.Bomo vidl.

res hudo zgleda..pa taka gosta karejska zazidava mi je še posebej všeč...res se bo mesto povečalo, pa nova avenija...komi čakam še nove renderja pa...bagerje

Kul!:cheers: Če sem prou razbral iz zgornjega zemljevida, bosta potem tudi Gemini stolpnici ob parku??

take it easy, tega še ne bodo tako kmalu začeli graditi, sploh pa gradnja v takem obsegu v Lj se bo razvlekla 20 let najmanj (vsaj v taki obliki kot se kaže v "renderjih").

Smešno pa mi je, da se vedno in vedno znova in znova vehementno napovedujejo megaprojekti, realizacija pa ali je skenslana ali pa seže neznano v prihodnost. Upoštevajoč primer R5, ki se ga planira (kolko... 10 let?), se je začel graditi leta 2007 in bo končan konec leta 2009. Torej za eno žgoljevo 60m stolpnico se je porabilo celo desetletje "planiranja", gradnja pa obsega več kot dve leti... Da sploh ne omenjam kakšno rotondo, šumi, kolizej, nenazadnje stožice...in zdaj mi sanjamo o "menhetnu"? Meni se vedno bolj zdi, da v abstinenci kakršnega koli (korenitega) urbanega napredka, se podaja v medije te "bonbončke", da potem mi "raja" sanjamo o new yorškem clusterju.. medtem ko pa v realnosti na nas padajo kosi fasade...

Ta post ni namenjen metanju gnoja, ampak zgolj za streznitev (mrzel tuš :D ) in postavljanje soforumašev na trezna tla. Jaz 1... no okej mogoče 4. ali 5. :lol: bi rad videl "menhetn" v Lj, ampak dokler nas bodo bombardirali z renderji namesto z jeklom in betonom na gradbiščih, jaz tem pravljicam za propagandne namene ne bom verjel.

...

Ta post ni namenjen metanju gnoja, ampak zgolj za streznitev (mrzel tuš :D ) in postavljanje soforumašev na trezna tla. Jaz 1... no okej mogoče 4. ali 5. :lol: bi rad videl "menhetn" v Lj, ampak dokler nas bodo bombardirali z renderji namesto z jeklom in betonom na gradbiščih, jaz tem pravljicam za propagandne namene ne bom verjel.

Sej noben ne misli, da se bo tole začelo graditi jutri ... (no, vsaj upam). Ampak v Ljubljani smo imeli skoraj 20 let nesposobno oblast in sedaj se stvari končno obračajo na bolje. Kaj ni že to dosežek, da bomo praktično od nule dobili stadion v pičlih treh letih? Stvari se vsekakor dogajajo hitreje...

kako to misliš štadion v 3 letih ? Štadion v stožicah se je prvič "resno" omenjalo v predvolilnem obdobju leta 2006. Obljuba je bila dana da bo zgrajen leta 2008, zdaj pa je deadline zdrknil na leto 2010... Kje ti vidiš 3 leta ?

EDIT: pa še na to sm pozabu.. prvi renderji oziroma modeli Stožic segajo v 97 leta prejšnega stoletja.... Torej 11 let kasneje, pa lopate še vedno od nikjer.

Janković je projekt štadion začel pravzaprav od začetka. Do takrat se je o Stožicah res samo govorilo, Danica je projekt Stožice celo čisto zamrznila zaradi obnove Bežigrajskega stadiona. Naredilo se ni res čisto nič razen praznih besed in obljub.
Saj pravim, dvajset let nesposobne oblasti...

o hudo:runaway:!!!!

ja ta karejska zazidava je qoool... pa js sem vedno tja nekam hotu počt en tak park, res super.. no upam da se bo realiziralo! :cheers:

take it easy, tega še ne bodo tako kmalu začeli graditi, sploh pa gradnja v takem obsegu v Lj se bo razvlekla 20 let najmanj (vsaj v taki obliki kot se kaže v "renderjih").

Smešno pa mi je, da se vedno in vedno znova in znova vehementno napovedujejo megaprojekti, realizacija pa ali je skenslana ali pa seže neznano v prihodnost. Upoštevajoč primer R5, ki se ga planira (kolko... 10 let?), se je začel graditi leta 2007 in bo končan konec leta 2009. Torej za eno žgoljevo 60m stolpnico se je porabilo celo desetletje "planiranja", gradnja pa obsega več kot dve leti... Da sploh ne omenjam kakšno rotondo, šumi, kolizej, nenazadnje stožice...in zdaj mi sanjamo o "menhetnu"? Meni se vedno bolj zdi, da v abstinenci kakršnega koli (korenitega) urbanega napredka, se podaja v medije te "bonbončke", da potem mi "raja" sanjamo o new yorškem clusterju.. medtem ko pa v realnosti na nas padajo kosi fasade...

Ta post ni namenjen metanju gnoja, ampak zgolj za streznitev (mrzel tuš :D ) in postavljanje soforumašev na trezna tla. Jaz 1... no okej mogoče 4. ali 5. :lol: bi rad videl "menhetn" v Lj, ampak dokler nas bodo bombardirali z renderji namesto z jeklom in betonom na gradbiščih, jaz tem pravljicam za propagandne namene ne bom verjel.

100x je blo že napisan,da se bo na tem območju gradil 15-20 let;)

dodaj še 10 let "planiranja" in še malo rezerve k gradnji pa smo tam... pol stoletja :wink2:


:baeh3: :colgate:

Rondo je dejansko edina rešitev za kajuhovo, saj so obstoječa križišča prav obupno nepretočna. Predlagana prometna rešitev se mi zdi odlična. Uvaja dva nova vhoda v BTC, s čimer se bo razbremenila tudi Kajuhova, saj bodo imeli prebivalci Fužin svoj vhod.

Tvoja izjava sicer nima ne repa ne glave. Zelo znano je, da rondoji rešujejo prometno situacijo, ne pa poslabšujejo...

Slabo ti je znano. :lol:

Rondoji so primerni samo za križišča z manjšim prometom, vsekakor pa ne za ceste z mnogo večjim, kot je recimo Kajuhova. Zelo dober primer je kar v bližini, namreč famozni Tomačevski rondo.

dodaj še 10 let "planiranja" in še malo rezerve k gradnji pa smo tam... pol stoletja :wink2:


:baeh3: :colgate:

Ti pa res znaš....

Drugače pa: projekt se bo izvajal v fazah. Prvi rezultati bodo vidni že v dveh, treh letih, gotovo pa ne bo vse končano tako kmalu. Ampak po kakšnih desetih letih se bo videl pa že konkreten napredek. :)

ne verjamem, da boš vidu bagre čez 2-3 leta. Edino, če imaš v mislih Gemini ali tisto drugo stolpnico... ki je v planu. Pa še za ta dva projekta mislim, da je še precej megle v zraku.

No da ne bomo preveč negativistični.. ane Metromedusa ? :lol: .... me zanima, če se bo kaj v bližni prihodnosti začelo graditi še kakšno veliko sosesko v stilu "zelene jame" pa "celovški dvori"... ?

me zanima, če se bo kaj v bližni prihodnosti začelo graditi še kakšno veliko sosesko v stilu "zelene jame" pa "celovški dvori"... ?

Če poslušamo tebe, potem ne. Ker najprej bo 15 let planiranja, nato pa še ene 4 leta gradnje. Sedaj pa nehaj delati osla iz samega sebe. In zelo lepo bi bilo, če bi malo obrusil ta cinični jezik.

:rofl:

Če poslušamo tebe, potem ne. Ker najprej bo 15 let planiranja, nato pa še ene 4 leta gradnje. Sedaj pa nehaj delati osla iz samega sebe. In zelo lepo bi bilo, če bi malo obrusil ta cinični jezik.


Malo se brzdaj in če ne znaš pisati na nivoju se niti ne oglašaj. Jaz tu pišem realno glede rokov gradnje... seveda sm osel.. Folk ki tu (in ti si zastavonoša slednjih) slepo verjame Jankoviču in njegovim rokom (ki pa itak padajo kot domine) - intermezzo malo si poglej v zgodovino tukaj napisanih napovedi za bilokatero veliko gradnjo in kaj dejansko se je začelo graditi, kaj šele končano - ter še vedno kljub vsemu ostanejo na istih pozicijah, pa so pametni, trezni in realno gledajo na stvari. Prvo pred svojim pragom pometi in potem druge žali.

PS: In glede na tvoj cinični odgovor, lahko sklepam, da takih gradenj (v stilu "celovški dvori") očitno niso na spregledu.

En predlog...uživajmo v renderjih, preden se oskubijo zelene površine, znižajo višine stolpnic in se ustanovijo civilne incijative npr. Kolinske/Velane/skladišč ne damo...:lol:


Glede rokov izvedb, se ni za čudit, poglejte samo kako "hitro" napredujejo državni projekti še posebno v zdravstvenem sektorju. Bi si upal stavit, da bo mini Manhattan prej zgrajen kot Klinični center 2...:lol::lol::lol:

Ja, glede na tloris urbanistične zasnove bi ta del lahko postal nekekšen ljubljanski "La Defence".

Koliko časa je trajala gradnja v Parizu.....25 let?

En predlog...uživajmo v renderjih, preden se oskubijo zelene površine, znižajo višine stolpnic in se ustanovijo civilne incijative npr. Kolinske/Velane/skladišč ne damo...:lol:


Glede rokov izvedb, se ni za čudit, poglejte samo kako "hitro" napredujejo državni projekti še posebno v zdravstvenem sektorju. Bi si upal stavit, da bo mini Manhattan prej zgrajen kot Klinični center 2...:lol::lol::lol:

:cheers: :badnews:

čeprw js upam da se bo na podlagi zdajšnjih izkušenj dalo vsaj malo bolj učinkovito te stvari upravljat:|

Nič ni tako hitro, kot vas prepričujejo. Dejansko je sedaj prišlo do poplave predlogov, ki pa seveda niti približno ne bodo narejeni tako hitro, kot vsi napovedujejo. Ter v zmanjšanem obsegu, da se razumemo. :naughty:

V današnjem Žurnalu je članek, da naj bi že Vegrad že julija začel z gradnjo kampusa ob Vojkovi cesti.


:cheers:

Slabo ti je znano. :lol:

Rondoji so primerni samo za križišča z manjšim prometom, vsekakor pa ne za ceste z mnogo večjim, kot je recimo Kajuhova. Zelo dober primer je kar v bližini, namreč famozni Tomačevski rondo.


Kaj bi bila po tvojem dobra alternativa krožišču?

BTW: Avstrijci imajo malo morje krožišč od najmanjših na park placih do večjih npr. tisti pred Gradcem, a vse teče dokaj tekoče.

Na glavne mestne ulice jih ziher ne bi dajal, se prehitro vse zabaše. Sem tega dosti videl v Stockholmu, kjer je krožišče iz dveh štiripasovnih ulic ob konicah povzročalo kolone dolge po kilometer ali dva, pa s tem, da Švedi obvladajo vožnjo po njih, ne pa pri nam, ko vsak drugi počaka, da se rondo čisto sprazni, preden zapelje notri. Da za rondoje na dvopasovnicah, proti za rondoje na štiri in več pasovnicah.

Na glavne mestne ulice jih ziher ne bi dajal, se prehitro vse zabaše. Sem tega dosti videl v Stockholmu, kjer je krožišče iz dveh štiripasovnih ulic ob konicah povzročalo kolone dolge po kilometer ali dva, pa s tem, da Švedi obvladajo vožnjo po njih, ne pa pri nam, ko vsak drugi počaka, da se rondo čisto sprazni, preden zapelje notri. Da za rondoje na dvopasovnicah, proti za rondoje na štiri in več pasovnicah.


Varnost je pri rondojih mnoga boljša kot pri semaforizaciji, čeprav je morda malih trčenj več, a najhušji čelni trk pri krožnem ni možen, poleg tega pa tudi umiri prometne dirkače.

Poglej npr. križišče Brnčičeve z Štajersko štiripasovnico, tam bo obvezno nekaj treba naredit...ne vidim (ne poznam) pa boljše možnosti kot rondo. Stanje sedaj je nepregledno in resnično nevarno.

Rondo je dejansko edina rešitev za kajuhovo, saj so obstoječa križišča prav obupno nepretočna. Predlagana prometna rešitev se mi zdi odlična. Uvaja dva nova vhoda v BTC, s čimer se bo razbremenila tudi Kajuhova, saj bodo imeli prebivalci Fužin svoj vhod.

Tvoja izjava sicer nima ne repa ne glave. Zelo znano je, da rondoji rešujejo prometno situacijo, ne pa poslabšujejo...


Rondoji rešujejo motorni promet, peš promet pa nastrada... Tk da če bojo tu v peš radiju sami rondoji to ni dober.

a si že vidu rondoje v parizu? tm čist funkcionera :)

Poglej npr. križišče Brnčičeve z Štajersko štiripasovnico, tam bo obvezno nekaj treba naredit...ne vidim (ne poznam) pa boljše možnosti kot rondo. Stanje sedaj je nepregledno in resnično nevarno.

To bi moralo biti obvezno izvennivojsko (že od začetka). Rondoja niti pod razno ne bi smel tam devati.
Glede pešcev: na Švedskem so kar semaforizirani prehodi ob rondojih, sicer bi pešcem trda predla. Kar pomeni še dodatne ovire za tekoč promet.
Pa da v Parizu funkcionira ... ne vem, očitno nisi videl, kako "funkcionira" v času prometne konice.:lol:

Meni se zdi tale projekt Šmartinske sijajen. Itak je zdajle Šmartinska bolj podobna zapuščeni kmetiji kot pa eni glavnih mestnih vpadnic. Stolpnice ne bodo v ničemer ogrožala identitete Ljubljane, historično jedro je center in ta ostaja tak kot je. Sicer pa lahko zametke tega veleprojekta vidimo že zdaj. Nenazadnje tudi soseska Zelena jama in Modri kvadrat ležita na tem območju in čeprav nista v tem projektu, vendarle sodita v ta okvir.

Construction Update: Savski breg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5101017.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5101020.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5101016.jpg

CONSTRUCTION UPDATE
Njegošev kvart
http://www4.slikomat.com/08/0510/k5r-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/08/0510/h7l-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/08/0510/vf6-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/08/0510/7r5-Slika-.jpg

Pa da v Parizu funkcionira ... ne vem, očitno nisi videl, kako "funkcionira" v času prometne konice.:lol:

hm...kaj bi ti dau nekje kjer se stika 12 avenij semafor al kaj? oz kako se ti zdi da bi blo lahko bolš to v parizu?

Vrt pred zaprtjem http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/IMG_0871.jpg

Nezadržno se približuje dvestoletnica Botaničnega vrta, naše (poleg Narodne in univerzitetne knjižnice) najstarejše delujoče kulturno in znanstveno izobraževalne ustanove, ki neprekinjeno deluje že od leta 1810. Žal pa je danes stanje tam katastrofalno!
A kaj, ko je vrt medtem doletela denacionalizacija in izguba polovice proračuna. Vodstvu vrta se je uspelo dogovoriti za odškodnino z denacionalizacijskim upravičencem, kar izhaja tudi iz odločbe ministrstva za okolje in prostor z dne 25. aprila 2008. Vrt je izgubil z letošnjim letom polovico proračuna, ki ga je poleg investicij do sedaj prispeval MOL. V času slovenskega predsedovanja EU-ju je vrt pred tem, da ga zaprejo za javnost. Nimajo niti za plače delavcev, kaj šele za vzdrževanje. Vrt tudi nima več sredstev niti za minimalno delo, niti nima več možnosti, da bi pokril stroške udeležbe na mednarodnih sestankih, kjer je v EU konzorciju botaničnih vrtov (dvakrat letno) zastopal Slovenijo že vse od leta 2004 in to na lastne stroške. Junijski sestanek so morali že odpovedati, kot tudi vse znanstvene kongrese. Sramotno je, da mora botanični vrt, ki je bil predstavljen v okviru desetih odstotkov svetovno pomembnih botaničnih vrtov v lani izdani knjigi v Londonu (Botanic gardens a living history), v času predsedovanja Slovenije EU-ju, tik pred 200-letnico (leta 2010), začeti z zapiranjem svojih vrat.

Peščica ljudi ustvarja presežek
Ekipa petih delavcev vsako leto opravi enako ali celo več dela, kot pa od 20 do 25 zaposlenih v primerljivih vrtovih po Evropi. Samo če preračunamo na minimum ljudi, kot je že dolgoletna prošnja vodstva vrta (vsaj 12 zaposlenih), bi grobi izračun povedal, da je teh pet ljudi ustvarilo za 1,5 milijona evrov vredno delo.
Le zakaj država ne podpira takšne ustanove, ki dobro dela, ki Slovenijo ustrezno zastopa v svetu in je bila tam tudi že večkrat opažena in tudi uvrščena med svetovno pomembne vrtove? Do 180 univerzitetnih botaničnih vrtov vsako leto naroči semena iz ljubljanskega vrta (med njimi je tudi Royal Kew Gardens iz Londona).
Vrt je bil ustanovljen v času Ilirskih provinc, ustanovil pa ga je Franc Hladnik. Bil je odlikovan od cesarja, ker je vodil eno izmed najboljših tedanjih srednjih šol v monarhiji, po njem pa je nemški botanik Reichenbach poimenoval rastlino, našega edinega rodovnega endemita Hladnikia pastinacifolia, ki raste samo na Čavnu in delu Trnovskega gozda.

Endemiti že izginjajo
Žal je sedanjost prekruta. Vrt ne more niti mesec dni delovati brez sredstev. Rastline so živa bitja in zelo hitro propadejo, če nimajo ustrezne oskrbe. Lani so že poročali o izginotju fleischmanovega rebrinca, rastline, ki ima edino nadomestno rastišče v botaničnem vrtu v Ljubljani, pa žal to ni nikogar ganilo. Vrt tudi še vedno ni zaščiten na državni ravni. Nikogar agonija vrta ne zanima, veliko obljub in nič dejanj do sedaj ni obrodilo sadov. Sedaj pa ni več časa za obljube. Če ne bo hitre rešitve, bodo vrt morali zapreti, znanstveno zbirko pa razprodati, da bodo poplačali stroške.

Začel so z postavitvijo gradbene ograje oz. reklamnih panojev na zemljišču,kjer bo stala soseska BS4/2.Očitno se začenja:banana:
Za osvežitev spomina sem prilepil sliko soseske
http://www4.slikomat.com/08/0511/bnf-rend-7.jpg
Parcela soseske
http://www4.slikomat.com/08/0511/2z-ttt.jpg
In pa vsa gradbišča v okolici:nuts:
-oranžna barva-poslovna hiša Dunajska cesta&Strabag
-modra barva-Rotonda
-vijolčna barva-Dunajski vogal2(uradno poslovno stanovanjski objekt WTC)
-rdeča-BS4/2
-roza-poslovno stanovanjski objekt(ime še ni znano)
-črna-stanovanjsko- poslovni objekt Dunajska cesta
Upam,da noben nima barvno slepoto:D
http://www4.slikomat.com/08/0511/qac-uuu.jpg

Oooo zakon, Borg Cubes bodo delali :D pa baseballsko igrišče vidim gor, cool :cheers:

a torej dunajski vogal 2 bo novi WTC al kaj če jst prou razumem?

^ ma ne, mislim, da je to samo ime projekta.. drugače nimajo kam stlačit koncepta WTC tam notr

a torej dunajski vogal 2 bo novi WTC al kaj če jst prou razumem?

lepo bi bilo če bi biu usaj približno iste višine

ja ampak kje je pol fora imena in zakaj naj nebi biu več wtc wtc ampak sam pač ena stolpnca?

sej WTC ne obstaja več v Ljubljani

sploh sploh ne več?!
kako to?

Kako je videti Ljubljana z razdaje 43 kilometrov:

http://img.photobucket.com/albums/v675/Messervy/Ljubljana43kmaway.jpg

Slikano s Sv. Petra nad Begunjami

ful zanimiv tole, prav strnjeno visoke zgledajo stavbe

Začel so z postavitvijo gradbene ograje oz. reklamnih panojev na zemljišču,kjer bo stala soseska BS4/2.Očitno se začenja

ali ni tole po lokacijskem načuru še kmetijsko zemljišče??

Kdo pa je lastnik in investitor ??

Vrt pred zaprtjem http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/IMG_0871.jpg

Nezadržno se približuje dvestoletnica Botaničnega vrta, naše (poleg Narodne in univerzitetne knjižnice) najstarejše delujoče kulturno in znanstveno izobraževalne ustanove, ki neprekinjeno deluje že od leta 1810. Žal pa je danes stanje tam katastrofalno!
A kaj, ko je vrt medtem doletela denacionalizacija in izguba polovice proračuna. Vodstvu vrta se je uspelo dogovoriti za odškodnino z denacionalizacijskim upravičencem, kar izhaja tudi iz odločbe ministrstva za okolje in prostor z dne 25. aprila 2008. Vrt je izgubil z letošnjim letom polovico proračuna, ki ga je poleg investicij do sedaj prispeval MOL. V času slovenskega predsedovanja EU-ju je vrt pred tem, da ga zaprejo za javnost. Nimajo niti za plače delavcev, kaj šele za vzdrževanje. Vrt tudi nima več sredstev niti za minimalno delo, niti nima več možnosti, da bi pokril stroške udeležbe na mednarodnih sestankih, kjer je v EU konzorciju botaničnih vrtov (dvakrat letno) zastopal Slovenijo že vse od leta 2004 in to na lastne stroške. Junijski sestanek so morali že odpovedati, kot tudi vse znanstvene kongrese. Sramotno je, da mora botanični vrt, ki je bil predstavljen v okviru desetih odstotkov svetovno pomembnih botaničnih vrtov v lani izdani knjigi v Londonu (Botanic gardens a living history), v času predsedovanja Slovenije EU-ju, tik pred 200-letnico (leta 2010), začeti z zapiranjem svojih vrat.

Peščica ljudi ustvarja presežek
Ekipa petih delavcev vsako leto opravi enako ali celo več dela, kot pa od 20 do 25 zaposlenih v primerljivih vrtovih po Evropi. Samo če preračunamo na minimum ljudi, kot je že dolgoletna prošnja vodstva vrta (vsaj 12 zaposlenih), bi grobi izračun povedal, da je teh pet ljudi ustvarilo za 1,5 milijona evrov vredno delo.
Le zakaj država ne podpira takšne ustanove, ki dobro dela, ki Slovenijo ustrezno zastopa v svetu in je bila tam tudi že večkrat opažena in tudi uvrščena med svetovno pomembne vrtove? Do 180 univerzitetnih botaničnih vrtov vsako leto naroči semena iz ljubljanskega vrta (med njimi je tudi Royal Kew Gardens iz Londona).
Vrt je bil ustanovljen v času Ilirskih provinc, ustanovil pa ga je Franc Hladnik. Bil je odlikovan od cesarja, ker je vodil eno izmed najboljših tedanjih srednjih šol v monarhiji, po njem pa je nemški botanik Reichenbach poimenoval rastlino, našega edinega rodovnega endemita Hladnikia pastinacifolia, ki raste samo na Čavnu in delu Trnovskega gozda.

Endemiti že izginjajo
Žal je sedanjost prekruta. Vrt ne more niti mesec dni delovati brez sredstev. Rastline so živa bitja in zelo hitro propadejo, če nimajo ustrezne oskrbe. Lani so že poročali o izginotju fleischmanovega rebrinca, rastline, ki ima edino nadomestno rastišče v botaničnem vrtu v Ljubljani, pa žal to ni nikogar ganilo. Vrt tudi še vedno ni zaščiten na državni ravni. Nikogar agonija vrta ne zanima, veliko obljub in nič dejanj do sedaj ni obrodilo sadov. Sedaj pa ni več časa za obljube. Če ne bo hitre rešitve, bodo vrt morali zapreti, znanstveno zbirko pa razprodati, da bodo poplačali stroške.

Vrta gotovo ne bodo zaprli,sem ravno danes govoril z fanti,gre pa za cel kup administrativnih težav,ker uradno botanični spada pod Biotehnični fax in Se ga Jankovič otepa kot hudič križa,v ozadju pa so seveda lovske zgodbe Janša vs. Jankovič.
Upajmo na najboljše

OMG, fleischmanovega rebrinca ni več:nuts:

To je najbrž konec sveta...

Dunajska cesto bodo v avenijo širili na vzhodno (smer dunajske ob gospodarskem raztavišču) stran od bavarskega dvora do Ruskega carja, od Ruskega carja do križišča z novo obsavsko obvoznico pa na zahodno stran.
Za razširitev dunajske bodo tako porušili naslednje objekte:

- trgovsko gostinski objekt na križišču Dunajske in Linhartove ceste

- stanovanjsko poslovne objekte med bež. stadionom in dimičevo ulico kot si
sledijo Ptujska cesta 1, Dunajska cesta 74, 76, 78, 80, 86, 88, 94 in Dimičeva 2

- objekte nasproti Steklenega dvora ( Merkatorja ) kot si sledijo Dunajska cesta 114, 120 in 124 (del AMZS-ja )

- bencinski servis pri AMZS

- stavbe med dunajskim vogalom in dunajskim vogalom 2 kot si sledijo Dunajska cesta 142, 144, 146, 148, 150

- na drugi strani obvoznice proti Ruskemu carju bodo po vrsti porušili objekte kot si sledijo Dunajska cesta 171, Stoženska ulica 1 in 2, Dunajska cesta 170, 178, 202, Pod klancem 2, Dunajska cesta 204 A, 204, 210, 210A, 210B, 218, 220, 222, 224 ,228

- dalje od ruskega carja bodo rušili na zahodni strani dunajske ( v breg) in sicer naslednje objekte, Dunajska cesta 227, Ježica 4 in 6, Dunajska cesta 229, 231, 235, 235A, 237, 239, Danile Kumarjeve ulica 1, 2, 3, 4, 4A, Udavčeva ulica 1, 3, 5, 5A, Dunajska cesta 245, 247, 249, 251, 261, 263, 269, 271, 273, 277

Pa še celo gručo na območju bodočega vozla dunajske ceste-avenije in obsavske obvoznice.

Po predlaganem dolgoročnem planu se bodo stolpnice in poslovne palače gradile ob celotni Dunajski cesti z poudarki na naslednjih prostorskih enotah:

- severni mestni park ob gospodarskem raztavišču ( križišče dunajske in linhartove ) v višino od 25 do 45 m

- učne delavnice, višina še ni znana

- krka ( pri bež. stad.) v višino od 25 do 45 m

- dunajska - topniška ( pri bež. stad. na mestu zdajšnega bencinskega servisa) v višino od 25 do 70 m

- dunajska - baragova ( nasproti merkatorja) v višino do 32 m

- dunajska - avtoobnova in amzs v višino do 32 m

- dunajska - robičeva v višino do 25

- dunajska - funtkova, višina še ni znana

- dunajska - ježa nad malo vasjo od 19 m do 35 m

- ruski car, višina še ni znana

- dunajska - ježica v višino od 16 do 28 m

- mala vas jug v višino od 16 do 22 m

- mala vas sever v višino od 16 do 28 m

kje bo pa potekala nova obsavska obvoznica?
a dunajska med obvoznico in novo obsavsko obv. bo 6 pasovnica? tam naprej bi lahko bila 4 pasovnica, ne bi bilo potrebno toliko rušenja

Saj tudi te avenije ne bodo šestpasovne ampak štiripasovne z vmesnima zelenicama in pasovoma za javni promet.

Še slabše, načrtovana prometna ureditev se ne razlikuje od današnje, saj ni nihče pomislil na uvedbo pasov za desne zavijalce, čigar pomanjkanje je eden glavnih vzrokov za zastoje na glavnih vpadnicah.:ohno:

Blaszs: kje pa si dobil te podatke?

Saj tudi te avenije ne bodo šestpasovne ampak štiripasovne z vmesnima zelenicama in pasovoma za javni promet.

Še slabše, načrtovana prometna ureditev se ne razlikuje od današnje, saj ni nihče pomislil na uvedbo pasov za desne zavijalce, čigar pomanjkanje je eden glavnih vzrokov za zastoje na glavnih vpadnicah.:ohno:

Na vseh glavnih križiščih so in bodo ostali pasovi za desne zavijalce, ne vem od kod ti drugačne informacije...

Časopis Ljubljana, predstavitev mestnega dolgoročnega plana.:cheers:

Sploh pa ne govorimo o glavnih križiščih, ampak o vseh ostalih. Recimo v smeri stran od centra Šmartinska cesta nima prav na nobenem križišču pasov za desne zavijalce, samo kombinirane. Dunajska samo pri Linhartovi in severni obvoznici. Morali pa bi biti na vseh semaforiziranih križiščih, saj bi s tem močno izboljšali pretočnost prometa ob konicah.

Dunajska cesta

http://img507.imageshack.us/img507/8542/18sy3.jpg

http://img527.imageshack.us/img527/1182/99998370ce8.jpg

http://img508.imageshack.us/img508/1203/45572656kv1.jpg

http://img508.imageshack.us/img508/4271/59144409ar8.jpg

http://img508.imageshack.us/img508/9421/11556759xj4.jpg

http://img329.imageshack.us/img329/5534/25454779qv2.jpg

http://img329.imageshack.us/img329/5852/98015545ot3.jpg

Novi Bežigrad

http://img329.imageshack.us/img329/2005/27388161am8.jpg

Celovška cesta

http://img507.imageshack.us/img507/2343/20ch4.jpg

http://img507.imageshack.us/img507/7929/21xv9.jpg

http://img241.imageshack.us/img241/2443/24jm3.jpg

http://img241.imageshack.us/img241/1720/23du8.jpg

http://img527.imageshack.us/img527/7681/20129371kf9.jpg

Ob južni obvoznici

http://img527.imageshack.us/img527/7408/11170879jh0.jpg

http://img527.imageshack.us/img527/9537/10lx5.jpg

http://img175.imageshack.us/img175/5047/11yv2.jpg

http://img175.imageshack.us/img175/2959/12ki4.jpg

Vzhodni del mesta

http://img175.imageshack.us/img175/9590/13mb9.jpg

http://img175.imageshack.us/img175/5130/14ng8.jpg

http://img175.imageshack.us/img175/8496/15nu3.jpg

http://img175.imageshack.us/img175/6577/16ck9.jpg

Gamelje

http://img507.imageshack.us/img507/244/19mi0.jpg

Podgorica

http://img507.imageshack.us/img507/4156/17xt9.jpg

Upam ,da se kaj znajdete:):nuts:

Fak vse neki p+3:ohno:
Pol nč od tega
http://www4.slikomat.com/08/0513/rh3-perspe.jpg
To je zemljišče,kjer piše MK IN LABOD
http://www4.slikomat.com/08/0513/mfa-115567.jpg

ali ni tole po lokacijskem načuru še kmetijsko zemljišče??

Kdo pa je lastnik in investitor ??

Nimam pojma:dunno:Sem pa 100%,da je to zemljišče.Mislm,da so že potrdili gradnjo na seji mestnega sveta:).

Fak vse neki p+3:ohno:
Pol nč od tega
http://www4.slikomat.com/08/0513/rh3-perspe.jpg
To je zemljišče,kjer piše MK IN LABOD
http://www4.slikomat.com/08/0513/mfa-115567.jpg

Sicer piše P+6 ampak teh višin tako kot tudi ostalih se ne smemo držat kot pijanec plota saj so le nekakšno vodilo investitorjem kakšne višine so na določeni mestih zaželjene, kar v kokretnem primeru še ne pomeni, da so te P+11 in P+13 stolpnice odpisane.
Sicer sem se pozanimal, če so te višine, ki so tukaj napisane zavezujoče in odgovor je bil, da so le informativne oz. v nekakšno pomoč investitorju pri načrtovanju nekega kompleksa ali naselja tako, da ne pride do dodatnih polemik okoli višine objektov na posameznih mestih kot se to dogaja pri kolozeju.
Zavezujoče pa so seveda barve površin ki pomenijo namembnost stavbnega zemljišča denimo rumena za pretežno stanovanjsko gradnjo ,rdeča za poslovno , trgovsko in upravno gradnjo, zelena za parkovne ureditve itd.

Minibusi in tramvaj rešitev za promet
Prioritete za rešitev prometnih težav so še širše vpadnice, tangenciale, sklenjen notranji cestni obroč in poglobitev železnice


Ljubljana - Država je po osamosvojitvi najmanj denarja za razvoj prometne infrastrukture usmerila v ljubljansko statistično regijo, je na včerajšnji okrogli mizi na temo načrtovanja prometa v Mestni občini Ljubljana (MOL) povedal Miran Gajšek, načelnik mestnega oddelka za urejanje prostora. Prav zato je po njegovem mnenju zdaj napočil čas, ko je treba veliko načrtovati in veliko zgraditi.

Podatki prometnih študij kažejo, da na 21 križiščih v mestu ves čas nastajajo zastoji, na 43 pa občasno. Najbolj obremenjene ljubljanske ceste so Zaloška, Litijska, Riharjeva in še posebno zjutraj Celovška, kjer povprečna hitrost komaj doseže 20 kilometrov na uro. Celovško bo sicer razbremenil šentviški predor, ki je pred dokončanjem, kot štiripasovnica pa se Celovška po načrtih podaljšuje v smeri Medvod do Jeprce. (Foto: Dnevnik)

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem kljub temu pohvalil Dars, s katerim je MOL po dvanajstih letih uspel podpisati aneks k pogodbi o sofinanciranju zgraditve avtocestnih odsekov Malence-Šentjakob in Zadobrova-Tomačevo. Družba za avtoceste bo tako mestu zagotovila 25 milijonov evrov za gradnjo nove štajerske vpadnice od krožišča Tomačevo do Kranjčeve ulice, šikane pri izvozu z obvoznice na Zaloško cesto, uredila Peruzzijevo cesto do Ižanke in cesto med Horjulom, Dobrovo ter Ljubljano z navezavo na ljubljansko avtocesto ob priključku Tržaške.

Sicer pa je po Gajšku prioriteta v naslednjih letih tudi širitev glavnih vpadnic, dokončanje notranjega cestnega obroča z navezavo Roške in Njegoševe, uvedba železniške proge do Brnika in ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča s podzemnim potekom tirov, za hitro železnico in potniško progo eno nadstropje pod zemljo, za tovorno progo pa dve, namesto po mnenju MOL izjemno sporne severne tovorne obvozne proge.

"Glavne vpadnice bi razdelili na dve kategoriji, ki bi se med seboj razlikovale tudi po zunanjem oblikovanju. Tako naj bi bile klasične vpadnice za zunanji promet Tržaška, Celovška, nova Štajerka, Šmartinka, Dolenjka in Zaloška. Vse druge bi bile zelene avenije, kjer bi lahko ustvarili marsikaj," je povedal Alojzij Juvanc z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki je koordiniral zasnovo prometnega sistema v novih osnutkih strateškega in izvedbenega prostorskega načrta občine.

Po njegovih besedah bo javni potniški promet v prihodnosti organiziran kot trinivojski sistem linij s sodobnim avtobusom ali tramvajem na glavni, avtobusi na dodatnih in minibusi na ostalih linijah znotraj strnjenih območjih. "S tem bi lahko uvedli pogostejše vožnje in razbremenili težkih avtobusov ceste, kot je na primer Vodnikova, ki še zdaleč niso sposobne prevzemati takega prometa," meni Juvanc. Minubusi bi prvenstveno vozili v obliki osmice po notranjem obroču (Slovenska cesta, Aškerčeva cesta, predor, Resljeva cesta, Komenskega ulica, Tavčarjeva ulica), od koder bi imeli pešci manj kot pet minut hoje do središča mesta.

Vir: Dnevnik (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/319216)

MOL želi odpreti Kinodvor že septembra
Ljubljana | 14. 5. 2008, 10:02 | Iztok Potokar, časnik Žurnal24 | Ni komentarjev

Mestna občina Ljubljana želi spet oživiti Kinodvor. Poleg zahtevnejše filmske produkcije bo ta izvajal še program filmske vzgoje in promicije filma.

˝Mestna občina Ljubljana (MOL) bo storila vse, da bi Kinodvor s 1. septembrom lahko odprl vrata,˝ je sporočil Uroš Grilc, načelnik Oddelka za kulturo MOL. Povedal je, da bodo do takrat v Kinodvoru opravili nujna vzdrževalna dela in znova vzpostavili delovanje tehnične opreme. Nekaj jo je ob zaprtju Kinodvora odnesel njegov dozdajšnji upravitelj Staš Ravter, direktor Slovenske kinoteke, ki spada pod ministrstvo za kulturo (MK). ˝Z MK smo se dogovorili, da bomo po ustanovitvi javnega zavoda dorekli tudi premoženjska razmerja, ki se nanašajo na opremo,˝ je odgovoril Grilc.

˝MOL se je odločil za širšo zasnovo kina od tiste, ki je bila začrtana leta 2002,˝ pa Grilc pojasnjuje, zakaj bo Kinodvor tokrat uspešen. Dodaja, da bo nova ekipa morala vzpostaviti kakovosten in prepoznaven program. Z MK pa smo dobili le skop odgovor, da odločitev MOL pozdravljajo.

http://www.zurnal24.si/MOL-zeli-odpreti-Kinodvor-ze-septembra/novice/slovenija/osrednja/48213

Šmartinska Partnership Masterplan Competition - 1st prize

Location: Ljubljana, Slovenia
Client: Smartinska Partnerhship, the City of Ljubljana
Architects: Hosoya Schaefer Architects
Project Architects: Markus Schaefer, Hiromi Hosoya, Roland Schreiber.
Albert Beele, Tota Goya, Bavo Lauwers
Spatial analysis and layout: Space Syntax, London (Anna Rose)
Real Estate Consultant: Wüest & Partner, Zürich (Martin Hofer)
Visualization: Rendertaxi
Competition: May 2008
Total Area: 230 hectars

The Chamber of Architecture and Spatial Planning of Slovenia (ZAPS) has announced that Hosoya Schaefer Architects won the first prize in the urban design competition “Partnership Šmartinska”. The task was to create a masterplan for the redevelopment of 230 ha in Ljubljana . This strategically important site in Ljubljana stretches from the central railway station to the highway ring and, among other areas, includes BTC City , one of the largest retail developments in Europe . The winning proposal was developed in collaboration with Space Syntax, London and Wüest & Partner, Zürich.

http://www.hosoyaschaefer.com/img_smartinska/LJU_080409_K01h_FACE_FINAL.jpg
Kolinska Square (Visualization: Rendertaxi)

Ljubljana has a unique historic opportunity to seize the benefits of national independence, EU membership and strong economic development and to start a sustainable urban development with a long time horizon. This project proposes a process of phased urban renovation supported by an improved spatial layout and the implementation of new multimodal, sustainable infrastructure.

http://www.hosoyaschaefer.com/img_smartinska/character.jpg
Character Map

At the heart of the proposal is a triangular central park of 7.4 ha. On its north side a new boulevard transverses the entire site. It is the infrastructural backbone and main organizing element of the redevelopment area and connects the area to the central station and the city center. While to long for pedestrian flows to be experienced over its entirety, it contains areas of interest that induce pedestrian traffic: The BTC Boulevard is the pedestrian axis for the BTC retail area with BTC Plaza as its main focus. The proposed Central Park is the green heart of the entire redevelopment area. Kolinska Square is the new entrance to the quarter and acts as a cultural and commercial attractor drawing visitors both from the center and the surrounding neighborhoods. Larger distances can be traveled by tram that runs on the boulevard from the central train station to the outer ring.

http://www.hosoyaschaefer.com/img_smartinska/LJU_080408_K03c_PARK_FINAL.jpg
Central Park (Visualization: Rendertaxi)
The proposal is based on two different urban patterns and their associated functions: the extension of the city fabric with the clarity, accessibility, flexible program mix and long life cycle of its main typology the perimeter block; and the extension of the BTC area with its generous spaces, large volumes, ease of movement (albeit at the moment mostly by car) and shorter building life cycles with high commercial returns. The proposal aims to strengthen the existing qualities of the two patterns and connect them to a larger whole. It allows for mixed use on large and small scales and the subsequent development of urbanity around a variety of new places and program clusters.

http://www.hosoyaschaefer.com/img_smartinska/LJU_080408_K02b_HEART_FINAL_people_black.jpg
BTC Square (Visualization: Rendertaxi)

On May 8, the mayor of Ljubljana, Mr. Zoran Janković, announced the winners at the opening of the exhibition covering the project at the city hall in Ljubljana.

http://www.hosoyaschaefer.com/img_smartinska/080407%20project%20perimeter3_rs%202.jpg
Masterplan

http://www.hosoyaschaefer.com/img_smartinska/02.jpg
Modelphoto

http://www.hosoyaschaefer.com/img_smartinska/west_main.jpg
Massing - view from west

Contact for more information:

HOSOYA SCHAEFER Architects
Roland Schreiber
Reinhardstrasse 19
8008 Zürich
Switzerland

T. +41 (0)43 243 6313
F. +41 (0)43 243 6315

www.hosoyaschaefer.com

Dobro izgleda vse to. Samo da bi se čipmrej uresničilo :cheers:

Še velilk render območja novega BTC-ja in šmartinske.

http://www.trajekt.org/pictures/central_park.jpg

Približno sem preštel število nadstropij teh 6 stolpnic in sicer si sledijo:
- najvišja 42 nadstropij (~150m )
- druga najvišja 30 nadstropij (~110m )
- tretja najvišja 28 nadstropij (~100m )
- četrta najvišja ( dve stolpnici) 23 nadstropij (~85m )
- peta najvišja 16 nadstropij (~60m )

A LJ se širi? LJ CITY EXTENSION?

šir se pač u tem pomenu....revitalizacija industrijskih con...

Vodni stolp Stare klavnice ob Poljanski bo ostal

Slovenija - četrtek, 15.05.2008 Tekst: (ah)

Ljubljana - V torek so gradbeniki začeli z rušitvijo Stare klavnice (na sliki), včeraj sta v zrak štrlela le še dimnik in visok vodni stolp. Alenka Pavlin, z oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana, je povedala, da bo v skladu z urbanističnimi akti na območju nekdanje mestne klavnice ob Poljanski cesti urejen park, zgrajeni pa bodo tudi novi objekti, v katerih bodo trgovske, storitvene, poslovne in družbene dejavnosti, stari objekti na tem območju pa obnovljeni. Ob železnici je predviden rezervat za ureditev nove ceste - podaljšane Grablovičeve ulice.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/af4bfaadb30e95365d37bddc31ce0a61.jpeg

Nekdanja klavnica je v območju varovanja kulturne dediščine, celoten kompleks je tudi spomeniško zaščiten. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v svojih pogojih za prostorski akt zahteval le ohranitev vodnega stolpa.

www.dnevnik.si

Kam gre Ljubljana?

Sašo Polanec

Dolgoročni cilj vsakega župana mora biti čim hitrejše povečevanje blaginje svojih meščanov. Po desetletjih popolne stagnacije imamo v Ljubljani končno župana, za katerega se zdi, da ni le poln obljub, ampak da hoče te obljube tudi izpolniti.

Ena izmed zadnjih obljub (ali pa napovedi), ki jih je dal Zoran Janković, je, da se bo zaradi sprostitve zemljišč s sprejetjem novih prostorskih aktov povprečna cena kvadratnega metra stanovanj znižala na 1.800 evrov.

Le redki se takšne napovedi niso razveselili (verjetno so nejevoljni investitorji, ki utegnejo utrpeti kapitalsko izgubo), saj bi nižje cene stanovanj povečale blaginjo tako tistih, ki svojih stanovanj še nimajo in jih nameravajo kupiti, kot tudi tistih, ki jih že imajo, pa si bodo pri danih dohodkih lažje privoščili večja in bolje opremljena.

Ljubljana bi ob nižjih cenah znova postala privlačna za priseljevanje, kar bi prek povečanja dohodkov pri dohodnini povečalo mestni proračun in s tem obseg denarja za nadaljnje financiranje ljudstvu všečnih projektov, kot je gradnja stadiona ali nove košarkarske dvorane.

Socialistični prostorski načrt

Najpomembnejša dokumenta, ki naj bi pripeljala do znižanja cen stanovanj, sta nova prostorska načrta mestne občine Ljubljana, ki naj bi nadomestila do zdaj veljavni prostorski načrt mesta. O tem, da je bil potreben nov prostorski načrt, priča že dejstvo, da smo zadnjega sprejeli še v socializmu, leta 1986.

Odtlej se je občasno spreminjal, v skladu s sprotnimi potrebami izvedbe nekaterih projektov, zato mesto v tem obdobju ni imelo enotnega konceptualnega okvira za razvoj. Načrt, ki izhaja še iz časa samoupravnega socializma, v katerem je bila mobilnost prebivalstva majhna in povezana z državnimi intervencijami na trgu stanovanj in pri izbiri lokacij proizvodnih dejavnosti, vsekakor ni mogel biti odgovor na izzive tržnega gospodarstva, v katerem je potreba po mobilnosti precej večja in aglomeracijski učinki močnejši (pozitivni učinki večje gostote prebivalstva, kot sta večja razvitost in specializacija trgov dela).

Socialistični tip zazidave, ki loči med individualno hišo in stanovanjskim blokom, ne ustreza sodobnim potrebam po razvoju najemniškega trga z manjšimi bloki za oddajanja z manjšim številom stanovanj. Zdaj veljavni načrt je podrobno postavljal številne rešitve, ki niso usklajene s potrebami in sodobno prakso ter intenzivnostjo gradnje. Za večino področij je vnaprej določena vrsta gradnje in ne omogoča fleksibilnega odločanja ter uresničitve idej investitorjev.

Za zdaj še veljavni prostorski načrt mesta je bil preveč omejujoč, tako z vidika obsega zazidljivih površin kot tudi z vidika ekonomičnosti oziroma učinkovitosti izrabe prostora. Neizogibna posledica takšnega urbanizma je bila rast cen stanovanj (seveda poleg drugih dejavnikov, ki so prav tako spodbujali rast cen).

Neusklajenost strateškega in izvedbenega načrta

Z novim strateškim prostorskim načrtom Ljubljane, ki ga je pripravil urbanistični inštitut, naj bi se končalo obdobje pretirane, ekonomsko neučinkovite in oblikovno omejujoče regulacije.

Mesto naj bi s tem dokumentom končno dobilo vizijo, v skladu z idejami podžupana Janeza Koželja, ki so povzete v več intervjujih (na primer glasilo mestne občine Ljubljana) in ki jih je strnil v slogan, da urbanizem ne določa, ampak predvsem omogoča.

Žal pa izvedbeni prostorski načrt (glej odlok o izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine Ljubljana), ki ga je pripravil Ljubljanski urbanistični zavod, precej odstopa od omenjenega slogana, saj ne le, da ne omogoča, ampak še vedno podrobno določa.

Iz njega veje želja po pretirani regulaciji, ki kaže nadaljevanje etatistične tradicije, ki predpostavlja, da številnih odločitev glede zazidave ni mogoče zaupati trgu, ampak le državi. V nasprotju s smernico deregulacije v sodobnih gospodarstvih (na primer odprave državnih monopolov na področjih letalstva, telekomunikacij, distribucije elektrike, odpravljanje omejitev vstopu novih podjetij), ki je povečala tako konkurenco kot tudi ekonomsko učinkovitost, je v slovenskem urbanizmu ostala zasidrana ideja, da je treba postavljati številne omejitve in preprečevati trgu, da poišče optimalne rešitve.

Zdi se, da načrt ni sad podžupanove sodobne urbanistične doktrine, ampak rezultat ljubljanskih urbanističnih institucij. Zato lahko predlog načrta označimo kot preoblečen stari načrt, v katerem so upoštevani veliki projekti, ki si jih je zastavil župan. Seveda je treba pozdraviti tudi te spremembe, ki pomembno povečujejo površine zemljišč za stanovanja.

Vendar pa se je župan očitno odpovedal koristim, ki bi jih prinesla odprava številnih urbanističnih omejitev. V nasprotju s pričakovanji izvedbeni načrt ohranja do zdaj prevladujočo obliko določanja rabe zemljišč (tako imenovani coning loči stanovanjska, mešana, centralne dejavnosti in drugo), namesto da bi bila večinska raba mešana.

Kjer izvedbeni načrt predvideva mešano rabo, so pogosto postavljeni dodatni, povsem arbitrarni pogoji (na primer v stanovanjskih stavbah so dopustne pisarniške ali poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnost osebnih in drugih storitev, le do 25 odstotkov površin je stanovanj).

Načrt ne določa le rabe, ampak določa tudi oblikovne arhitekturne rešitve, pri vertikalnih gabaritih ohranja število etaž ob določitvi slemena, kar implicira dvokapne strehe (standardne slovenske podeželske arhitekture). Večina gabaritov stanovanjske zazidave uvaja pojem mansarde, celo pri pritličnih zazidavah je mansarda nujna, kar pomeni, da ne morete zgraditi pritlične stavbe z ravno streho. Še vedno niso omogočene stavbe z manjšim številom stanovanj (od tri do deset) v stanovanjskih conah in ohranja se delitev na enodružinske hiše in bloke ali stolpnice.

Izvedbeni načrt je še vedno restriktiven pri faktorju izrabe gradbene parcele (faktor FI je opredeljen kot razmerje med bruto etažno površino objekta nad in pod terenom in celotno površino gradbene parcele), saj naj bi bil FI v stanovanjskih območjih največ 1,6. Celo državni red dopušča FI 3,5, v mestnih središčih pa je dopusten celo višji. Upravičeno se lahko vprašamo, za katero mesto naj bi ti faktorji izrabe sploh veljali, če ne za Ljubljano!

Ta načrt tudi ni konsistenten, saj na predelih mesta, kjer so že visoki faktorji izrabe, te občutno znižuje. V takšnih primerih je ekonomski motiv povsem sprevržen, saj se na primer rušenje stolpnic s faktorjem izrabe pet ne splača, ker je vrednost zemlje pri zdajšnjem faktorju izrabe in neprestanem obnavljanju (pogosto neestetskih objektov) precej višja.

Nizki faktorji izrabe so povsem v nasprotju z ekonomsko teorijo optimalne gradnje, ki predvideva največjo gostoto poseljenosti v centru (ne historičnem) in zmanjševanje gostote pozidave z oddaljenostjo od centra. Načrt predvideva tudi nizek faktor zazidave gradbene parcele (razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele), ki naj bi bil zdaj v centru največ 50-odstotni (za vrstne in atrijske hiše 60-odstotni), medtem ko je bil še pred drugo svetovno vojno največji dovoljeni 75 odstotkov.

Še nekaj cvetk iz izvedbenega načrta

Omeniti je treba še nekaj nesmislov iz izvedbenega načrta. Pogosto se pogoji v grafičnem dodatku in vsebinskem delu izvedbenega načrta ne ujemajo: na primer v vsebinskem delu je predvideno, da naj bi se na nekaterih enotah lahko zgradile stavbe, ki imajo več kot tri etaže, medtem ko je v grafičnem delu predvidena pozidava do treh etaž.

Zahteva se neposredno osončenje bivalnih prostorov, česar za večino stanovanj v mestnem središču ni mogoče izpolniti. Zahtevajo se velike zelene površine (na primer 15 kvadratnih metrov na stanovanje, kar pri gradnji 100 stanovanj pomeni 1.500 kvadratnih metrov igralne površine za na primer 40 otrok).

Ne nazadnje je treba omeniti, da izvedbeni načrt nekatere parcele skoraj v mestnem središču spreminja v kmetijska zemljišča. V drugih primerih pa rabe prostora ne spreminja, čeprav bi bilo to z vidika razvoja mesta smiselno (na primer ohranjanje industrije v mestu - primer Pivovarne Union).

Sklenem lahko, da je od velikih idej o deregulaciji, ki so bile zapisane v strateškem delu načrta mesta, v izvedbenem načrtu ostalo bore malo. Župan se bo z izvedbenim načrtom proslavil z velikanskimi projekti. Obenem pa bo v preostalih delih mesta, ki niso pomemben del njegovega programa, ohranil ali celo zaostril zdajšnje pogoje pozidave.

Tako se bodo cene zelo verjetno znižale, vendar pa je škoda, da bi se odpovedal znižanju cen, ki bi ga lahko dosegel, če bi izvedbeni načrt očistili vseh nesmiselnih omejitev, ki zmanjšujejo fleksibilnost izrabe prostora.

Če ne bo zahteval, da se izvedbeni načrt spremeni (verjetno zaradi časovne stiske pri velikih projektih, za katere mora biti načrt sprejet čim prej), bo šel v zgodovino kot nekdo, ki je Ljubljano spreminjal stihijsko in zamudil priložnost, da bi iz nje naredil sodobno evropsko prestolnico.

Dr. Sašo Polanec je predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani in na inštitutu za ekonomske raziskave.

Usta so polna ljubljanskega razvoja, a metropola je polna podrtij

Manja Pušnik

Župan Janković ima načrte, kako bi Ljubljano razvijal, a naprej bi kazalo sanirati 'ruševine', med njimi tivolski Bellevue.

http://beta.finance-on.net/pics/cache_F9/F92DO_bellevue.1210788370.jpg
Nekdanji hotel Bellevue je prav gotovo ena največjih sramot sredi Ljubljane. Družbo mu delajo še Cukrarna, Kolizej in marsikatera veduta.

Sredi prestolnice je kar nekaj stavb, ki propadajo pred našimi očmi. Gre za nekdanji hotel Bellevue, pa Cukrarno in Kolizej, krušijo se fasade na stavbah pri Kozolcu in ob Celovški cesti. Zanimalo nas je, kdo je kriv za katastrofalno podobo Ljubljane.

Razpadajoči hotel Bellevue v ljubljanski Šiški, ki skupaj s travniki in gozdom meri kar 13.209 kvadratnih metrov, je pred leti kupil mariborski študentski servis. Direktor Marjan Krajnc na vsa vprašanja o propadanju hotela Bellevue ni želel odgovarjati. "Nimam pooblastil za dajanje izjav," je zatrdil.

Na vprašanje, ali je študentski servis še vedno lastnik, pa je odgovoril: "Ja, na žalost je tako zapisano. Več ne morem povedati." Mediji so pred kratkim pisali, da naj bi Krajnc septembra lani Bellevue prodal. Odplačal naj bi slabih 1,9 milijona evrov posojila, najetega pri NKBM. Ali to drži, nam ni uspelo izvedeti, saj Krajnc molči.

Janković: Pri zasebni lastnini ne moremo nič

"Bellevue je zasebna lastnina, čeprav lastnik govori, da ga je prodal. Jaz temu ne verjamem, saj bi to vedel. Lastnik je očitno Krajnc," je dejal župan Zoran Janković. Krajnc je lani na magistratu predstavil idejni projekt, ki so ga občinski veljaki tudi potrdili.

Župan poudarja, da je Bellevue spomeniško zaščiten (z odlokom so ga lani jeseni razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena), in če se bo kaj zgodilo, pravi, bodo na občini bremenili lastnika. "Ampak tja lahko napotimo le republiško, ne mestne inšpekcije," pravi župan. In kdo je kriv za nesnago v okolici? Zakaj je ne počisti Snaga? "To je zasebna lastnina," je odgovoril župan. "Malo bomo še počakali, saj se namiguje, da naj bi Krajnc Bellevue prodal," še pravi župan.

O Kolizeju, Cukrarni ...

O propadajoči Cukrarni je Janković povedal, da trenutno potekajo pogovori z lastniki. Občina bi jim v zameno za lastništvo dala zemljišče, ključno vprašanje pa so propadajoče Severjeve garaže. Na magistratu razmišljajo, da bi tam zgradili stavbo, v kateri bi bila mestna in državna uprava.

Nova podoba Cukrarne naj bi zasijala do leta 2010. O Kolizeju pa pravi, da podpira umik spomeniške zaščite na stavbi. Strinja se, da je to ljubljanska sramota, ki nima nobene zgodovinske vrednosti. Spomnimo, da Jože Anderlič iz Kranjske investicijske družbe na območju Kolizeja načrtuje gradnjo najsodobnejše koncertno-operne hiše s poslovnimi prostori, luksuznimi stanovanji in hotelom.

Tudi Kozolec kazi podobo Ljubljane

V središču Ljubljane najdemo še eno sramoto - Kozolec. "Težava so stanovalci," pravi župan in dodaja, da so za obnovo dobili odobrena sredstva v okviru projekta "Ljubljana, moje mesto". Če stavbe ne obnovijo, jim bodo na občini ta denar odvzeli, še pravi župan. O stavbah ob Celovški pa je Janković povedal, da gre za nerešene denacionalizacijske zahtevke in da so nekatere tudi zaščitene.

Železnica

Trigranit, investitor projekta Emonika, je ustanovil posvetovalni svet. "Njegov namen je sodelovanje ključnih javnosti projekta, pridobivanje mnenj in stališč, vzpostavitev stalne komunikacijske platforme ter zagotavljanja možnosti za neposredne odgovore na vprašanja javnosti," so sporočili iz Emonike. Prvo posvetovanje bo danes, tema pa bo poglobitev železnice in ustreznost načrtovanja projekta za ta poseg. Na njem bodo sodelovali generalni direktor Emonike Csaba Toth, podžupan mestne občine Ljubljana Janez Koželj, Marko Brezigar, predstavnik Slovenskih železnic, ter direktor razvoja na področju zgradb podjetja Ramboll iz Danske Lars Ostenfeld Riemann.

K. Ma

Janković obljublja razvoj

Brina Černetič
Manja Pušnik

Ljubljanski župan Zoran Janković je včeraj velikemu številu gospodarstvenikov na GZS predstavil strateškoposlovni načrt razvoja Ljubljane do leta 2027 in izvedbeno-poslovni načrt.

Prav v teh dneh tečejo javne razprave in razgrnitve strateških načrtov razvoja Ljubljane od prometa do urbanističnega načrta. Glavni točki načrta sta zgostitev poselitve znotraj avtocestnega območja in pospešitev pozidave ob ljubljanskih vpadnicah.

Napovedane cestne takse

Ljubljanski župan je tokrat prvič javno predstavil zamisel tako imenovanih cestnih taks za vstop v prestolnico. Kot pravi Janković, se v Ljubljano vsak dan pripelje več kot 130 tisoč vozil. Predvideva, da bi lahko občina s tem "zaslužila" deset milijonov evrov na leto, ki bi jih vložila v prihodnji razvoj Ljubljane.

Cena, ki bi jo plačali za vstop z vozilom v prestolnico, bi po Jankovićevih besedah bila 100 evrov na leto. Janković je prestavil še druge načrte za rešitev vprašanja parkiranja in prometa v prestolnici.

Koliko stanovanj natančno?

Janković je povedal, da bo Ljubljana prihodnje leto na račun predvsem kmetijskih zemljišč dobila novih tisoč hektarjev zazidljivih zemljišč. Zdaj je jasno, da bo približno 45 odstotkov teh zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji.

Še vedno pa nimamo natančnih podatkov, koliko novih stanovanj bo na voljo in kdaj, razen za Tobačno mesto in Celovške dvore. Dve novi poslovni coni bodo po Jankovićevih besedah gradili na območju Brnčičeve in Podgorice.

Predstavil je še projekt Šmartinska, na območju Stegen pa je predvidena dopolnitev poslovnih dejavnosti. Zapori na Povšetovi se bodo v skladu z načrtom MOL preselili iz ožjega središča Ljubljane - možnih lokacij je več, najverjetnejša je ob Litijski cesti. Na tem območju je namreč predviden rezervat za širitev Kliničnega centra.

www.finance.si

Dvoboj za Stožice
Ljubljana | 15. 5. 2008, 08:23 | Iztok Potokar, časnik Žurnal24

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob robu predstavitve prostorskega načrta MOL razkril, da sta za trgovski del Stožic v igri avstrijska Supernova in srbska Delta Holding.
Stožice, partnerji, interesenti, trgovski del

Na tem mestu bo čez dve leti stal novi športni park Stožice. Kdo bo zasedel trgovski del parka?

Čez dve leti bo športni park Stožice (ŠPS) zgrajen

Partnerji. V partnerstvu ŠPS so MOL kot javni partner ter Gradis skupina G, Energoplan in Merkur kot zasebni partnerji.
Novico je ljubljanski župan Zoran Janković sporočil ob robu sredine predstavitve prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana (MOL) na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Županove izjave nam včeraj popoldne na Gradisu skupina G, ki je glavni investitor v ŠPS, sicer niso potrdili. Nevenka Fajdiga je povedala le, da "zadeva še ni končana". Damjana Orkič iz Supernove je potrdila, da se zanimajo za sodelovanje v ŠPS in da so še vedno v igri. "Z občino in Gradisom zelo dobro sodelujemo, za zdaj pa še čakamo na njihovo odločitev," je povedala Orkičeva. Pojasnila je, da bi v Stožicah radi "tržili prostore za nakupovalni center". Ali bi prostore kupili ali le vzeli v najem, ni želela razkriti. Zatrdila pa je, da bodo Supernovo na Rudniku širili kot načrtovano. V Delti Holding v sredo popoldne niso bili dosegljivi.


Javno-zasebno partnerstvo

Po končani gradnji bo MOL dobila novo športno dvorano, stadion in zemljišče, razen zemljišča pod trgovskim središčem, ki bo skupaj s pripadajočimi parkirišči v lasti zasebnega partnerja.
V Mercatorju, kjer zanimanja za ŠPS niso ne potrdili ne zanikali, s tem, da se za trgovski del v Stožicah potegujeta le še dve trgovski družbi, niso bili seznanjeni in tega niti niso želeli komentirati. Za ŠPS pa se je zanimal tudi Engrotuš, kjer tudi niso bili seznanjeni z Jankovićevo izjavo. "Ni pa to nobena pridobitev ne izguba za Engrotuš," je povedal njihov tiskovni predstavnikBranko Vodušek. V Ljubljani se zanimajo še za tri druge lokacije. Zasebni partner v ŠPS, Gradis skupina G, naj bi sicer odločitev o izbranem trgovcu sprejel do konca tega meseca.

Na predstavitvi prostorskega načrta MOL v GZS je Miran Gajšek, načelnik oddelka za urejanje prostora na MOL, poudaril, da je z vidika gospodarstva pomembna ureditev dveh novih poslovnih con, in sicer v Podgorici in ob Brnčičevi ulici. "Poleg stanovanj, kulture, socialne in družbene infrastrukture je tudi gospodarstvu treba zagotoviti možnosti za razvoj v MOL," je dodal Gajšek. "Mislim, da je načrt dober in to srečanje potrjuje potrebo po sodelovanju med mestnimi oblastmi in gospodarsko srenjo," pa je dejala Marta Turk, predsednica ljubljanske območne zbornice GZS.

VIR: Žurnal24 (http://www.zurnal24.si/cms/sport/nogomet/index.html?id=48474)

Poslovni objekt Dimičeva

http://www4.slikomat.com/08/0515/mmp-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/08/0515/fd1-3dspra.jpg

Poslovni objekt Dimičeva

http://www4.slikomat.com/08/0515/mmp-Slika-.jpg


O tale stavba bo pa zanimiva, z temi ozkimi in gostimi okni.

O tale stavba bo pa zanimiva, z temi ozkimi in gostimi okni.

:nono:Motiš se:Dtale bi bla bolj zanimiva.Sam kaj čmo,bolš to kot nič:)
http://www4.slikomat.com/08/0515/f9g-dimice.jpg

:nono:Motiš se:Dtale bi bla bolj zanimiva.Sam kaj čmo,bolš to kot nič:)
http://www4.slikomat.com/08/0515/f9g-dimice.jpg

To vsekakor, da bi bla ta boljša.

v taki obliki bi bla že skorajda presežek arhitekture :p

Količiti je treba tudi po pameti

Slovenija - petek, 16.05.2008 Tekst: Sabina Lokar

Mestna občina Ljubljana v ožjem mestnem jedru postavlja količke tudi tam, kjer ti niso ravno upravičeni.

Ljubljana - Na Mestni občini Ljubljana (MOL), kjer so že pred začetkom pomladi napovedali, da bodo na najbolj "obremenjenih" lokacijah v mestnem središču postavili količke, ki bodo preprečevali parkiranje na javnih površinah, namenjenih pešcem in kolesarjem, pridno izpolnjujejo svojo obljubo. Postavitev količkov v notranjem obroču prestolnice naj bi namreč mestnim redarjem omogočila večji nadzor v drugih predelih mesta.

Vendar pa postavljanje količkov na vseh odsekih ni ravno logično - na Gosposvetski cesti, na primer, ni šlo drugače, kot da so nekaj količkov postavili kar v kolesarsko stezo, ki že tako in tako poteka po pločniku. Na novo so količke postavili tudi na Poljanskem nasipu, prav tako z razlogom, da vozniki tam ne morejo parkirati, je sporočil Tomaž Brate z mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Problem pa je, da je pločnik že tako in tako ozek, poleg tega sredi njega stojijo še drevesa, tako da morajo pešci pri srečevanju dostikrat stopiti na cestišče. Dr. Peter Lipar iz Prometnotehniškega inštituta je postavljanje količkov v ožjem središču komentiral, da je jasno, da s tem preprečujejo nepravilno parkiranje, vendar mu ni povsem jasno, kako ukrep poteka. "Sam sem opazil količke ob Tivolski cesti, kjer je bilo nepravilnega parkiranja malo," je pojasnil in dodal, da je v primeru, če s količki ovirajo pešce in kolesarje, to napaka, saj poznamo tudi drugačne ukrepe proti nepravilnemu parkiranju.

Medtem ko se morajo kolesarji in pešci po Gosposvetski in Poljanskem nasipu količkom izogibati, pa MOL ni dovolila zakoličenja med Staro Cerkvijo in Tivolijem, kjer se s problemom parkiranja na pločniku soočajo že nekaj let, količke pa je kot rešitev te nadloge predlagala tudi policija. Toda ker predel ne spada v ožje mestno središče, s količki tam ne bo nič. Župan Zoran Janković je namreč že marca povedal, da bo mestna politika takšna, da bodo zakoličili le območja med Tivolsko, Masarykovo, Resljevo in Aškerčevo cesto. Med drugim je razlog za omejeno število količkov tudi njihova cena, saj izdelava enega samega količka stane 200 evrov.

Na MOL smo povprašali tudi, koliko količkov so letos že postavili in koliko so odšteli zanje. Brate je odgovoril, da akcija še ni končana, zato končnega števila postavljenih količkov in njihove cene še ne morejo povedati.

Količki ne bi smeli ovirati

Na podlagi predpisov lahko cesto njen lastnik zakoliči po svojih željah. "Postavljanje količkov ni protizakonito, ne da pa se natančno določiti, kje količki lahko stojijo in kje ne," je pojasnil dr. Peter Lipar iz Prometnotehniškega inštituta. Zakon namreč lahko postavitev količkov določa le okvirno, lastnik pa naj bi vedel oziroma se odločil, kje je to pametno in kje ne. "Kjer količki ovirajo druge udeležence v prometu, pa to nikakor ni v redu," je še povedal Lipar.

www.dnevnik.si

Kolizej d. o. o. prodaja Kolizej

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija/kolizej_juretomc-dolga.jpg_138096144.jpg
Anderlič meni, da se bo šele sedaj pokazalo, ali in kdo verjame v ohranitev Kolizeja, ki ga nekateri imenujejo Cankarjev dom 19. stoletja. © Jure Tomc

Anderlič zemljišče v velikosti 9.931 kvadratnih metrov skupaj z objektom Kolizej, v katerem ni nobenih ljudi ali predmetov, prodaja za 22,5 milijona evrov. Rok za oddajo ponudbe je 30. maj do 12. ure. Družba Kolizej si pridržuje pravico, da v postopku javnega zbiranja ponudb ne izbere nobene izmed prispelih ponudb oziroma da začeti postopek ustavi do sklenitve posla.

Razlogi za prodajo
"Sklep državne komisije, ki je odločila, da ne podpre razveljavitve razglasitve Kolizeja kot kulturnega spomenika, nam otežuje kakršnokoli smiselno in sproščeno uresničevanje projekta sodobne operno-koncertne hiše," v izjavi za javnost piše Jože Anderlič, direktor Kranjske investicijske družbe (KID). "Navkljub verodostojnim študijam, ki so pokazale na nepopravljivo stanje objekta, in iskreni nameri, da Ljubljana tudi z novim kulturnim središčem postane ena izmed prepoznavnejših prestolnic razvite Evrope, so posamezniki, ki nastopajo kot varuhi kulturne dediščine, ostali pri svojem," še zatrjuje Anderlič.


Investitorju lahko naložijo izravnalne ukrepe

Zakon. Zakon o varstvu kulturne dediščine v 31. členu določa, da se dovoli odstranitev spomenika, če se pobudniku s kulturnovarstvenim soglasjem naloži izvedbo izravnalnega ukrepa. Ta se lahko izvede v obliki plačila ali pa v obliki izvedbe ukrepov za ohranitev ali oživitev spomenika primerljivega pomena. Tudi o teh ukrepih odloča Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije.
Status. 1993 skupščina občine Ljubljane Kolizej razglasi za spomenik naravne in kulturne dediščine.
Načrt. Anderlič bi na mestu Kolizeja zgradil koncertno in operno dvorano s stanovanjskima in poslovnima stolpoma ter trgovskim centrom.
Zaradi vsega naštetega Kolizej ponuja v nakup vsem, "še zlasti pa državi, ki ima predkupno pravico, da ga kupijo in obnovijo za oltar domovine". Kot je znano, je konec aprila komisija Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) sprejela sklep, da Kolizej ostane kulturni spomenik. Obenem je naročila novo študijo statičnosti, ki bo potrdila ali ovrgla sklepe komisije, ki jo je naročila KID in ki je pokazala, da je Kolizej v zelo slabem stanju. Končana naj bi bila še ta mesec. Za podrobnejša pojasnila Anderlič včeraj ni bil dosegljiv.

MOL si želi revitalizacije
Za komentar smo želeli vprašati tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki nas je napotil na Anderliča. "Počakali bomo na novo mnenje ZVKDS, ki po mojem ne more biti drugačno, kot je danes," je že pred dnevi povedal Janković. "Trenutno je to ljubljanska sramota in popolnoma verjamem Petru Krečiču (ravnatelj Arhitekturnega muzeja Ljubljana, op. p.), da Kolizej nima nobene zgodovinske vrednosti," je še zatrdil.

"MOL si predvsem želi, da bi se objekt revitaliziral bodisi da se ohrani njegova sedanja podoba ali pa, če to ni mogoče, zgradi nov Kolizej," je povedal Uroš Grilc, načelnik za kulturo na MOL. Dodal je še, da od pristojnega zavoda pričakujejo, da bo sposoben sprejeti strokovno in jasno odločitev o nadaljnji usodi Kolizeja: "Verjamemo, da bodo dodatne študije dokončno pokazale, v kolikšni meri je objekt in njegove dele še smiselno ohranjati". Na ministrstva za kulturo pa so pojasnili, da nimajo pristojnosti v postopku vrednotenja spomenikov ter da "ne nameravajo komentirati strokovnih stališč javne službe"

www.zurnal24.si

O tale stavba bo pa zanimiva, z temi ozkimi in gostimi okni.

Kakih 400 m višja bi bila čisto podobna bivšemu WTC v NY:lol:

Spletna predstavitev Tridane oz. uradno poslovno stanovanjskega objekta SITULA.

Poslovno stanovanjski objekt SITULA (http://www.vizualizacije.com/clients/tridana/situla.html)

Hiše in dvojčki Šentvid

http://slike.nepremicnine.si21.com//img/novogradnje/Hise_Sentvid/3_xb.jpg
http://slike.nepremicnine.si21.com//img/novogradnje/Hise_Sentvid/3_1_xb.jpg
http://slike.nepremicnine.si21.com//img/novogradnje/Hise_Sentvid/5_xb.jpg
http://slike.nepremicnine.si21.com//img/novogradnje/Hise_Sentvid/3_0_xb.jpg

http://www.novogradnje.net/sl/Novogradnje/Slovenija.d194/Ljubljana.r1/Sentvid.p124/Hise_Sentvid.n533/

Začel so z postavitvijo gradbene ograje oz. reklamnih panojev na zemljišču,kjer bo stala soseska BS4/2.Očitno se začenja:banana:
Za osvežitev spomina sem prilepil sliko soseske
http://www4.slikomat.com/08/0511/bnf-rend-7.jpg
Parcela soseske
http://www4.slikomat.com/08/0511/2z-ttt.jpg
In pa vsa gradbišča v okolici:nuts:
-oranžna barva-poslovna hiša Dunajska cesta&Strabag
-modra barva-Rotonda
-vijolčna barva-Dunajski vogal2(uradno poslovno stanovanjski objekt WTC)
-rdeča-BS4/2
-roza-poslovno stanovanjski objekt(ime še ni znano)
-črna-stanovanjsko- poslovni objekt Dunajska cesta
Upam,da noben nima barvno slepoto:D
http://www4.slikomat.com/08/0511/qac-uuu.jpg
še slika za dokaz:)
http://img80.imageshack.us/img80/543/slika034ok7.jpg

Šmartinska Partnership Masterplan Competition - 1st prize

HOSOYA SCHAEFER Architects
Roland Schreiber
Reinhardstrasse 19
8008 Zürich
Switzerland

www.hosoyaschaefer.com

No, na njihovi strani sem našel še en zanimiv link: http://www.hosoyaschaefer.com/ljubljana.htm

OPERA Construction update:

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5161025.jpghttp://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5161026.jpghttp://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5161027.jpg

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5161030.jpghttp://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5161032.jpghttp://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5161029.jpg

No, na njihovi strani sem našel še en zanimiv link: http://www.hosoyaschaefer.com/ljubljana.htm

lol, to bi pa blo neki... Ljubljanski Twin Towers :D

http://www.hosoyaschaefer.com/img_ljubljana/light.jpg

to je prvotno načrtovana višina stolpnic

^^škoda res da se ni zgradilo
naj arhitekti vedno dajo 50m večjo stolpnico kot nameravano k iq jim bodo pol jo zmanšal:Dtko da namesto 110m visoke emnike dajo 160M:D

hja no sam potem se je spremenila tudi fasada, ko so ju znižali.. sta pa grajeni in temeljeni za take "nadzidke" tko da kar.. :D

Sicer tole ne sodi sem, ampak vseeno.
Naj mi nekdo pove čim več o tisti lepi vili, opečnate barve, ki stoji pri vhodu v predor pod gradom na Karlovški cesti. Kako se imenuje, kdo je njen lastnik, kaj se z njo dogaja, zgodovina hiše, kje bi lahko našel podatke in stare slike o njej, itd..?
hvala

to je prvotno načrtovana višina stolpnic

No ja, nekaj štukov več so že hoteli, ne pa trikratne višine kot na tej fotomontaži.:lol:

gre za Samassovo vilo, znanih ljubljanskih meščanov, ki so vlivali zvonike po celi srednji Evropi. hiša je zgrajena v neorenesančnem slogu, avtor pa kolikor je meni znano, neznan. upam da sem ti kaj pomagal

Zven dinastije Samassa
Sob 28.01.2006
Ljubljana– Vila Samassa nad predorom ob Karlovški cesti je edini večji ohranjen prostorski zapis nekdanje Samassove dinastije, ki je od prve tretjine 18. stoletja do konca prve svetovne vojne zaznamovala gospodarski pa tudi družbeni in kulturni utrip Ljubljane. Od njihovih obratov ob Zvonarski .


http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo&da=20060128&pa=6&ar=89ec429cf44d8b7cf299cb5db627da16089b315399a49dc2530878dbb76badbcd40908fec241f50f4cb8da08567908b5f58e1b560858752af93336676203

drugače pa v knjigo bogo zupančič, usode ljubljanskih stavb in ljudi

No ja, nekaj štukov več so že hoteli, ne pa trikratne višine kot na tej fotomontaži.:lol:

Če smo natančni je bilo prvotno zamišljeno 8 štukov več, kar ni ravno malo (usaj za Lj:D):wink2:

karantanec, hvala za info!
Čudno je, da o tako slavni stavbi ne morem zaslediti nobenih informacij. Se bom očitno moral obrniti na MOL.

joj to je res lepa vila...taka mogočna in to...škoda da se z njo nč ne dogaja in da žalostno propada...lahko bi u njej bla kkšna galerija al pa kkšn jazz klub :)

^^ja se strinjam, pa tam na tisti jasi zraven v gozdu bi bil super plac za kake kulturne dogodke..

lol, to bi pa blo neki... Ljubljanski Twin Towers :D

http://www.hosoyaschaefer.com/img_ljubljana/light.jpg

to bi ful fora zgledal, pa heliport na vrhu:naughty:..

gre za Samassovo vilo, znanih ljubljanskih meščanov, ki so vlivali zvonike po celi srednji Evropi. hiša je zgrajena v neorenesančnem slogu, avtor pa kolikor je meni znano, neznan. upam da sem ti kaj pomagal

aha nice to know:okay:..

Na Petkovškovem nabrežju zabrneli gradbeni stroji
Slovenija - torek, 20.05.2008

Ljubljana - Vèeraj so se na Petkovškovem nabrežju (na sliki) zaèela obnovitvena dela na vroèevodnem omrežju, hkrati pa bodo delavci Cestnega podjetja Ljubljana omrežje prilagodili za navezavo vroèevoda prek novonaèrtovanega Mesarskega mostu do sosednjega Adamiè-Lundrovega nabrežja.


Do zakljuèka del, predvidoma 30. junija, bo nabrežje zaprto za promet, vprašanje pa je, ali bo tamkajšnje parkirišèe sploh še kdaj obratovalo. Pripravljajo se že namreè projekti ureditve nabrežja z novim mostom do tržnice, ki se bo zaradi gradnje garažne hiše predvidoma zaèasno selila prav na Petkovškovo nabrežje. Po zakljuèku del na Petkovškovem nabrežju se bo, v èasu med 1. julijem in 4. avgustom, obnova vroèevoda nadaljevala po Resljevi cesti, na odseku Zmajski most-Komenskega ulica. Ocenjena vrednost gradbenih del je 843.000 evrov.

Prostorski akt za džamijo skorajda nared za obravnavo v mestnem svetu
Obmoèje za gradnjo džamije je komunalno in prometno podhranjeno, zato je bilo treba pripraviti ustrezno komunalno in prometno ureditev
Slovenija - torek, 20.05.2008
Tekst: Milena Ule


Ljubljana - Leto po tem, ko sta ljubljanski župan Zoran Jankoviæ in mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus slovesno podpisala pismo o nameri glede prodaje mestnega zemljišèa za gradnjo islamskega kulturnega središèa na lokaciji med Parmovo in Kurilniško za Bežigradom, bo ljubljanski mestni svet šele obravnaval in predvidoma sprejel dopolnjeni osnutek mestnega prostorskega akta, s katerim bo zagotovljena umestitev džamije na predvideno lokacijo.
Ljubljanski mestni svet še ni obravnaval in sprejel dopolnjenega osnutka mestnega prostorskega akta, s katerim bo zagotovljena umestitev džamije na predvideno lokacijo med Parmovo in Kurilniško ulico. (Foto: Dnevnik)

Še pred poletnimi poèitnicami naj bi sledila javna razgrnitev in javna razprava o osnutku tega prostorskega akta, s pripombami dopolnjen predlog tega dokumenta pa morajo nato potrditi vsi nosilci urejanja prostora, na koncu pa še mestni svet. Kljuèni urbanistièni dokument za gradnjo džamije v Ljubljani bo pod streho v najboljšem primeru jeseni.

Jeseni papirji pod streho
MOL bo torej za pripravo in izvedbo nameravane prodaje gradbenega zemljišèa za islamsko kulturno središèe porabila najmanj leto in pol. Na MOL smo vprašali, zakaj s pripravo omenjenega prostorskega akta "hitijo tako poèasi": ali zgolj zaradi predvidene gradnje džamije, ki gre nekaterim v nos, ali pa tudi zato, ker na tistem bežigrajskem obmoèju predvidevajo še kakšne druge spremembe namembnosti prostora, ki jih bodo opredelili z istim aktom.

"Priprava dokumenta nikakor ni upoèasnjena. Trajala pa je dolgo, ker je bilo treba zanj izdelati strokovne podlage. Lokacija za džamijo je na obmoèju, ki je prometno in komunalno podhranjeno, zato je bilo treba v sklopu tega prostorskega dokumenta pripraviti tudi ustrezne rešitve za prometno in komunalno ureditev obmoèja," je pojasnila vodja odseka za prostorske izvedbene akte in prenovo na ljubljanskem urbanistiènem oddelku Alenka Pavlin. "Dopolnjen osnutek obèinskega podrobnega prostorskega naèrta za islamsko kulturno središèe je v zakljuèni fazi priprave in bo uvršèen na sejo mestnega sveta konec maja ali najpozneje junija," je zagotovila Pavlinova. V neposredni bližini lokacije za džamijo pa dejansko naèrtujejo tudi gradnjo poslovno-stanovanjskega obmoèja, ki pa jo bodo uredili s samostojnim prostorskim aktom, ki ga že tudi pripravljajo, je še razložila Pavlinova.

Štirideset let za temeljni kamen?
Po sprejemu podrobnega prostorskega naèrta za kulturno središèe z džamijo bo muslimanska skupnost v naši državi šele lahko odkupila tamkajšnje zemljišèe. Kakor je že lani napovedal ljubljanski župan Jankoviæ, ji bo MOL 12.500 kvadratnih metrov veliko zemljišèe prodala po ceni 402 evra za kvadratni meter. Tajnik muslimanske skupnosti Nevzet Poriæ ne dvomi, da bodo denar zlahka zbrali. Toda zaradi dosedanjih izkušenj v ljubljanski mestni obèini pri izbiri in odobritvi ustreznega gradbenega zemljišèa za džamijo bodo naši muslimani prièeli intenzivno zbirati denar po tem, ko bodo že imeli v rokah omenjeni urbanistièni dokument.

Temeljni kamen za prvo džamijo v Ljubljani in tudi v Sloveniji pa bodo verjetno lahko postavili šele prihodnje leto, ko bo minilo okroglih štirideset let, odkar so dali prvo pobudo za njeno postavitev.

That Master Plan project on the previous page for the city is awesome! :)

Spletna predstavitev Tridane oz. uradno poslovno stanovanjskega objekta SITULA.

Poslovno stanovanjski objekt SITULA (http://www.vizualizacije.com/clients/tridana/situla.html)

Kot kaže bo bakrena fasada vendarle ostala. Vsaj po predstavitvi sodeè. Me zelo veseli.

Upam, da je arhitekt predvidel tudi izgled bakrene fasade, ko jo bo po nekaj letih napadel sivo-zeleni volk. Da bo le kompatibilna z okolico.

Pa tudi povečane stroške, ko bodo cigani kradli fasado dol tam, kjer se bo dalo.:lol:

Upam, da je arhitekt predvidel tudi izgled bakrene fasade, ko jo bo po nekaj letih napadel sivo-zeleni volk. Da bo le kompatibilna z okolico.



Da res ne bo zgledalo kot kak Globus v Kranju :ohno:

Na Petkovškovem nabrežju zabrneli gradbeni stroji
Slovenija - torek, 20.05.2008

Ljubljana - Včeraj so se na Petkovškovem nabrežju (na sliki) začela obnovitvena dela na vročevodnem omrežju, hkrati pa bodo delavci Cestnega podjetja Ljubljana omrežje prilagodili za navezavo vročevoda prek novonačrtovanega Mesarskega mostu do sosednjega Adamič-Lundrovega nabrežja.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/c92e5ab47d80a6aea0f020d5f069ecd5.jpeg
(Foto: Dnevnik)

Do zaključka del, predvidoma 30. junija, bo nabrežje zaprto za promet, vprašanje pa je, ali bo tamkajšnje parkirišče sploh še kdaj obratovalo. Pripravljajo se že namreč projekti ureditve nabrežja z novim mostom do tržnice, ki se bo zaradi gradnje garažne hiše predvidoma začasno selila prav na Petkovškovo nabrežje. Po zaključku del na Petkovškovem nabrežju se bo, v času med 1. julijem in 4. avgustom, obnova vročevoda nadaljevala po Resljevi cesti, na odseku Zmajski most-Komenskega ulica. Ocenjena vrednost gradbenih del je 843.000 evrov.


Predstavljeni načrti za Ljubljano kot zeleno mesto
Slovenija - torek, 20.05.2008 17:11

Ljubljana - V okviru javne razgrnitve in obravnave novih prostorskih aktov ljubljanske mestne občine so danes popoldne v prostorih Mestne hiše pripravili okroglo mizo o načrtovanju zelenih površin in varstvu okolja na območju občine. V skladu s projektom bi "zeleni plan" prinesel slovenski prestolnici čim več parkov in površin, namenjenih oddihu in rekreaciji.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/ba04089a34317ef19a778a529c85fe56.jpeg
"Zeleni plan" bi prinesel slovenski prestolnici čim več parkov in površin, namenjenih oddihu in rekreaciji (Foto: Matjaž Rušt)

Arhitekt Miran Gajšek, načelnik mestnega oddelka za urejanje prostora, je napovedal, da bi lahko, če bodo dokumenti usklajeni z vsemi pristojnimi resorji, nove prostorske akte sprejeli do konca leta.

Arhitekt Tomaž Souvan z mestnega oddelka za urejanje prostora poudarja, da je plan razmeroma "zelen". Osrednji namen je ohraniti čim več zelenih površin, jih na novo urediti, jih osmisliti ter jim dati uporabnost, je dodal.

Izziv: kako uresničiti načrte

Glavno vprašanje in izziv za naprej je, kako to, kar je načrtovano, tudi dejansko uresničiti, je še dejal Souvan. Mestni urbanisti opažajo, da je v okviru javne obravnave gradiv največ vprašanj povezanih s prekvalifikacijo zelenih površin - ne le kmetijskih, temveč tudi parkovnih - v drugo bolj dobičkonosno rabo.

Mojca Šašek Divjak z Urbanističnega inštituta RS je dejala, da je kakovost naravne krajine in zelenih površin vrednota tudi v evropskem merilu. MOL ima sorazmerno veliko ohranjenih naravnih, predvsem gozdnih površin. Predlaga se tudi nekaj novih krajinskih parkov, denimo Ljubljansko barje, Šmarna gora, Rašica-Debeno. Sicer pa je glavni poudarek dan javnemu potniškemu prometu ter kolesarstvu in peš prometu.

Načrtujejo centralni mestni park

V načrtu so dali pozornost tudi parkom - načrtuje se centralni mestni park - površinam ob Savi in Ljubljanici, prostorom za vrtičke ter površinam za oddih, rekreacijo in šport. Urbanisti tako želijo prebivalcem Ljubljane omogočiti, da bi imeli parke oziroma zelene površine čim bližje njihovim stanovanjem. Dokumenti predvidevajo tudi obvezen delež zelenih površin, načrtuje se ohranjanje in saditev dreves.

Udeleženci današnje predstavitve so urbanistom zastavili tudi nekaj vprašanj. Ta so se nanašala na usodo krakovskih vrtov, vrtičkov na območju Črnuč, ki glede na vodovarstveno območje naj ne bi bilo več namenjeno takšni dejavnosti, kot tudi statusu gozdov s posebnim namenom ter predvideni širitvi živalskega vrta.

www.dnevnik.si

Selitev LPP na polje?
Ljubljana | 19. 5. 2008, 08:37 | Manca Borko, časnik Žurnal24

Lokacije za novo remizo so že vnešene v osnutek izvedbenega prostorskega načrta, odločitve pa še ni.

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija_splosne/190508-brnciceva2_ifp_lju.jpg_138096144.jpg
Namesto polja bo morda na križišču Brnčičeve in hitr ceste proti Trzinu stala remiza javnega prometa. © IFP

"Brnčičeva ulica je ena od treh možnih lokacij za remizo Ljubljanskega potniškega prometa," je povedal predsednik četrtne skupnosti Črnuče Jože Osterman. Druga je v Zalogu, tretja ob Celovški cesti v Šiški, kjer je remiza zdaj.

"Predlagali smo, da bi remizo, če bo res v Črnučah, prestavili še en kilometer naprej, na mejo z občino Trzin," je še dejal Osterman in dodal, da nekateri krajani niso zadovoljni s predlagano lokacijo, a da gre za skupno dobro. Predsednica četrtne skupnosti Polje Helena Vovk Šribar za komentar predlagane lokacije v Zalogu v petek ni bila dosegljiva.

LPP še ne ve
Osterman je pojasnil tudi, da na LPP menda niso zadovoljni s predlagano lokacijo na Brnčičevi, ker da je predaleč in da bi najraje ostali, kjer so. Marko Marinko z LPP pa je sporočil, da so za morebitno novo lokacijo remize LPP res pripravili izhodišča za pripravo prostorskih načrtov in jih posredovali mestni občini, a da zdaj še ne morejo povedati več. Izdal ni niti, kolikšno zemljišče LPP potrebuje in kakšne so druge zahteve za umestitev remize. Ob Celovški cesti je zemljišče veliko 76 tisoč kvadratnih metrov.

V načrtu remiza tramvaja
V dopolnjenem osnutku izvedbenega prostorskega načrta so namreč res vrisane vse tri lokacije, a le ob Celovški cesti je zapisano, da gre za remizo avtobusa. Ob drugih dveh lokacijah je označeno, da bosta tam remizi tramvaja. Načelnik oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana Miran Gajšek pa je že dejal, da bo v prvi fazi javni promet še vedno predstavljal mestni avtobus, šele pozneje pa tramvaj.

Žurnal24

Upam, da je arhitekt predvidel tudi izgled bakrene fasade, ko jo bo po nekaj letih napadel sivo-zeleni volk. Da bo le kompatibilna z okolico.

Pa tudi poveèane stroške, ko bodo cigani kradli fasado dol tam, kjer se bo dalo.:lol:

Kolikor vem obstajajo premazi, s katerimi je mogoèe premazati ploèevino in tako zašèititi pred vplivi atmosfere. Kak gradbenik bi o tem vedel kaj veè.

Trnovo in šport

Ob stoletnici društva prenova
Ljubljana | 22. 5. 2008, 07:28 | Manca Borko, časnik Žurnal24 | Ni komentarjev

Ob Ziherlovi ulici bo do leta 2011 končana celovita prenova športnega centra Športnega društva Trnovo. Gradbena dela se bodo začela že letos.

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija/trnovo_ifp_lju_200508.jpg_138096144.jpg
Stara telovadnica je bila dograjena leta 1940. ŠD Trnovo pa letos praznuje stoletnico. © IFP

Prenova in gradnja novih športnih objektov se bo začela že letos s pripravo dokumentacije, gradbeno dovoljenje naj bi pridobili do marca prihodnje leto. Predsednik ŠD Trnovo Janez Ovsenik je povedal, da so na mestni oddelek za urbanizem že vložili dokumentacijo za spremembo prostorskih aktov.

Prenova in gradnja
Ob prenovi starega poslopja, Doma Cirila Staniča, v katerem bo fitnes, aerobika in bazen, bodo zgradili še novo 665 kvadratnih metrov veliko večnamensko športno dvorano za športne igre in rekreacijo ter dvorano z dvema tenis igriščema. Eno izmed novih stavb bodo gradili zasebni investitorji za prostore športne medicine. V društvu načrtujejo tudi preureditev zunanjih zelenih rekreacijskih površin, kamor bodo uvrstili športno ploščad s skate parkom, trim stezo, otroškim igriščem ter baliniščem. Pod zemljo bodo zgradili dve nadstropji podzemnih garaž z okoli 500 plačljivimi parkirnimi prostori.

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija/GRAFIKA_INTERVJU_TRNOVO.jpg
© grafika Žurnal24

Plačali bodo tudi tujci
Zemljišče je v večinski lasti Športne unije Slovenije, deloma pa tudi ŠD Trnovo, ki z objekti upravlja, in društva Trnovski projekt. Celovita prenova in dograditev bo stala od deset do petnajst milijonov evrov. Operativni direktor Športne unije Slovenije Rado Cvetek je dejal, da bo del prenove plačala barcelonska športna organizacija UBAE Eurofitness. Z objekti pa bodo upravljali prek skupnega podjetja. Ovsenik pa je pojasnil, da bo barcelonska organizacija sodelovala predvsem z znanji o upravljanju takšnih objektov. ˝Običajno se zadeva ustavi, če ni denarja, ampak v našem primeru denar ni problem,˝ je še dejal Ovsenik. Trenutno v društvu trenira nekaj profesionalnih gimnastičarjev in rekreativcev, društvo ima 400 članov. ˝Po prenovi jih bo od tri do štiri tisoč, saj bomo ponujali nov koncept članarin koncept supermarketa, kjer lahko s plačilom članarine člani koristijo več, kot so sposobni,˝ je še dejal Ovsenik.

www.zurnal24.si

Nov predviden natečaj

Območje nekdanje tovarne Rog v Ljubljani
Rok oddaje:
Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije

www.arhiforum.si

^^Čist hudo:eek2:!!! go Trnow:D!!!

Kolikor vem obstajajo premazi, s katerimi je mogoèe premazati ploèevino in tako zašèititi pred vplivi atmosfere. Kak gradbenik bi o tem vedel kaj veè.

Hm, za baker? Mogoče, samo bi moral to precej redno obnavljat ta premaz.

Update
Dom za stare Janeza Krstnika/Home for the elderly John the Baptist

http://img87.imageshack.us/img87/916/domzastarejkav0.jpg

http://img81.imageshack.us/img81/9631/img1228ci0.jpg

Hm, za baker? Mogoče, samo bi moral to precej redno obnavljat ta premaz.

Baker je zelo obstojen in mu zunanji vplivi ne škodijo. Res pa je da oksidira in postane temen in zelen. Glej sliko zgoraj - streha zvonika je bakrena.

No saj to jaz vem. Ravno v tem je finta, da bo tista lepa bakrena fasada na novi Situli s časom postala sivozelena. Razem če ne bo premazana (in to redno) s kakim lakom.

...
Prenova in gradnja novih športnih objektov se bo začela že letos s pripravo dokumentacije, gradbeno dovoljenje naj bi pridobili do marca prihodnje leto. Predsednik ŠD Trnovo Janez Ovsenik je povedal, da so na mestni oddelek za urbanizem že vložili dokumentacijo za spremembo prostorskih aktov.

Prenova in gradnja
Ob prenovi starega poslopja, Doma Cirila Staniča, v katerem bo fitnes, aerobika in bazen, bodo zgradili še novo 665 kvadratnih metrov veliko večnamensko športno dvorano za športne igre in rekreacijo ter dvorano z dvema tenis igriščema. Eno izmed novih stavb bodo gradili zasebni investitorji za prostore športne medicine. V društvu načrtujejo tudi preureditev zunanjih zelenih rekreacijskih površin, kamor bodo uvrstili športno ploščad s skate parkom, trim stezo, otroškim igriščem ter baliniščem. Pod zemljo bodo zgradili dve nadstropji podzemnih garaž z okoli 500 plačljivimi parkirnimi prostori.
...
Še to se je manjkalo. Že tako ni kje za parkirati zaradi folka, ki tukaj zastonj parkira in gre lepo peško u center, nato pa popoldne pridejo še teli "rekreativci", ki morajo priti seveda z avti, pol pa še teli mislijo vse skupaj povečati iz 400 članov na več tisoč:nuts:, garaža pa lepo plačljiva. Me prav zanima kdo bo parkiral potem tam. Pa cesta je že tako ozka, sem pa tja se pol pa še najde kakšen pameten tovornjakar al pa busar, da čist zabaše ulico.jao jao:ohno:

Pečečnik je dobil soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine za obnovo bežigrajskega stadiona.
Sodeč po zadnji varianti ,ki je bila danes prikazana na pop tv bosta ob stadionu stali kar dve stolpnici.
No ja ena je bila za spomeniško varstvo premalo in sta sedaj kar dve.:lol:

Sicer pa bo končna podoba stadiona znana šele do naslednjega poletja ko bodo za to območje spremenjeni ustrezni prostorski akti in izdano gradbeno dovoljenje.

Tako, da gradnja v pravem pomenu besede se nam obeta šele prihodnjo jesen, po kakšnem čudežu lahko tudi prej.

Gabariti športnega parka Stožice ( izvzeti iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obmocje Športno rekreacijskega parka Stožice ) .

14. clen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

1. Zmogljivosti, tlorisni gabariti

Stadion do 16.000 gledalcev
2. podzemna etaža: (155,00 m + 30,00 m) x 145,00 m
1. podzemna etaža: 215,00 m x 180,00 m
pritlicje: 225,00 m x 180,00 m
1. nadstropje: 125,00 m x 25,00 m
streha: 192,50 m x 165,00 m

Športna dvorana do 12.000 gledalcev

2. podzemna etaža: 170,00 m x 105,00 m
1. podzemna etaža: 170,00 m x 105,00 m
pritlicje: 170,00 m x 107,50 m
streha: 170,00 m x 120,00 m

Trgovsko-poslovni objekt 80.000 m² BTP

Dodatni program stadiona, športne dvorane ali v okviru zunanjih površin skupaj najvec 15.000 m² BTP, od tega najvec 3.000 m² BTP vseh paviljonov

Parkirna hiša

2. podzemna etaža: 192,50 m x 107,50 m
medetaža v 2. podzemni etaži: 192,50 m x 107,50 m
1. podzemna etaža: 192,50 m x 190,00 m
medetaža v 1. podzemni etaži: 192,50 m x 102,50 m
Zunanje površine
otroško igrišce: 5.000 m²

2. Višinski gabariti

Stadion

etažnost stadiona: 2K+P+1N+streha
višina strehe: najvec +20,00 m od kote terena

Športna dvorana

etažnost dvorane: 2K+P+5N
višina strehe: najvec +30,00 m od kote terena

Trgovsko-poslovni objekt

etažnost: 1. podzemna etaža na višini -5,00 m od kote terena,
medetaža na višini -2,50 m od kote terena

Parkirne površine v osrednjem delu med športno dvorano in stadionom
etažnost: 1. podzemna etaža na višini -5,00 m od kote terena,
medetaža na višini -2,50 m od kote terena
ter 2. podzemna etaža na višini -11,00 m od kote
terena, medetaža na višini -7,50 m od kote terena

Parkirna hiša

etažnost: 1. podzemna etaža na višini -5,00 m od kote terena,
medetaža na višini -2,50 m od kote terena
ter 2. podzemna etaža na višini -11,00 m od kote
terena, medetaža na višini -7,50 m od kote terena

Zunanje površine

izhodišcna kota terena je 300,00 m.n.v., ureditev lahko
v delih odstopa do ± 2,00 m, na jugu ob stiku s POT-jo
in na zahodu ob stiku z Vojkovo cesto se mora teren v
položnem naklonu (ne vec kot 6 %) poravnati na
izhodišcno koto

Zunanje površine so prilagojene terenu in višinskim potekom obodnih cest.
Višinske kote terena in kote finalnega tlaka objektov so razvidne iz graficnih nacrtov 4.1
»Ureditvena situacija – nivo strehe«, 4.2 »Ureditvena situacija – nivo terena«, 4.3
»Ureditvena situacija – nivo 1. podzemne etaže«, 4.4 » Ureditvena situacija – nivo 2.
podzemne etaže«, 4.5 »Znacilni prerezi« in 4.7 »Prometno tehnicna situacija, idejna višinska
regulacija«.

Profil štajerske ceste

Normalni profil Štajerske ceste ima naslednje elemente:

Normalni profil Štajerske ceste (od krožnega križišca Tomacevo do podaljška Baragove ulice):

vozišce 2 x 3,25 m = 6,50 m
vmesni locilni pas 1 x 5,00 m 5,00 m
vozišce 2 x 3,25 m = 6,50 m
----------
skupaj 18,00 m

Normalni profil Štajerske ceste (od podaljška Baragove ulice do Kranjceve ulice):

hodnik 1 x 1,50 m = 1,50 m
enosmerna kol. steza 1 x 2,00 m = 2,00 m
zelenica 1 x 2,00 m = 2,00 m
vozišce 2 x 3,25 m = 6,50 m
vmesni locilni pas 1 x 5,00 m = 5,00 m
vozišce 2 x 3,25 m = 6,50 m
zelenica z drevoredom 1 x 2,00 m = 2,00 m
dvosmerna kol. steza 1 x 2,50 m = 2,50 m
zelenica z drevoredom 1 x 2,00 m = 2,00 m
hodnik 1 x 2,00 m = 2,00 m
----------
skupaj 32,00 m



Profil podaljšane baragove ulice

Podaljšek Baragove ulice

Podaljšek Baragove ulice je predviden v premi v isti osi, kot jo ima obstojeca Baragova ulica.

Normalni profil podaljška Baragove ulice:
hodnik 1 x 2,00 m = 2,00 m
kolesarska steza 1 x 2,00 m = 2,00 m
zelenica z drevoredom 1 x 2,00 m = 2,00 m
vozišce 2 x 3,50 m = 7,00 m
zelenica z drevoredom 1 x 2,00 m = 2,00 m
kolesarska steza 1 x 2,00 m = 2,00 m
hodnik 1 x 2,00 m = 2,00 m
---------
SKUPAJ 19,00 m

Več pa na http://www.ljubljana.si/si/mol/mestni_svet/seje/76414/detail.html

Pečečnik je dobil soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine za obnovo bežigrajskega stadiona.
Sodeč po zadnji varianti ,ki je bila danes prikazana na pop tv bosta ob stadionu stali kar dve stolpnici.
No ja ena je bila za spomeniško varstvo premalo in sta sedaj kar dve.:lol:

Sicer pa bo končna podoba stadiona znana šele do naslednjega poletja ko bodo za to območje spremenjeni ustrezni prostorski akti in izdano gradbeno dovoljenje.

Tako, da gradnja v pravem pomenu besede se nam obeta šele prihodnjo jesen, po kakšnem čudežu lahko tudi prej.

kolikor sem jaz štekal iz članka v današnjem dnevniku, stolpnice so črtane iz programa.

V dveh letih dva nogometna stadiona: Stožice in Bežigrad
Junija 2010 bosta po napovedih dokončana stadion in športna dvorana v Stožicah, čez slabega pol leta pa Plečnikov stadion za Bežigradom

Slovenija - petek, 23.05.2008 09:30 Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - Potem ko je še na začetku leta kazalo, da družba GSA Joca Pečečnika in zavod za varstvo kulturne dediščine nikakor ne moreta zbližati stališč glede obnove Plečnikovega stadiona za Bežigradom, so včeraj javnosti sporočili, da je zavod izdal kulturnovarstveno soglasje, nekakšno zeleno luč za projekt obnove spomeniško zaščitenega stadiona.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/b8cf601dfb4d730d90625f0f01dfcc4d.jpeg
Joc Pečečnik, znani poslovnež in lastnik GSA, in Robert Peskar, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sta se na koncu vendarle sporazumela o obnovi Plečnikovega stadiona, na mestu katerega kljub drugačni maketi ne bo sprva načrtovanih stolpnic. (Foto: Jaka Adamič)

Čeprav bodo prvi natančnejši projekti in arhitekturni načrti po besedah Pečečnika nared v tednu ali dveh, v družbi Bežigrajski športni park, v kateri z manjšinskima deležema poleg GSA sodelujeta še Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije, upajo, da bodo za dokončanje stadiona ujeli rok oktober 2010 in kljub zmanjšani velikosti na zahtevo zavoda vanj "stisnili" do 12.000 sedežev, ki bodo vsi pokriti.

"Zdaj, ko imamo kulturnovarstveno soglasje, bodo zadeve stekle razmeroma hitro: v roku enega meseca bodo zabrneli gradbeni stroji, prišla bo varnostna služba zavoda in restavratorji; 27. junija bomo vložili vso dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in začeli urejati komunalno infrastrukturo, tako da upam, da bomo ujeli zastavljeni rok," je na novinarski konferenci dejal Joc Pečečnik.

Vse pa vendarle do izdaje soglasja zavoda ni šlo po njegovih načrtih. Iz projekta so morali na zahtevo zavoda namreč črtati dve stolpnici, v katerih bi imeli poslovne prostore - Pečečnikova ideja je bila, da bi jih ponudil vsem športnim organizacijam - medtem ko je zavod dovolil korenitejše posege pod zemljo. Tako bo vseh 2700 parkirnih mest pod zemljo, za potrebe stadiona pa bodo na Samovi uredili dodatni vozni pas. Znotraj kompleksa stadiona bodo po Pečečnikovih besedah še trgovsko središče, hotelska, gostinska in medicinska dejavnost (dogovorjeni so, da naj bi bila tu športna klinika organizacije FIFA). Stadion bo primeren tako za nogomet kot tudi bejzbol in ragbi, na njem pa bo mogoče organizirati tudi vrhunske koncerte.

Pečečnik ob tem zagotavlja, da njegov klub Interblock ne bo v nikakršni prednosti pred drugimi, ki bi želeli igrati na tem stadionu. Ker gre vendarle za spomeniško zaščiten objekt, bodo po načrtih tu prostor dobile tudi kulturne vsebine z muzejem Plečnikove arhitekture, muzejem kluba in morebiti športa ter športnih legend, razmišljajo pa tudi o prostorih, v katerih bi bili predstavljeni najboljši slovenski izdelki.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/321519

^^
Kulturna dediščina gor ali dol ampak še vedno se mi zdi škoda, da stolpnic ne bo. Maketa namreč izgleda super.

Odlično. Še s Kolizeja snamejo to zaščito, pa bo.:cheers:

Sem opazil danes ,da so črtali stolpnice.

Zaradi Drame same drame
Ljubljana 22. 5. 2008, 20:34
Iztok Potokar, časnik Žurnal24

Medtem ko se vsi ne strinjajo z načrtovano obnovo SNG Drame, MOL načrtuje gradnjo gledališča.

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija/220508_bobo_drama.jpg_138096144.jpg
Njavečjo težavo v SNG Drami predstavlja premajhen odrski portal, pa tudi prostora med sedeži je zelo malo. © BOBO

obnovo SNG Drame se ne strinjajo nekateri arhitekti, dvome izražajo tudi na MOL. Alenka Pavlin, vodja oddelka za urejanje prostora na MOL, je povedala, da so investitorja, ministrstvo za kulturo (MK), želeli prepričati za gradnjo novega gledališča na drugi lokaciji. Kljub temu je mestni svet oktobra lani sprejel sklep o lokacijskem načrtu za območje Drame, ker so "želeli omogočiti, da bo Drama delovala z novimi prostori."

Čudim se, da znotraj slovenske intelektualne in kulturne srenje ni volje za novo gledališče.

Polona Zupančič, arhitektka

MOL bi novo gledališče
Uroš Grilc medtem pojasnjuje, da "zasedenost obstoječih dvoran, predvsem pa velikost in tehnična neustreznost obstoječe gledališke infrastrukture v Ljubljani narekujejo potrebo po novi dvorani". Tako je MOL v osnutku Strategije za razvoj kulture v MOL 2008 2011 zapisala, da naj bi se do konca leta 2011 izdelala projektna dokumentacija za novo gledališko dvorano. Kot možno lokacijo novega gledališča Grilc omenja novi kompleks Šmartinska. Ljubljanski podžupan Janez Koželj pa možne lokacije vidi še na zemljišču MOL ob Masarykovi cesti ter na zemljišču ob Vilharjevi v bližini Gospodarskega razstavišča.

Ministrstvo zavira obnovo
"Novogradnja Drame bi bila golob na strehi," je povedal ravnatelj SNG Drame Janez Pipan. Pojasnil je, da se projekt obnove usklajuje z lokacijskim načrtom in bodo kmalu zaprosili za gradbeno dovoljenje. Vendar pravi, da so ga z MK obvestili, naj upočasnijo stvari, "ker ni dovolj denarja za področje investicij". Pojasnil MK po enem tednu še nismo dobili.

Proti načrtovani obnovi
"Predlagana rešitev širitve, poglobitve, nadzidave in prizidave k stari stavbi je v vseh pogledih prostorsko in estetsko neprimerna, izjemno draga in ne dosega osnovnega cilja povečanja števila sedežev v dvorani," meni arhitektka Polona Zupančič. Ne strinja se z mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je dovolilo poseg v zaščiten objekt, in pravi, da bi bila gradnja novega gledališča primernejša za Ljubljano. Alenka Pavlin dodaja, da bodo kletni prostori Drame segali v plasti s slabimi geomehanskimi lastnostmi in da se območje nahaja na vodovarstvenem območju za vodno telo Ljubljanskega polja.

Kadrovanje v drami

Kot je znano, kulturni minister Vasko Simoniti po treh mandatih ni podprl vnovične kandidature Pipana za mesto ravnatelja SNG Drame in se je raje odločil za igralca Iva Bana. Pojavila so se namigovanja, da so bili razpisni pogoji prirejeni za Bana, kar pa Simoniti ostro zavrača. Pipan je medtem zaradi "osebnih razlogov" odstopil še z mesta predsednika nacionalnega sveta za kulturo.tisoč kvadratnih metrov velik prizidek bo zgrajen poleg obstoječe Drame.

www.zurnal24.si/

Baker je zelo obstojen in mu zunanji vplivi ne škodijo. Res pa je da oksidira in postane temen in zelen. Glej sliko zgoraj - streha zvonika je bakrena.


Baker najprej spremeni barvo iz rdeèe v zeleno, potem pa z leti bledi in postaja vedno bolj siv. Po desetletjih je že èisto èrn. Samo kolikor vem je tudi prizidek hotela union iz zašèitenega bakra. Vsaj upam, da bo ostal enako zemno zelene barve.

Update
Dom za stare Janeza Krstnika/Home for the elderly John the Baptist


http://img81.imageshack.us/img81/9631/img1228ci0.jpg

tale kmetija me pa ne navdušuje pretirano...

Vir: Delo

Stolpnice naj bodo le poslovne
Urbanist Boris Gaberščik je prepričan, da bi bile stanovanjske stolpnice nehumane za otroke in starostnike Arhitekt Grega Košak: Simbolnih stavb mesta in države ne smeš postaviti kjer koli – Konec vrtov v Krakovem?
Pet 23.05.2008
Ljubljana– Na okrogli mizi z naslovom Oblikovanje mesta in razvojni projekti v MOL, ki jo je Mestna občina Ljubljana včeraj organizirala v okviru javne razprave o ljubljanskem strateškem prostorskem načrtu in njegovem izvedbenem delu, sta ob izrazito slabi udeležbi strokovne javnosti izstopala le dva razpravljavca – arhitekt Grega Košak in urbanist Boris Gaberščik. Prvi je opozoril, da v strategiji manjkajo lokacije, kjer naj bi stali strateški mestni in državni objekti velikega simbolnega pomena, drugi pa, da si mesto ne bi smelo privoščiti razpršene gradnje stolpnic po vsem mestu.
Medtem ko je bil načelnik mestnega oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek v svojem nastopu zelo splošen – dejal je, da je temeljni koncept razvoja Ljubljane urbana regeneracija oziroma dokončanje urbanističnega koncepta, ki v praksi ni bil nikoli izveden zlasti ob glavnih mestnih vpadnicah (te naj bi spremenili v bulvarje, avenije in magistrale) – je bil Boris Gaberščik precej konkretnejši. Prepričan je, da bi se moralo mesto izogniti gradnji ameriškega ali celo orientalskega tipa stolpnic. Načelno nima nič proti poslovnim stolpnicam, je pa odločno proti stanovanjskim. Zanj so zadnje asocialne zgradbe, ki so izrazito neprijazne do otrok in starostnikov; predvsem če stojijo na nepravih lokacijah. Prave vrednote so po njegovem mnenju raznolikost prostora, zgodovinske vrednote ... Opozoril je, da se bodo tudi tuji turisti naveličali univerzalnih nebotičnikov manhattanskega tipa in iskali nekaj drugega, posebnega. Zanj ni dovolj, da je mesto le funkcionalno urejeno, temveč mora imeti tudi svoje simbolne poudarke in tradicijo.
Arhitekt Grega Košak ga je dopolnil, da bi morala mesto in država v načrt umestiti objekte velikega simbolnega pomena, a ne po načelu, da ni važno, kje bo stal, le da je lokacija najcenejša. Biti bi morali takšni, da bi obogatili življenje. Primer, kako tega ne bi smeli početi, je zanj nova sodna palača. To poskušajo umestiti na nepravo lokacijo na železniško postajo, kjer je bil sprva predviden nekakšen poslovno-trgovski program. Upa, da tam ne bo stala nikoli. Popolnoma zgrešen pa se mu zdi koncept nekdanje industrijske cone na Rudniku, ki se je stihijsko spremenila v nehumano trgovsko območje, kjer kupci tavajo med parkirišči Leclerca in Supernove. Kritiziral je še našo manijo prizidkov (Drama, Opera, hoteli v središču mesta), česar bi se morali otresti.
Meščan in investitor Brane Mihovec je k zadnjemu dodal, da kot stanovalec v bližini Drame predlaga, da bi morali zanjo iskati nadomestno lokacijo (recimo na zahodni strani Barjanske ceste). Izdelovalcem načrtov pa je očital, da so v primeru Krakovega le prepisali stroga določila iz starih prostorskoureditvenih pogojev. Nekdanji vrtnarski okoliš se je namreč spremenil v stanovanjskega, kjer se postavlja veliko vprašanje, kako ščititi preostale vrtove, ko ti nimajo več prostora za lope, dostopa do vode ...
Podžupan Janez Koželj je dejal, naj se nikar ne bojimo, da bo mesto dovolilo zidavo stolpnic (zdaj jih je 65, od tega 24 v ožjem mestnem središču) vsepovprek. Te bodo grajene v snopih ali pa bodo zapolnjevale linije, denimo ob Dunajski cesti. Poleg tega so izdelali deset meril zanje, pri čemer je zavrnil Košakovo bojazen, da bo mesto posnemalo nemško mesto Frankfurt, kjer bančna stolpnica nekajkrat presega višino tamkajšnje katedrale, sicer značilne mestne dominante. Dejal je, da je tam najvišja stolpnica visoka 300 metrov, pri nas pa naj ne bi razen Emonikine, ki naj bi bila stometrska, nobena presegala 75 metrov.
Janez Petkovšek

Prenova bežigrajskega štadiona se lahko prične (http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2008/05/pececnik_stadion.aspx) :cheers:

double post sry

:cheers:

zakon :cheers:!

tale kmetija me pa ne navdušuje pretirano...

kaj čmo, domovi za ostarele so velik biznis:puke:..

Vir: Delo

Stolpnice naj bodo le poslovne
Urbanist Boris Gaberščik je prepričan, da bi bile stanovanjske stolpnice nehumane za otroke in starostnike Arhitekt Grega Košak: Simbolnih stavb mesta in države ne smeš postaviti kjer koli – Konec vrtov v Krakovem?
Pet 23.05.2008
Ljubljana– Na okrogli mizi z naslovom Oblikovanje mesta in razvojni projekti v MOL, ki jo je Mestna občina Ljubljana včeraj organizirala v okviru javne razprave o ljubljanskem strateškem prostorskem načrtu in njegovem izvedbenem delu, sta ob izrazito slabi udeležbi strokovne javnosti izstopala le dva razpravljavca – arhitekt Grega Košak in urbanist Boris Gaberščik. Prvi je opozoril, da v strategiji manjkajo lokacije, kjer naj bi stali strateški mestni in državni objekti velikega simbolnega pomena, drugi pa, da si mesto ne bi smelo privoščiti razpršene gradnje stolpnic po vsem mestu.
Medtem ko je bil načelnik mestnega oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek v svojem nastopu zelo splošen – dejal je, da je temeljni koncept razvoja Ljubljane urbana regeneracija oziroma dokončanje urbanističnega koncepta, ki v praksi ni bil nikoli izveden zlasti ob glavnih mestnih vpadnicah (te naj bi spremenili v bulvarje, avenije in magistrale) – je bil Boris Gaberščik precej konkretnejši. Prepričan je, da bi se moralo mesto izogniti gradnji ameriškega ali celo orientalskega tipa stolpnic. Načelno nima nič proti poslovnim stolpnicam, je pa odločno proti stanovanjskim. Zanj so zadnje asocialne zgradbe, ki so izrazito neprijazne do otrok in starostnikov; predvsem če stojijo na nepravih lokacijah. Prave vrednote so po njegovem mnenju raznolikost prostora, zgodovinske vrednote ... Opozoril je, da se bodo tudi tuji turisti naveličali univerzalnih nebotičnikov manhattanskega tipa in iskali nekaj drugega, posebnega. Zanj ni dovolj, da je mesto le funkcionalno urejeno, temveč mora imeti tudi svoje simbolne poudarke in tradicijo.
Arhitekt Grega Košak ga je dopolnil, da bi morala mesto in država v načrt umestiti objekte velikega simbolnega pomena, a ne po načelu, da ni važno, kje bo stal, le da je lokacija najcenejša. Biti bi morali takšni, da bi obogatili življenje. Primer, kako tega ne bi smeli početi, je zanj nova sodna palača. To poskušajo umestiti na nepravo lokacijo na železniško postajo, kjer je bil sprva predviden nekakšen poslovno-trgovski program. Upa, da tam ne bo stala nikoli. Popolnoma zgrešen pa se mu zdi koncept nekdanje industrijske cone na Rudniku, ki se je stihijsko spremenila v nehumano trgovsko območje, kjer kupci tavajo med parkirišči Leclerca in Supernove. Kritiziral je še našo manijo prizidkov (Drama, Opera, hoteli v središču mesta), česar bi se morali otresti.
Meščan in investitor Brane Mihovec je k zadnjemu dodal, da kot stanovalec v bližini Drame predlaga, da bi morali zanjo iskati nadomestno lokacijo (recimo na zahodni strani Barjanske ceste). Izdelovalcem načrtov pa je očital, da so v primeru Krakovega le prepisali stroga določila iz starih prostorskoureditvenih pogojev. Nekdanji vrtnarski okoliš se je namreč spremenil v stanovanjskega, kjer se postavlja veliko vprašanje, kako ščititi preostale vrtove, ko ti nimajo več prostora za lope, dostopa do vode ...
Podžupan Janez Koželj je dejal, naj se nikar ne bojimo, da bo mesto dovolilo zidavo stolpnic (zdaj jih je 65, od tega 24 v ožjem mestnem središču) vsepovprek. Te bodo grajene v snopih ali pa bodo zapolnjevale linije, denimo ob Dunajski cesti. Poleg tega so izdelali deset meril zanje, pri čemer je zavrnil Košakovo bojazen, da bo mesto posnemalo nemško mesto Frankfurt, kjer bančna stolpnica nekajkrat presega višino tamkajšnje katedrale, sicer značilne mestne dominante. Dejal je, da je tam najvišja stolpnica visoka 300 metrov, pri nas pa naj ne bi razen Emonikine, ki naj bi bila stometrska, nobena presegala 75 metrov.
Janez Petkovšek

:sly:kaj pa tista 120m v "BTC Manhattnu" ??

ja to sm se tut jst že uprašu....

:sly:kaj pa tista 120m v "BTC Manhattnu" ??

Saj jo nihče ne načrtuje.

To da je bila na nekem renderju, žal čisto nič ne pomeni.

zakon :cheers:!



kaj čmo, domovi za ostarele so velik biznis:puke:..



:sly:kaj pa tista 120m v "BTC Manhattnu" ??

Pač, to je tolmačenje novinarja.

Verjetno so mislili,da ne bo višje stolpnice (75m)v mestnem središču.

Verjetno so mislili,da ne bo višje stolpnice (75m)v mestnem središču.

Točno to.

Podirajoča se lepotica – Cukrarna
Ljubljana, 23.05.2008

http://www.dobrojutro.net/slike/novice/mm_cukrarna-10.jpg

V 19. stoletju je bila stavba ponos Ljubljane, nekdaj tovarna sladkorja in objekt, ki je vseskozi reševal najhujše socialne in bivanjske stiske najrevnejših.

Od 20. stoletja in vse do danes pa stavba žal neusmiljeno propada. Objekt v takšnem stanju – in to v središču prestolnice – s tako bogato kulturno in gospodarsko vsebino Ljubljani resnično ne more biti v ponos. V prestolnici seveda poznamo še najmanj eno zgodbo, ki je na las podobna Cukrarni (vsaj glede njenega neslavnega propadanja), to je zgodba nekdanje dunajske konjušnice, danes znane kot Kolizej. A zakaj se z obema stavbama nič ne stori, zakaj se ju ne spravi v stanje, da bi mestu lahko bile v ponos? Odgovor je preprost: nad obema stavbama kot Demoklejev meč visi spomeniška zaščita, saj sta obe stavbi zaščiteni kot kulturna spomenika lokalnega pomena. A kot se strinjajo nekateri strokovnjaki in predvsem mnogi meščani, bi bila najboljša rešitev za obe »podrtiji« umik zloglasne spomeniške zaščite. To bi gotovo pomenilo njihovo rušenje, saj sta stavbi v takšnem stanju, da ogrožata življenja in zdravje mimoidočih, kasneje pa bi na njihovih temeljih zgradili novi stavbi. Promet ob Poljanskem nasipu mimo Cukrarne je že nekaj let prepovedan in onemogočen, mimo stavbe ne morejo niti pešci, saj je območje ograjeno z ograjo, vhodi so zazidani, tako da sedaj v stavbi, ki je bila svoj čas glavno bivališče ljubljanskih brezdomcev, narkomanov in pripadnikov ostalih alternativnih skupin, uradno ne prebiva nihče. Neuradno pa Cukrarna še vedno »gosti« nekatere najbolj iznajdljive iskalce »strehe nad glavo«. Ljubljanski župan Zoran Janković jasno izraža svoje mnenje o tem, kaj bi bilo potrebno storiti s stavbo. Pravi, da je stavba v trenutnem stanju nevarna za meščane, že manjši potresni sunek pa bo poskrbel, da se bo sesula sama vase.
In bog ne daj, da bi se v tistem trenutku znašel kdo v njeni bližini. Zdi se, da je prav to največji paradoks nekaterih spomeniško zaščitenih stavb v Ljubljani. Okostenele institucije, ki na vse pretege, včasih tudi zaradi lastnih interesov, branijo oziroma ohranjajo nekatere zaščitene stavbe, ki niso več vredne svojega imena. Mar zaščita resnično pomeni le to, da stavbe pustimo nezadržno propadati? In zato je še kako smiselno vprašanje, kaj bo od zaščite ostalo takrat, ko se bo katera od teh stavb resnično porušila? In morda pod seboj pokopala nekaj človeških življenj? Tako kot se je nekdaj že zgodilo v Kolizeju. V takšnem primeru bi strokovne službe takoj opravile nešteto izrednih nadzorov, padale bi »glave« vodilnih, seveda vse le z namenom prepričati ljudi, da se kaj takšnega v prihodnosti ne bo več zgodilo in da odgovorne institucije kljub vsemu delujejo.

Kakšna bo prihodnost?
Že nekaj let je živa ideja o tem, da bi se na področju Cukrarne zgradila nova stavba, v katero bi se v celoti preselila mestna uprava, kar bi za mesto pomenilo tako racionalizacijo stroškov kot tudi bolj učinkovito delo uprave, saj bi bile vse mestne institucije pod eno streho in bi bilo zato sodelovanje med njimi učinkovitejše. Poleg mestne uprave pa naj bi v Cukrarni svoj prostor našle tudi nekatere službe pod okriljem ministrstva za javno upravo. Tudi o tem sta pred približno 14 dnevi razpravljala župan in minister Gregor Virant, a konkretnejših dogovorov zaenkrat še ni.
Območje Cukrarne naj bi po načrtih imelo pomembno vlogo tudi pri sklenitvi tako imenovanega notranjega cestnega ringa, saj je prav skozi Cukrarno predvidena izgradnja dvonivojskega mostu, ki bi povezal Njegoševo in Roško cesto. Skozi njo zato, ker se bo porušil skladiščni del stavbe, ki ni pod spomeniško zaščito.
Kdaj bo Cukrarna dejansko dobila podobo, kot jo zasluži Ljubljana, je v tem trenutku še nemogoče napovedati. Upajmo pa, da danes v ali ob njej zaradi njenega katastrofalnega stanja ne bo umrl nihče, kot sta, denimo, pred dobrim stoletjem zaradi slabih življenjskih pogojev in bolezni v njej umrla Josip Murn Aleksandrov in Dragotin Kette.

www.dobrojutro.net

CONSTRUCTION UDPATE
Stadion za Bežigradom

http://jps.brjago.eu/files/content_items/43/semdvigalo.jpg

http://jps.brjago.eu/files/content_items/43/sedezi.jpg

http://jps.brjago.eu/files/content_items/43/delavecnastadionu.jpg

http://jps.brjago.eu/files/content_items/43/delanastadionu.jpg

Končno začetek, komaj čakam da bodo že kaj dlje.
:cheers:

Bojda se je Pečečnik zmenil s prebivalci sosednjih blokov, da jim bo vse fasade obnovil.

Ta update pa zihr ni narjen 24.maja 2008.Reflektorje so podrl že par mesecev nazaj, če ne že pol leta nazaj.

Bojda se je Pečečnik zmenil s prebivalci sosednjih blokov, da jim bo vse fasade obnovil.

še ena njegova pametna poteza, bravo
kaj ti pomaga nek super objekt, če ga kazi cela njegova okolica

še ena njegova pametna poteza, bravo
kaj ti pomaga nek super objekt, če ga kazi cela njegova okolica

Ne samo pametna tudi rahlo zvita poteza, saj se jih bo le tako na hitro znebil pri pridobivanju soglasij.

Bojda se je Pečečnik zmenil s prebivalci sosednjih blokov, da jim bo vse fasade obnovil.

Kok so se za*ebal stanovalci tistega edinega prenovljenega bloka:laugh:

Ta update pa zihr ni narjen 24.maja 2008.Reflektorje so podrl že par mesecev nazaj, če ne že pol leta nazaj.

:lol:sm maš prou

Slike so bile objavljene včeraj, tako da sem zato dal 24. maj.
Sem popravil je zdaj brez datuma.

LPP

26.5.08
Uvedba sistema GEM na mestnih avtobusih

Z današnjim dnem se na dveh avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa, ki bosta praviloma vozila na linijah 1, 6 in 20, začenja poskusno delovanje sistema GEM (Global Entertainment media). V obeh avtobusih je podjetje Prumaro, ki je lastnik sistema, namestilo po štiri digitalne zaslone, na katerih se prikazujejo razvedrilne vsebine, sporočila kulturnih in javnih ustanov, zanimivosti, koristne informacije za potnike ter oglasi podjetij in akcije trgovin, mimo katerih se v tistem trenutku peljejo.
Nova tehnologija obveščanja je uvedena poskusno za šest mesecev, medtem pa
bomo zbrali mnenja potnikov ljubljanskega mestnega prometa in se po tem
obdobju odločili, ali je uvedba sistema prijazna do uporabnikov in pri njih tudi
zaželena.

Na mestu treh nekdanjih skladišč med Cilenškovo ulico in Industrijsko cesto ob Šmartinski cesti bo nov trgovski center. "Res je, zgradili bomo manjši trgovski center. Ponudila se je priložnost in gradnje zato ni niti v letnih načrtih," so povedali v Mercatorju. Podjetje je okoli 24 tisoč kvadratnih metrov zemljišča s tremi nekdanjimi skladišči kupilo od podjetja Kaufland. Trenutno izvajajo prva, začetna dela, porušili bodo tudi skladišča. Energoplan je že postavil delovne ograje.

Še več trgovin?
Glede na nedavno končan natečaj poteka tudi na območju ob Šmartinski cesti urbanistično načrtovanje, ki vključuje tudi spremembo predvidenih dejavnosti, kljub temu pa lahko investitor na podlagi veljavnih prostorskih dokumentov zaprosi za gradbeno dovoljenje. Alenka Pavlin z oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana je sporočila, da veljavni dokumenti za to območje dopuščajo tudi gradnjo trgovskega centra. Pri gradnji pa mora investitor upoštevati prostorske omejitve, kot jih določajo veljavni prostorski akti. "Po našem mnenju predvidena gradnja ne bo ogrozila realizacije zastavljanega projekta," je še dodala Pavlinova na vprašanje o novogradnji v času urbanističnega načrtovanja po načrtih iz natečaja.

VIR: Žurnal24 (http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=50207)

LPP

26.5.08
Uvedba sistema GEM na mestnih avtobusih
.

Ampak s čim vse se zajebavajo.:nuts:

Ne bi raje končno uvedli sistem, ki na postajališčih prikazuje čas do prihoda avtobusa? Če ga že imajo na internetu, bi mogoče koristil tudi na postajališčih, ali ne? Pa govorna najava postajališč na avtobusih je očitno že 12 let še vedno samo poskusni projekt.:bash:

To, da naj stare ropotuljaste mane pošljejo na smetišče pa najbrž ne bomo videli še lep čas. Celo najstarejši nizkopodneži so stari že 13 let.

Ampak s čim vse se zajebavajo.:nuts:

To, da naj stare ropotuljaste mane pošljejo na smetišče pa najbrž ne bomo videli še lep čas. Celo najstarejši nizkopodneži so stari že 13 let.


Da o klimah niti ne govorimo...:lol:


Sicer pa bomo po moje kmalu tudi že na WC-jih buljili v razne LCD zaslone z bolj ali manj prebavljivo oglaševalsko vsebino...:cheers:

Na mestu treh nekdanjih skladišč med Cilenškovo ulico in Industrijsko cesto ob Šmartinski cesti bo nov trgovski center. "Res je, zgradili bomo manjši trgovski center. Ponudila se je priložnost in gradnje zato ni niti v letnih načrtih," so povedali v Mercatorju. Podjetje je okoli 24 tisoč kvadratnih metrov zemljišča s tremi nekdanjimi skladišči kupilo od podjetja Kaufland. Trenutno izvajajo prva, začetna dela, porušili bodo tudi skladišča. Energoplan je že postavil delovne ograje.

Še več trgovin?
Glede na nedavno končan natečaj poteka tudi na območju ob Šmartinski cesti urbanistično načrtovanje, ki vključuje tudi spremembo predvidenih dejavnosti, kljub temu pa lahko investitor na podlagi veljavnih prostorskih dokumentov zaprosi za gradbeno dovoljenje. Alenka Pavlin z oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana je sporočila, da veljavni dokumenti za to območje dopuščajo tudi gradnjo trgovskega centra. Pri gradnji pa mora investitor upoštevati prostorske omejitve, kot jih določajo veljavni prostorski akti. "Po našem mnenju predvidena gradnja ne bo ogrozila realizacije zastavljanega projekta," je še dodala Pavlinova na vprašanje o novogradnji v času urbanističnega načrtovanja po načrtih iz natečaja.

VIR: Žurnal24 (http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=50207)

Danes sem se peljal mimo in bager že veselo ruši enega od skladičš. :banana:

Danes sem se peljal mimo in bager že veselo ruši enega od skladičš. :banana:

Če živi kdo tam blizu naj malo poslika...


Sicer pa mi je tale Mercatorjeva poteza ne samo presenetljiva ampak tudi mal hecna. Očitno bosta na razdalji 500 m kar dva centra...:ohno:


A je bil na tistem območju predviden park in stolpnice?

Sanja se mi ne, kje naj bi to bilo


Tuki nekje, ja:

http://www4.slikomat.com/08/0526/2cu-MWSnap.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/2712006.htm)

Pravzaprav nekoliko višje - ob Šmartinski cesti.

Torej tukaj::)

http://www4.slikomat.com/08/0527/7s2-MWSnap.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/2713433.htm)

Tega trgovskega centra ne bodo gradili za to ,da bi znjim ustvarjali bajne dobičke, ampak samo za pridobitev strateško pomembnega zemljišča ,ki bo čez 10 let vredno mastne denarce.
Sedaj je končan natečaj Šmartinska ,ki bo čez mestno sito šel tja do poletja 2010 in potem se bodo v letu 2011 pričele gradit prve stavbe in tako dalje... merkator pa ne more čakat z praznim zemljiščem tako dolgo.

Zelena pljuča mesta niso zastonj

Z osnutka odloka o mestnih gozdovih so v Ljubljani po petih letih obrisali prah

Slovenija - torek, 27.05.2008 Tekst: Milena Ule

Ljubljana - Sedanja garnitura mestne uprave je obudila posebno "gozdno" komisijo, ki so jo uspavali pred petimi leti, ko je že pripravila osnutek odloka o razglasitvi ljubljanskih mestnih gozdov za obravnavo v tedanjem mestnem svetu. Odbor za splošne zadeve in razvoj mesta je namreč osnutek tega zelenega mestnega akta takrat dal začasno na hladno z izgovorom, da "MOL nima dovolj denarja za njegovo uresničevanje".

Zasebni lastniki večine tako imenovanih mestnih gozdov, ki so meščanom na stežaj odprti za sprostitev in rekreacijo, se upravičeno pritožujejo nad MOL, ker so prikrajšani pri uživanju svojih lastniških pravic in imajo s svojimi gozdovi v javni rabi veliko več stroškov kot zaslužka. Tudi gozdarski strokovnjaki iz ljubljanske območne enote državnega zavoda za gozdove že dolgo opominjajo MOL, naj nič več ne odlaša z zavarovanjem in ureditvijo statusa svojih zelenih pljuč. Letos pa so v mestni upravi le potegnili iz naftalina zaprašeni osnutek odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom.

Pomočnica vodje odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje na ljubljanski območni enoti republiškega zavoda za gozdove Marijana Tavčar ugotavlja, da se je urejanje statusa ljubljanskih mestnih gozdov dejansko premaknilo iz mrtve točke, za kar je najbolj zaslužen podžupan Janez Koželj. Sovpada s sprejemanjem novih prostorskih načrtov MOL, v katerih so tovrstni gozdovi sicer opredeljeni in vrisani, a za zdaj precej pomanjkljivo, zato jih bo treba v sodelovanju z gozdarsko stroko ustrezno popraviti in dopolniti. Pa tudi stari osnutek odloka o razglasitvi mestnih gozdov bo treba dopolniti in posodobiti. Sprejeli naj bi ga še letos.

Sestavni del odloka pa bo pravilnik, ki bo določil odškodnine zasebnim lastnikom mestnih gozdov ter njihov postopen odkup. Pred petimi leti so gozdarski strokovnjaki ocenili, da bi morala mestna občina zasebnim lastnikom "mestnih" gozdov na leto izplačati približno 52.000 evrov odškodnine, odkup vseh zasebnih gozdov znotraj razglašenih območij gozdov s posebnim namenom v MOL pa bi mesto stal nekaj več kot 4 milijone evrov. Zdaj je od več kot 1400 hektarjev le 6 odstotkov vseh "mestnih" gozdov dejansko v mestni lasti, kar tri četrtine pa v razdrobljeni zasebni lasti.

Znano je, da Ljubljana pri zavarovanju in spoštovanju mestnih gozdov ter tudi pravic zasebnih lastnikov teh gozdov krepko zaostaja ne le za drugimi evropskimi prestolnicami, ampak tudi za nekaterimi slovenskimi občinami (Celje, Novo mesto), kjer so že pred leti sprejeli svoje gozdne odloke in tudi redno zagotavljajo proračunski denar za postopen odkup, odškodnine in urejanje svojih gozdov s posebnim namenom.

www.dnevnik.si

http://www.njegosev-kvart.si/img/njegosev_kvart-logo.gif

http://www.njegosev-kvart.si/cntimg/njegosev_kvart_tlorisi.gif

http://www.njegosev-kvart.si/cntimg/njegosev_kvart_a.gif

http://www.njegosev-kvart.si/cntimg/njegosev_kvart_b.gif


Dimenzije objektov:
objekt A: 42 x 17 m
objekt B: 39 x 15 m

Število etaž:
objekt A: 3 K + P + 5 N + 2 TE
objekt B: 3 K + P + 3 N + TE in 3 K + P + 4 N + TE

Parkirna mesta:
parkirna mesta v treh kletnih etažah

Začetek gradnje:
marec 2007

Dokončanje gradnje:
konec 2009

1. PODATKI O LOKACIJI

Večstanovanjska objekta A in B kompleksa »Njegošev kvart« bosta zgrajena znotraj območja urejanja CO 5/7, funkcionalna enota 1 (F1) in predstavljata 1. fazo izgradnje območja. Območje F1 je na severu in jugu omejeno s stanovanjskimi objekti, na vzhodu z Njegoševo cesto in na zahodu z objektom Ministrstva za kulturo.

Po Ureditvenem načrtu so predvidene novogradnje po obodu Njegoševe ceste in Friškovca, delno tudi Prisojni ulici, medtem, ko se obstoječi objekti ob Prisojni in Maistrovi cesti ohranijo.

Lokacija omogoča navezavo območja preko Zaloške ali Njegoševe ceste neposredno na ožje središče mesta ali pa na mestno obvoznico.
2. ZASNOVA OBJEKTA IN ZUNANJE UREDITVE

Na območju je v 1.fazi predvidena pozidava objektov A in B. Objekt A je s svojo glavno osjo postavljen v smeri S – J, vzdolžni fasadi sta orientirani v smeri vzhod oz. zahod. Objekt B je nad skupnim pritličjem oblikovan v dva stolpiča – vila bloka, z glavno osjo postavljena v smer V –Z, fasade obeh so orientirane na vse štiri strani ( S, J, V, Z). Stanovanja so v objektih A in B organizirana tako, da je zagotovljena kvalitetna osvetlitev in osončenje bivalnih prostorov.

Pritličje objekta B je delno namenjeno poslovnim prostorom.

Nivojsko se teren dviguje od Njegoševe ceste proti objektu Ministrstva za kulturo. Višinska razlika znaša cca. 2.10 m.

Uvoz v območje je z Njegoševe ceste, tako na dvorišče, kot tudi v kletne etaže.

Uvoz v kletno garažo je opremljen z avtomatskimi dvižnimi vrati, ki se odpirajo s pomočjo kartice za kontrolo pristopa. Uvozno/izvozna klančina je v celoti nadkrita. V treh kletnih etažah je 187 parkirnih mest za osebna vozila, označenih s številkami (od tega je 11 parkirišč namenjenih invalidom), 12 parkirnih mest za motorje, shrambe in pomožni oz. tehnični prostori.

Uvozna/izvozna klančina je namenjena tudi uvozu in izvozu v kletne etaže naslednjih faz gradnje.

Dvorišče je ograjeno in je organizirano kot interna sprehajalna površina, namenjena peš dostopu do objektov. Del ploščadi je namenjen in opremljen za igro otrok. Promet znotraj soseske ni predviden, razen za namen intervencije in servisiranja objekta (komunala..). Intervencijska pot bo v primeru izgradnje naslednjih faz potekala preko celotnega kareja.
3. TIPOLOGIJA OBJEKTA

Objekt A je zasnovan kot kompaktna vzdolžna lamela, razdeljena na dve simetrični polovici. Obe vertikalni komunikaciji sta opremljeni z dvoramnim stopniščem in dvigalom, ter napajata vsak svojo polovico objekta. V sklopu vertikalnega jedra so na fasadi predvideni podesti za postavitev zunanjih split enot.

Objekt A je zasnovan kot kompaktna vzdolžna lamela, razdeljena na dve simetrični polovici. Obe vertikalni komunikaciji sta opremljeni z dvoramnim stopniščem in dvigalom, ter napajata vsak svojo polovico objekta. V sklopu vertikalnega jedra so na fasadi predvideni podesti za postavitev zunanjih split enot.

Stanovanja v tipični etaži so razporejena tako, da je v srednji prečni lameli organizirano večje stanovanje z dvostransko osvetlitvijo. Ostala stanovanja v etaži so manjša. Nekatera stanovanja imajo shrambo, dostopno neposredno iz predprostora ali skupnega hodnika, ostala imajo shrambe v kletnih etažah.

Vsa stanovanja imajo balkone, ki so zaprti delno s fiksno, delno z drsno stekleno steno. Na terasni etaži so organizirana dvoetažna stanovanja. Dnevni prostori v prvi terasni etaži imajo urejeno zunanjo teraso, ostali prostori (nočni del stanovanj) pa so organizirani v drugi terasni etaži. Nekateri imajo urejene terase oz. balkone.

Zasnova objekta B je prilagojena višinski nivelaciji terena, zato je tako v tlorisnih in tudi višinskih gabaritih bolj členjen. Nad pritličjem se oblikujeta dva stolpiča – vila bloka, vsak s samostojnim komunikacijskim jedrom. Vhodi so na različnih absolutnih kotah. Organizacija tlorisa tipične etaže je enostavna, na stopniščno jedro z dvigalom se navezujejo po tri stanovanja.

Višinski gabarit objekta B je za eno oz. dve etaži nižji od objekta A, prav tako ima samo po eno terasno etažo v vsakem stolpiču. V objektu B ni dvoetažnih stanovanj.

Objekt A – tlorisni gabarit objekta je cca 42 x 17 m, vertikalni gabarit objekta je 3K+P+5+2TE.

V objektu sta predvidena dva ločena vhoda z dvema vertikalnima komunikacijskima jedroma. Na jedro se v vsaki etaži navezuje 5 stanovanj. Tudi v pritličju. Pritlična stanovanja imajo manjše delno pokrite atrije. Vsa stanovanja v etažah imajo zastekljene balkone (drsno odpiranje), orientirane na V ali Z. Terasna etaža je po celotnem obodu zamaknjena od fasadnega venca - ograje za cca 3,0 m. V terasni etaži se na jedro vežejo tri dvoetažna stanovanja. V objektu A je skupaj 66 stanovanj.

Streha objekta je oblikovana kot ravna streha z blagim naklonom 6%, prekrita z bakreno pločevino. Dostop na streho je mogoč skozi servisne odprtine. Dostop na streho je namenjen le vzdrževanju strehe, prezračevalnih in dimniških tuljav in je dovoljen le pooblaščenim osebam.

Objekt Bje sestavljen iz objekta B1, B2 in B3. Tlorisni gabarit objekta B je cca 39 x 15 m, vertikalni gabarit objekta je:

B2 - osrednji del 3K+P,
B3 - vzhodni del 3K+P+3+TE
B1 - zahodni del 3K+P+4+TE.

V objektu B sta predvidena dva vertikalna komunikacijska jedra, po eden v vsakem stolpiču. Vhoda sta na različnih absolutnih kotah

V vsaki etaži se na jedro navezujejo tri stanovanja, v terasni etaži pa dve stanovanji. V objektu B je skupaj 22 stanovanj. Vsako stanovanje ima delno ali v celoti zastekljen balkon, ki je orientiran na V ali Z. V objektu B3 so proti Njegoševi ulici poleg balkonov tudi zastekljene lože. Terasna etaža je v objektu B3 proti Njegoševi ulici zamaknjena za cca 3 m v objektu B1 pa je zamaknjena za cca 3 m na zahodni strani.

Poslovni prostor v pritličju ima vhode ločene od stanovanjskega dela.

Streha objekta je oblikovana kot ravna streha z blagim naklonom 6%, prekrita z bakreno pločevino. Dostop na streho je mogoč skozi servisne odprtine. Dostop na streho je namenjen le vzdrževanju strehe, prezračevalnih in dimniških tuljav in je dovoljen le pooblaščenim osebam.
Ureditev kletnih etaž:

Tri kletne etaže so načrtovane pod celotno gradbeno parcelo prve faze. Vertikalna komunikacijska jedra objekta A in objekta B se navezujejo v kletnih etažah v garažni del preko predprostorov.

V prvi kleti pod objektom A se na jedra navezujejo prostori za snažilko ter kolesarnica. Uredi se toplotna postaja s hidroforno postajo za sanitarno vodo za objekt A ter parkirišča.

V prvi kleti objekta B se uredijo prostori za snažilko, kolesarnici, prostor za orodje in vzdrževalca, skladišča za lokale, toplotno postajo, hidroforno postajo za hidrante, TK prostor ter prostor za CNS.

V sklopu objekta B se izvede uvozno-izvozna klančina v podzemno garažo. Vsi prostori, ki imajo priključek za vodo, se nahajajo v I. kleti.

V drugi in tretji kleti pod objektom A in objektom B so urejena parkirišča in shrambe.

V vseh kletnih etažah je zagotovljena min. svetla višina 220cm.

V prvi kleti je zagotovljeno 59 PM, v drugi kleti 63 PM in v tretji kleti 65 PM - skupaj 187 PM. Od tega je 25 PM namenjena poslovnemu prostoru, ostala so namenjena stanovalcem. Javno parkiranje ni predvideno. Motorni promet v kletnih etažah je dvosmeren.
Zunanja ureditev

Zasnovo zunanje ureditve sestavljajo naslednji elementi:

* formiranje skupne zelene površine z drevjem grmičjem in zelenicami v sklopu funkcionalne enote
* ureditev intervencijskih utrjenih površin
* ureditev peš poti in otroških igrišč
* postavitev ograj, ki omejujejo interni atrij.

Dostop z Njegoševe ceste je namenjen le pešcem, intervenciji in servisnemu dostopu. Uvoz je omejen s kovinsko ograjo z vrati za peš dostop, ki preprečuje nenadzorovan dovoz vozil na uvozno klančino in osrednji del kareja. Dostop za pešce je ob objektu B skozi vrata in po stopnicah, mimo objekta B na osrednji del kareja, ki predstavlja območje pešcev.

Dostop funkcionalno oviranim osebam je omogočen po klančini iz Njegoševe ulice. Skupne zelene površine so predvidene v osrednjem delu kareja. Izvedene so znotraj AB parapetov višine cca 75 cm na kletni plošči. Drevje je sajeno znotraj AB korit višine cca 150 cm.

Ob vzhodni in zahodni fasadi objekta A so ob stanovanjih predvideni atriji, ki so v celoti tlakovani. Predvideno je zapiranje atrijev s postavitvijo kovinskih ograj. Višina ograj je 1,70 m in je lahko zazelenjena.

Na zahodni strani objekta A je predvidena izvedba parka s poudarkom na mirnejši aktivnosti kakor tudi otroško igrišče za mlajše otroke.

V osrednjem delu območja so predvideni nadkriti smetarniki. V tem delu je tudi požarno stopnišče, kot izhod iz kletnih etaž.

www.njegosev-kvart.si


Osvežitev projekta ob letališki

http://www.ofis-a.si/pic/galerija/080313135629_proba-3_flatten.jpg
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/080313135007_02.jpg
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/080313135718_04.jpg
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/01-(2).jpg
http://www.ofis-a.si/pic/galerija/site-plan_colour_2_.jpg

www.ofis-a.si

MESTNI SVET POTRDIL NAČRT ZA STOŽICE

Ljubljanski mestni svetniki so sprejeli prostorski akt za območje Stožic, kjer bo Ljubljana do 30. 6. 2010 dobila nogometni stadion in športno dvorano.

Nogometni stadion s 16.000 sedeži in večnamenska športna dvorana z 12.000 sedeži bosta umeščena med Vojkovo cesto, severno obvoznico in novo štajersko vpadnico, ki bo povezala krožišče Tomačevo s Kranjčevo ulico.

Stadion bo imel dve podzemni etaži, pritličje in eno nadstropje ter bo lahko visok največ 20 metrov nad ozemljem. Športna dvorana pa bo imela dve podzemni etaži in pritličje ter bo lahko segala do 30 metrov nad ozemljem.

Vmesni prostor med stadionom in dvorano bo zapolnjen s trgovsko-poslovnim objektom z 80.000 kvadratnih metrov bruto površin, na nivoju pa bo ostala zelena ureditev. Območje bo dostopno z Vojkove ceste, z načrtovane štajerske ceste in s servisne ceste severne obvoznice.

Parkirišča bodo zagotovljena v podzemnih parkirnih hišah, dopustna pa je tudi ureditev parkirnih površin za potrebe P+R. V sklopu parkirnih površin v osrednjem delu med stadionom in dvorano je treba zagotoviti najmanj 3.500 parkirnih mest za osebna vozila, od tega najmanj 2.500 za trgovsko-poslovni program, in 88 parkirnih mest za avtobuse ter dostavna vozila. V parkirni hiši med Vojkovo cesto in servisno cesto severne obvozne ceste pa je predvidenih še najmanj 1.300 parkirnih mest.

16k ahhhhh...katastrofa res.ko bodo pa spet kakšni uspehi bo pa spet premalo c-c-c.ne razumem kako jim niti na kraj pameti ne pade da bi npr. stadion za bežigradom obnovili in nardili moderno atletsko stezo in prenovili prostore not pa naselili recimo atletsko zvezo slovenije pa še kšno al pa en kurac pač že v stožicah bi pa zgradili nek lep,moderen,velik stadion ki bi bil ponos ljubljane in slovenije, kjer bi lahko igrala oba ljubljanska kluba, interblock in olimpija, in pa reprezentanca.pač z jocem bi se mol dogovorila tako in on bi lahko nekaj investiru u stožiški stadion (ker bi tam pač igral interblock), bežigrajskega bi pa MOL obnovila.a ne bi blo to veliko bolj smotrno in pa seveda dosti boljše?ne pa da BO največji slo stadion s kapaciteto 16k.mimogrede, stadion od budučnosti v črni gori ima kapaciteto 25k...

maš čist prav

So rekli (investitor), da se bo štadion dalo razširiti, če se bo pojavila potreba. Sploh pa 16k ni tako malo, kot se sliši. Že to bo bolj ali manj prazno (vsaj na začetku)...

a kdo ve, če bo stožice možno nadgradit?

NOVICE

V Ljubljano prihaja danski arhitekt Gehl

torek, 27. maj, 2008
Ljubljana (Slovenija) - Ljubljano bo v sredo in četrtek obiskal danski arhitekt Jan Gehl, ki je številnim svetovnim prestolnicam svetoval pri pripravi strategij reševanja mestnega prometa in oživljanja javnih prostorov, je na današnji novinarski konferenci povedal ljubljanski podžupan Janez Koželj.

Gehl je tudi odločilno pripomogel k razvoju Koebenhavna kot človeku prijaznega mestnega z odličnimi pogoji za bivanje. Svetuje pa tudi prestolnicam, kot so New York, London in Melbourne.

Koželj je povedal, da je Gehl razvil koncept, ki ureja mesto prijaznejše za pešce, kolesarje in družabno življenje. Ker je Gehl odločilno pripomogel pri razvoju svoje prestolnice Koebenhavna, se ta proces imenuje kar "koebenhavnizacija". Gre za to, da se mestna središča v katerih so prej prevladovali avtomobili, preobrazijo v središče za pešce, je pojasnil Koželj.

Gehl je v svojem konceptu postavil nekatere osnovne karakteristike. Ena izmed glavnih je, da obstaja soodvisnost med oživljanjem urbanega življenja in osvobajanjem prostorov tekočega in mirujočega prometa. Nadalje Gehl meni, da je hoja edini naravni način gibanja po mestu, zato je potrebno sistem prilagoditi hoji. Zapisal je tudi, da širitev cest povečuje promet, da se ljudje manj vozijo v mesto, če nimajo kje parkirati in tudi, da je uvedba cestnin najpomembnejši način za financiranje javnega prometa, je še povedal Koželj.

"Sporočilo obiska arhitekta Gehla je, da se prepriča javnost in strokovnjake v to, da je promet v Ljubljani potrebno urediti in da spodbudi MOL, da začne oblikovati operativni sistem za spremembe," je ob koncu še pojasnil Koželj.

Gehl bo imel v Ljubljani predavanje v Mestni hiši in na fakulteti za arhitekturo, srečal se bo z županom Zoranom Jankovićem in sodeloval na okrogli mizi. Na njen se bodo ukvarjali z vprašanji, "ali bomo s širjenjem vpadnic povečali delež LPP, ali je gradnja parkirnih hiš v središču potrebna za ohranitev mestnega jedra in ali je gradnja novih mestnih cest in cestnih obročev učinkovit način odpravljanja cestnih zamaškov," je pojansil Koželj.

V četrtek pa bo Gehl sodeloval tudi na "ulični zabavi na Eipprovi". Eipprova ulica bo ta dan cel dan zaprta za promet, na ulici pa bodo organizirane različne dejavnosti, delavnice, branje, predavanje, koncerti, teater. Namen prireditve je prikazati možnost ureditve novega javnega prostora namesto prometne in zaparkirane ulice.

vir: http://www.mtaj.si/default.asp?podrocje=6&menu=6&novica=80400

to je očitno začetek tistega sodelovanja Lj pa Kh k je blo enkrat omenjeno ne:cheers:

eno idejo mam, če ste za. kaj če bi meli en mali ljubljanski/slovenski meeting v četrtek na eipprovi:), pa še Gehlovo predavanje lahko poslušamo skupi:cheers1: ??

tu je urnik prireditev:

URA LOKACIJA PROGRAM
10:00-20:30 Eipprova 23 Likovni atelje: predstavitev slikarske šole
10:00-16:00 Eipprova promenada Sezam: Ulica je naša
11:00-20:00 nabrežje Gradaščice Knjižnica pod krošnjami
12:00-16:00 Trnovski zvon eipprova kosila
12:00-16:00 Anika eipprova slaščica
13:00 dvorišče Eipprove 19 Anita Strasser: otvoritev fotografske razstave
14:00-16:00 Eipprova promenada Bojan Cv: jam session
16:00-17:00 nabrežje Gradaščice ŠILA - MIŠ skupina OŠ Trnovo
17:00-18:00 nabrežje Gradaščice Dražen Dragojević: Knjiga mene briga na Eipprovi
18:00-19:00 Sax pub Prof. Jan Gehl, predavanje
19:00-20:00 Sax pub Delavnica za ureditev Eipprove
20:00-21:30 Sax pub Jure Pukl "Digital Tree" Group: jazz koncert
20:30-22:00 pod mostom pri cerkvi Pravljično ReŠetanje
21:00-22:00 Anika/ nabrežje Gradaščice Vid Valič: StendAp

pa link http://prireditev.dogodek.org/ulicna_zabava_eipprova_skupaj_ustvarjamo_nov_javni_prostor.html

16k?? Sramota, še v črni gori imajo večjega (stadion)!

V Črni Gori (in drugje po Jugi) je fuzbal nacionalni šport. Odveč je povedati, da mi nimamo niti enega moštva s kakšnimi vidnejšimi rezultati... Tudi 16k sedežev bo na začetku samevalo.

a budučnost pa ima vidnejše rezultate al kaj?ne vem no meni se zdi to skrajno bedno za neko dokaj razvito (u bistvu najbolj kar se tiče bivših komunističnih držav) da nima nekega objekta ki bi lahko bil tudi simbol ljubljanskega-slovenskega nogometa, športa ki je daleč najbolj priljubljen na svetu.je pa tudi res da bi se morale u našem športu razmere veliko spremeniti če bi hoteli da tak stadion ne bi bil brez veze postavljen.

v črni gori tudi ni dosti večji 17k :tongue3: je pa res da bi lahko bil v ljubljani tam 20k se že lepše sliši tudi :) lp

16.000 je povsem dovolj. Bežigrad je imel 8211 sedišč, torej bo ta v Stožicah dvakrat večji. Itak bo poln samo dvakrat na leto, če sploh. Še vedno pa mislim, da sta dva nova stadiona v Ljubljani popolna neumnost. Prenovljeni Bežigrad z atletsko stezo bi morali nameniti javni uporabi, rekreaciji, otrokom, kulturnikom,... Vrhunski šport pa bi ostal Stožicam. Tako bi bil stadion polno izkoriščen, zdaj se bomo pa šli polovičarstvo.

Pa še to..

Samo za primerjavo, da boste videli kako kronično počasi potekajo stvari v Ljubljani in kako hitro v Celju. Celjski svetniki so v začetku oktobra 2002 podprli gradnjo nove športne dvorane. Do januarja so izbrali najboljšega ponudnika, februarja so že dobili gradbeno dovoljenje, marca se je gradnja začela. Otvoritev je bila že decembra 2003! Torej, ves proces, od odločitve za nov objekt do otvoritve, je bil končan v dobrem letu! Pa ni bilo nobenih pompoznih predstavitev in neštetih konferenc, velikih besed in sladkih nasmeškov, še manj pa nenehnih prelaganj. Ko se je nekaj sklenilo, se je takoj tudi uresničilo.

Sploh pa upam, da bo dvorana v Stožicah končana predčasno, saj mora KK Olimpija do začetka sezone 2009/10 zaradi pravil Evrolige, že igrati v novi, veliki dvorani. Stadion takšne velikosti se po avstrijskih izkušnjah (če ni vmesnih zapletov) lahko zgradi v 12-16 mesecih.

16.000 je povsem dovolj. Bežigrad je imel 8211 sedišč, torej bo ta v Stožicah dvakrat večji. Itak bo poln samo dvakrat na leto, če sploh. Še vedno pa mislim, da sta dva nova stadiona v Ljubljani popolna neumnost. Prenovljeni Bežigrad z atletsko stezo bi morali nameniti javni uporabi, rekreaciji, otrokom, kulturnikom,... Vrhunski šport pa bi ostal Stožicam. Tako bi bil stadion polno izkoriščen, zdaj se bomo pa šli polovičarstvo.

To je po mojem mnenju tako, kot da bi rekel, zakaj se ne naredi še en park ali bolnica namesto gostilne al pa kafiča. Stadiona bosta plačana z zasebnim kapitalom, tega pa za atletske steze ni. Seveda bi bilo boljši zgoraj omenjeni scenarij, ampak to bi blo mogoče samo v primeru, da bi bila investitor kar občina.

Dragi forumasi, res lepo vabljeni na Eipprovo ulico v cetrtek, res se splaca prisluhnit Janu Gehlu, ki bo obravnaval veliko tem, o katerih se tukaj razpravlja.

Eipprova ulica, cetrtek, jan gehl bo imel predavanje ob 6ih.

Pa ce koga se vec zanima, lahko pride na Fakulteto za arhitekturo v sredo, kjer bo tudi jan gehl predaval ob 6ih.

Lepo vabljeni, res se bo splacal!!!!

Mestni trg je postal veliko gradbišèe
Sre 28.05.2008
Ljubljana– Malo manj kot tri mesece bo trajala vèeraj zaèeta obnova Mestnega trga, na odseku med Robbovim vodnjakom in Pod Tranèo. Kot je predvideno, morajo namreè delavci KPL, ki bodo postopoma odstranjevali granitne kocke, pozneje pa še delavci Energetike , ki bodo posodabljali komunalno infrastrukturo, dela konèati do druge polovice avgusta. Vzrok obnove je starost in slabo stanje sedanjega vroèevodnega omrežja na Mestnem trgu. Soèasno bodo obnavljali tudi plinovodno omrežje med Stritarjevo ulico 1 in Pod Tranèo 1 ter obnovili kanalizacijo med Mestnim trgom 8 in Pod Tranèo 1. Pred Mestnim trgom 8 bo zaradi del vgrajena podzemna zbiralnica za komunalne odpadke, precej pa bo motena tudi dostava v tem delu mesta. Dela bodo po napovedih iz županovega kabineta stala približno 843.000 evrov. D. V.

16.000 je povsem dovolj. Bežigrad je imel 8211 sedišč, torej bo ta v Stožicah dvakrat večji. Itak bo poln samo dvakrat na leto, če sploh. Še vedno pa mislim, da sta dva nova stadiona v Ljubljani popolna neumnost. Prenovljeni Bežigrad z atletsko stezo bi morali nameniti javni uporabi, rekreaciji, otrokom, kulturnikom,... Vrhunski šport pa bi ostal Stožicam. Tako bi bil stadion polno izkoriščen, zdaj se bomo pa šli polovičarstvo.


Se strinjam...16000 sedežev bo čez glavo dovolj. Ljubljana še najbolj potrebuje spodobno dvorano, kajti Tivoli komaj zadošča še za domačo ligo.

Glede na to, da bo športni park upravljala MOL in ne zasebnik kot v primeru Plečnikovega stadiona, bi bilo smotrno da bi dvorano v prostih terminih uporabljali tudi študenti bodočega študentskega naselja ob Vojkovi. V tem primeru ne bi bilo potrebno graditi še ene dvorane...:cheers:

živjo

Ali kdo ve, kaj se bo gradilo med Kajuhovo ulico in Avterino zgradbo.
Ravnokar rušijo stare stavbe, investitor pa je PS Mercator.

tnx

živjo

Ali kdo ve, kaj se bo gradilo med Kajuhovo ulico in Avterino zgradbo.
Ravnokar rušijo stare stavbe, investitor pa je PS Mercator.

tnx


Samo enkrat lahko ugibaš...:lol:

a) trgovski center Mercator

b) Mercator trgovski center

UPDATE
Dom starejših v Trnovem/ Home for the elderly Trnovo

scroll ->
http://img222.imageshack.us/img222/5356/domzastarefy3.jpg

http://img220.imageshack.us/img220/9161/domzastare2ea5.jpg

slučajno kdo ve koliko se vipine stanovanjsik stolpnic v ljubljani
npr. u mariboru zdej delajo 55m kar je višje kot večina poslovnih v ljubljani
a ni mal čudn da so tisti bloki v šiški ali pa še posebej vojkova višji od večine poslovnih v lj

slučajno kdo ve koliko se vipine stanovanjsik stolpnic v ljubljani
npr. u mariboru zdej delajo 55m kar je višje kot večina poslovnih v ljubljani
a ni mal čudn da so tisti bloki v šiški ali pa še posebej vojkova višji od večine poslovnih v lj

- Stolpnici na vojkovi 21 nadstropij ( edini stolpnici v državi z več kot 20 nadstropji )
- Tri stolpnice na šmartiski pred železniškim podvozom 19 nadstropij
- Stolpnice v Savskem naselju 15 nadstropij ( 16 nadstropij z tehnično etažo)
- Stolpnici na cigaletovi 12 in 13 nadstropij
- Stolpnice sveti janez ob celovši 13 nadstropij
- Stanovanjske stolpnice v Šišenski soseski 6 14 nadstropij
- Stanovanjski stolpnici na Kersnikovi 13 nadstropij

Jih je pa še monogo več z 10 ali več nadstropji.

Kar se tiče višin nisem zasledil še nikjer točnih tako da vzamem 2.7 m na etažo ( 2.4 m svetle etažne višine po jugoslovanskih stadardih in ~30 cm plošče z podom in stropom ) Danes znaša ta višina pri stanovanjskih objektih cirka 3 m.

Tako so stolpnice po mojem računu visoke:

Stolpnice na vojkovi

22*2.7 m + 3 m ( TE in streha ) = 62.4 m torej ~ 62 m

Stolpnice na šmartinski:

20*2.7 m + 3 m ( TE in streha ) = 57 m torej ~ 57 m

Stolpnici v šiški:

15*2.7 m + 3 m ( TE in streha ) = 43.5 m torej ~ 44 m

Savske stolpnice:

16*2.7 m + 3 m ( TE in streha ) = 46.2 m torej ~ 47 m

Ko bo R5 zgrajen bo postal druga najvišja stanovanjska stolpnica v državi
z svojimi 59 m in 17 nadstropji (17 nadstropje je tehnično)
Do 4 m višinske razlike med to stolpnico in tistimi tremi v Mariboru pa pride zaradi javnega programa v pritličju in prvih dveh nadstropjih, ter luksuzne gradnje svetlejših stanovanj( višje svetle višine etaž).

^^
V Štepancu so 14-15 nadstropne stolpnice.Ruski car 14nadstropij.Skratka ,bedni smo:D

oprostite sm k sm lih začeu neko temo morm prlept tole sliko:
http://shrani.si/f/2v/Un/4m2nmzGq/251211161441c21fd1c5ojg1.jpg
link do večje:http://shrani.si/?2v/Un/4m2nmzGq/1/251211161441c21fd1c5ojg1.jpg
če povem lj-cityjev stavek:skrtka bedni smo, za unih 14 nadstropij , smo v primerjavi z mestom v veliksoti ljubljanje, kje je na tisoče stolpnic po 40 nadstropij, zelo bedni:p

^^
oprostite, meni je zgornja slika bedna

pomisl kok je u mestih velikosti ljubljane kjer je pouhn stolpnc slabša kvaliteta bivanja..

oprostite sm k sm lih začeu neko temo morm prlept tole sliko:
http://shrani.si/f/2v/Un/4m2nmzGq/251211161441c21fd1c5ojg1.jpg
link do večje:http://shrani.si/?2v/Un/4m2nmzGq/1/251211161441c21fd1c5ojg1.jpg
če povem lj-cityjev stavek:skrtka bedni smo, za unih 14 nadstropij , smo v primerjavi z mestom v veliksoti ljubljanje, kje je na tisoče stolpnic po 40 nadstropij, zelo bedni:p

Smo v primerjavi z mestom velikosti LJ

Tole nism najbl pošteku.Na sliki je Hong Kong:hammer:

^^ Hja.. velikost Ljubljane, prebivalcev pa 100x več kot v celi Sloveniji.. mislim da je zdj vse jasno :lol:

Halooo!! Jz že nebi živel u takem mestu in Ljubljana na srečo taka nikol ne bo postala. 14-17 nadstropne stanovanjske stolpnice so čis zadost velike, višje in več kot jih je bolj trpi kvakovost bivanja. In verjemi, v tistem mestu je precej, precej slabša kot v Ljubljani.

^^ da ne bote napačno razumel.jel sm prelpu sliko ker mi je pač tko huda in s tko k smo že govoril o višinah sm jo dou. drgač pa se seveda use strinjam z vami da je use slabše.
aja lj -city, hong kong je približno velik kot MOL, pomoje ma tut mn poslejenih površin( central hong kong se šteje kot otok da ne bo pomote, tisto čez ožino ni več).drgač pa to k je na sliki prkazano, pa prblin tok velko površino kokr lj, kokr prav lokey pa 100x večjo poeseljenost

^^ da ne bote napačno razumel.jel sm prelpu sliko ker mi je pač tko huda in s tko k smo že govoril o višinah sm jo dou. drgač pa se seveda use strinjam z vami da je use slabše.
aja lj -city, hong kong je približno velik kot MOL, pomoje ma tut mn poslejenih površin( central hong kong se šteje kot otok da ne bo pomote, tisto čez ožino ni več).drgač pa to k je na sliki prkazano, pa prblin tok velko površino kokr lj, kokr prav lokey pa 100x večjo poeseljenost

Ja pa jade:lol:
Hong Kong se razprostira na 1,104km približno kot LUR in ima 7mil preb.Mestna občina Lj pa se razprostira na 275km.

Kok je dolgcajt,da se mormo o Hong Kongu ment:D

No, da ne bo dolgčas si malce popestrimo ta oodvečni čas z predlogi za nov baner.

http://img179.imageshack.us/img179/2875/358069839044dc92fbbub0.jpg

http://img505.imageshack.us/img505/1410/43883791140a58767cbbdf1.jpg

http://img126.imageshack.us/img126/9767/baner2hm3.png

http://img126.imageshack.us/img126/2549/baner3ia6.png

http://img508.imageshack.us/img508/1952/baner4ya8.png

Prvi pa 2 banner sta kul:cheers::cheers:

O dbest, a si sam slikal? panorama je super edino malo več kontrasta mogoče.. mogoče bi blo res fajn en kolaž poslat. Tisti z zmajema mi je ful zakon:cheers:, pa ostala dva tud, mislim da bi bil katerikoli od njih fajn:cheers:

http://img508.imageshack.us/img508/5448/baner5on4.png

http://img505.imageshack.us/img505/4431/baner6gz2.png

http://img505.imageshack.us/img505/6944/baner8bo0.png

http://img171.imageshack.us/img171/56/baner7tj9.png

http://img296.imageshack.us/img296/1120/baner10dx2.png

http://img171.imageshack.us/img171/9418/baner9ll6.png

nočne

http://img296.imageshack.us/img296/997/baner11ne4.png

http://img296.imageshack.us/img296/7258/baner12lc5.png

http://img508.imageshack.us/img508/6484/baner13hl9.png

O dbest, a si sam slikal? panorama je super edino malo več kontrasta mogoče.. mogoče bi blo res fajn en kolaž poslat. Tisti z zmajema mi je ful zakon:cheers:, pa ostala dva tud, mislim da bi bil katerikoli od njih fajn:cheers:

No ja slike so pola pola večina jih je tujih avtorjev (turistov), drgač jih pa mam poln računalnik tko, da nekak jih moram uporabit.

zelenje
http://img158.imageshack.us/img158/6981/baner14py5.png

http://img167.imageshack.us/img167/3911/baner19lh9.png


http://img181.imageshack.us/img181/4195/baner16op8.png


hiške
http://img159.imageshack.us/img159/8008/baner17ex4.png


http://img293.imageshack.us/img293/3092/baner18st1.png

http://img167.imageshack.us/img167/2518/baner20ql4.png


Fotografije so v večjem delu povzete po PBase.com.

wow cool slikce

btw, kako kaj napreduje obnova Hribarjeve hiše in tiste zraven Kozolca?

V zadnjem tednu sem opazil, da so ogradili tudi večjo parcelo ob Regentovi cesti na križišču z obvoznico. (Severno od H3 in vzhodno od Regentove ceste). Slučajno kdo ve kaj se nam obeta na tem mestu, po IPN naj bi imela zadeva najmanj 3 etaže.

Mislim, da so pričeli z izgradnjo tiste garažne hiše za bavarcem (takoj za tisto hišo ki se že obnavlja, pri slastu). Morda kdo ve kaj več o tem?

Partnerstvo Šmartinska

Prva nagrada: elaborat s šifro 25027

Višina nagrade: 36.000,00 EUR

Avtorji:
Hosoya Schaefer Architects:
Marcus Schaefer
Hiromi Hosoya
Roland Schreiber
Albert Beele
Tota Goya
Bavo Lauwers

Svetovalci:
Space Syntax Limited, London (Anna Rose, direktorica)
Wüest & Partners AG, Zürich (Martin Hofer)

Osrednji park, fazna zapolnitev in mini Manhattan

IZ POROČILA ŽIRIJE

Elaborat svojo zasnovo zgradi okoli osrednjega parka. Ta kot glavni element kompozicije učinkuje kot dejavnik prepoznavnosti in identitete, obenem pa vsebuje potencial, da postane generator ekonomske vrednosti območja. Idejo podpira niz programskih vozlišč: kulturnega na območju FE 1–4, poslovnega na območju FE 5 in zelenega, rekreacijskega, na območju novega parka. Programska vozlišča so povezana z multimodalnim bulvarjem, ki poteka po Kavčičevi ulici ter pomeni funkcionalno in percepcijsko hrbtenico območja. Projekt vključuje kakovostne rešitve za dolgoročni razvoj obravnavanega območja in prilagodljivost za povezovanje obstoječih in novih urbanih vzorcev v koherentno celoto.

Avtorji so svoj predlog oblikovali na podlagi preučevanja značilnosti »urbanosti«, ki jo opredelijo kot zapolnjevanje dnevnih časovno-prostorskih ritmov oz. kot vzpostavljanje čimvečjega uličnega, življenjskega utripa v posameznih časovnih obdobjih. Tako podrobno definirajo shemo dejavnosti in programov po posameznih lokacijah ter jih navežejo na posamezne značilnosti grajene strukture. Avtorji dokaj natančno opišejo tudi ključne poudarke oz. vozlišča, kjer prihaja do največjega mešanja javnih, poljavnih prostorov, dejavnosti in servisov (npr. lokacija trikotnega »centralnega parka«, »bulvar BTC«, »BTC-plaza«, »Trg Kolinska« itd.). Predlog ima dobro razčlenjeno prometno strukturo, katere ključni element je dogodkovna linija, ki prek celotnega natečajnega območja povezuje BTC z mestom. Predlagana zasnova je funkcionalna in primerna, vendar le delno ponazorjena v načrtu.

Pomembne velike zelene površine so predvidene še na območju stika z Žalami in na območju Zelene jame in so z ozkim zelenim pasom povezane z nekoliko manjšimi zelenimi površinami na južnem delu FE 6. Značilnost zelenih površin, ki se navezujejo na Žale, je, da je površina prekinjena z več objekti in da imajo zgoščene zasaditve z drevesnimi vrstami predvideno osrednje mesto. Gosta zasaditev je predvidena tudi ob železnici v Zeleni jami. Manjše zelene površine so predvidene tudi med posameznimi objekti. Na lokaciji Velane in Kolinske bi bilo tako morda treba umestiti manjši park, saj je gostota pozidave dokaj velika.

V parku v FE 7 je predvideno območje za deponiranje kontaminiranega materiala. Na velikih strešnih površinah je predvidena raba sončne ali vetrne energije, predvidena je tudi gradnja pasivnih hiš.

Promet je zasnovan tako, da v osrednjem delu daje prednost vožnji s kolesom ali hoji. Osrednji del je s tramvajem povezan s središčem mesta. Mreža glavnih in zbirnih cest je v prostoru urejena neenakomerno, mreža ni definirana. Osrednja zbirna cesta (Kavčičeva) nima definiranega profila. Podvaja zbirno cesto v podaljšku Letališke, Kavčičevo pa zaključuje pri železnici s trikotnikom cest, kar je manj primerna rešitev. Povezave proti Mostam in Vodmatu so številne in dobre.

Zaradi funkcionalne in generične zasnove z dobro razčlenjeno faznostjo implementacije, ki vsebuje dovolj prilagodljivosti za vključevanje posebnih rešitev na posameznih območjih, je žirija temu elaboratu podelila 1. nagrado in predlagala, da se uporabi kot temelj za izdelavo strateškega in izvedbenega občinskega prostorskega načrta.


http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/25027/rend_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/25027/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/25027/rend_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/25027/comprehensive_urbanistic_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/25027/area_of_detailed_urbanistic_fe1_fe4_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/25027/area_of_detailed_urbanistic_fe5_fe7_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/25027/axonom_view_from_south_600.gif


ENAKOVREDNA ZNIŽANA DRUGA NAGRADA: elaborat s šifro16590

Višina nagrade: 23.250,00 EUR

Avtorji:
JUUL / FROST Architects:
Dr. Helle Juul, arhitekt, MAA
Stine Hviid Jensen, arhitekt, MAA
Hanna Svensson, arhitekt, MAA
Lisbeth Philipsen, krajinska arhitekta, MDL
Beth Coling Wiberg, arhitekt, MAA
Andrew Place, arhitekt, MAA
Thomas Graabaek, arhitekt, MAA
Mads Peder Müller, arhitekt, MAA
Pawel Antoni Lange, MA moderna kultura, BA ekonomija


Osrednja peš promenada in multiplikacija stavbnega bloka – hibrida

IZ POROČILA ŽIRIJE

Posebnost elaborata sta dve prostorski potezi, namenjeni predvsem pešcem in kolesarjem. Prva vzpostavlja vzporedno vzdolžno povezavo, ki je pripeta na štiri programsko privlačna vozlišča med Kolinsko (FE 1–4), BTC (FE 6) in Žitom (FE 7). Druga, prečna, nakazuje možnosti za zeleno povezavo med Žalami, Žalskim parkom in Ljubljanico. Projekt predlaga vzpostavitev štirih programskih vozlišč, ki bi učinkovala kot spodbujevalci urbanega razvoja na obravnavanem območju.

Rešitev je zasnovana kot mreža zgostitev oz. žarišč (angl. hubs) posameznih dejavnosti, ki so opredeljene kot: kulturni, rekreacijski, poslovni, zeleni, trgovski del območja. Sicer zanimiva rešitev, ki poskuša opredeliti in umestiti ključne dejavnosti v območje natečaja, pa je z vidika celostnega prepletanja dejavnosti manj ustrezna, saj preveč temelji na ločevanju posameznih dejavnosti na mikrolokacijah. V večini primerov je na širših območjih, kjer prihaja do umeščanja večjega števila programov, zaželeno »mešanje« oz. združenje različnih dejavnosti na več lokacijah, s čimer se dviguje splošna kakovost in preprečuje homogenizacija dejavnosti na posameznih območjih. Primerna je umestitev kulturnega vozlišča/žarišča v jugozahodni del območja (lokacije Velana, Kolinska), s čimer lokacija deluje kot privlačna povezovalna točka med »starim« in »novim« delom mesta. Parkovne površine so pretežno na južnem delu območja (ob železnici) in oblikujejo koridor, ki povezuje severni in južni del mesta čez železnico. Ob tem prihaja do velike gostote pozidave in manjšega vključevanja zelenih površin v druge predele natečajnega območja (npr. območje Velane, Kolinske).

Z vidika zdravega človeku in do narave prijaznega okolja je rešitev dobro zasnovana. Rekreaciji in počitku namenja osrednji zeleni del (rekreacijsko središče med FE 4 in FE 5), ki je povezan z zelenim obrobjem mesta. Vneseni so elementi mestnega gozda, ki je predviden na kontaminiranem zemljišču. Zasaditev opravlja funkcijo čiščenja tal (fitoremediacija). Površine znotraj območja so večnamenske (igrišča za otroke, odrasle, arboretum poučne narave s prikazom rastlin za fitoremediacijo, objekti za izobraževanje za zdravo življenje in varovanje okolja).

V prometni rešitvi ustvarja dve križni povezavi glavnih in zbirnih cest (Šmartinska–Kajuhova in Kavčičeva–Pokopališka). Šmartinska cesta je avenija, na njej je osem križišč in štirje priključki. Poudarjena je povezava posameznih žarišč (»hubs«) proti PCL, ne pa tudi proti sosednjim območjem Most in Bežigrada.

Zaradi inovativnega pristopa, ki se je bolj kot ostali elaborati osredotočil na vsebinska vprašanja in ureditve specifičnih mikroambientov, je ocenjevalna komisija elaboratu podelila enakovredno 2. nagrado.

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/16590/rend_10_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/16590/rend_8_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/16590/rend_9_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/16590/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/16590/view_from_east_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/16590/view_from_north_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/16590/view_from_south_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/16590/view_from_west_600.gif


ENAKOVREDNA ZNIŽANA DRUGA NAGRADA: elaborat s šifro 58288

Višina nagrade: 23.250,00 EUR

Avtorji:
Marko Peterlin, u.d.i.a.
Tadej Žavcer, u.d.i.a.
Vid Razinger, u.d.i.a.
Jernej Prijon, u.d.i.a.
Meta Petrič, abs. kraj.arh.
Mojca Gruden, u.d.i.oec

Svetovalci:
Koncept: Miran Mohar
Urbana sociologija: Blaž Križnik
Ekoremediacija: Jaka Razinger, u.d.biol.
Urbanizem: Aleš Prijon, u.d.i.a.

Osrednji park, dejavnostni preplet in poljudni gabariti

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/58288/rend_5_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/58288/rend_8_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/58288/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/58288/rend_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/58288/rend_10_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/58288/rend_11_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/58288/rend_9_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/58288/javni_prostor_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/58288/shema_zelenih_povrsin_600.gif


TRETJA NAGRADA: elaborat s šifro 74634

Višina nagrade: 14.000,00 EUR

Avtorji:
Zampkelp neo.studio in Winkens Architekten:
Prof. Günter Zamp Kelp
Tobias Neumann
Moritz Schneider
Prof. Karl-Heinz Winkens

Sodelavci:
Martina Rost
Esther Serstenberg
Christian Lemmer
Daniel Richter
Marcel Klebs
Daniel Polzin

Svetovalci:
BLS Energieplan GmbH
Dipl. ing. Christoph Lange Dipl. ing.
Uwe Schwarz

Mozaično mesto z velikim osrednjim parkom

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/situacija_500.gif
Situacija


IZ POROČILA ŽIRIJE

Prepoznavnost območja je zasnovana na osrednjem parku, na katerega se navezuje raznolika urbana struktura posameznih območij. V nasprotju z drugimi elaborati posebno pozornost nameni Šmartinski cesti, ki jo preoblikuje v bulvar, na obeh straneh obrobljen z novo pozidavo. Na celotnem območju predlaga razmeroma enakomerno pozidavo z zaprtimi ali polodprtimi stavbnimi otoki. Posebnost elaborata so prostostoječi nebotičniki v vzhodnem delu osrednjega parka. Kakovost elaborata so specifične prostorske rešitve za posamezna območja, posebej za območji FE 1–4 (Kolinska-Velana) in območje FE 7 (Žito). Območje FE 1–4 elaborat ustrezno obravnava kot razširitev mestnega središča in stično točko med razvijajočim se območjem potniškega centra Ljubljana ob Vilharjevi. Na območju FE 7 (Žito) je predlagana zasnova treh nižjih stolpov, ki označujejo vzhodni rob mesta.

Avtorji predlagano rešitev utemeljujejo na ideji »mesta mozaikov« (mosaic city), po katerem je natečajno območje smiselno urediti na način porazdelitve »urbanih karakterjev, gostot in funkcij« po posameznih sektorjih oz. območnih četrtih. Zasnova rešitve je oblikovana dokaj lahkotno, s porazdelitvijo gostot in prostorskih rab po posameznih sektorjih, kar nakazuje na premalo podrobno razčlenjeno strukturo dejavnosti in javnih prostorov na posameznih mikrolokacijah. Posamezne četrti so med seboj povezane prek ključnega zelenega odprtega javnega prostora v središču območja. Inovativna rešitev »centralnega parka«, ki pomeni vozlišče dejavnosti in družbenega življenja, je dopolnjena z manjšim parkom na območju Velane, Kolinske, kjer so zelene površine postavljene v središče, ostali programi pa locirani na robovih. S tega vidika bi bilo treba sicer inovativno rešitev osrednjega mestnega parka preoblikovati in prilagoditi kontekstu posameznih mikrolokacij ter bolj podrobno razčleniti strukturo aktivnosti na robovih natečajnega območja. Enako velja za ostala ključna vozlišča in stične točke v rešitvi, ki na nekaterih mikrolokacijah (središčni park na območju Velane, Kolinske, visoki stolpiči v centralnem parku itd.) predlaga izredno zanimive, a obenem tudi izzivalne rešitve, ki pa niso ustrezno pojasnjene.

Elaborat predvideva velik osrednji, »centralni park« z vodnimi površinami, manjši park na območju FE 1–FE 4 in park na stiku z območjem Žal ter na skrajnem vzhodnem delu. V parkih so predvidene sprehajalne poti. Vse pomembnejše prometnice so dopolnjene z drevoredi. Ti so tudi na nekaterih opločenih površinah. Neonesnažene padavinske odpadne vode se uporabijo za vodne površine in za namakanje zelenih površin na območjih, kjer tla niso onesnažena. Ostale čiste padavinske vode so speljane v ponikalnice.

Ocenjevalna komisija je predlagala, da se rešitve za območji FE 1–4 in FE 7 uporabijo za izdelavo podrobnejših občinskih prostorskih načrtov in se vključijo v celoto. Zaradi navedenih kakovosti je ocenjevalna komisija elaboratu številka 6 podelila tretjo nagrado.

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/rend_1_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/rend_2_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/rend_3_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/rend_4_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/rend_5_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/rend_6_600.jpg

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/siteplan_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/siteplan_fe1_fe4_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/section_fe5_fe6_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/section_fe5_fe7_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/section_fe5_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/section_fe7_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/prerez_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/prerez_2_600.gif

http://www.arhiforum.si/natecaji/smartinska/74634/prerez_3_600.gif


www.arhiforum.si

Iz dolgčasa sem se spravil narediti tale future skyline Šmartinke v Sketchup-u. :tongue3:

http://shrani.si/f/1p/R0/33UZSXem/minimanizkolinske.png
http://shrani.si/f/42/8q/2QyVEOCe/minimanzrak.png
http://shrani.si/f/14/wf/mfMxa6M/minimanhotel.png

Kar v redu bo. :cheers:

^^o zakon venet:cheers2:!

wow cool slikce

btw, kako kaj napreduje obnova Hribarjeve hiše in tiste zraven Kozolca?

Hribarjevi hiši so že zamenjali streho, tisti na Bavarcu pa jo ravnokar.

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5291114.jpg

Sicer pa se v centru ta hip obnavlja kar precej zgradb: stavbo na levi strani Filharmonije, vogalna stavba med Gregorčičevo in Slovensko, Kazino in stavbo na Slovenski ob njej, pa še na Dalmatinovi so začeli postavljat odre za obnovo...:)
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5291105.jpg

Poleg popravljalnih del na Prešercu, kjer odpada figurna masa med kockami, so začeli s pretlakovanjem Stare Lj. Slike Starega trga so včerajšnje, danes so že razrili tudi Mestni trg:tongue3:

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5291133.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5291134.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5291135.jpg

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P5291135.jpg


Hehe...kak šmorn je tu z napeljavami...:lol:

lp sem nov na forumu reden obiskovalec ze kr več kot pol leta zdej sm se pa odlocil se prijavit pa da se js kej postam
rad bi pa pohvalu vse forumaše posebi tiste ki nas redno zalagajo s slikcami... res gj vsem
aja pa glede tele zadnje slikce jah se vidi ljubljanska infrastruktura ko so desetletja samo nalagali en kabel na drugega :D

lp sem nov na forumu reden obiskovalec ze kr več kot pol leta zdej sm se pa odlocil se prijavit pa da se js kej postam
rad bi pa pohvalu vse forumaše posebi tiste ki nas redno zalagajo s slikcami... res gj vsem
aja pa glede tele zadnje slikce jah se vidi ljubljanska infrastruktura ko so desetletja samo nalagali en kabel na drugega :D

pozdravljen med nami:cheers:
po dolgem času spet en nov

Za osvežitev spomina še enkrat seznam stavb, ki so bile predvidene za obnovo in se obnavljajo, so že obnovljene oz. jih bodo obnavljali.

Tavčarjeva 8
Židovska 1
Krakovski nasip 6
Kumanovska 3,
Štefanova 6 in 15
Resljeva 16
Štefanova 1, 3, 5 (kompleks Nebotičnika)
Židovska steza 4
Karlovška 7
Mestni trg 10
Mestni trg 21
Krojaška 3
Prešernova 5, 7, 9 ,11 in 14 (stavbe nasproti vladne palače)
Slovenska 15
Slovenska c. 46, Tavčarjeva 2 (Hribarjeva hiša arhitekta Fabianija),
Cankarjeva 7
Kongresni trg 9,
Cesta 27. aprila 51 (Vidmarjeva vila),
Kolezijska 1 (župnišče ob Trnovski cerkvi).
Slovenska 55 a, b, c (Kozolca)
Njegoševe 6 (Meksike)
Slovenska 35 (Banka Slovenije)
Slovenska 36 (Kompas)
Slovenska 32 - Čopova 11 (Pošta)
Slovenska 47 - Gosposvetska 2 (Evropa).
Rimska 7 in 7 a
Slovenska 3 – Rimska 9,
Slovenska 28 in 30
Slovenska 8 –Gregorčičeva 5, 7
Slovenska 51

^^super:cheers:

dobrodošel sus1291:hi:

NOVICE
Gajšek za STA: Razprave o prostorskem planu Ljubljane so bile trde, včasih tudi ostre

sobota, 31. maj, 2008
LJUBLJANA (Slovenija) - Mestna občina Ljubljana (MOL) je v času javne razgrnitve novih prostorskih aktov med 22. aprilom in 30. majem poleg okroglih miz pripravila tudi dobro obiskane obravnave v vseh 17 četrtnih skupnostih. Načelnik oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek je v pogovoru za STA ocenil, da so bile razprave dobre, trde, včasih tudi ostre.

Strateški prostorski načrt MOL in izvedbeni prostorski načrt MOL bosta nadomestila veljavni dolgoročni plan občine, ki je bil sprejet leta 1989, ter ga vsebinsko in tehnično prilagodila zahtevam časa.

Kako je po vaši oceni potekala javna razgrnitev?

V oddelku za urejanje prostora smo se na javne razgrnitve v vseh 17 četrtnih skupnostih dobro pripravili. Najprej smo se srečali z vsemi predsedniki in člani svetov četrtnih skupnosti in jim povedali, da pripravljamo javne obravnave. S tem smo želeli, da se v četrtnih skupnostih začnejo organizirane razprave o tem. Mnoge četrtne skupnosti, ne pa vse, so se odzvale na ta način in so že pripravile svoja stališča, ki so nam jih tudi predstavile na javnih obravnavah.

Če na javno obravnavo pride 300 ali 400 ljudi, je seveda težko posplošiti vse pripombe. Zato bodo tiste četrtne skupnosti, ki so se pripravile in so dobro organizirane, tudi lažje zagovarjale svoje interese kot četrtne skupnosti in interese posameznikov. Odziv je bil zelo dober, praktično v vseh četrtnih skupnostih je bilo zelo veliko udeležencev. Razprave so bile dobre, trde, včasih tudi ostre, ampak to je pač tako. Ob tem moram opozoriti, da se vse četrtne skupnosti niso dobro pripravile na javno obravnavo.

Poleg tega smo pripravili še šest predstavitev na temo prometa, načrtovanja zelenih površin in varstva okolja ter oblikovanja mesta in razvojnih projektov v MOL. Odziv je bil razmeroma velik in dobre razprave. Projekt smo predstavili še županom in strokovnim službam v ljubljanski urbani regiji ter diplomatskemu zboru in tujim podjetjem. Praviloma so bili z dokumentoma zadovoljni.

Kateri so glavni poudarki in razmisleki iz razprav v četrtnih skupnostih?

Pripombe lahko strnem v nekaj sklopov. "Zakaj ni moje kmetijsko zemljišče prve ali druge kategorije spremenjeno v zazidljivo," je prvi tip pripomb. Drugi tip pripomb je, "zakaj se dela neka poslovna cona v moji četrtni skupnosti". Pri tem moram opozoriti, da so bile nekatere četrtne skupnosti tam, kjer načrtujemo večje poslovne cone, praviloma proti, medtem ko druge želijo, da bi bile neke poslovne cone tudi pri njih. Mi smo želeli te poslovne cone razporediti po celi Ljubljani, kolikor to dopuščajo prostorske možnosti.

Kar se tiče vodovarstvenih območij lahko zagotovim, da razen ene ceste, ki naj bi šla z desnega na levi breg Save med Šmartnim in Gameljnami, ni zaradi vodovarstvenega območja noben del osnutka plana negativno ocenjen v smislu umeščanja na vodovarstveno območje. Če pa se poslovna cona ali stanovanjsko območje približa vodovarstvenim območjem, ki imajo tudi več kategorij, je pa treba izvesti določene ukrepe. To je seveda možno v fazi izgradnje.

Posebej opozarjam, da smo morali narediti okoljsko poročilo, ki je opozorilo, kaj je sprejemljivo, pri katerih stvareh je pa treba narediti bodisi omejitvene ukrepe ali pa dodatne strokovne podlage. Mi bomo morali še enkrat narediti okoljsko poročilo na predlog strateškega in izvedbenega plana. Takrat pa se bomo morali dokončno uskladiti z vsemi sedmimi okoljskimi resorji.

Kaj pa lahko poveste glede sežigalnice odpadkov, ki ji meščani ostro nasprotujejo, kljub temu, da še ni konkretno umeščena v prostor?

Definitivno še ni konkretno umeščena v prostor. Med pripravo predloga dokumentov moramo oceniti več potencialnih variant za sežigalnico oz. toplotno obdelavo odpadkov. Če bomo gotovi do oblikovanja predloga, bo lokacija opredeljena, sicer pa bo za to opredeljenih več lokacij. Ob tem moram omeniti, da je npr. na Dunaju precej v središču mesta sežigalnica. Če znajo v Avstriji narediti tako, potem znamo verjetno tudi v Sloveniji. Je pa to zahteven postopek tako s planerskega vidika, kot z vidika projektiranja, izvedbe in monitoringa, ali ta sežigalnica v resnici kvalitetno obdeluje odpadke in ne onesnažuje okolja. Vse te štiri faktorje je treba upoštevati pri takih tipih dejavnosti.

Kaj od večjih pripomb boste lahko upoštevali?

Prišlo je do nesporazuma pri poslovni coni pri Brnčičevi ulici. Nastala je civilna iniciativa, ker so po interpretaciji četrtne skupnosti razbrali, da se bo tam porušilo od 20 do 30 hiš. Če bi brali zelo natančno, bi videli, da bo okoli zeleni pas. Tisto moramo upoštevati in tam ne nameravamo rušiti hiš. Po drugi strani pa moramo poiskati lokacije za poslovne cone, ker to niso cone, ki onesnažujejo okolje kar tako. Ti pogoji so v RS in EU zelo trdi. Ljubljana mora nazaj dobiti gospodarsko moč, saj ne moremo živeti samo od trgovine in od prometa. Moramo živeti tudi od proizvodnje.

Po mnenju meščanov in okoljevarstvenikov je sporna tudi načrtovana cesta čez Golovec!

Cesta čez Golovec je bila narejena kot predlog zasnove prometnega omrežja. Opozoriti moram, da je to osnutek, ki bo preverjan tudi skozi prometni model, ki vključuje tudi večjo uporabo javnega potniškega prometa, koles, železnice, avtobusov. Ta bo seveda zmanjšal odvisnost od uporabe avtomobilov, ker to moramo narediti v Ljubljani. Po drugi strani pa se bo Ljubljana širila in skozi ta model bomo ugotovili, ali so v resnici vse ceste, ki smo jih narisali, potrebne. Alternativa je predor, ali pa da se oceni, če je srednji prometni obroč potreben. Prometni strokovnjaki pravijo, da je potreben, mi pa bomo ocenili še z vidika intermodalnega prometa in urbanizma. Končni rezultat bo, da se bomo vozili po tistih cestah, ki bodo ostale v planu in ki jih v resnici rabimo.

Kaj čaka zdaj pripravljavce dokumentov?

Petek je bil zadnji rok oddaje pripomb na pošto, zato je nemogoče oceniti število pripomb. Pripravljavci bomo pregledali vse pripombe in se do njih opredelili. Potem moramo plan dokončno uskladiti znotraj MOL in vseh javnih podjetij. Nato bomo začeli usklajevanje z vsemi ključnimi sektorji, predvsem okoljskimi, in šele potem bomo predlog dali v soglasje ministrstvu za okolje in prostor. Dogovorili smo se, da se bomo usklajevali tudi s posameznimi četrtnimi skupnostmi, da ugotovimo, kaj je lahko skupen dogovor.

Zakonsko predpisana procedura sicer ne predvideva vnovične obravnave na mestnem svetu še pred pridobitvijo soglasja ministrstva, vendar smo se dogovorili, da bo o tem še enkrat razpravljal mestni svet. Jeseni 2008 bomo pripravili predlog za obravnavo na mestnem svetu in za postopek usklajevanja pri več kot štiridesetih sektorjih - nosilcih urejanja prostora. Ko bo plan usklajen s sektorji, gre v dokončni sprejem na mestni svet. Veljati pa bo začel po objavi v uradnem listu.

STA

http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=72&menu=72

Ljubljanska Špica
Čista Ljubljanica že 2012

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/spica_AA_lju_290508jpg_1263901871.jpg
Takšna naj bi zgledala Špica leta 2012.

Prenova obrežja Ljubljanice, bolj znanega pod imenom ljubljanska Špica, se bo začela oktobra letos, župan pa napoveduje prve kopalce leta 2012.


Obnova Špice, nekdanjega mestnega kopališča, ki trenutno gosti le splave in redke naključne sprehajalce, se bo začela jeseni letos. Naložba je ocenjena na 3,4 milijona evrov, potekala bo v dveh fazah, končana pa bo v prvi polovici leta 2010. Župan Jankovič je med nosilne projekte svojega predvolilnega programa uvrstil tudi sanacijo vode v Ljubljanici, tako da bi se bilo mogoče na Špici kopati že leta 2012.

Razpis čez dva meseca
Arhitekturni projekt obnove je izdelal biro Atelier arhitekti, izvajalca del pa bo MOL čez dva meseca izbrala na razpisu. Obnovili bodo nabrežje ob Špici, poleg tega pa uredili pristan v Grubarjevem prekopu, prulsko avenijo in brv, ki bo Prulsko cesto povezovala z Ižansko. Ureditev priobalnega dela bo končana do konca leta 2009, hitrost ureditve prulske avenije pa je odvisna predvsem od hitrosti pridobivanja zemljišč.

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/spica4_anpe_tzmom_280508.jpg
Špica leta 2008, po skoraj 30 letih zanemarjenosti.

Kopanje v Ljubljanici
˝Mislim, da je do leta 2012 mogoče zagotoviti dvig kakovosti Ljubljanice. Sta pa za to potrebni politična volja in finančna sredstva. Ker Ljubljanica teče po ilovnatih tleh, ima veliko regeneracijsko sposobnost. Ko bodo vanjo nehali vdirati izlivi fekalij in industrijskih odplak, se bo reka hitro prečstila. Da bi to bilo mogoče, je treba urediti celovit sistem kanalizacije na Rakovi jelši,˝ pravi ekolog Anton Komat. Mateja Poje z agencije za okolje pa je pojasnila, da kakovost Ljubljanice večkrat na leto preverjajo v Črni vasi, na Livadi in v Zalogu. ˝Kakovost vode je v Črni vasi in na Livadi že dolgo dobra, v Zalogu pa je zaradi greznic in industrijskih odplak precej slabša. Na sami Špici ne opravljamo meritev, vendar voda tam zdaj ni primerna za kopanje,˝ dodaja.

MINI INTERVJU: Črtomir Mihelj, profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo

Kako je bila urejena Špica, ko je bilo na njej kopališu010De?
Špica je bila v petdesetih letih lepo urejena. Občuten je bil Plečnikov duh, stilsko gledano pa je bilo kopališče skladno z arhitekturnimi načeli tridesetih let.

Koliko ljudi se je ob pomladnih dneh zbralo ob reki?
Ob koncu tedna je bila Špica vselej polna. Na njej se je običajno zbralo tudi več kot 500 ljudi.

Ste se tudi vi tedaj kopali v Ljubljanici?
Seveda sem se kopal tudi jaz. V Ljubljanici sem se kot otrok naučil plavati. Na Špico smo hodili vsi.

Kdaj so kopališče na Špici dokončno zaprli?
Zaprli so ga leta 1957. Tedaj so podrli most, prek katerega se je s Špice dalo priti na trnovsko stran, in jez, ki je kopališče ločeval od Grubarjevega prekopa.

Žurnal24 (http://www.zurnal24.si/Cista-Ljubljanica-ze-2012/novice/slovenija/osrednja/51483)

Kopališča
Mestne vode čakajo

Kopališča obnovljena do leta 2010, obnove bazena Ilirija pa za zdaj ni v načrtu.

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/bazen_ivz_3005jpg_138096144.jpg
V Laguni se je kopalna sezona že začela, Kolezija pa na prenovo še čaka.

Nekateri že odprti
Gregor Merkuž, vodja kopališča Mestna plaža Laguna, je povedal, da so bazene odprli 23. maja. "Lani je bilo več kot 50 tisoč obiskovalcev, letos jih pričakujemo še več," je dejal. Luka Trškan, vodja kopališča Kodeljevo, je odprtje bazenov napovedal za 6. junij. "Število obiskovalcev je odvisno od vremena," je dejal in dodal: "Lani jih je bilo v vsej sezoni okoli 36 tisoč, s tem obiskom smo na pozitivni ničli." V Vodnem mestu Atlantis so sicer odprti vse leto, ležalnike za zunanje kopalce pa so postavili med prvomajskimi počitnicami. Direktor Miha Rakar ocenjuje, da imajo povprečno tisoč obiskovalcev na dan, toliko jih pričakujejo tudi poleti. Marjan Črnjavič, vodja tivolskih bazenov, pa je dejal, da je notranji bazen od julija do septembra zaprt. "Imamo pa zunanjega na nudistični terasi," je dejal. Po njegovih besedah je obiskovalcev od 60 do sto na dan, bazen pa je odprt tudi pozimi. Nudistično plažo imajo tudi v Atlantisu.

Kolezija do leta 2010
Z Mestne občine Ljubljana (MOL) so sporočili, da aktivnosti za obnovo kopališča Kolezija že potekajo. Trenutno se dogovarjajo z Univerzo v Ljubljani za ureditev lastništva na nekaterih funkcionalnih zemljiščih, začeli pa so tudi izdelovati projektno dokumentacijo. Gradbena dela bodo predvidoma začeli naslednje leto, prenova pa bo končana leta 2010.

Po novem fitnes in savne
"Pri obnovi bomo upoštevali sodobne smernice urejanja mestnih kopališč, povezane s programi za sprostitev s fitnesom, savnami in masažnimi bazeni," so dejali na MOL. V vhodnem krilu kopališča načrtujejo sprostitveni program s pokritim 25-metrskim bazenom, ki bo deloval vse leto. Poleg bo zunanji 50-metrski bazen, ki bo namenjen poletnemu kopališču. Stroški obnove Kolezije še niso znani, MOL pa načrtuje prijavo na dva razpisa ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje projekta. Na MOL so povedali še, da obnova bazena Ilirija trenutno ni v načrtu.

Žurnal24 (http://www.zurnal24.si/Mestne-vode-cakajo/novice/slovenija/osrednja/51253)

Za osvežitev spomina še enkrat seznam stavb, ki so bile predvidene za obnovo in se obnavljajo, so že obnovljene oz. jih bodo obnavljali.

Tavčarjeva 8
Židovska 1
Krakovski nasip 6
Kumanovska 3,
Štefanova 6 in 15
Resljeva 16
Štefanova 1, 3, 5 (kompleks Nebotičnika)
Židovska steza 4
Karlovška 7
Mestni trg 10
Mestni trg 21
Krojaška 3
Prešernova 5, 7, 9 ,11 in 14 (stavbe nasproti vladne palače)
Slovenska 15
Slovenska c. 46, Tavčarjeva 2 (Hribarjeva hiša arhitekta Fabianija),
Cankarjeva 7
Kongresni trg 9,
Cesta 27. aprila 51 (Vidmarjeva vila),
Kolezijska 1 (župnišče ob Trnovski cerkvi).
Slovenska 55 a, b, c (Kozolca)
Njegoševe 6 (Meksike)
Slovenska 35 (Banka Slovenije)
Slovenska 36 (Kompas)
Slovenska 32 - Čopova 11 (Pošta)
Slovenska 47 - Gosposvetska 2 (Evropa).
Rimska 7 in 7 a
Slovenska 3 – Rimska 9,
Slovenska 28 in 30
Slovenska 8 –Gregorčičeva 5, 7
Slovenska 51

Super nism vedel,da bojo obnovil Meksiko:cheers:
Danes sem opazil,da se nasprot Bauhausa gradi poslovni objekt Krisma.No na netu nism nč najdu,kot ponavad:bash:.

Dobrodošel sus1291:hi:

V zadnjem tednu sem opazil, da so ogradili tudi večjo parcelo ob Regentovi cesti na križišču z obvoznico. (Severno od H3 in vzhodno od Regentove ceste). Slučajno kdo ve kaj se nam obeta na tem mestu, po IPN naj bi imela zadeva najmanj 3 etaže.

Zanimivo:)bom v teh dneh prečekiral kaj se tam dogaja.Thx za info:)

Super nism vedel,da bojo obnovil Meksiko:cheers:
Danes sem opazil,da se nasprot Bauhausa gradi poslovni objekt Krisma.No na netu nism nč najdu,kot ponavad:bash:.

Dobrodošel sus1291:hi:
evo ti;) kakor jaz vem naj bi bil to poslovni objekt krisma
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR01.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR02.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR03.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR04.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR05.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR06.jpg

evo ti;) kakor jaz vem naj bi bil to poslovni objekt krisma
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR01.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR02.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR03.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR04.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR05.jpg
http://www.grolegerarhitekti.si/images/projects/krisma/groleger_arhitekti-KR06.jpg

Kul:cheers:Pomoje maš prav, ker sm opazu,da so teli krogci tud na renderju.

super glede obnove špice, upam da res začnejo obnavljat še letos:cheers:

ampak ta prulska avenija mi ni jasna, kaj bo to?

Del Kajuhove ceste bo očitno dobil prav zanimivo podobo...Bauhaus, Krisma, Gemini...sam še Žito gre stran pa je...:cheers:


Tudi Njegoševo očitna čaka kar nekaj preobrazb, od nove urgence, Njegoševega kvarta, stolpnice Veletekstila na začetku in prenove zanemarjene Meksike.

Ko smo že pri Meksiki...ne vem zakaj raje jo ne podrejo in tam dozidajo nov klinični center, namesto da ga umeščajo precej stran (logistika???):ohno:

Del Kajuhove ceste bo očitno dobil prav zanimivo podobo...Bauhaus, Krisma, Gemini...sam še Žito gre stran pa je...:cheers:


Tudi Njegoševo očitna čaka kar nekaj preobrazb, od nove urgence, Njegoševega kvarta, stolpnice Veletekstila na začetku in prenove zanemarjene Meksike.

Ko smo že pri Meksiki...ne vem zakaj raje jo ne podrejo in tam dozidajo nov klinični center, namesto da ga umeščajo precej stran (logistika???):ohno:

"zgodovinsko zelo pomembna stavba"

Zgodba o meksiki www.arhitekturni-vodnik.org.

Stavba “Meksika” je prvi primer kolektivne stanovanjske gradnje v Ljubljani. Zgradila jo je Mestna občina Ljubljana za svoje uslužbence v času pomanjkanja stanovanj po 1. Svetovni vojni. Ljubljančani so stavbo poimenovali po zbirališču vojakov, ki so v času vladavine cesarja Maksimiljana s tega mesta odhajali na vojskovanje v Mehiko.Arhitekt Vladimir Šubic je Meksiko zasnoval po vzoru dunajske socialne stanovanjske gradnje, za katero je bil značilen tip “stavbe na dvorišče”. Vzoru je sledil tako v socialni kot tudi oblikovni ideji: okoli osrednjega dvorišča so bila razmeščena stanovanja minimalnega standarda (prvotno 82 enot), v pritličju pa skupne vsebine: javno kopališče, skupna pralnica ter pod arkadami na uličnih vogalih trgovine. Stavba naj bi po prvotni zamisli imela dve dvorišči, kar kažejo tudi nastavki za dograditev, vendar zaradi zapletov z odkupom zemljišča do izgradnje drugega ni prišlo. Kljub temu, da stavba daje vtis monolitne in mogočne stanovanjske palače, je njeno telo razčlenjeno na različno oblikovane segmente, ki ustrezajo legi stavbe ob ulici. Osrednji del z vhodno vežo in portalom je najvišji – portal krasita figuri matere in očeta kiparja Lojzeta Dolinarja, strop obokane veže, ki vodi do osrednjega dvorišča, pa freske slikarja Riharda Jakopiča. Arkade v vogalih stavbe ob Njegoševi so nižje in ustrezajo merilu uličnega sprehajalca.Fasade stavbe so sicer oblikovane racionalno, geometrijsko izčiščeno in brez dodatnih ornamentov.


http://www.arhitekturni-vodnik.org/plans/meksika_fasada1_L.GIF
1927

http://www.arhitekturni-vodnik.org/pictures/meksika_pogled8_L.jpg
~1970

in danes
http://www.arhitekturni-vodnik.org/pictures/meksika_pogled3_L.jpg

pa sem glih nameraval vprašati zakaj se imenuje tako zanimivo, pa si me prehitel

http://www.uradni-list.si/1/content?id=36149

dovoljeno le vzdrževanje ali obnova v prvotono stanje

Preklopit bi moral na poletni thread. Prišlo bi lahko do težav ker te threade nihšče ne zaklepa. Tko da nevem, če bi to imelo trenutno smisel. Problemov je vse več ker nimamo moda najbolj pereči so vsekakor z zaklepanjem threadov , premeščanjem med stike, ter spremembo nekaterih naslovov kot denimo "gradnje in razvoj" v angleško različico itd....
Sicer ta zadeva bi se dala rešit ,da bi pisal enemu izmed teh modov ,ki so sedaj zadolženi za Slovenijo samo to je le kratkoročna rešitev, saj bi bilo dosti bolje ,če bi imeli svojega, ki nam bi bil na voljo praktično vsak dan ali teden.

Fantje to zadevo moramo sedaj čim prej razrešit.

Rabimo samo enega pogumneža.

Preklopit bi moral na poletni thread. Prišlo bi lahko do težav ker te threade nihšče ne zaklepa. Tko da nevem, če bi to imelo trenutno smisel. Problemov je vse več ker nimamo moda najbolj pereči so vsekakor z zaklepanjem threadov , premeščanjem med stike, ter spremembo nekaterih naslovov kot denimo "gradnje in razvoj" v angleško različico itd....
Sicer ta zadeva bi se dala rešit ,da bi pisal enemu izmed teh modov ,ki so sedaj zadolženi za Slovenijo samo to je le kratkoročna rešitev, saj bi bilo dosti bolje ,če bi imeli svojega, ki nam bi bil na voljo praktično vsak dan ali teden.

Fantje to zadevo moramo sedaj čim prej razrešit.

Rabimo samo enega pogumneža.

Saj mislim, da niti ni tak problem najti človeka, ki si bo na dan vzel malo časa in pogledal, če je kaj za narediti, ampak to, da nam to mesto odobrijo. Mogoče bi morali pa dati v root peticijo, da potrebujemo, želimo in zahtevamo lastnega moda, in to je to. Seveda niti ne bi bilo tako napačno, da se to osebo določi vnaprej med uporabniki. Izpade veliko bolj kredibilno.

Tudi Njegoševo očitna čaka kar nekaj preobrazb, od nove urgence, Njegoševega kvarta, stolpnice Veletekstila na začetku in prenove zanemarjene Meksike.

Pozabil si omeniti garažno hišo na območju sedanjega parkirišča, ki jo naj bi pričeli v kratkem graditi.

Saj mislim, da niti ni tak problem najti človeka, ki si bo na dan vzel malo časa in pogledal, če je kaj za narediti, ampak to, da nam to mesto odobrijo. Mogoče bi morali pa dati v root peticijo, da potrebujemo, želimo in zahtevamo lastnega moda, in to je to. Seveda niti ne bi bilo tako napačno, da se to osebo določi vnaprej med uporabniki. Izpade veliko bolj kredibilno.

Torej, nekdo naj odpre Poll thread, v katerem bomo izglasovali kdo je najprimernejši za moderatorja... Kdo kandidira??:D

Saj mislim, da niti ni tak problem najti človeka, ki si bo na dan vzel malo časa in pogledal, če je kaj za narediti, ampak to, da nam to mesto odobrijo. Mogoče bi morali pa dati v root peticijo, da potrebujemo, želimo in zahtevamo lastnega moda, in to je to. Seveda niti ne bi bilo tako napačno, da se to osebo določi vnaprej med uporabniki. Izpade veliko bolj kredibilno.

Ja sej to bi moral nardit.

Torej, nekdo naj odpre Poll thread, v katerem bomo izglasovali kdo je najprimernejši za moderatorja... Kdo kandidira??:D

Boljše vprašanje je, koga predlagate?

Predlagam LoKeY-ja ker ima najdaljši staž ( seveda ,če se strinja ).

Torej, nekdo naj odpre Poll thread, v katerem bomo izglasovali kdo je najprimernejši za moderatorja... Kdo kandidira??:D

Poll thread lahko odprejo samo administratorji in moderatorji ,če se ne motim.

http://www.decoma.si/mesto_znanja_1.1.html

Poll thread lahko odprejo samo administratorji in moderatorji ,če se ne motim.

Kakor sem videl, ne. Sicer pa najbolje, da najprej poberemo nominacije, recimo vsaj par dni. Če smo brez toliko časa, tudi en teden ne bo ubil nikogar.

Predlagam antenorja.

Poll thread lahko odprejo samo administratorji in moderatorji ,če se ne motim.
Motiš se.