http://img509.imageshack.us/img509/4337/zwsh5zu11uk4.jpg


http://www.crwflags.com/fotw/images/s/si-061.gif


UNDER CONSTRUCTION

- Business palace in Stegne
- Krisma store and showroom (BTC)
- WTC apartment and office complex
- [Medvode] Goričane Manor renovation
- BTC office building
- Pediatric clinic
- Additional building of ORL clinic
- Villa "castle"apartment building (http://www.grolegerarhitekti.si/html/grad.htm)
- SNG Drama additional buildings and renovation of it and nearby objects
- Rotonda business complex (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/05/28/rotonda/)
- Opera renovation and additional buildings
- Viška Sončava apartment complex (phase 2) (http://www.sgp-kraskizidar.si/default.asp?id=222)
- Bohoričeva-Sketova apartments
- Njegošev kvart apartment complex (phase 1)
- Taxgroup office building
- Modri kvadrat office complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/07/modri-kvadrat/)
- Zelena jama apartment complex
- Jurčkova apartment/office complex
- Apartment building in Dravlje
- New ER complex
- R5 apartment and office complex (16 floors) blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/21/poslovno-stanovanjski-objekt-r5/)
- Celovški dvori apartment and office buildings
- Tribuna office and apartment complex
- Savski breg office and apartment complex
- Dimičeva office building
- Residential and office building Antonov trg
- Apartment complex Pilon
- V3 Verovškova office building
- Letališka office building
- Emonika office, entertainment, passenger and retail center
- Home of elderly Trnovo
blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/26/dom-starejsih-v-trnovem/)
- Home of elderly Janeza Krstnika Trnovo
- Office building on Dunajska

APPROVED

- Šumi entertainment, business and residential complex
- Nove Stanežiče residential project
- Three Academies
- "Dalmatinova 8" apartment, retail and office building
blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/10/kontrolni-stolp-na-brniku/)
- Plant Research Center blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/23/center-za-raziskovanje/)
- Apartment blocks Zelena jama II
- Gemini BTC office towers (17 floors)
- Severna vrata office towers (22 floors)
- Hotel in BTC (17 floors)
- New BTC skyscraper (21 floors)


PROPOSED

- Three Towers Dravlje residential complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/09/tri-stolpnice-dravlje/)
- Administration centre Bežigrajski dvor office building
- Mesarska Street Commercial/Business complex
- New Kolizej blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/02/kolizej/)
- Design hotel on Trubarjeva street
- Stožice BS 4/2 Apartment Complex
- Complex of Faculty of Chemistry and Faculty of Computer Science and Information Technology
- Additional buildings of RTV Slovenia
- 3 apartment buildings in Šiška/Dravlje (name unknown)
- Tobačna Ljubljana - revitalization, office, culture and apartment complex
- Additional building of the Serbian Orthodox Church
- Lek office building blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/05/rusenje-na-celovski/)
- Parking garage under central city market
- Expansion of Biotechnical faculty
- Slovenian Park administrative complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/25/slovenski-park/)
- Tridana office and apartment complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/27/projekt-tridana/)
- "Northern City Gate" office complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/09/15/severna-mestna-vrata-bavarski-dvor/)


COMPLETED

- Villa Urbana apartment complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/10/villa-urbana/)
- Mega Center II office building
- Reconstruction of northern trakt of Ursuline cloister
- Phase 1 of Technology Park Ljubljana
- A2 motorway section Ljubljana (Šentvid) - Ljubljana (Koseze) including Šentvid Tunnel
- Apartment building Gradaška
- Faculty of Mathematics blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/29/fakulteta-za-matematiko/)
- Mega Center I office building blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/28/mega-center/)
- Student homes "Litostroj"
- Student home Poljane blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/11/studentski-dom-poljane/)
- Student home FDV
- Additional building of the Faculty for Social Studies
- Poljansko nabrežje I apartment project blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/25/poljansko-nabrezje/)
- Office and retail centre Diamant
- Naselje Tivoli
- Villa Old Oaks
- Lift/funicular to the city castle
- Glavarjeva rezidenca apartment complex
- [Grosuplje] Grosuplje Library blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/22/knjiznjica-grosuplje/)
- Karlovški most bridge reconstruction
- Viška Sončava apartment complex (phase 1)
- [Ljubljana Jože Pučnik Airport] 1st phase of the new terminal blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/05/19/prva-faza-brniskega-potniskega-terminala/)
- Resljeva street penthouses
- Additional building of City Hotel
- Citypark shopping centre enlargement
- [Ljubljana Jože Pučnik Airport] DHL Distribution Centre
- [Ljubljana Jože Pučnik Airport] Lengthening of taxiway and enlarging apron
- Vodnikov dvor apartment complex
- Poljansko nabrežje II apartment project blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/05/25/poljansko-nabrezje-ii/)
- Bridge across Gradaščica river blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/03/most-cez-gradascico/)
- Barjanska cesta road
- Hotel Center Ljubljana
- Shopping center Supernova
- F2 office building
- Office building Dunajska 110
- Secondary school of music and ballet blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/02/srednja-glasbena-in-baletna-sola/)
- Riverside lounge on Petkovškovo nabrežje
- Mercator shopping center renovation, reconstruction and additional building

PREVIOUS THREADS

[Ljubljana] - Projects and updates I (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=389922)
[Ljubljana] - Projects and updates II (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=425705)
[Ljubljana] - Projects and updates III (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?p=12468279)
[Ljubljana] - Projects and updates IV (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=475110)
[Ljubljana] - Projects and updates V (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=492840)
[Ljubljana] - Projects and updates VI (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=528184)
[Ljubljana] - Projects and updates - Winter 07/08 (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=553669) ‎

IMPORTANT LINKS

URBANA SLOVENIJA BLOG (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/)
[Ljubljana] - photo thread (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=400079)
www.ljubljana.si
www.trajekt.org
www.arhiforum.si
www.genius-loci.si
www.abiro.net
www.sadarvuga.com
www.grolegerarhitekti.si
www.aplan.si
www.arhiveda.com
www.arhitekturni-atelje.si
www.kalamar-architects.com
www.multiplan.si
www.prima.si
www.dekleva-gregoric.com
www.ofis-a.si
www.ravnikar-potokar.si
www.atelierarhitekti.si

Ljubljana City se oproščam ampak bil je že čas za pomlad.

Baner bo treba prebajsat, naj nardi kdo to.
Kar se tiče UNDER CONSTRUCTION, APPROVED... bo treba malce prevetrit

Prometna signalizacija ali okras?

sreda, 02.04.2008
Tekst: (SP)

LJUBLJANA - Slovenska cesta je v središču mesta dobila novo podobo. Cestišče med Pošto in Namo je namreč prekrito z belimi črtami, ki so pravokotne na zebro. Mimoidoči se sprašujejo, kaj te črte sploh pomenijo in zakaj so tam.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/75146196b78ac0a0c1cab34d4dcc33a4.jpeg
(Foto: Dokumentacija Dnevnika)


Nad spremenjeno podobo Slovenske ceste so bili presenečeni tudi v podjetju Javne razsvetljave, kjer so za tovrstne označbe na cestišču pristojni. Povedali so nam, da izvajalci del niso bili oni in tudi ne vedo, kdo bi to lahko bil.

Odgovora na to vprašanje nam ni uspelo izvedeti niti od mestne občine, kjer so nam sicer na hitro odgovorili, da gre le za preprost poseg v sklopu urejanja Slovenske ceste. Gre za projekt Slovenska cesta 2008, ki predvideva ureditev glavne ulice v času predsedovanja Evropski uniji. Tako ni jasno niti to, ali imajo črte sploh kakšno funkcijo ali so tam le za okras.

Nad zelo vidno spremembo na cestišču pa niso bili presenečeni le v podjetju Javne razsvetljave, tudi na Prometnotehniškem inštitutu s "cestnimi poslikavami" v središču mesta niso bili seznanjeni. Predstojnik inštituta Marjan Žura je pojasnil, da po pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah takšne talne označbe niso predvidene, sicer pa so prečne črte dovoljene kot ukrep za umirjanje prometa, a le, če so pred križiščem in ne znotraj njega, kakor je v tem primeru.


Arkade pod filharmonijo še samevajo

sreda, 02.04.2008
Tekst: Rok Brstovšek

LJUBLJANA - Središče Ljubljane postaja čedalje bolj živahno. Z lokali in trgovinami poskušajo privabiti prebivalce Ljubljane, turiste in druge. Vseeno pa se še vedno najdejo prostori, ki samevajo, namesto da bi poskušali privabljati ljudi. Eden izmed takšnih prostorov so zastekljene arkade pod Slovensko filharmonijo na Hribarjevem nabrežju.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/4776fd0798e8080704b00d61b931d439.jpeg
(Foto: Dokumentacija Dnevnika)


Lastnica parcele, na kateri stojijo zastekljene arkade, je Mestna občina Ljubljana (MOL). Leta 2002 je MOL dal filharmoniji soglasje za adaptacijska dela zasteklitve arkad, ko se je vsa stavba prenavljala. Prav tako je filharmonijo pooblastil, da v imenu lastnika pridobi vsa upravna dovoljenja. Denar za vsa navedena dela je v celoti zagotovil MOL v okviru projekta Ljubljana, moje mesto. Zastekljeni prostori so bili adaptirani za dejavnost, ki bi združevala določeno gostinsko ponudbo z možnostjo kulturnih prireditev in predstavitev delovanja Slovenske filharmonije. Vendar filharmonija teh prostorov ni uporabljala za namen, za katerega so bili adaptirani.

Podžupan Jani Möderndorfer, je povedal, da sta se MOL in Slovenska filharmonija že pred leti dogovorila, da bo v prostoru gostinska dejavnost, vendar ni filharmonija tega nikoli uresničila. Zato je MOL prevzel prostore z namenom oživljanja starega mestnega jedra.

Načelnica Oddelka za ravnanje z nepremičninami MU MOL Nataša Turšič je povedala, da je prostore do 15. januarja v celoti uporabljala Slovenska filharmonija. Takrat je MOL prevzel del zastekljenih arkad, manjši del pa je ostal v uporabi Slovenske filharmonije. Med obema deloma so že postavili pregradno steno, saj MOL izpraznjeni del že uvršča na javni razpis, s katerim ga bodo oddali v najem najboljšemu ponudniku.

Möderndorfer je še povedal, da se je MOL o prostorih pod arkadami večkrat pogovarjal z direktorjem filharmonije Damjanom Damjanovičem. Slovenska filharmonija je prosila, naj bi bila v teh prostorih takšna dejavnost, ki ne bi motila delovanja filharmonije. Vprašanja smo postavili tudi direktorju slovenske Filharmonije Damjanu Damjanoviču, vendar odgovorov kljub večkratnim poskusom po desetih dneh nismo dobili.



Pasaža Evropa bo po obnovi tudi prireditveni prostor

sreda, 02.04.2008
Tekst: Milena Ule

LJUBLJANA - V obnovo stavbnih lupin ob Slovenski cesti, ki jo je pred polletnim slovenskim predsedovanjem EU načrtoval MOL, poteka pa tudi letos v okviru mestne akcije Ljubljana - moje mesto, je vključena tudi obnova precej puste in zanemarjene pasaže Evropa od Slovenske 47 do Gosposvetske 2.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/744ad0123e6fcd4df54b5dc968cea58a.jpeg
(Foto: Dokumentacija Dnevnika)


Predvideno je, da bodo v tej pasaži uredili talne površine (tlake), notranje pročelje ter okrasno in svetlobno oblogo pod obstoječo streho. Pri sanaciji pasaže Evropa bo poleg MOL kot sovlagatelj sodelovala tudi družina Gregorc (lastnik prostorov v stavbi). Zamišljeno je, da bo obnovljena pasaža postala bolje izkoriščen javni prostor, v katerem bo knjižnica Otona Župančiča lahko pripravljala tudi javne prireditve.

Kdaj natančno bodo pasažo Evrope začeli obnavljati in koliko bo stala njena sanacija, na MOL še niso povedali, na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so zagotovili le to, da bo obnova potekala letos. Po nekaterih informacijah iz MOL naj bi pasažo Evropa začeli urejati še spomladi.

V ljubljanski mestni upravi pripravljajo tudi projekt celostne ureditve podhoda Ajdovščina. Že lani so v tem podhodu zamenjali tekoče stopnice, obnovili granitno stopnišče, tlake ter nadstreške. "Poskrbeli smo tudi za intenzivnejše čiščenje podhoda," zatrjujejo na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in za letos najavljajo še prenovo plafonov, vključno z javno razsvetljavo.

Ocenjujejo, da bodo stroški obnovitvenih del znašali približno 150.000 evrov. Ker je MOL lastnik le dela podhoda pod Slovensko cesto, preostali del pa je v zasebni lasti, bodo poskušali k sofinanciranju prenovitvenih del pritegniti tudi preostale lastnike prostorov v tem podhodu.

www.dnevnik.si

Kako preprečiti ponovni nastanek črnih odlagališč?

Ljubljana – V akciji Za čisto in zeleno Ljubljano, ki jo v slovenskem glavnem mestu že vrsto let organizirajo med 22. marcem in 22. aprilom, razna društva, šole, četrtne skupnosti in posamezniki vsakokrat zberejo več deset ton raznovrstnih odpadkov. Žal je njihovo hvalevredno početje sizifovo delo, ...

www.delo.si

izvoli blaszs:)

http://img145.imageshack.us/img145/7330/ljbannerspring08xf8.jpg

edit: hmm ne vem zakaj ne vidim prvega bannerja, a ostali ga vidite? tu je še en..
http://img227.imageshack.us/img227/6148/ljbannerspring08ef5.jpg
btv slikca je od Boštjana Burgerja (aka forumer lander) z www.burger.si..

Super blasz :applause:

Nad spremenjeno podobo Slovenske ceste so bili presenečeni tudi v podjetju Javne razsvetljave, kjer so za tovrstne označbe na cestišču pristojni. Povedali so nam, da izvajalci del niso bili oni in tudi ne vedo, kdo bi to lahko bil.

Odgovora na to vprašanje nam ni uspelo izvedeti niti od mestne občine, kjer so nam sicer na hitro odgovorili, da gre le za preprost poseg v sklopu urejanja Slovenske ceste. Gre za projekt Slovenska cesta 2008, ki predvideva ureditev glavne ulice v času predsedovanja Evropski uniji. Tako ni jasno niti to, ali imajo črte sploh kakšno funkcijo ali so tam le za okras.

Nad zelo vidno spremembo na cestišču pa niso bili presenečeni le v podjetju Javne razsvetljave, tudi na Prometnotehniškem inštitutu s "cestnimi poslikavami" v središču mesta niso bili seznanjeni.

:doh: Najbolj logična razlaga je, da so talne oznake ob obisku pustili nezemljani :shifty:

kr neki..blo je mišljen da bo slovenska cesta med figovcem in šubičko med slovenskim predsedovanjem ob vikendih zaprta-pa ni

izvoli blaszs:)

http://img145.imageshack.us/img145/7330/ljbannerspring08xf8.jpg


kaj je hud banner:cheers:

kaj je hud banner:cheers:

Tipičen z aprilskimi plohami v ozadju

:doh: Najbolj logična razlaga je, da so talne oznake ob obisku pustili nezemljani :shifty:

Novinarji so tudi en drekec pekec. Že na daleč se vidi (celo iz tiste fotografije), da so to pač hrupni trakovi (v Italiji pogosti "bande rumoroso"). Čeprav bi morali biti postavljeni pred in za prehodom, nikakor pa ne na njemu, saj tam ni efekta. Pač ena ad hoc odločitev, nekdo se je spomnil, da je fensi, pa so jo naredili, čeprav nima pametnega učinka.

samo nekaj.

Pod approved si napisal kontrolni stolp za Brnik.

Kaj je sedaj s tem?
A bo pol a ne bo?

samo nekaj.

Pod approved si napisal kontrolni stolp za Brnik.

Kaj je sedaj s tem?
A bo pol a ne bo?

Sigurno bo, ampak ne tak, kot je bil najprej načrtovan. za polovico nižji bo zgrajen nekje ob ploščadi. Stavba zračne kontrole se bo pa še vedno gradila na isti lokaciji.

Povpraševanje po stanovanjih v prestolnici že manjše, cene se umirjajo

Ljubljana dobiva letos in prihodnje leto dva tisoč novih stanovanj. Je bil nakup starega stanovanja v zadnjih nekaj letih napaka?

Ljubljana bo v dveh letih dobila okoli dva tisoč novih stanovanj. Ta se ta hip v povprečju prodajajo po 3.700 evrov za kvadratni meter. Kakšna pa bo cena čez pet let? Divje rasti cen nepremičnin je namreč konec, trdijo poznavalci.

Globalni finančni trg je v krizi, pestita ga hipotekarna in borzna kriza ter s tem povezana splošna recesija, ki jo še podpihuje nizek dolar oziroma draga nafta. Slovenski nepremičninski trg ne more biti več imun proti globalnemu dogajanju, pravijo ekonomisti.

Ljubljanska stanovanja do šest tisočakov za kvadrat

Eden od razlogov za umiritev cen je tudi intenzivna gradnja, predvsem v Ljubljani. Upoštevajoč le izbrane lokacije, bo do konca prihodnjega leta dokončanih 1.731 stanovanj.

Večinoma gre za zgradbe ali manjše soseske z med 50 in 100 stanovanji, daleč največje odprto gradbišče je na prostoru nekdanje Avtomontaže, kjer Vegrad gradi Celovške dvore z 833 enotami. Njihova povprečna cena za kvadratni meter je okoli 3.770 evrov, najvišjo pa dosegajo stanovanja v Vili Urbana na Poljanskem nasipu oziroma Vili Grad ob vznožju grajskega hriba, to je 5.990 evrov.

Pričakujemo lahko še več novih projektov

S tem pa novogradenj še ni konec. V prihodnjih nekaj letih se prestolnici namreč obetajo večji stanovanjski kompleks ob Šmartinski v Zeleni jami, na Brdu, Bokalcih, v Stanežičah, projekti Emonika, Šumi, Kolizej in drugi.

http://img505.imageshack.us/img505/4562/50482697eo6.png


Finance (http://www.finance.si)

Novinarji so tudi en drekec pekec. Že na daleč se vidi (celo iz tiste fotografije), da so to pač hrupni trakovi (v Italiji pogosti "bande rumoroso"). Čeprav bi morali biti postavljeni pred in za prehodom, nikakor pa ne na njemu, saj tam ni efekta. Pač ena ad hoc odločitev, nekdo se je spomnil, da je fensi, pa so jo naredili, čeprav nima pametnega učinka.

Khm, se oproščam, niso hrupni trakovi, ampak navadni, so pa zrisani vse od Šestice pa do vhoda v (novi) Global. Moram reči, da zgleda kar preveč čudno.

Povpraševanje po stanovanjih v prestolnici že manjše, cene se umirjajo

Če dejstvu, da so odločno predrage Celovške dvore povečini pokupili v nekaj dneh, temu pravijo "manjše povpraševanje", bi se vprašal o resnosti tega članka.:nuts:

vir: Veèer

Ljubljana moja ljubljena

Pred dnevi so predstavniki Vegrada pokazali, kaj vse so naredili v novi stanovanjski soseski Celovški dvori, in povedali, da bodo vso zadevo konèali prej, kot so naèrtovali. Morda se bo zataknilo samo pri delèku te soseske, pri novem hotelu, za katerega še ne vedo, kakšen bo, ker mora imeti zadnjo besedo tisti, ki ga bo plaèal in ga upravljal. Toda po idejnih zamislih sodeè, bo to krasen hotel in temu primerno se bo okitil tudi z zvedicami, ki bodo mestu prinesle veliko denarja.

Tudi v novem potniškem centru, imenovanem Emonika, ki ga bodo zaèeli graditi sredi leta in ki bo naravnost prerodil mestno središèe, bo zrasel nov hotel visoke kategorije, iz katerega bo naravnost fantastièen razgled na mesto. Hotelski gostje v sedanji Ljubljani nimajo veliko izbire, èe hoèejo ponoèevati, tam pa bodo imeli vse pri roki. Od trgovin do restavracij in kdo ve kaj še.

Na nov hotel z veliko zvezdicami raèunajo tudi v BTC-ju. To bo poslovni hotel, pravijo, ki bo najveèjemu trgovskemu mestu v srednji Evropi prinesel dodaten denar.

Mestni velmožje nikakor noèejo izdati, ali sploh potekajo in èe, kako daleè so pri tem, pogovori o prodaji upravne stavbe v Maèkovi, ki bi bila naravnost idealna za hotel visoke kategorije. Za hotel Hilton, na primer, kajti dvorec Kresijo je projektiral Leopold Theyer v neorenesanènem slogu, ki je skoraj idealen za hotele. Seveda bi bil primerno drag in v Ljubljano bi se spet nateklo veliko cvenka.

Nov hotel naèrtuje tudi Jože Peèeènik Joc v bližini stadiona za Bežigradom. Tam naj bi prenoèevali predvsem športniki. No, pa tudi drugi. Za športnike pa je znano, da niso ravno ubogi. Sploh nogometaši ne. In èe k temu prištejemo še Jocove sanje, da bo NK Interblock že èez tri, morda štiri leta sodeloval v evroligi, bomo tudi v ta hotel dobili svetovne nogometne milijonarje. Spet bo cvenka.

Ali bo visoke kategorije tudi hotelèek v Nazorjevi ulici, še ne vemo, ker so zidanje ustavili. Lastniki pravijo, da se jim je med gradnjo podrl zid in so zato morali delati malo po bližnjici, uradniki pa, da se niso držali gradbenega dovoljenja. Kaže da se Ljubljani bliža naval bogatih turistov. Kdaj bodo prišli, ne ve nihèe, toda pripraviti se je treba nanje. Pravoèasno.

JOŽE JERMAN

Novi univerzitetni športni center?
Olimpijski komite ni veè zainteresiran za obnovo zaradi neurejenega lastništva – Bo v dvorcu fakulteta?
Èet 03.04.2008
Ljubljana– Obnova grada Kodeljevo je še vedno brez epiloga. Po zaèetnih ambicijah Olimpijskega komiteja Slovenije se je ta umaknil zaradi nerazrešenega denacionalizacijskega postopka. Po besedah direktorja Grašèine, d. o. o., Mariana Frasa, ki ima stavbno pravico za dvorec Kodeljevo, se denacionalizacijski postopek sploh ni nikoli zaèel, saj niso bili izpolnjeni pogoji. »Kolikor vem, potomci Codellija ne izpolnjujejo vseh pogojev za vrnitev stavbe v naravi, ker Codelli v èasu podržavljanja ni bil slovenski državljan. Kako je zdaj s tem postopkom, mi ni znano, saj podjetje Grašèina, d. o. o., razpolaga s stavbno pravico, dokler se razmere ne spremenijo,« je povedal Fras.
Olimpijski komite Slovenije je ves èas želel svoje prostore umestiti tukaj, kjer je še veè športnih objektov. Na tej lokaciji imajo prostore Fakulteta za šport in zveza športnih društev Slovan, zato je bilo zanje smiselno, da se vkljuèijo v to okolje. Z nejasnim lastništvom so bili seznanjeni že v prvi fazi dogovorov. »Olimpijski komite je v obnovo vložil malo manj kot 150.000 evrov. Že na zaèetku so bili seznanjeni, da je objekt v lasti Zavoda za varstvo kulturne dedišèine in da bodo dobili stavbno pravico, ki jim tudi dopušèa upravljanje stavbe. Moja razlaga prekinitve sodelovanja je, da se je njihova poslovna odloèitev v fazi gradnje spremenila. Pozneje smo se skupaj dogovorili, da poišèemo nadomestnega uporabnika tega objekta,« je nadaljeval Marian Fras.
Zdaj se pogovarjajo z Univerzo v Ljubljani in Fakulteto za šport, ki bi uporabljala te prostore. Po Frasovih besedah naj bi se z mestom dogovarjali, da na tej lokaciji postavijo univerzitetni športni center, saj fakulteta potrebuje površine za vzgojo študentov, dodatno pa bi v prostih terminih omogoèali rekreacijo vsem Ljubljanèanom. »Fakulteta za šport hoèe v stavbo umestiti medicino športa in inštitut za šport. Programsko se še niso opredelili, toda ta objekt za telovadnico ni primeren, verjetno bodo izvajali kakšno kabinetno dejavnost,« je razlagal Fras.
Obnova dvorca je ocenjena na 1,3 milijona evrov. Doslej je podjetje Grašèina, d. o. o., za obnovo prispevalo 700.000 evrov, preostala sredstva pa še zbirajo. »Vse zainteresirane za te lokacije bi poskušali povezati v eno enoto, ki bi skrbela za programsko ureditev tega prostora. Denarja ni problem dobiti, vendar hoèejo zainteresirani vlagatelji zagotovilo, da bodo dobili kapital povrnjen. Zavzemamo se, da bi k sodelovanju privabili le slovenski kapital. Poskušali bomo sodelovati še z državo, nekaj sredstev bi pridobili iz evropskih skladov, toda najprej moramo projekt pripeljati do pridobitve gradbenega dovoljenja, šele nato pa se lahko povežemo z razliènimi skladi,« je dodal Marian Fras.
Nika Djordjeviè

Khm, se oproščam, niso hrupni trakovi, ampak navadni, so pa zrisani vse od Šestice pa do vhoda v (novi) Global. Moram reči, da zgleda kar preveč čudno.

Prav lepo povežejo Čopovo in Cankarjevo, tko da nimaš več tistega neprijetnega občutka, ko greš čez cesto tam, kjer dejansko ni prehoda za pešče. Meni je všeč.

Zavod za turizem ne bo več upravljal pristanišč

četrtek, 03.04.2008
Tekst: Sabina Lokar

LJUBLJANA - Na prihodnji seji mestnega sveta bodo svetniki med drugim obravnavali tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi plovbnega režima. Odlok vsebuje spremembe in dopolnitve o vstopnih in izstopnih mestih, o izvajalcu javne službe ter uskladitev glob po zakonu o prekrških.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/ed34018073d98e4f66c5684094f61c56.jpeg
(Foto: Dokumentacija Dnevnika)


Odbor za splošne zadeve in razvoj mesta se je za spremembe in dopolnitve režima plovbe odločil na predlog dosedanjega upravljavca pristanišč Zavoda za turizem Ljubljana, naj Mestna občina Ljubljana (MOL) izbere drugega izvajalca te javne službe. V odloku je tako predlagano javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, z izvajanjem javne službe pa bodo začeli šele, ko bo zgrajeno pristanišče od Špice do Karlovškega mostu.

Spremenjene oziroma dopolnjene so tudi lokacije vstopno-izstopnih mest. Predlagane lokacije na Ljubljanici so na območju Mesarice, pred domom Ribiške družine Barje, pri gostišču Livada, na Špici, pri veslaškem klubu Ljubljanica, ob celotnem Trnovskem pristanu, pri obstoječih stopnicah na Gallusovem nabrežju, pri obstoječih stopnicah pri Novem trgu, na Dvornem trgu, na Cankarjevem nabrežju in na Ribjem trgu, pri Gerberjevem stopnišču, pri Mesarskem mostu, brvi pri Rdeči hiši ter pri Ambroževem trgu, v Grubarjevem prekopu pa je lokacija vstopno-izstopnih mest poleg brvi pri akademiji predlagana še brv pri Špici.

Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet pa predlagajo tudi novost pri izdajanju dovoljenja za privez v novem pristanišču na Špici, in sicer se izdaja dovoljenja omejuje le na plovila, dolga do deset metrov z ravnim dnom.


Šiška dobila novo knjižnico

četrtek, 03.04.2008
Tekst: Rok Brstovšek

LJUBLJANA - Včeraj so na Trgu komandanta Staneta odprli novo knjižnico Šiška. Nova knjižnica je velika pridobitev za prebivalce Šiške, potem ko so novembra zaprli staro.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/f7ebcec92139c4cc7e84f120697eff79.jpeg
(Foto: Dokumentacija Dnevnika)


Predsednik četrtne skupnosti Šiška Igor Bambič je povedal, da je to zelo pomemben dan za četrtno skupnost. Zahvalil se je vsem akterjem, da so uspeli zgraditi novo knjižnico, predvsem županu Zoranu Jankoviću, ki je prostore odkupil in s tem omogočil knjižnici nemoteno delovanje.

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je povedal, da mu je v čast in veselje, da so na tem območju zgradili novo knjižnico. Prenovili so že vse knjižnice, ostala jim je le še tista v Mostah, ki pa je v tem mandatu ne bodo prenovili.

Župan se je zahvalil vsem, ki so prispevali h gradnji nove knjižnice, še posebno pa bivši županiji Danici Simšič, ki je s pogodbo začela premik h graditvi nove knjižnice. Janković je povedal, da je pomembno, da je Šiška dobila novo, sodobno knjižnico, saj se četrtna skupnost hitro razvija. Čeprav je bila knjižnica nekaj časa zaprta, so projekt dobro izpeljali, saj je preselitev tako velikega števila enot velik zalogaj, je še povedal Janković.

Na prireditvi je Hypo banka Mestni občini Ljubljana podarila deset tisoč evrov za prenovo Lutkovnega gledališča.

www.dnevnik.si

Danes so začeli postavljati odre okrog Hribarjeve hiše.

Na zadnji strani Slovenske 50 je oder že postavljen. Zdaj ga postavljajo še s strani.

S strani sodne palače, so ga začeli pa danes podirati. Tako, da se premika tudi pri prenovah..

Danes so začeli postavljati odre okrog Hribarjeve hiše.

Na zadnji strani Slovenske 50 je oder že postavljen. Zdaj ga postavljajo še s strani.

S strani sodne palače, so ga začeli pa danes podirati. Tako, da se premika tudi pri prenovah..

Vsekakor dobra novica in upam ,da bodo tempo obnov sedaj pospešili.

Danes so začeli postavljati odre okrog Hribarjeve hiše.

Na zadnji strani Slovenske 50 je oder že postavljen. Zdaj ga postavljajo še s strani.

S strani sodne palače, so ga začeli pa danes podirati. Tako, da se premika tudi pri prenovah..


kul!:banana:

Prav lepo povežejo Čopovo in Cankarjevo, tko da nimaš več tistega neprijetnega občutka, ko greš čez cesto tam, kjer dejansko ni prehoda za pešče. Meni je všeč.

Saj, če bi bilo samo tam, bi še rekel. Tako pa je to črtovje zrisano na dolžini cca 150 metrov in nekako ne spada tja.

Vlade križem rok opazujejo cene stanovanj

Ta vlada, tako kot prejšnja, kljub drugačnim obljubam ni posegla na trg nepremičnin z namenom umiritve cen, ker večina volilcev takšnih potez ne bi nagradila

Da so razlogi za dolgoletno strmo rast cen nepremičnin na strani države oziroma vlade, ki na tem področju ni (bila) kdo ve kako dejavna, sta zatrdila sogovornika, s katerimi smo se pogovarjali in ki že delaj časa kot analitika spremljata trg nepremičnin. Oba sta želela ostati anonimna, ker sta zaposlena v javnem sektorju oziroma z njim sodelujeta kot strokovnjaka za to področje.

“Nekaterim takšna situacija odgovarja," je zatrdil eden izmed niju. Na vprašanje, komu, pa je odgovoril, da gre za prepletanje interesov politikov in gradbenikov oziroma investitorjev, kar je največja anomalija na trgu. Davek na nepremičnine bi po njegovem normaliziral gibanja cen. “Majhnih lastnikov ne bi tako prizadel kot veleposestnikov, ki so nepremičnine dobili z denacionalizacijo in ki kupujejo stanovanja in zemljišča na zalogo."

Zahtevna statistika kot alibi za odlašanje z davkom

Olje na ogenj rasti cen stanovanj po naravi stvari prilivajo tudi posredniške agencije, ki jim je v interesu dinamičen trg, a naj te po mnenju naših sogovornikov ne bi imele velikega vpliva na politične odločitve. “Agencije lahko narekujejo cene, vendar je ključni razlog v pomanjkanju kakovostnih evidenc, kaosu na trgu, ki agencijam omogoča nenormalne zaslužke," sodi sogovornik.

V isti sapi dodaja, da bi statistiki že lahko naredili kakovostne analize, le vlada jim bi jih morala naročiti. “Tako pa ima odlašanje z vzpostavitvijo evidence nepremičnin za alibi za odlašanje z davkom na nepremičnine. Če kdaj, potem je primeren čas za uvedbo davka na nepremičnine takoj po volitvah."

Vse našteto skupaj se odraža v rasti cen stanovanj, ki se v zadnjem času nekoliko umirja zaradi sprememb na finančnih trgih in predvsem, ker smo prvič priča malce večji ponudbi novih stanovanj.

Največja neznanka je najemniški trg

Kljub vsemu glede stanovanj obstajajo nekatere delne analize ali ocene, medtem kot je najemniški trg stanovanj med fizičnimi osebami popolna siva lisa. “To je polje brez kakršnega koli nadzora, za katerega pravzaprav nihče ne ve, kakšen je njegov obseg. Posledično se dvigujejo tudi prodajne cene stanovanj. Če bi država želela brzdati trende na stanovanjskem trgu, bi morala DURS dosledno spremljati najeme in pobirati davke," meni drugi sogovornik.

Nadaljeval je, da država nima niti nadzora nad tem, kje kdo dejansko živi, niti definicije, kaj stanovanje ali počitniška hišica sploh je: “Danes smo priča pojavu, da družina dejansko živi v enem stanovanju, posamezni člani pa so prijavljeni na različnih naslovih, na vikendih, .... Vse to, da bi se izognili davščinam."

Finance (http://www.finance.si)

zmer je vsak vikend zatišje

hehe to sm tut jst že razmišlu :)
pač ljudje počivaj(m)o

CONSTRUCTION UPDATE
MEGA CENTER
http://img135.imageshack.us/img135/4122/slika008wy6.jpg
http://img98.imageshack.us/img98/1681/slika009mb5.jpg

lepo lepo...se zaključuje počas

intervju: Aleksander Ravnikar, direktor Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice

Pred gradnjo garaž pod ljubljansko tržnico še veliko neznank
Gradnja garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico bi po najbolj optimističnem scenariju lahko trajala leto dni

ponedeljek, 07.04.2008
Tekst: Peter Pahor

LJUBLJANA - V mestni hiši bo od danes popoldne na ogled razstava izbranih rešitev natečaja za ureditev širšega območja ljubljanske tržnice. Investitorji za vse natečajno območje še niso natančno določeni. Po načrtu bi morali začeti urejati Mesarski most in Petkovškovo nabrežje. Tu bi po ukinitvi parkirišča dobili nadomestne tržne površine, nabrežje pa povezali z Vodnikovim trgom. Kdaj se bodo začeli gradbeni posegi in koliko bo vse skupaj stalo, še ni znano. Po trenutnih ocenah bo samo projekt garažne hiše stal 22 milijonov evrov.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/d756ece0e792a3e600bf67b2df8cd0ea.jpeg
(Foto: Dokumentacija Dnevnika)


Z izbiro zmagovalnih projektov se končuje javni arhitekturni natečaj za ureditev širšega območja osrednje ljubljanske tržnice. Izbrani projekti bodo razstavljeni danes, poleg nove podobe tržnice pa obstaja še kup neznank, od tega, kdaj se bo začela gradnja in koliko bo trajala, do tega, kam se bodo med gradnjo selile branjevke.

Kdo je pravzaprav investitor v ta projekt - mesto ali vaše podjetje?

Investitorji za vse natečajno območje še niso natančno določeni. Po načrtu bi morali začeti urejati Mesarski most in Petkovškovo nabrežje. Tu bi po ukinitvi parkirišča dobili nadomestne tržne površine, povezali nabrežje z Vodnikovim trgom in okrepili kapacitete vročevoda. Zato se pri tem delu naložbe pojavljata Energetika z vročevodom in mesto, ki je za Mesarski most predvidelo denar v proračunu. O nadaljevanju pa še ne morem govoriti, ker je konec koncev delo končala šele natečajna komisija.

A vendarle glavnino naložbe predstavlja gradnja podzemne garažne hiše s skoraj 700 parkirnimi mesti pod Vodnikovim trgom in njegova ureditev s prizidkom Mahrove hiše. Zadolžitev za ta projekt je v poslovnem načrtu, torej lahko sklepamo, da boste tudi investitor.

Za nobeno stvar ne morem kar tako reči, kdo bo investitor. Za Mesarski most je sredstva za začetek del predvidela občina v proračunu, mi pa smo v poslovnem načrtu za dve leti predvideli, da bi oktobra najeli kredit, s katerim bi lahko začeli dela za garažno hišo. Mi smo javno podjetje in če tega ne bi imeli v planu, ne bi mogli začeti investicije. Nihče ni tako dober planer, da bi, preden bodo projekti izdelani, že vedel, koliko časa bodo trajala dela in koliko bodo stala. Zdaj je recimo znano, kakšne časovne roke so natečajniki predvideli za izdelavo projektne dokumentacije in njena okvirna cena.

Koliko časa torej imajo za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za garažno hišo in koliko bo ta stala?

Računamo, da bomo naročilo za izdelavo projektov nagrajencem po izteku vseh pritožbenih rokov dali konec aprila. Maksimalni rok za izdelavo projektov za garažno hišo, prizidek Mahrove hiše in ureditev Vodnikovega trga je 360 dni. Sicer upam, da se bomo uspeli dogovoriti za krajši rok, ampak veliko krajši ne more biti. Cena dokumentacije znaša skoraj dva milijona evrov.

Za prihodnje leto ste predvideli še dodatnih dvanajst milijonov evrov posojila, ocenili ste torej, da naj bi bila naložba skupno vredna skoraj 22 milijonov evrov. Torej obstajajo tudi izračuni.

To so ocene, ki so jih izdelali kolegi iz Parkirišč še lani. Znesek je ocenjen glede na izkušnje birojev, ki so gradili garažno hišo Kozolec, in izkušnje drugih investitorjev v garažne hiše. Ta ocena je zelo blizu, saj po izkušnjah izdelava dokumentacije in nadzor ponavadi staneta desetino projekta.

Ali to velja le za garažno hišo ali tudi za preostale predvidene posege?

Le za garažno hišo.

V civilni iniciativi, ki nasprotuje gradnji garažne hiše pod tržnico, se bojijo predvsem, da bo tržnica zaradi gradnje zaprta več let. Kako odgovarjate na to?

Ocene, ki smo jih slišali, pravijo, da naj bi bil najkrajši možni čas gradnje takšne garažne hiše enajst mesecev. Kolikor smo se do zdaj pogovarjali, imamo pa tudi že strokovno poročilo, sta predlagani samo dve rešitvi. Ali izkopati jamo, narediti školjko in morda tudi ploščo ter spodaj dodelovati garažno hišo, kar bi pomenilo, da bi lahko že prej začeli spet prodajati na Vodnikovem trgu, ali pa graditi tunelsko.

Kakšni so možni scenariji?

Če bi šli v tip gradnje, ki bi omogočil prodajo na polovici Vodnikovega trga, bi morali zagotoviti le polovico nadomestnih površin, druga opcija pa predvideva, da bi morali izključiti trg v celoti. Problem pri deljeni gradnji je, da prodajamo občutljive izdelke. Vprašanje je, kakšen bi bil užitek kupovanja prašnega sadja in zelenjave, pri tekstilnih in usnjenih izdelkih pa je to lahko celo usodno. Sam Vodnikov trg predstavlja kar 40 odstotkov vseh naših prihodkov, ti prodajalci pa dejansko od tega živijo. Z zgraditvijo Mesarskega mostu in ureditvijo Petkovškovega nabrežja bi sicer lahko nadomestili polovico površin, izgubljenih na Vodnikovem trgu, vendar bi morali najemnike, ki imajo po več prostorov, prepričati, naj se stisnejo. Poskusimo lahko izkoristiti še Krekov trg, Pogačarjev trg pa je veliko premajhen, da bi z njim nadomestili izgubljene površine.

Druga skrb vzbujajoča stvar so tudi po izkušnjah z drugih gradbišč arheološke najdbe. Vodja ljubljanske izpostave zavoda za varstvo kulturne dediščine Boris Vičič je na primer napovedal dve do tri sezone izkopavanj...

To sem prebral v vašem časopisu. Mogoče on že pozna tip gradnje. Zavod so z MOL povabili k ponudbi za predhodna arheološka vrtanja na Vodnikovem trgu. Do takrat ne znam odgovoriti na to vprašanje. Če bo do tega prišlo, bo projektant pač moral spremeniti nagrajeni projekt, ki je izdelan, kot da bi bil spodaj prazen prostor.

Ali je vaše podjetje vključeno tudi v napovedano gradnjo garaž pod Kongresnim trgom?

Ne.

Je, kolikor ste seznanjeni, odločitev za gradnjo garažne hiše dokončna?

Če ne bo pritožb zoper natečaj, je ta odločitev dokončna.

Kakšni so načrti z drugimi tržnicami? Ste tisto v Šiški že prodali?

Opravili smo cenitev zemljišča in se odločili, da gremo v javno dražbo.

Na koliko je parcela ocenjena in ali bo novi lastnik moral predvideti prostore za tržnico?

Dobrih 2000 kvadratnih metrov velika parcela je skupaj z objekti ocenjena na dva milijona evrov. Tržnica Šiška ni rentabilna in edini pogoj na dražbi bo ponujena cena. Ukinitev te tržnice bomo poskusili nadomestiti s širitvijo na degradirane površine ob tržnici v Kosezah. Tam bomo že na obstoječem delu na novo asfaltirali in postavili nove stojnice.

Je še katera tržnica nerentabilna in ali kje načrtujete novo?

Dali smo dva predloga za strategijo prostorskega razvoja mesta, in sicer, da bi pregledali, ali najdemo primerne površine za tržnico na Fužinah, ki bi lahko deloma prevzela funkcijo tiste v Mostah, in za tržnico na Viču. Predlagali smo tudi, da bi pri na novo načrtovanih soseskah z več kot 5000 prebivalci preverili, ali obstaja možnost umestitve tržnice.


Vsako leto manj smeti ob Ljubljanici
Bojan Kuder, predsednik društva čolnarjev in splavarjev: Življenje se vrača v reko, kar pomeni, da je tudi voda veliko bolj čista

ponedeljek, 07.04.2008
Tekst: Rok Brstovšek

LJUBLJANA - V soboto je na Špici potekala tradicionalna čistilna akcija bregov Ljubljanice. Čiščenje je organiziralo društvo čolnarjev in splavarjev, pomagala pa sta tudi podjetje Snaga in Zavod za turizem.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/1d08c7b69c1214c05e3f3c5985244417.jpeg
Najbolj problematičen je zgornji tok reke, kjer običajno najdejo največ odpadkov. (Foto: Rok Brstovšek)


Kot je povedal predsednik društva čolnarjev Bojan Kuder, so očistili brežine od Karlovškega mosta do vasi Lipe ter pri Tromstovju in Čevljarskem mostu, kjer so za stebri očistili naplavine. Edini termin za to akcijo je v mesecu aprilu, ker še ni tako bujne vegetacije, kajti ko je vse zaraščeno, se smeti ne vidi več. Vsako leto se stanje izboljšuje in najdejo manj odpadkov. Letos so nabrali približno tri kubične metre smeti, med katerimi so našli stare dele od avtomobila, gume in električni štedilnik. Ko so začeli s čistilnimi akcijami, je bilo stanje grozno, saj so ljudje namesto deponij uporabljali breg Ljubljanice, je povedal Kuder.

Predsednik zveze Bogdan Perko je povedal, da je za Ljubljanico najbolj pomembno, da se uredi Rakovo Jelšo. Že od nekdaj je tam najbolj problematično mesto zaradi neurejene komunalne infrastrukture. Prav zaradi tega in uporabe gnojil na Barju ima Ljubljanica zeleno barvo, saj je na dnu flora. Že nekaj časa trdijo, da bi na barju lahko gojili le industrijsko konopljo, saj ta nima naravnih sovražnikov in ne potrebuje dodatnih gnojil za rast. Problem pa nastaja tudi zaradi podnebnih razmer, saj se raven vode vsako leto spusti. Perko pravi, da ni onesnažena, vseeno pa bi z majhnimi posegi stanje lahko še izboljšali.

Kuder je povedal, da se spominja, da pred časom v Ljubljanici ni bilo rac, rib in drugih živali. Življenje pa se sedaj vrača v reko, kar pomeni, da je tudi voda veliko bolj čista.

Pripravljeni so tudi načrti za ureditev Špice. Tam naj bi zgradili pristanišče za velike ladje, kjer bodo lahko zasidrane. Zgradili bodo tudi center za društvo in porušili stare barake. Prav tako pa bodo odstranili tudi stare ladje, ki niso registrirane in kazijo podobo Ljubljanice na tistem delu.


Mesto pospešeno odpira mladinske centre
Poleg Zaloga in Bežigrada bodo četrtni mladinski center še letos dobili v Šiški in Črnučah, na Viču pa v prvi polovici prihodnjega leta

ponedeljek, 07.04.2008
Tekst: Jana Petkovšek

LJUBLJANA - Ureditev četrtnega mladinskega centra (ČMC) v Zalogu, ki je v soboto praznoval prvo leto delovanja, se je izkazala kot izjemno dobra rešitev za druženje zaloških mladostnikov. Zato bodo ob ČMC za Bežigradom, ki je odprt dobrega pol leta, še pred poletnimi počitnicami uredili center tudi v prostorih nekdanje knjižnice Šiška na Tugomerjevi.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/28dab1f05123bd78a02cbadd34e2fb06.jpeg
Fantje so z nestrpnostjo čakali, da se pokažejo na nogometnem igrišču, kjer se niso izkazali le kot uspešni pri preigravanju in zabijanju žoge, ampak tudi kot zelo pošteni igralci. (Foto: Jana Petkovšek)


Prvi rojstni dan svojega ČMC Čamac so mladostniki praznovali na športnih igriščih, kjer so se pomerili v malem nogometu in se zabavali v različnih delavnicah, ni manjkala niti torta. Fantovske ekipe zagretih nogometašev, od osnovnošolcev do tistih, ki so že prestopili prag 20 let, so bile oblečene v majice različnih barv z napisom Rdeči karton proti diskriminaciji, ob izredno poštenih dvobojih z okroglim usnjem pa sodnik Drago Kos praktično ni imel pravega dela.

Mladi so se ob turbo glasbi in drugih glasbenih ritmih zabavali vse do poznega popoldneva, žal pa z njimi nismo videli prav veliko staršev. Najpomembnejše pa je, da so mladi Založani, med katerimi so nekateri zaradi prestopništva že imeli opraviti s policijo, našli primerno zabavo in da svoje prostočasne dejavnosti lahko kreativno preživljajo v urejenih prostorih in ne na ulici. Če bodo pogovori uspešni, bodo verjetno letos dobili še dodatni prostor.

Ob posluhu mestnih oblasti tudi v prihodnje za ljubljanske mladostnike dobro kaže, saj se, kot je povedala Mateja Demšič, vodja urada za mladino Mestne občine Ljubljana, za ureditev ČMC pogovarjajo že s četrtnima skupnostma (ČS) Črnuče in Vič. Četrti mladinski center naj bi odprli konec tega leta, naslednjega pa v prvi polovici prihodnjega leta.

Oba centra sta vsak teden med delovnikom polno zasedena, saj se v njiju druži med 50 in 80 mladostnikov. "Naše koordinatorice uspejo mlade motivirati in jim predstaviti različne oblike preživljanja prostega časa v sklopu centra namesto na ulici," je pojasnila Demšičeva. Obisk mladih pa se bo te dni verjetno še povečal, saj bodo pripravili različne projekcije in delavnice.

In kako so mladinska centra med seboj sprejeli krajani? "Načeloma nimamo težav, razen z zelo redkimi posamezniki. Zelo dobro sodelujemo s četrtnimi skupnostmi in osnovnimi šolami, še posebno z OŠ v Zalogu imamo izjemno dobro sodelovanje na vseh ravneh. Naše načelo je, da se mora tak center integrirati v lokalno skupnost, zagovarjamo medgeneracijsko sodelovanje in medsebojno spoštovanje," je poudarila Mateja Demšič.

www.dnevnik.si

Danes sem se sprehodil po Prešernovi in kar nisem mogel verjet svojim oèem. Dva bloka so zaèeli prenavljat. Prešernova je res ena najlepših ulic v ljubljani, a tudi najbolj zanemarjena, kljub temu, da je ob nej predsednika palaèa. Upam, da bo to spodbudilo tudi ostale stanovalce, da se konèno odloèijo za prenovo.

1. Kaj se bo zgodilo s tistimi starimi hišami na območju med podvozom na začetku Masarykove, nasproti Orto bara in Veletekstilom? Tista stara zgradba, na kateri je en socialističen grb je osrednja stavba Veletekstila. Kaj pa ostala poslopja, v smeri proti križišču s Šmartinsko, kjer je ena prodajalna tekstila, pa gostilna in neke stanovanjske hiše? Vem samo, da bodo podvoz razširili.

2. Kaj pa druga stran Masarykove? Kolikor vem, bo od zdajšnje Metelkove zanesljvo ostal hostel Celica. Nov alternativni center naj bi postal Rog. Kaj bo z ostalimi poslopji, je na tem območju predvidena kakšna novogradnja? In pa tiste 2 stare vile v smeri proti križišču z Njegoševo. Kaj bo z njima? Če bo Masarykova postala bulvar poslovnih stavb, potem vhod Metelkove ne more obstati, pa tudi ostale hiše ne.

Hvala za odgovore.

1. Kaj se bo zgodilo s tistimi starimi hišami na območju med podvozom na začetku Masarykove, nasproti Orto bara in Veletekstilom? Tista stara zgradba, na kateri je en socialističen grb je osrednja stavba Veletekstila. Kaj pa ostala poslopja, v smeri proti križišču s Šmartinsko, kjer je ena prodajalna tekstila, pa gostilna in neke stanovanjske hiše? Vem samo, da bodo podvoz razširili.

2. Kaj pa druga stran Masarykove? Kolikor vem, bo od zdajšnje Metelkove zanesljvo ostal hostel Celica. Nov alternativni center naj bi postal Rog. Kaj bo z ostalimi poslopji, je na tem območju predvidena kakšna novogradnja? In pa tiste 2 stare vile v smeri proti križišču z Njegoševo. Kaj bo z njima? Če bo Masarykova postala bulvar poslovnih stavb, potem vhod Metelkove ne more obstati, pa tudi ostale hiše ne.




Vse hiše med železnico ter Masarykovo se rušijo, vključno z Orto barom. Po moje bo tudi Metelkova v nekaj letih "sanirana":lol:

maketa prizidka k Mahrovi hiši
http://img237.imageshack.us/img237/2246/maketa1ul7.jpg
http://img136.imageshack.us/img136/757/maketa2nw2.jpg
http://img296.imageshack.us/img296/9489/maketaxf4.jpg

maketa Tobačne mesto
http://img237.imageshack.us/img237/4592/tobacnaqb5.jpg

^^
http://img237.imageshack.us/img237/2246/maketa1ul7.jpg
http://img136.imageshack.us/img136/757/maketa2nw2.jpg
http://img296.imageshack.us/img296/9489/maketaxf4.jpg

http://img237.imageshack.us/img237/4592/tobacnaqb5.jpg

2. Kaj pa druga stran Masarykove? Kolikor vem, bo od zdajšnje Metelkove zanesljvo ostal hostel Celica. Nov alternativni center naj bi postal Rog. Kaj bo z ostalimi poslopji, je na tem območju predvidena kakšna novogradnja? In pa tiste 2 stare vile v smeri proti križišču z Njegoševo. Kaj bo z njima? Če bo Masarykova postala bulvar poslovnih stavb, potem vhod Metelkove ne more obstati, pa tudi ostale hiše ne.

Hvala za odgovore.

rog ne bo nadomestiu metelkove ker bo rog ratu center sodobne umetnosti in ne alternativni kulturni center in ne vidm kje je logika da bi pustl samo celici ostalo pa rušl in reče se 2 stari vili

rog ne bo nadomestiu metelkove ker bo rog ratu center sodobne umetnosti in ne alternativni kulturni center in ne vidm kje je logika da bi pustl samo celici ostalo pa rušl in reče se 2 stari vili

Tako je to, ko pametnjakovič uči slovenščino ostale prisotne... S toliko napakami, ne bi izdelal niti prvega razreda osnovne šole.

"Rog ne bo nadomestil Metelkove, ker bo Rog postal center sodobnih umetnosti. Verjetno ni smiselno, da bi ostala samo Celica, medtem ko bi vse ostalo porušili."

To naj bi bila prava slovenščina.

Sploh pa, smisel tega foruma ni v leporečju, temveč v izmenjavi mnenj o gradnji objektov.

Si tacuisses, philosophus mansisses.

res pa je, da je Janković obljubil legalizacijo Metelkove, ne pa njeno demoliranje

karkoli že to pomeni...

Metelkova je potrebna samo dobrega bagerja.

Ljubljanski zemljiški posel desetletja

Nekaj manj kot tretjini pobud za spremembo parcel v zazidljive so na mestni občini ugodili, velike spremembe bodo ob Šmartinski, v načrtih pa je tudi stanovanjska gradnja na območju Pivovarne Union

torek, 08.04.2008
Tekst: Peter Pahor

LJUBLJANA - Za obravnavo na mestnem svetu sta pripravljena dopolnjena osnutka izvedbenega in strateškega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana (MOL). Gre za temeljna prostorska načrta mesta, ki njegov razvoj določata vsaj za desetletje naprej. Z izvedbenim delom se med drugim spreminja tudi namembnost zemljišč, nekatera nezazidljiva bodo zdaj postala zazidljiva, s tem pa se bo njihova cena povišala tudi za desetkrat.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/73ea9e12e239c467bfd069f911b5969e.jpeg
Na MOL so si zamislili, da bi poslovnim prostorom in stanovanjem namenili veliko zemljišče, na katerem stoji Pivovarna Union. Idejo v Unionu sicer poznajo, vendar v podjetju o selitvi ne razmišljajo. Stanovanjski primanjkljaj je v prestolnici po strateškem prostorskem načrtu ocenjen na 40.000 stanovanj. (Foto: Luka Cjuha)


Vseh pobud za spremembo namembnosti je bilo več kot 6500 (dobrih 1900 se jih je podvajalo), od tega pa so jih na MOL odobrili nekaj manj kot tretjino. Med drugim se stanovanjem in poslovnim prostorom namenja območje ob Šmartinski, kjer imajo danes zemljišča na primer Žito, Gradis, Velana in Kolinska, stanovanja bodo tudi na območju Papir servisa v Mostah, ki naj bi se selil v poslovno cono Dobrunje, in komunalne cone Povšetova, na območju, ki ga čaka v prihodnosti velika preobrazba.

Če so vse to bolj kot ne napovedane spremembe, pa precej bolj preseneča, da so si na MOL v dopolnjenem osnutku strateškega prostorskega načrta zamislili, da bi poslovnim prostorom (ob cesti) in stanovanjem (odmaknjena proti Pivovarniški) namenili veliko zemljišče, na katerem stoji Pivovarna Union. Idejo po besedah Marjete Zevnik iz Pivovarne Union poznajo, vendar v podjetju o selitvi ne razmišljajo, saj so vezani na vodni vir in je zanje premik mnogo bolj težaven kot za druga podjetja. Če bi na mestu s to idejo vztrajali tudi v nadaljnjih fazah sprejemanja tega načrta, v kar Zevnikova ne verjame, pa bodo po njenih besedah temu nasprotovali.

Vprašanj glede pozidave večjih stanovanjskih površin pa ne bo v Stanežičah, Škofovih zavodih, Podutiku, pri Ruskem carju, na Ježici, v Gameljnah, Tacnu, v Črnuški in Podgoriški gmajni, v Bizoviku, Slapah in Novi Hrušici, kjer se načrtujejo nove ljubljanske soseske. Stanovanjski primanjkljaj je v prestolnici po strateškem prostorskem načrtu ocenjen na 40.000 stanovanj.

Drugi pereči problem, ki se ga lotevata nova dolgoročna prostorska načrta MOL, so ceste in javni potniški promet. Glavnino mestnega javnega prometa bo po načrtih nekoč prevzela mestna tirna železnica (tramvaj) na lastnem vozišču, ločenem od preostalega prometa in s prednostjo v križiščih. Tudi zato se v šestpasovne avenije s takim pasom, drevoredom in kolesarskimi ter peš stezami spreminjajo Dunajska, Celovška, Šmartinska, Tržaška, Zaloška in Barjanska cesta.

Kratkoročno bo največji ljubljanski cestni projekt gradnja štajerske vpadnice z rondoja Tomačevo mimo novega parka Stožice do Šmartinske ceste. Ta povezava bo po načrtih prevzela večino prometa iz smeri Domžal. Po osnutku izvedbenega prostorskega načrta je zato bistvena nadaljnja izpeljava Flajšmanove in Šmartinske ceste kot štiripasovnice z vozliščem okoli Šmartinskega podvoza. Po dokončanju notranjega cestnega obroča z navezavo Roške in Njegoševe preko mostu čez Cukrarno se bo po načrtih omejitev hitrosti v središču zmanjšala na 30 kilometrov na uro, Slovenska in Gosposvetska se bosta iz štiripasovnic zožili v dvopasovnici, hkrati pa bo MOL pasove namenil javnemu prometu, pešcem in kolesarjem. Na drugih cestah v mestnem središču je v načrtu umirjanje prometa z enosmernimi ulicami, s čimer se bodo odprle nove parkirne površine.

Odločitev o ureditvi tržnice je dokončna

torek, 08.04.2008
Tekst: Peter Pahor

LJUBLJANA - Od včeraj je v atriju ljubljanske mestne hiše na ogled razstava natečajnih rešitev za širše območje osrednje tržnice.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/5f44a01414a46ce7f7b94c7e15058cb5.jpeg
Zmagovalni načrt in maketo za Mesarski most (na sliki) so izdelali Jurij Kobe in sodelavci. Po mnenju žirije most nevpadljivo povezuje obstoječo in novo ureditev tržnic in nabrežja. (Foto: Luka Cjuha)


Projekt, ki ga vodita Mestna občina Ljubljana in njeno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, predvideva ureditev Petkovškovega nabrežja v tlakovano pešcono, ureditev bližnjega nabrežja s stopnišči do rečnega korita Ljubljanice, gradnjo Mesarskega mostu, ki bo med Plečnikovimi arkadami povezal Petkovškovo nabrežje z Vodnikovim trgom, ureditev tega s podzemno garažno hišo za skoraj 700 avtomobilov in gradnjo prizidka k Mahrovi hiši, v katerem bodo pokrita tržnica, lokali, hotel s tremi zvezdicami in poslovni prostori.

Lepšo podobo bodo dobili tudi Krekov trg in Ciril-Metodov trg, s katerih se po gradnji garaže umikajo avtomobili, ter Adamič-Lundrovo nabrežje, Stritarjeva in Mačkova cesta.

Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića je odločitev o ureditvi tržnice in garaž pod njo dokončna, saj je tudi poročilo geološkega zavoda potrdilo, da je tamkajšnja gradnja garaž trikrat cenejša od gradnje v grajskem hribu po načrtih biroja Ambient. Kot je še povedal ljubljanski župan, bodo gradbena dela začeli na Petkovškovem nabrežju, nadaljevali pa z gradnjo Mesarskega mostu, kamor bi lahko pred izkopom pred Mahrovo hišo preselili prodajalce, tako da tržnice med gradnjo ne bi zaprli.

www.dnevnik.si

Zanemarjeni Plečnikov stadion
Ljubljana | 7. 4. 2008, 21:25 | Iztok Potokar, časnik Žurnal24 | Komentarjev: 2

Zanemarjena okolica se bo urejala s celovito obnovo. Direktor Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Robert Peskar verjame v dogovor z investitorjem.

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija_splosne/stadion_plecnik_sad070408t.jpg_138096144.jpg
Zunanjost stadiona že zdaj spominja na gradbišče. © Saša Despot

O usodi stadiona za Bežigradom se bo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) z investitorjem, Bežigrajskim športnim parkom, uskladil še ta mesec ali najpozneje maja, je povedal direktor ZVKDS Robert Peskar.

Kot je dejal, so se že dogovorili, da Plečnikovi elementi sicer ostanejo, dali pa so še možnost, da nekatere od teh med gradnjo odstranijo in pozneje spet namestijo z istim materialom.

http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija_splosne/parkirisce3_sad_lju_140108.jpg
Na zemljišču ob Samovi ulici se ob dežju naberejo velike luže. © Saša Despot

" Smo pa investitorju naložili, naj vse te dele skenira, da bomo potem lahko preverili, ali je rekonstrukcija res takšna, kot mora biti," je pojasnil Peskar in dodal, da mora zdaj investitor pripraviti predloge za dele idejnega projekta, ki še niso usklajeni. Najspornejša se mu je zdela načrtovana stolpnica, a te ne bo in s tem naj bi se investitor strinjal.

Okoli stadiona bo ograja
Glede zanemarjene okolice je Peskar povedal, da potekajo postopki za postavitev ograje okoli celotnega kompleksa. Ta naj bi bil namreč tarča vlomilcev, vandalov in narkomanov. Gospodarsko družbo Bežigrajski športni park, ki jo vodi Joc Pečečnik, so za gradnjo stadiona ustanovili Mestna občina Ljubljana (MOL), podjetje GSA in Olimpijski komite Slovenije. O okolici in prihodnosti stadiona smo vprašali tudi GSA in MOL, a odgovora včeraj še nismo dobili.

žurnal

2. Kaj pa druga stran Masarykove? Kolikor vem, bo od zdajšnje Metelkove zanesljvo ostal hostel Celica. Nov alternativni center naj bi postal Rog. Kaj bo z ostalimi poslopji, je na tem obmoèju predvidena kakšna novogradnja? In pa tiste 2 stare vile v smeri proti križišèu z Njegoševo. Kaj bo z njima? Èe bo Masarykova postala bulvar poslovnih stavb, potem vhod Metelkove ne more obstati, pa tudi ostale hiše ne.

Hvala za odgovore.


Ne vem, zakaj Metelkova ne bi mogla ostati. To, da bo masarikova bulvar poslovnih stavb, paè ne more biti argument za likvidacijo metelkove. V vseh teh letih se je izoblikovala v zanimiv prostor druženja in je podobno kot celica postala že kar turistièna znamenitost.

Metelkova bo (mora) ostati - kot turistična znamenitost ali kot prostor za "alternativno" zabavo...Poleg tega pa bo dober kontrast ultra-modernim stolpnicam na Masarykovi.

...me pa veseli, da je Jankovič preprečil, da bi Rog postal druga Metelkova, kar bi se lahko kmalu zgodilo...1x, ko dobiš skvoterje noter, jih pač težko spraviš ven. Tu je uporabi trdo roko in kot kaže mu je zaenkrat uspelo...

Sedaj se je stolpnici tudi pečečnik odpovedal tako , da ob bežigrajskem stadionu ne bo stolpnice.

Sedaj se je stolpnici tudi pečečnik odpovedal tako , da ob bežigrajskem stadionu ne bo stolpnice.

Pilon 6.4.2008

Stanovanja bodo vseljiva samo nekaj mesecev po tem, ko naj bi po avtocesti zraven stekel promet :lol:

http://img296.imageshack.us/img296/5402/img1228ze6.jpg

http://img80.imageshack.us/img80/4614/img1229ij7.jpg

http://img412.imageshack.us/img412/4839/img1230nb3.jpg

Sicer pa se tudi jaz strinjam, da je Metelkova samo za podret. Alternativni umetniki, pa lahko ustvarjajo tudi kje drugje. Upam, da jih inspirira še kaj drugega, kot samo vrednost lokacije, ki jo zasedajo.

Glavni problem "mesta Metelkova" ni v njihovem solidnem kulturnemu programu ampak v izredno zanemarjeni okolici. Ne vidim nobene omejitve, da tam kulturni program ne bi ostal, vendar tudi "alternativa" mora spoštovati red ter zakone, da ne govorimo o neizvrševanju odločb gradbene inšpekcije...:bash:

Hostel celica je dober zgled prenove...:cheers:

Sicer pa se tudi jaz strinjam, da je Metelkova samo za podret. Alternativni umetniki, pa lahko ustvarjajo tudi kje drugje. Upam, da jih inspirira še kaj drugega, kot samo vrednost lokacije, ki jo zasedajo.

Metelkova ima dušo.. steklo in beton je pa nimata. Pa še nekaj. Nekemu kraju daje metropolitanski znaèaj njegova kultura in razliènost, ne pa enolièni stekleni kolosi za birokrate.

Jaz sem sicer proti rušenju Metelkove, ker je ta postala že kar legendarno družabno zbirališče in je hkrati tudi ena izmed ljubljanskih znamenitosti. Trenutno se zanemarjeno dvorišče odlično vklaplja z neurejeno okolico. Ampak to se bo z leti spremenilo. Poleg nekoliko oddaljene Emonike, se bo spremenila celotna okolica. Parkirišče ob železniški bo zasedla nova sodna stavba, F1 in F2 bosta dokončno urejena, na območju Veletekstila bo zrasla nova stolpnica, na križišču z Njegoševo se bo tudi gradilo, Masarykova bo postala lepa avenija. Vsi vemo, kako izgleda okolica po nočnih zabavah, smeti so še najmanjši problem, večja težava so organski odpadki. Težko si predstavljam, da bi sredi grozda poslovnih stavb, Metelkova ostala takšna kot je. Nihče v sosednjih stolpnicah in v sodni palači ne bo hotel imeti takšnega razgleda.

Hostel celica je dober zgled prenove...:cheers:

se strinjam ... A, èe se spomniš, so bili takrat, ko se je šele razmišljalo o prenovi, razni bageristi precej glasni..

Ljubljanski zemljiški posel desetletja
Nekaj manj kot tretjini pobud za spremembo parcel v zazidljive so na mestni občini ugodili, velike spremembe bodo ob Šmartinski, v načrtih pa je tudi stanovanjska gradnja na območju Pivovarne Union


LJUBLJANA - Za obravnavo na mestnem svetu sta pripravljena dopolnjena osnutka izvedbenega in strateškega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana (MOL). Gre za temeljna prostorska načrta mesta, ki njegov razvoj določata vsaj za desetletje naprej. Z izvedbenim delom se med drugim spreminja tudi namembnost zemljišč, nekatera nezazidljiva bodo zdaj postala zazidljiva, s tem pa se bo njihova cena povišala tudi za desetkrat.

Na MOL so si zamislili, da bi poslovnim prostorom in stanovanjem namenili veliko zemljišče, na katerem stoji Pivovarna Union. Idejo v Unionu sicer poznajo, vendar v podjetju o selitvi ne razmišljajo. Stanovanjski primanjkljaj je v prestolnici po strateškem prostorskem načrtu ocenjen na 40.000 stanovanj.

Vseh pobud za spremembo namembnosti je bilo več kot 6500 (dobrih 1900 se jih je podvajalo), od tega pa so jih na MOL odobrili nekaj manj kot tretjino. Med drugim se stanovanjem in poslovnim prostorom namenja območje ob Šmartinski, kjer imajo danes zemljišča na primer Žito, Gradis, Velana in Kolinska, stanovanja bodo tudi na območju Papir servisa v Mostah, ki naj bi se selil v poslovno cono Dobrunje, in komunalne cone Povšetova, na območju, ki ga čaka v prihodnosti velika preobrazba.

Če so vse to bolj kot ne napovedane spremembe, pa precej bolj preseneča, da so si na MOL v dopolnjenem osnutku strateškega prostorskega načrta zamislili, da bi poslovnim prostorom (ob cesti) in stanovanjem (odmaknjena proti Pivovarniški) namenili veliko zemljišče, na katerem stoji Pivovarna Union. Idejo po besedah Marjete Zevnik iz Pivovarne Union poznajo, vendar v podjetju o selitvi ne razmišljajo, saj so vezani na vodni vir in je zanje premik mnogo bolj težaven kot za druga podjetja. Če bi na mestu s to idejo vztrajali tudi v nadaljnjih fazah sprejemanja tega načrta, v kar Zevnikova ne verjame, pa bodo po njenih besedah temu nasprotovali.

Vprašanj glede pozidave večjih stanovanjskih površin pa ne bo v Stanežičah, Škofovih zavodih, Podutiku, pri Ruskem carju, na Ježici, v Gameljnah, Tacnu, v Črnuški in Podgoriški gmajni, v Bizoviku, Slapah in Novi Hrušici, kjer se načrtujejo nove ljubljanske soseske. Stanovanjski primanjkljaj je v prestolnici po strateškem prostorskem načrtu ocenjen na 40.000 stanovanj.

Drugi pereči problem, ki se ga lotevata nova dolgoročna prostorska načrta MOL, so ceste in javni potniški promet. Glavnino mestnega javnega prometa bo po načrtih nekoč prevzela mestna tirna železnica (tramvaj) na lastnem vozišču, ločenem od preostalega prometa in s prednostjo v križiščih. Tudi zato se v šestpasovne avenije s takim pasom, drevoredom in kolesarskimi ter peš stezami spreminjajo Dunajska, Celovška, Šmartinska, Tržaška, Zaloška in Barjanska cesta.

Kratkoročno bo največji ljubljanski cestni projekt gradnja štajerske vpadnice z rondoja Tomačevo mimo novega parka Stožice do Šmartinske ceste. Ta povezava bo po načrtih prevzela večino prometa iz smeri Domžal. Po osnutku izvedbenega prostorskega načrta je zato bistvena nadaljnja izpeljava Flajšmanove in Šmartinske ceste kot štiripasovnice z vozliščem okoli Šmartinskega podvoza. Po dokončanju notranjega cestnega obroča z navezavo Roške in Njegoševe preko mostu čez Cukrarno se bo po načrtih omejitev hitrosti v središču zmanjšala na 30 kilometrov na uro, Slovenska in Gosposvetska se bosta iz štiripasovnic zožili v dvopasovnici, hkrati pa bo MOL pasove namenil javnemu prometu, pešcem in kolesarjem. Na drugih cestah v mestnem središču je v načrtu umirjanje prometa z enosmernimi ulicami, s čimer se bodo odprle nove parkirne površine.

Dnevnik (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/310766/)

Saj tudi vrtički po Ljubljani imajo za marsikoga svoj šarm in dušo, pa kmetije sredi Šiške prav tako. Pa to ne pomeni, da sodijo tja, kjer so. Enako je tudi z Metelkovo. Lokacija, na kateri je sedaj, ob glavni ljubljanski aveniji, naj bo namenjena reprezentativnim objektom, ne pa pritličnim barakicam, tudi če so obnovljene. Alternativni umetniki pa se lahko zadovoljijo tudi z manj ekskluzivno lokacijo. Me zanima, koliko alternativcev ima prostore na 5. aveniji v NY ali Oxford Streetu v Londonu.

ta del mi je še posebi všeč

Po dokončanju notranjega cestnega obroča z navezavo Roške in Njegoševe preko mostu čez Cukrarno se bo po načrtih omejitev hitrosti v središču zmanjšala na 30 kilometrov na uro, Slovenska in Gosposvetska se bosta iz štiripasovnic zožili v dvopasovnici, hkrati pa bo MOL pasove namenil javnemu prometu, pešcem in kolesarjem. Na drugih cestah v mestnem središču je v načrtu umirjanje prometa z enosmernimi ulicami, s čimer se bodo odprle nove parkirne površine.

Capital78 vem da nisem biser ko pride do knjižnega jezika a s svojo govorico vsaj ne ogrožam obsoja posebnosti slovenskega jezika.

in res ne vem kam bi vi dal AKC če ne v center...nekam na vas kjer:
1. je JPP v [cenzura]
2. se ob 9ih začnejo mamce kregat da more bit mer
3. definitivno težje najdeš neko primestno lokacijo kot pa center mesta (govorim o tujcih, umetnikih... ki bi želeli priti do njega)

in vsi veleumi kako si pa predstavlate to pompozno in famozno avenijo kraljico jekla in stekla pa useen sred usega celica ki jo tako zelo obožujete in jo lahko obožujete ker je med boljšimi hostli na svetu. se vam ne zdi da tut celica potrebuje nek prostor okoli sebe da ne zgleda kot neka osamljena črna ovca?

in prosim vas povejte mi gdo od vas je dejansko preživel kakšno noč na metelkovi ki je pustila pri njemu take negativne posledice?
ker sam jo večkrat obiščem in je moje mnenje o njej da je to:
- prepotreben alternativni kulturni center
- kraj kjer lahko ustvarjajo tudi tisti ki si ne morejo privoščiti umetniškega ateljeja
- eden redkih krajev v sloveniji kamor pridejo nastopati bendi izven naših meja/celine

če bi se spravili uničiti metelkovo in tam postavit še en kupček poslovnih stavb (ki jih bo počasi že dovolj) bi uničili velik potencial ki ga hvalijo po svetu.
in res ne vem če je metelkova tako zelo sporna glede na to da poleti vidiš družinice ki občudujejo grafite in se fotografirajo tam sredi "centra zločina, popivanja in drogiranja"...

Nazadnje ko sem bil tam so se pretepali, vonj po marihuani je nadomestil zrak, pa tudi drog in (pre) pijanih mladostnikov ni manjkalo. Sicer sem mnenja, da tudi to mora obstajati nekje, vendar pa definitivno ne na lokaciji na kateri je sedaj.

Saj tudi vrtièki po Ljubljani imajo za marsikoga svoj šarm in dušo, pa kmetije sredi Šiške prav tako. Pa to ne pomeni, da sodijo tja, kjer so. Enako je tudi z Metelkovo. Lokacija, na kateri je sedaj, ob glavni ljubljanski aveniji, naj bo namenjena reprezentativnim objektom, ne pa pritliènim barakicam, tudi èe so obnovljene. Alternativni umetniki pa se lahko zadovoljijo tudi z manj ekskluzivno lokacijo. Me zanima, koliko alternativcev ima prostore na 5. aveniji v NY ali Oxford Streetu v Londonu.

Vrtièki, taki kot so nimajo prav nobenega šarma. Èe bodo nekega dne organizirani in urejeni, bo drugaèe. Tudi šišenskih kmetij po moje ne bo nihèe pogrešal. Je pa zašèiteno Krakovo ..kjer so tudi kmetije. In to skoraj v centru mesta. In prav je tako. Prepoznati je treba kvaliteto, ambientalno vrednost in predvsem zaèutit prostor. Za NY ne vem, za London pa lahko reèem, da je zelo tolerantno mesto, ki deluje po naèelu "naj cveti tisoè cvetov". Multikulturalnost je sploh njegov zašèitni znak.

Kopališče Kolezija je dočakalo prenovo
Če bo obnova potekala po načrtih, se bodo kopalci v prenovljenih bazenih kopali že čez dve leti
sreda, 09.04.2008
Tekst: Anja Hreščak

LJUBLJANA - Kopališče Kolezija bodo končno začeli obnavljati. Občina je začela pridobivati ustrezne dokumente, obnova kopališča pa bo po predvidevanjih občine trajala dve leti. Kopalci se bodo lahko v bazenih najstarejšega ljubljanskega kopališča ponovni kopali leta 2010.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/f9d36ab6a18bd7e8f4f092883c714fb7.jpeg
Na MOL so že naročili rušitev stavbe na kopališču (na sliki), saj naj ne bi bila več stabilna in je zato nevarna za mimoidoče. Kmalu bodo začeli pripravljati še arhitekturni natečaj, s katerim bodo iskali »sveže rešitve« za ta objekt. (Foto: Luka Cjuha)

Mestna občina Ljubljana (MOL) trenutno ureja zemljiške odnose z Univerzo v Ljubljani, na katero so še napisana nekatera zemljišča v kompleksu kopališča Kolezija. Potem bodo začeli postopke za pridobitev vseh potrebnih gradbenih dovoljenj. Prav tako so na MOL že naročili rušitev obstoječe stavbe na kopališču, saj naj ne bi bila več stabilna in je zato nevarna za morebitne mimoidoče. Kmalu bodo začeli tudi pripravljati arhitekturni natečaj, s katerim bodo iskali rešitve za objekt na kopališču. "Razmišljamo o odprtem natečaju, saj bi radi zgradili sodoben plavalni objekt in pridobili nove sveže ideje," je sporočila Marija Fabčič, načelnica oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport. Tudi projektno dokumentacijo obnove že pripravljajo. "Načrtujemo, da bosta obe omenjeni ključni aktivnosti za začetek prenove, torej projektna dokumentacija in ureditev lastniških odnosov, letos zaključeni. Po načrtih naj bi se gradbena dela začela v letu 2009," je še povedala Fabčičeva.

Na MOL so povedali, da zaradi prostorskih omejitev kopališča ne bodo mogli bistveno povečati sedanjega modela. Tudi njegova zunanja podoba se ni kaj dosti spremenila, saj je kopališče pod spomeniško zaščito. "Smiselno pa bi bilo," so dodali, "da bi obnova obsegala prenovo bazenskih školjk, strojnice za pripravo bazenske vode, nadomestno gradnjo kopališkega objekta z garderobami in gostinskim lokalom ter dopolnilnim programom, v kar spadajo fitnes, savne in masažni bazeni, ter zunanjo ureditev s spremljajočimi objekti. MOL je za obnovo kopališča Kolezija, kjer so se Ljubljančani zadnjič kopali leta 2001, vse od takrat pa vztrajno propada, v letošnjem proračunu namenila nekaj več kot milijon evrov.

www.dnevnik.si

Župan: Predlog zakona je neustaven
Sre 09.04.2008
Ljubljana– Predlog novega zakona o financiranju obèin je po mnenju župana Zorana Jankoviæa neustaven, zato ga na Mestni obèini Ljubljana (MOL) popolnoma zavraèajo. »Predlog je še manj ustaven, kot je bil prejšnji zakon,« je na vèerajšnji tiskovni konferenci dejal ljubljanski župan in dodal, da predlog tudi ni v skladu z 9. èlenom evropske listine o lokalni samoupravi.
Zoran Jankoviæ meni, da se vladi pred volitvami mudi in da zakon, kot je predlagan, ne more biti sprejet, saj bi to pomenilo, da predlagatelj oziroma vlada ne spoštuje ustavnega sodišèa. »Èe bo predlog zakona sprejet, bo to dokazovalo, da koalicija resnièno ne ve, kaj dela,« je dejal Jankoviæ.
»S tem zakonom poskušajo lokalno samoupravo ogoljufati, zlorabili so tudi naèelo solidarnosti,« je povedal Jankoviæ. Predlog po njegovem mnenju obèinam ne zagotavlja dovolj lastnih virov, pomankljivo je tudi, ker ne razlikuje med mestnimi in preostalimi obèinami, in »kar je najhuje – predlagatelj se je usmeril v regulacijo zadolževanja obèin«.
Župan je odgovoril tudi na vprašanje o banènem zavarovanju gradnje stadiona in spremljevalnih objektov v Stožicah, ki je predpisano v pogodbi, ki jo je MOL podpisala z Gradisom, Merkurjem in Energoplanom. Vèeraj naj bi se namreè že iztekel rok za zagotovitev banènega zavarovanja za dobro izvedbo posla v vrednosti 25 milijonov evrov. »Nisem obvešèen, da to ne bi bilo izpolnjeno,« je povedal Jankoviæ in dodal, da je preprièan, da bodo vsi zapisani pogoji izpolnjeni.
Napovedal je še, da bodo maja predstavili novo strategijo o kulturi v Ljubljani, v enem mesecu pa naj bi bil objavljen tudi razpis za izbor arhitekta za tovarno Rog. Župan je opozoril zaèasne uporabnike Roga, da bo MOL Rog zaprla, ko bodo zaèasni uporabniki tovarne prviè prekršili dogovor.
Maša Jesenšek

V prejšnem letu so bile napovedane obnove naslednjih stavb ,nekatere od teh so se že izvršile, druge se izvršujejo oz se bodo izvršile.


Tavčarjeva 8
Židovska 1
Krakovski nasip 6
Kumanovska 3,
Štefanova 6 in 15
Resljeva 16
Štefanova 1, 3, 5 (kompleks Nebotičnika)
Židovska steza 4
Karlovška 7
Mestni trg 10
Mestni trg 21
Krojaška 3
Prešernova 5, 7, 9 ,11 in 14 (stavbe nasproti vladne palače)
Slovenska 15
Slovenska c. 46, Tavčarjeva 2 (Hribarjeva hiša arhitekta Fabianija),
Cankarjeva 7
Kongresni trg 9,
Cesta 27. aprila 51 (Vidmarjeva vila),
Kolezijska 1 (župnišče ob Trnovski cerkvi).
Slovenska 55 a, b, c (Kozolca)
Njegoševe 6 (Meksike)
Slovenska 35 (Banka Slovenije)
Slovenska 36 (Kompas)
Slovenska 32 - Čopova 11 (Pošta)
Slovenska 47 - Gosposvetska 2 (Evropa).
Rimska 7 in 7 a
Slovenska 3 – Rimska 9,
Slovenska 28 in 30
Slovenska 8 –Gregorčičeva 5, 7
Slovenska 51

Za pomoč kje stojijo te stavbe uporabite telefonski imenik

Fajn bi blo če bi kdo te stavbe poslikal.:)

dosti se bo obnavljalo:yes: za vikend jih lahko jaz poslikam...

no, pa da vidimo katere so že in katere še bodo:)

Naslednja seja mestnega sveta bo zelo zanimiva:

http://www.ljubljana.si/si/mol/mestni_svet/seje/76162/detail.html

Fajn bi blo èe bi kdo te stavbe poslikal.:)

Pa fajn bi blo, èe bi imeli primerjavo: pred prenovo-po prenovi :)

Obnovili so kompleks Nebotičnika na Štefanovi, res izgleda super:cheers:
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_1336.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_133601.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_1339.jpg
čaka jih samo še zadnja stran:
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_1335.jpg

Obnovljena je tudi vzhodna fasada Sodišča:
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_1342.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_134201.jpg

Tudi Hribarjeva hiša bo kmalu kot zgornji dve:)
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_135101.jpg

+ Update Opere

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_132901.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_133001.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_1332.jpg

Sponzorji bodo podprli prenovo ZOO
Nov, milijon evrov vreden medvedji in volčji brlog bodo v živalskem vrtu zgradili do konca marca prihodnje leto

petek, 11.04.2008
Tekst: Anja Hreščak

LJUBLJANA - Medvedi in volkovi ljubljanskega živalskega vrta bodo že prihodnje leto dobili nov dom. Nova ograda, v kateri bodo od marca prihodnje leto bivali skupaj, bo tako prvi projekt v sklopu celostne prenove ljubljanskega živalskega vrta, ki bo zaključena v prihodnjih sedmih letih.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/9bf85a467f304e6a42f7aaf74701cd79.jpeg
Zaradi zastarelih kletk in brlogov mnoge živali potrebujejo nov dom, pravijo v živalskem vrtu. Med našimi domačimi so to prav medvedi in volkovi, ki jim bodo kmalu ugodili, med eksotičnimi pa opice. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)


Popolna prenova in reorganizacija živalskega vrta pa sta k sodelovanju pritegnili prvega večjega sponzorja, družbo Georient. Ta bo skupaj z drugimi donatorji za novo domovanje medvedov in volkov ljubljanskemu živalskemu vrtu prispevala milijon evrov. S sponzorjem so že podpisali dveletno pogodbo, pravi direktorica ljubljanskega živalskega vrta Zdenka Ban Fischinger, nov, hektar velik medvedji in volčji brlog pa bo nared v času, ko bo živalski vrt praznoval šestdeseto obletnico ustanovitve. Sponzorji, ki se sicer ukvarjajo z asistenco na domu, bodo denar zbirali prek svojih klicnih centrov, kjer bodo neposredno pridobivali druge donatorje, sami pa bodo od vsakega prodanega paketa asistence namenili 11 evrov novemu medvedjemu in volčjemu brlogu, obljublja Darko Kendrič, direktor družbe Georient. Kolikšen delež sredstev bodo prispevali sami in koliko drugi donatorji, ki jih bodo pridobili, za zdaj še ni mogel oceniti. Podjetje je prvi večji sponzor živalskega vrta, minula leta so namreč razni posamezniki in podjetja prispevali manjše zneske za delovanje, a še zdaleč ne toliko denarja, dodaja Ban-Fischingerjeva.

Meta, Jaka in Čupa, medvedi, ki so simbol ljubljanskega živalskega vrta, saj so na ogled že od ustanovitve, trenutno bivajo v približno šestdeset let stari ogradi, ki je bila nekdaj sicer moderno zgrajena, danes pa je že zastarela. Način prikazovanja živali se namreč ves čas spreminja in danes se živalski vrtovi nagibajo k temu, da živalim zagotovijo brloge in kletke, ki čim bolj spominjajo na njihovo naravno okolje. Takšna domovanja bi radi s prenovo zagotovili tudi živalim v ljubljanskem živalskem vrtu, je pojasnila Barbara Mihelič, strokovna vodja v ljubljanskem živalskem vrtu.

Celostna prenova živalskega vrta, ki se pravkar začenja, bo po ocenah direktorice Ban-Fischingerjeve stala približno šestdeset milijonov evrov. Denar bodo poskušali pridobiti od ljubljanske občine, delno se zanašajo še na državna sredstva, sredstva iz različnih skladov, pa tudi na donatorje in sponzorje. "Upam, da bo to prvi v vrsti podobnih projektov," je o sodelovanju z Georientom, povedala Ban-Fischingerjeva.

www.dnevnik.si

Obnovili so kompleks Nebotičnika na Štefanovi, res izgleda super:cheers:
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_1336.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_133601.jpg
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_1339.jpg
čaka jih samo še zadnja stran:
http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_1335.jpg


Lepo,lepo, samo kavarno še obnovijo pa bo nebotičnik popoln kot nekoč.

A je bil kdo na razstavi načrtov za tržnico na Magistratu? Jaz sem bil včeraj. Načrtov je res ogromno in nekateri so prav odštekani. Sploh za most. Za prizidek Mahrovi hiši je pa nekaj predlogov, ki se mi osebno zdijo boljši od izbranega.. Ogledal sem si tudi makete športnega centra, kolizeja in tobačne. Stolpnice v tobačni so na maketi videti 1A, veliko bolje kot na renderjih.

Pomlajevanje ljubljanskih drevoredov
Pet 11.04.2008
Ljubljana– Do srede aprila bo ob nekaterih mestnih ulicah videti veliko komunalnih delavcev, ki sadijo nova drevesa. Gre za obèinsko akcijo, ki jo izvajajo veèinoma delavci Komunalnega podjetja Ljubljana, nadzira pa podjetje Tisa, s katerim naj bi letos na javnih površinah nadomestili skoraj 900 dotrajanih, bolnih ali poškodovanih dreves. Kot je videti na fotografiji, so komunalci v obojestranskem drevoredu platan v ulici Bežigrad nadomestili že devet od desetih posušenih dreves (Ljubljano je pred dvema letoma prizadela huda suša). Ker na trgu ni mogoèe kupiti dvajset in veè metrov velikih dreves, kolikor so ta velika v veèini ljubljanskih obcestnih drevoredov, bo marsikje med visokimi drevesi videti od štiri do najveè osem metrov visoke nadomestne sadike. Poleg tega je v veèini primerov na voljo premalo prostora, saj so drevesa ujeta med cesto in ploènik in so le redkokje del travnika kot akacije v drevoredu ob Linhartovi cesti. Spomladi bodo menda posadili približno 400 nadomestnih dreves (v drevoredu ob Bežigrajskem dvoru in ob Celovški so že zasadili veè novih lip, v Savskem naselju robinije, ob Vojkovi in Verovškovi javorje), poleti naj bi popisovali stanje in posekali nekaj dotrajanih veèjih dreves, jeseni pa znova sadili. Kljub temu mlada drevesa še dolgo ne bodo preveè razkošna, saj zaradi slabih rastnih pogojev (izpušni plini, vroèina, pomanjkanje vode v sušnih obdobjih, premalo zemlje ...) rastejo zelo poèasi. J. P.

Na vogalu Dunajske in Topniške je že leta prazen in zanemarjen prostor. Kaj naj bi se tam gradilo, če sploh kaj? Ne vem povsem natančno, ampak a ni ta prostor namenjen za Bežigrajski dvor? Kaj je s temi načrti? Se bo sploh kaj gradilo tam v bližnji prihodnosti?

Na vogalu Dunajske in Topniške je že leta prazen in zanemarjen prostor. Kaj naj bi se tam gradilo, če sploh kaj? Ne vem povsem natančno, ampak a ni ta prostor namenjen za Bežigrajski dvor? Kaj je s temi načrti? Se bo sploh kaj gradilo tam v bližnji prihodnosti?


Tam naj bi bili prostori vladnih služb...

http://www4.slikomat.com/08/0412/neu-maketa.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/2549061.htm)

Ja, saj se mi je zdelo, da bo to tam, pa nisem bil prepričan. Dejstvo pa je, da je začetek gradnje še močno zavit v meglo. Menda naj bi se začelo še letos, vendar v najnovejših načrtih oz. kratkoročni viziji, tega projekta nisem zasledil.

Samo za primerjavo, ko se pri nas ukvarjajo s tem, ali je lahko nekaj 100 ali 105 metrov visoko, samo podporni stavbi za tale stolp (http://www.dailymail.co.uk/pages/live/articles/news/worldnews.html?in_article_id=550548&in_page_id=1811) bosta preko 250 višine.

Samo za primerjavo, ko se pri nas ukvarjajo s tem, ali je lahko nekaj 100 ali 105 metrov visoko, samo podporni stavbi za tale stolp (http://www.dailymail.co.uk/pages/live/articles/news/worldnews.html?in_article_id=550548&in_page_id=1811) bosta preko 250 višine.

Ah spet te bedarije s tem megalomanskim stolpom, da se na koncu še planet prekucne prek svoje osi :lol:


sicer pa en (meni osebno) dobr komentar s tiste strani:

Having lived and worked in Jeddah, this will simply add to all the other extravagant, hugely expensive and utterly pointless status symbols.
The sooner we have a workable replacement for the internal combustion engine, the better.
- Thankyouandgoodnight, Leeds, U.K.

:)

CONSTRUCTION UPDATE
NJEGOŠEV KVART
http://img225.imageshack.us/img225/3962/slika004ig8.jpg
http://img242.imageshack.us/img242/3325/slika005dl3.jpg
http://img215.imageshack.us/img215/4981/slika008dn4.jpg

Lepo ime - "Njegosev Kvart" :cheers:
Nego, ova opera, kako bi ona trebala da izgleda?:?

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_132901.jpg

Nova pediatrična
http://img215.imageshack.us/img215/7308/slika009qy7.jpg
Začeli so z obnovo stavbe na Slovenski cesti.
http://img353.imageshack.us/img353/2534/slika017sl9.jpg
http://img387.imageshack.us/img387/2262/slika016fs1.jpg

Lepo ime - "Njegosev Kvart" :cheers:
Nego, ova opera, kako bi ona trebala da izgleda?:?

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/P10-04-08_132901.jpg

Ja imam samo ovu sliko ako ti šta pomogne:)
http://img230.imageshack.us/img230/7951/obnovabe0.jpg

Kaj naj bi se gradilo na vogalu Masarykove in Resljeve, torej poleg F1, kjer je že vrsto let praznina? In kdaj naj bi se tam kaj zgradilo? Tisti opečnat zid je res že ogabno grd.

ja a ni tko da je to vse v projektu novi tabor in da se pač po fazah gradi...
mogoče dobimo še eno rdečo "lepotico" ;)

Jp v fazah gradijo.Gradil bojo še poslovno stavbo ob Masarykovi in še 2 stanovanjska objekta.Lokacija novih objektov.
http://www4.slikomat.com/08/0413/5u6-slik.jpg

Torej časovni termni še ni znan. To najbrž pomeni, da bomo tisto nesnago lahko gledali še leta.

http://img353.imageshack.us/img353/2534/slika017sl9.jpg

Končno so se lotili prenove ene izmed večjih katastrof slovenske ceste ampak vedno še imajo v tem pogledu primat tiste stavbe na rimski in kozolec.

Gradnja se začne drugo leto
Ana Porenta

Mestna občina Ljubljana je poostrila nadzor v nekadnji tovarni Rog, saj so tamkajšnji uporabniki kršili dogovor o nebivanju.

Andrej Kurnik vztraja, da s tem, ko so nemški rokodelci prenočili v prostorih tovarne Rog, niso naredili ničesar.

http://img389.imageshack.us/img389/7279/tovarnarognapisbobojpg1pq1.jpg

˝Varnostna služba je bila tu že prej, mi pa si želimo, da bi bil nadzor prepuščen začasnim uporabnikom,˝ je na trditev o poostrenem nadzoru v Rogu dejal njegov upravnik Andrej Kurnik. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so namreč potrdili, da so v prostorih nekdanje tovarne Rog po kršenju dogovora o nebivanju nadzor poostrili.

V prostorih do gradnje

Kurnik je povedal, da od obiska župana Zorana Jankovića dejavnosti v Rogu potekajo normalno. Dejal je, da pripravljajo dosje, s katerim bodo prikazali vlogo programov Roga in uporabo njegovih prostorov v Ljubljani. Poslali ga bodo tudi na MOL in šele na podlagi tega se bodo z občino dogovarjali naprej. Začasni uporabniki lahko prostore v Rogu sicer uporabljajo do začetka gradbenih del, če ne bodo kršili sklepov, sprejetih na skupščini. Kot je znano, bodo na območju Roga stanovanja, hotel, prostori za storitvene dejavnosti, podzemne garaže in center sodobnih umetnosti. Na MOL so povedali, da se bodo gradbena dela začela najpozneje v začetku prihodnjega leta. V center se bodo po njihovih besedah lahko vključili tudi sedanji začasni uporabniki Roga, če bodo izpolnjevali merila.

Programska zasnova za Rog

Kot so zapisali na MOL, je programska zasnova za Rog potrjena. 12.800 kvadratnih metrov bo namenjenih zasebnim programom, 21 tisoč kvadratnih metrov za garaže pod zemljo, na 8.200 kvadratnih metrih pa bo zrasel center sodobnih umetnosti. Glede financiranja pa so na MOL povedali, da je v pripravi program javno-zasebnega partnerstva.

Žurnal24 (http://www.zurnal24.si/)

Predstavitev projekta: Šahmat
Objavljeno v številki 440 z dne 14.04.2008
http://www.revijakapital.com/slike/kapital/158/clanki_sahmat1.jpg

Ob glavni cesti v poslovno cono Stegne, tik ob obvoznici, je investitor Moto Invest dogradil nova poslovna objekta visoke kakovosti in sodobnega izgleda z vpadljivo črno-belo fasado. BARBARA HERJAVEC


Lokacija in namembnost. Objekt Šahmat, prvotno imenovan Motomat, se nahaja na dobri lokaciji, ob glavni cesti v poslovno cono Stegne, in sicer med stavbama Telekom in Viba film. Objekt s črno fasado je namenjen dejavnostim investitorja, v objektu z belo fasado pa je možen najem pisarniških in skladiščnih prostorov. Skupna površina objekta v dveh kleteh, pritličju in dveh nadstropjih znaša 10.000 m 2. Od tega je v prvi in drugi kleti na voljo približno 100 parkirnih mest, na ploščadi med objektoma pa je 30 parkirnih mest namenjenih obiskovalcem. V 1. kleti je tudi skladišče v izmeri 900 m 2 (z dostopno višino 2,8 m). Pisarniški prostori oceanskega tipa velikosti od 200 m 2 do 470 m 2 so v pritličju in dveh nadstropjih. V pritličju bo tudi odprta samopostrežna restavracija z barom.

Vse storitvene dejavnosti. Poslovni objekt ni namenjen samo pisarniški dejavnosti, omogočene so namreč vse storitvene dejavnosti, v pritličju tudi trgovska. Vsi pisarniški prostori so zastekljeni s treh strani po celotni višini, popolnoma odprti in brez stebrov, tako da obstaja možnost preprostega pregrajevanja. Inštalacije so do delovnih mest pripeljane preko prestavljivih inštalacijskih stebrov. Vsaka enota ima optični priključek, omogočena pa je tudi IP-telefonija. Celoten objekt je prezračevan prisilno preko rekuperatorja in naravno preko oken, ogrevanje in hlajenje pa poteka preko stropnih konvektorjev. Varovanje je omogočeno z alarmnimi napravami in video nadzorom. Najem poslovnih prostorov. Čeprav se je gradnja začela lansko leto, je objekt že vseljiv. Prav tako so v nepremičninski družbi Metropola, ki skrbi za trženje objekta, že pričeli z oddajo poslovnih prostorov. Cena za mesečni najem poslovnih prostorov se giblje od 15 EUR/m² + DDV. K tej ceni pa moramo prišteti še stroške. Mesečni najem skladiščnih prostorov se prične pri ceni 7 EUR/m² + DDV + stroški. Najemniki imajo možnost najeti tudi parkirne prostore, in sicer stane mesečni najem za en zunanji parkirni prostor 70 EUR + DDV. Mesečni najem za notranji parkirni prostor pa stane 100 EUR + DDV.

V ljubljanskih Stegnah so med stavbama Telekom in Viba film na voljo moderni poslovni prostori v poslovni stavbi Šahmat.

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/158/sahmat2.jpg
Prvotno ime objekta je bilo Motomat, kasneje pa ga je investitor Moto Invest v izogib nejasnostim preimenoval v Šahmat.

http://www.revijakapital.com/slike/kapital/158/sahmat3.jpg
Za vse dejavnosti. V objektu so mogoče vse storitvene oz. pisarniške dejavnosti, tudi trgovska v pritličju.

www.revijakapital.com

zelo grd šahmat...2 kvadra fuj fuj

^Res totalno dolgočasno:sleepy:

Če bi mela oblike kmetovih figur bi blo bolš, pa še ime bi zraven pasalo lol.

Ljubljana - Mestna občina Ljubljana (MOL) bo 22. aprila javno razgrnila dopolnjena osnutka odlokov o strateškem prostorskem načrtu in izvedbenem prostorskem načrtu MOL.

Dokumenta bo v ponedeljek obravnaval mestni svet, javnost pa si bo lahko gradivo do 30. maja ogledala na sedežih četrtnih skupnosti, v Jakopičevi galeriji in na oddelku za urejanje prostora.

Poleg dopolnjenih osnutkov odlokov bosta javno razgrnjeni tudi okoljski poročili. Gradivo bo v času javne razgrnitve dostopno na spletni strani oddelka za urejanje prostora https://urbanizem.ljubljana.si.

Javna razgrnitev in razstava

V prostorih Jakopičeve galerije bo javno razgrnitev spremljala razstava, gradivo pa bo na ogled od ponedeljka do sobote med 10. in 18. uro. V prostorih posameznih četrtnih skupnosti bo gradivo razgrnjeno samo v delih, ki se nanašajo na območja teh četrtnih skupnosti. Ogled bo mogoč v poslovnem času in ob sredah do 18. ure.

Tudi javne obravnave gradiva


Oddelek za urejanje prostora bo med 5. in 29. majem pripravil tudi javne obravnave gradiva v vseh 17 ljubljanskih četrtnih skupnostih. V času javne razgrnitve pa bodo v veliki sejni dvorani na Magistratu organizirali tri okrogle mize. 13. maja ob 13. uri bodo pripravili okroglo mizo o načrtovanju prometa v MOL. Okrogla miza o načrtovanju zelenih površin in varstvu okolja v MOL bodo pripravili 20. maja ob 13. uri. Oblikovanje mesta in razvojni projekti v MOL pa bo naslov zadnje okrogle mize, ki bo 22. maja ob 13. uri.

Pisne pripombe in mnenja k razgrnjenim gradivom se lahko poda kot zapis v knjige pripomb na krajih javne razgrnitve, pošlje na oddelek za urejanje prostora, Poljanska cesta 28, Ljubljana, ali posreduje na elektronski naslov opn.mol2008@ljubljana.si do vključno zadnjega dne javne razgrnitve.

Dopolnjeni osnutek strateškega prostorskega načrta in okoljsko poročilo sta bila javno razgrnjena že med 1. oktobrom in 2. novembrom lani, 1. oktobra pa ga je sprejel ljubljanski mestni svet. Dokumenta bosta ponovno razgrnjena zaradi vsebinskih dopolnitev na podlagi pripomb in predlogov, podanih na javni razgrnitvi, ter uskladitve z določbami pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij.

_____________________________________________________________
https://urbanizem.ljubljana.si - (zanimivo - objavijo link - dostop pa je dovoljen samo z geslom - kje se ga dobi pa nihče ne pove)

SiOL.net (http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/04/ljubljana_bo_prihodnje_leto_dobila_enotno_mestno_kartico.aspx)

Ljubljana bo prihodnje leto dobila enotno mestno kartico


Ljubljana - Na MOL pripravljajo enotno mestno kartico, s katero bo mogoče plačevati mestne avtobuse, javna parkirišča, pa tudi storitve drugih javnih podjetij in zavodov.


http://img.siol.net/08/106/633438661108347567_seja_lj.jpg
Direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde je pojasnila, da bodo predvidoma maja objavili javni razpis, poskusno uvedbo kartice pa je napovedala za začetek prihodnjega leta.


Napreden plačilni sistem


Enotna mestna kartica je po besedah Grozdetove napreden plačilni sistem, ki bo uporabnikom omogočal hiter in udoben način plačevanja, povezavo javnega prevoza v plačilni sistem Mestne občine Ljubljana (MOL), povezavo mirujočega prometa in javnega prevoza, možnost brezgotovinskega plačila, možnost plačila z mobilnim telefonom in plačilo različnih storitev z enotno kartico.

Cena še neznana


Koliko bo uvedba kartice stala, na MOL še ne vedo, saj komisija še pripravlja razpisno dokumentacijo. Grozdetova je napovedala, da bodo javni razpis za izbiro partnerja pri uvedbi enotne mesne kartice objavili prihodnji mesec. Rok izvedbe projekta pa je pol leta po podpisu pogodbe. Tako naj bi kartico poskusno uvedli predvidoma februarja 2009.

Kot je pojasnila na današnji novinarski konferenci, je enotna mestna kartica kot plačilno sredstvo brezkontaktna pametna kartica, ki bo nadomestila sedanje plačilo z žetoni oz. gotovino na avtobusih mestnega in primestnega prometa, javnih parkiriščih, parkomatih ter omogočala sodoben način plačila tudi drugih storitev javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je MOL.


Sedanje in nove bonitete


Uporabnik bo na kartico naložil dobroimetje in z njo plačeval različne storitve, kot je prevoz z mestnim avtobusom, obisk mestnega muzeja ali galerije in se izkazal v mestni knjižnici. Ljubljanski župan Zoran Janković je zatrdil, da bo kartica imela vse dosedanje bonitete, prinesla pa bo tudi nove. Tako bo po besedah Grozdetove omogočala uro in pol brezplačnega prestopanja na mestnih avtobusih. Kar pomeni, da se bo mogoče na cilj pripeljati s plačilom le ene vozovnice. Kartice bo mogoče na začetku kupiti na 100 prodajnih mestih.

Uvedba v dveh fazah


Uvedba enotne mestne kartice je predvidena v dveh fazah. Najprej bo omogočala plačilo mestnega in primestnega prometa, ki ga opravlja LPP, parkiranje na parkiriščih javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, prevoz s tirno vzpenjačo, zamenjavo Turistične kartice Ljubljana in možnost plačila z mobilnim telefonom.

V drugi fazi pa mora poleg navedenih storitev kartica omogočati nadgradnjo in razširitev tudi na ostale dejavnosti in storitve. To je plačilo različnih storitev javnih zavodov, katerih ustanovitelj je MOL, kot so knjižnice, mestni muzej in galerija ter športni zavodi.


O novem plačilnem sistemu se na MOL in v LPP pogovarjajo že tri leta, saj je način plačevanja vožnje z mestnim avtobusom zastarel. Grozdetova je pojasnila, da so lani v primestnem potniškem prometu, ki ga izvaja javno podjetje LPP, že uvedli brezkontaktno kartico. Projekt uvedbe novega plačilnega sistema na mestnih avtobusih pa so ustavili, ker želijo takšno plačilo omogočiti tudi znotraj ostalih javnih podjetij in zavodov.


STA

Zanimivo in priročno.

Z 11 aprilom se je zaključilo zbiranje natečajnih rešitev za območje šmartinke, ki bodo kmalu predstavljene ( maja ), kaj mislite kakšne bodo in kakšne bi si predvsem želeli.

http://ppmol.org/urbanizem5/upload/images/smartinska.jpg

Veliki modri znaki prikazujejo območje kjer najbi stale stolpnice in morda nebotičniki tudi do P+50N. Majhni znakci, ki se skoraj nevidijo pa omočja z manj gosto stanovanjsko pozidavo do največ P+5N.

Zanimivo in priročno.

A moraš quotat celi članek za tak komentar?

Drugače pa upam predvsem na čim več stanovanjskih stolpnic, saj bomo imeli poslovnih že tako preveč, stanovanj pa zelo primanjkuje.

In seveda upam na prvo 140m+ stolpnico za Ljubljano, ki bi si jo še kako zaslužila! :banana:

Z 11 aprilom se je zaključilo zbiranje natečajnih rešitev za območje šmartinke, ki bodo kmalu predstavljene ( maja ), kaj mislite kakšne bodo in kakšne bi si predvsem želeli.

Mene je sam strah,kako bojo investitori odreagirali, če bo recimo drug investitor na svoji parceli mel večji koeficient pozidanosti.Namreč vemo,da ne bojo vse pozidal, vsi bojo pa hotl na svoji parceli čim več in višje.Upam,da se ne bojo pobil med sabo:laugh:.

Po sliki sodeč, se obeta precej gradenj. Vse pa zagotovo ne bodo izvedljive. Recim ob Kajuhovi na levi strani. tam že gradijo črpalko, zraven je tovarna Natureza, torej tam stolpnic oz. novogradnje ne more biti.

Po sliki sodeč, se obeta precej gradenj. Vse pa zagotovo ne bodo izvedljive. Recim ob Kajuhovi na levi strani. tam že gradijo črpalko, zraven je tovarna Natureza, torej tam stolpnic oz. novogradnje ne more biti.

Vse tovarne,ki so na tem območju se bojo umaknile(tudi Žito) zato tudi je razpisan natečaj za celotno območje.Podirati jih ne bojo začel že jutri,ker vemo ,da se bo na tem območju gradil 10-20 let.Tko je blo rečen.

Obnova stadiona za Bežigradom
Stadion s 14.000 sedeži z butiènim znaèajem in v Pleènikovem duhu
Do konca tedna bodo okoli stadiona postavili gradbeno ograjo – Vsebina stadiona bo znana na zaèetku maja, v prvi polovici maja pa naj bi bila pripravljena tudi konèna idejna zasnova za obnovo
Sre 16.04.2008
Ljubljana– Kakšna bo vsebina Pleènikovega stadiona za Bežigradom, bo znano prvi teden maja, je za Delo sporoèil Joc Peèeènik, obnovitelj bežigrajskega stadiona in direktor podjetja Bežigrajski športni park (BŠP). Po njegovem mnenju bo stadion v Stožicah verjetno konèan prej kot bežigrajski, katerega konec obnove je naèrtovan za oktober 2010. »Naša naloga je, da projekt izvedemo vrhunsko in odgovorno, pa èeprav bo zato konèan leto pozneje,« je dejal Peèeènik, ki poudarja, da bo novi Pleènikov stadion odlikoval njegov butièni znaèaj.
Do konca tega tedna naj bi stadion za Bežigradom zavarovali z gradbeno ograjo. Po besedah Joca Peèeènika bodo zagotovili tudi 24-urno varovanje, saj se kljub temu, da so stadion zaprli že na zaèetku leta, na njem še vedno zadržujejo doloèeni posamezniki, ki tudi unièujejo stvari. Doslej je bil celoten objekt že oèišèen, delavci pa so odstranili tudi vse dele, za katere niso potrebovali posebnih dovoljenj.
Kdaj se bo obnova stadiona res zaèela, je odvisno predvsem od dogovora med investitorjem BŠP in Zavodom za varstvo kulturne dedišèine Slovenija (ZVKDS), saj je soglasje zavoda pogoj za pridobitev gradbenih dovoljenj za zaèetek obnove. Potem ko je zavod prvo idejno zasnovo investitorja decembra lani zavrnil, je po Peèeènikovem mnenju zdaj sodelovanje med BŠP in ZVKDS zgledno: »ZVKDS je pokazal veliko odgovornost do projekta in hkrati razumevanje za stvari, ki jih javni objekt športno-poslovnega znaèaja potrebuje. Mislim, da imamo enak pogled na celotno zadevo in da si investitor in zavod prizadevata, da bi objektu dali novo življenje v Pleènikovem duhu.«
Peèeènik napoveduje, da bo konèna idejna zasnova pripravljena najpozneje v mesecu dni, torej do sredine maja. Izdelali jo bodo pogodbeni partnerji FIFE, saj v Sloveniji, kot utemeljuje Peèeènik, ni referenènih strokovnjakov na podroèju gradnje stadionov. Pozneje bodo vkljuèili tudi domaèe strokovnjake, ki bodo odloèali o konèni obliki objekta.
Kakšna bo vsebina obnovljenega stadiona, naj bi bilo tako znano prvi teden maja. V BŠP so za zdaj opustili zamisel o poslovni stolpnici ob robu stadiona, saj se na ZVKDS s tem niso strinjali. Stadion naj bi imel približno 11.000 sedežev in dodatnih 3000 sedežev VIP, ki bodo povezani z notranjimi prostori in gostinsko ponudbo. »To bo prvi stadion na svetu, ki bo imel tolikšen delež sedežev VIP,« je poudaril Peèeènik. Objekt bo imel tudi približno 2750 parkirišè pod zemljo.
»Stadion Jožeta Pleènika bo okras Ljubljane in bo zgrajen butièno, tako da bodo obiskovalci lahko uživali Pleènikove mojstrovine v visokem standardu butiènega znaèaja,« je na koncu sporoèil Joc Peèeènik in dodal, da je pomembnejša kot sledenje èasovnemu okviru vrhunska izvedba projekta. Konèna vrednost investicije naj bi bila znana julija.
Maša Jesenšek

Jaz samo upam, da se bodo v Partnerstvu Šmartinska vsi držali dogovor. Kam pa naj bi se selili Žito in druge tovarne? Vedno se lahko kaj zaplete, kar je pokazal primer Pivovarne Union. Tam je imela MOL velike načrte, zdaj pa so iz Uniona sporočili, da se ne bodo umaknili iz tistega prostora.

Še ena manjša zanimivost. Slišal sem, da MOL proučuje možnosti za izgraditev športnega letališča malce jugovzhodno od razcepa Kozarje.

To naj bi bilo obravnavano tudi v Strateškem prostorskem načrtu, ki se bo 21 t.m. podrobneje predstavil na seji mestnega sveta.

EDIT: Aja, pa še od ponedeljka naprej na šestki vozijo trije avtobusi več, tako da bo ena izmed najbolj obremenjenih ljubljanskih prog vsaj malo ojačana.

Osnutek izvedbenega dela prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana postavlja nova merila gradnje v višino - Tri stolpnice bodo visoke 100 metrov: pri novi železniški in potniški postaji Emonika ter tik ob obvoznici tako na Šmartinski kot Celovški cesti

LJUBLJANA - V novem dolgoročnem prostorskem dokumentu, ki ga bodo v ponedeljek obravnavali ljubljanski mestni svetniki, je predvidenih 35 novih stolpnic, ki so v treh primerih visoke kar 100 metrov. Prvo bo madžarsko-kanadska multinacionalka Trigranit v okviru nove ljubljanske potniške postaje gradila na križišču Dunajske ceste in Trga OF, druga je predvidena ob Celovški cesti pri obvoznici, le nekaj metrov stran od nove soseske Celovški dvori, tretja stolpnica pa prav tako tik ob obvoznici na Šmartinski cesti.

Skupna višina novih stolpnic, večinoma visokih od 60 do 75 metrov, je skoraj 2,5 kilometra, postavljene pa so bolj ali manj na severu mesta ob Celovški, Dunajski in Šmartinski, ki se bodo po novem izvedbenem prostorskem načrtu spremenile v šestpasovne avenije. Izjema so tri 60-metrske stolpnice na Dolgem mostu v južnem delu mesta, ki je zaradi sestave tal manj primerno za visoko gradnjo.

V središču mesta razen že dalj časa načrtovanega Kolizeja, ki so ga arhitekti z megalomanskih 96 znižali na 72 metrov, novih stolpnic ni. Tudi v dolgoročnih prostorskih načrtih je zapisano, da gradnja na tem območju ne sme preseči 74 metrov, kolikor je višina ljubljanskega gradu.
Novi nepremičninski tajkuni

Ob pravi poplavi predvidenih stolpnic se pojavlja vprašanje, kdo jih bo gradil. Čeprav lokacije stolpnic po kartah, dosegljivih na spletu, niso čisto natančno določene, nekaj odgovorov vseeno da zemljiška knjiga. Najjasnejše so zadeve ob Šmartinski cesti, kjer so lastniki zemljišč za stolpnice v dveh primerih Kolinska (73 in 60 metrov), enem MNP nepremičninski projekti (60 metrov), RES družba za upravljanje in svetovanje (60 metrov), Velana (45 metrov), najvišja, 100-metrska stolpnica pa bo stala na parceli Žita.

Tudi ob Dunajski cesti so lastniki zemljišč oziroma investitorji bolj kot ne znani. Zemljišče za obe stolpnici nasproti bežigrajskega stadiona (danes tam stoji bencinska črpalka) je v lasti Mestne občine Ljubljana (v zemljiški knjigi je sicer še vedno kot lastnica vpisana občina Ljubljana Bežigrad), presenetljivo pa je lokacija za novo 65-metrsko stolpnico predvidena tudi na parceli Gospodarskega razstavišča ob Vilharjevi cesti, ki jo bodo med gradnjo Emonike v začetnem delu premaknili okoli 50 metrov severno. Mestna občina Ljubljana je po ZK lastnica zemljišča tudi ob Mercatorjevem centru v Šiški (predvidena 60-metrska stolpnica) in na Dolgem mostu (60 metrov).
Na občini računajo na vsaj 1000 evrov za kvadratni meter

Ljubljanski župan Zoran Janković je navdušeno povedal, da bo občina te parcele prodajala. Na prvo žogo je odgovoril, da bo zanje iztržila vsaj 1000 evrov za kvadratni meter. "Tudi pri drugih lokacijah so po mojih informacijah v več kot polovici primerov investitorji že znani. Za celovito preoblikovanje območja Šmartinske se je že oblikovalo partnerstvo podjetij, podobno je tudi ob Celovški cesti," je pojasnil Janković.

Kljub temu je na območju Celovške ceste, sodeč po ZK, kar nekaj vprašanj glede lastništva parcel, kjer so vpisane lokacije za nove stolpnice. Med lastniki ali podjetji, ki se pravdajo za lastništvo, so Kompas STP, družba A1 in Kovinar, ena od parcel pa je v skladu za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana. Podobno je tudi na Dolgem mostu, kjer poleg MOL nastopajo Gruda Jurmes, Agrotehnika trgovina, MIP in podjetje Salco.

Vir: Dnevnik (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/313526/)

^ no super to, da dobimo tri stotke.. lahko bi še malo višje potegnli vsaj eno

Zgleda da bo Ljubljana res zgledala čisto drugače čez par let (bol vrjetno 10 ).
Ne vem kaj bi dal smajlija zravn al ne:nuts: čas bo pokazal če je to pozitivno al negativno

No ja 35 stolpnic ni kar tako ,če vemo ,da so te predlagane s strani mestne občine na povsem novih lokacijah.
K tem 35 stolpnicam bo treba prišteti že zdaj načrtovane stolpnice katere v glavnem niso zajete v teh 35 ter želje investitorjev in tako bo število stolpnic zagotovo preseglo število sto. Kar se tiče višin teh predlaganih stolpnic s trani mestne občine so te višine le okvirne ter predvsem usmerjjo investitorje kako visoko lahko gredo na določenim območjih.
Ko se bo zaključil natečaj šmartinka bo z veseljem ugotovili da bodo tamkaj stale stolpnice ali pa stolpnica ,ki bo-do krepko višje-a od sto metrov.

Članek pa kaže tudi kratkovidnost in nevednost avtorja glede stolpnice na gospodarskem raztavišču ki je bila že v zazidalnim načrtu za PCL.

K tem 35 stolpnicam bo treba prišteti že zdaj naèrtovane stolpnice katere v glavnem niso zajete v teh 35 ter želje investitorjev in tako bo število stolpnic zagotovo preseglo število sto.

Blaž ne bodi naiven. Toliko jih sigurno ne bo, ker ne bo toliko povpraševanja. In ko bodo cene nepremièninam padle, se pa tudi investitorji ne bodo veè tako zelo ponujali. Nekaj stolpnic bo.. 100 pa zanesljivo ne.

V Delu ena te ista lajna na temo tržnice. Najbolj me preseneča, kako Suhadolec in Jazbinšek vedno vse skritizirata. Pa ne en ne drug nista ustvarila še nobene arhitekture. Suhadolc dela neke skrajno abotne stole, Jazbinšek pa še to ne.

»Odpovejte se garaži pod tržnico!«

Pet 18.04.2008

Ljubljana– Natečaj za urejanje širšega območja ljubljanske tržnice je bil nepotreben, nagrajene arhitekturne rešitve so več kot slabe, odnos arhitektov do Plečnika in ostalin pod Vodnikovim trgom ter Mahrovo hišo je izrazito nespoštljiv, Jankovićevi podatki o številu udeleženih arhitektov na natečaju in navedbe iz komparativne geološke študije za gradnjo garaže pod tržnico ali Gradom pa zavajajoče. To je le nekaj ugotovitev, ki smo jih na to temo slišali na včerajšnji tiskovni konferenci Civilne iniciative Tržnice ne damo od priznanih ljubljanskih arhitektov in posameznih mestnih svetnikov.
Arhitekta Fedja Košir in Janez Suhadolc sta v svojih pogledih na nedavno predstavljene rešitve posameznih projektov za vse štiri natečajne sklope dala vedeti, da ju je sram tega, kar so ponudili njuni učenci s fakultete za arhitekturo. Košir je tako tretje- in drugonagrajenemu timu arhitektov za urejanje garažne hiše pod tržnico očital, da se jim ne sanja, kako se načrtuje garažo, sicer ne bi predvideli prometa v obe smeri. Prvonagrajeni sicer ve, da je rešitev le enosmerni promet, a ga zanima, kako bi se ta odvijal med konicami, ko bi bilo treba do izvoza prevoziti vso(e) etažo(e). Glede prizidka k Mahrovi hiši je dejal, da je skupina v projektu Kombinat »skombinirala« programa, ki med seboj nista kompatibilna (pisarne in hotel), poleg vsega pa imata še skupno stopnišče in dvigalo. Postavitev mostu se mu sploh ne zdi potrebna zaradi bližine Zmajskega mostu in Tromostovja. Nagrajena brv je zanj preveč minimalistična, brez šarma, simbolike in estetike. Da je med vsemi arhitekti le skupina Ambient poskušala predstaviti arheološke ostaline pod Vodnikovim in Krekovim trgom, se mu zdi vrhunec arhitektske nekulturnosti, županu pa je očital, da uporablja nenavadno matematiko. Najprej je govoril o 88 elaboratih in 500 udeleženih arhitektih, v resnici pa je bilo prvih 56, zadnjih pa sto.
Suhadolc je dejal, da se resno ukvarjamo s slabimi projekti, namesto da bi se s Plečnikovim načrtom Mesarskega mostu. Nagrajena brv je zanj puščoba in kaže na to, da slovenska arhitektura Plečniku ne seže niti do kolen. Prizidek k Mahrovi hiši je po njegovi presoji konfekcijski, arhitekti pa da niso pokazali nobene inventivnosti. Arhitekt Janko Rožič je dodal, da arhitektura prizidka ne dosega ravni, ki jo zahteva ta občutljivi prostor.
Svetnik Mihael Jarc je povedal, da je v knjigi vtisov na Magistratu med 66 mnenji naštel 50 takih, ki so proti gradnji garaže pod tržnico, 12 jih je za, štirje pa so nevtralni. Opozoril je še, da župan Zoran Janković z geološko študijo za garažo pod tržnico in Gradom, ki mu je noče pokazati, zavaja javnost. Ocena stroškov za tisto pod Gradom je namreč narejena na napačni domnevi, da je zemljina v Grajskem griču enaka tisti pod Golovcem, kar ni res.
Marinka Kurilić upa, da se bo mestna oblast spametovala in odstopila od zgrešenega projekta. Zaradi nenehnih žalitev in zavajanj iniciativa razmišlja tudi o tožbah proti županu. Če vse to ne bo zaleglo, ni izključen niti mestni referendum o garaži pod tržnico.
Janez Petkovšek

Jankoviću pomaga Mišković

Obisk srbskega mogotca pri županu Ljubljane si nekateri razlagajo kot poskus pospešiti zaspali projekt Stožice

Prvi mož srbske Delte Miroslav Mišković si je včeraj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem ogledal lokacijo Športnega parka Stožice. Bo župan prepričal nekoč hudega tekmeca iz Srbije, da vloži v Š...

Finance (http://www.finance.si)

Za več informacij je treba imeti plačljiv dostop na Finance. Če tega kdo ima, se priporočam za cel članek. :)

^^ evo članek v celoti

Obisk srbskega mogotca pri županu Ljubljane si nekateri razlagajo kot poskus pospešiti zaspali projekt Stožice

Prvi mož srbske Delte Miroslav Mišković si je včeraj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem ogledal lokacijo Športnega parka Stožice. Bo župan prepričal nekoč hudega tekmeca iz Srbije, da vloži v Športni park Stožice?

Naši viri trdijo, da obisk nekoč največjega Jankovićevega trgovskega rivala potrjuje informacije, da je športni megaprojekt v škripcih. Spomnimo, Janković in Mišković sta se razšla leta 2004. Takrat sta se dogovorila za skupno potegovanje za nakup drugega največjega srbskega trgovca C-Market, vendar pa je Mercator pod Jankovićevem vodstvom takrat kljub dogovoru ponudbo oddal sam. C-Market je tako nazadnje kupila Delta Holding.

Spomnimo, da je mestna občina Ljubljana pred dvema mesecema za partnerja pri gradnji športne dvorane in nogometnega stadiona v Stožicah izbrala ljubljanski Gradis G. Ta je skupaj z Merkurjem in Energoplanom za 51-odstotni delež v javno-zasebnem partnerstvu ponudil 81 milijonov evrov in se zavezal, da bo porjekt končal do julija 2010. "Za ta denar so dobili 90 tisoč kvadratnih metrov zemlje, za gradnjo pa bodo potrebovali še okoli 50 milijonov evrov. Banke so danes bolj skope kot pred časom in vse kaže, da so v težavah," pravi gradbenik, ki ne želi biti imenovan, a projekt dobro pozna.

Janković je leta 2006 še vztrajno obljubljal, da bo novi stadion s 16 tisoč sedeži v Ljubljani stal do leta 2008. V Ljubljani se na nogometni tekmi redko zbere več kot dva tisoč navijačev.

Blaž ne bodi naiven. Toliko jih sigurno ne bo, ker ne bo toliko povpraševanja. In ko bodo cene nepremièninam padle, se pa tudi investitorji ne bodo veè tako zelo ponujali. Nekaj stolpnic bo.. 100 pa zanesljivo ne.

Malo optimizma pa more bit.:)

^^ evo članek v celoti


Hvala! Sem mislil, da bodo napisali kaj bolj konkretnega.

Blaž ne bodi naiven. Toliko jih sigurno ne bo, ker ne bo toliko povpraševanja. In ko bodo cene nepremièninam padle, se pa tudi investitorji ne bodo veè tako zelo ponujali. Nekaj stolpnic bo.. 100 pa zanesljivo ne.

Se strinjam.Realno je za pričakovati 20-25 stolpnic v naslednjih 5-7 letih,pa še to na račun 10 stolpnic Tobačna city.Če pa bojo slučajno spet aktualne stanovanjske stolpnice(lep primer je R5) se pa cifra lahko povzpne na 35-40stolpnic.Mormo pa vedt,da je trenutna mestna oblast(Jankovič& Koželj :cheers:)naklonjena stolpnicam.Naslednja mogoče ne bo več.Sem bral magnetogramski zapis seje,ko so razpravljal in glasoval za stolpnici severna mestna vrata in je kar nekaj svetnikov bilo proti gradnji.Na srečo ima Jankovič večinsko koalicijo60% in sta stolpnici dobile zeleno luč:cheers:.

...Postavitev mostu se mu sploh ne zdi potrebna zaradi bližine Zmajskega mostu in Tromostovja. Nagrajena brv je zanj preveč minimalistična, brez šarma, simbolike in estetike... Suhadolc je dejal, da se resno ukvarjamo s slabimi projekti, namesto da bi se s Plečnikovim načrtom Mesarskega mostu... Prizidek k Mahrovi hiši je po njegovi presoji konfekcijski, arhitekti pa da niso pokazali nobene inventivnosti. Arhitekt Janko Rožič je dodal, da arhitektura prizidka ne dosega ravni, ki jo zahteva ta občutljivi prostor.

Glede slabih izbranih arhitekturnih rešitev se kar strinjam... V Mestni hiši kjer so razstavljeni vsi projekti, jih je mnogo boljših od prvonagrajenih- za Mesarski most so izbrali najdolgočasnejšo možno idejo!>(

Plečnikov mesarski most izgleda fantastično. Arhitekturno, še bolj pa vizualno prekaša Tromostovje. Če Ljubljana zdaj v 21. stoletju želi izpeljati Plečnikove načrte, bi lahko zgradili še ta most po njegovih načrtih. Nekdo na MOL-u je dejal, da bil Plečnik zagotovo zgradil garažno hišo pod Tržnico, če bi živel v zdajšnjem času. Res ne vem, zakaj se niso odločili izvesti njegove ideje.

tisti plečnikov mesarski most krade preveč pozornosti, ki je zdej že sicer uveljavljeno namenjena tromostovju, meni ni všeč.. deluje pretežko na okolje

20 - 25 stolpnic?! SUPER! Upam da bomo v Kopru tud začeli z gradnjo v nebo, s pomočjo popoviča seveda hehe:) BTW a so že izšli kšni renderji o tej 100m+ stolpnici ki se govori? natečaj šmartinka al rakoli je?

Jp v fazah gradijo.Gradil bojo še poslovno stavbo ob Masarykovi in še 2 stanovanjska objekta.Lokacija novih objektov.
http://www4.slikomat.com/08/0413/5u6-slik.jpg


Poslovna bo zagotovo by Vojteh R. & Co.

Uganite, kake barve bo, hehehe. :lol:

"Red district" bo! Samo še Masarykovo cesto bo treba preimenovat: v Rdečo avenijo. ;)


PS1: glede Mesarskega mostu - hvala bogu, da ne bo by Plečnik. Most by Plečnik bi imel smisel le ob celotni Plečnikovi uresničitvi mestne transverzale: od Baragovega semenišča (Festivalna dvorana) po Kolodvorski do tržnic oz gor do gradu (ki bi bil tudi prenovljen -ter s stopnicami oz vzpenjačo tam nekje). Da bi pa ta most stal tam brez dodelanega Petkovškovega nabrežja in podaljšane Kolodvorske (ki bi sekala Trubarjevo) - kot si je Plečnik to zamislil - bi bilo povsem izven konteksta in bi zelo bebavo izgledalo. Mesarski most (in ves projekt Transverzale) je bil mišljen kot THE projekt v Ljubljani in bi prevzel glavno vlogo, ki jo ima zdaj Tromostovje. Če bi ga zdaj postavili - samo most, brez ostalih objektov - bi totalno porušili ves koncept tam okrog. Ta minimalističen, ki je bil izbran na natečaju, povsem ustreza.

PS2: stolpnice - končno ena pametna mestna oblast, ki je prisluhnila investitorjem in urbanistični lobi zatrla - ter povečala dovoljene višinske gabarite po LJ. Glede na omejen prostor v LJ je gradnja v višino edina smiselna - sploh za poslovne prostore. Stari poslovni in industrijski pa se bodo počasi podirali in dajali prostor dodatnim poslovnim ali stanovanjskim zgradbam - odvisno od lokacije.

PS3: komaj čakam sejo MS 21. aprila. A treba bo vseeno biti kritičen - Jankovič ni nezmotljiv, zato previdno! Ima pa to dobro lastnost, da je vedno odprt za TEHTNE, VSEBINSKO KAKOVOSTNE in PREPRIČLJIVE protiargumente.

Sam tole bo pa res noro dobr..

Kdo bi si mislu da bo mela Ljubljana mini Manhattan, ko smo meli na oblasti županji se je sicer pričelo z raznimi podpisi dokumentov, ampak vseeno smo bili mal "uzadi" po skylinu :)

Zdej bo pa to res hudo, treba je bit samo potrpežliv pa naslednih volitvah spet volit Zokija da bo prpelu use to do tja kot predvideva.

Mimogrede, komaj čakam da bo 3d verzija Ljubljane za GoogleEarth narejena. Žal sem pozabu, kdo se s tem ukvarja, v glavnem svaka čast ker bomo mel največ zgradb prepoznavnih s 3d obliko na Balkanu, če ne še dlje naokoli. Ko bojo te stolpnice narjene jih bo treba tudi dodat, sam je pa res, da to še ne bo tako hmal..

Uglavnem, strogo podpiram vsakega izmed projektov in komaj čakam, da bomo Ljubljančani oz. prebivalci okolice hodili v tisto pravo "mesto", ki se ga vidi že s 10km.

MODRI KVADRAT
http://www4.slikomat.com/08/0419/r2-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/08/0419/5zn-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/08/0419/m8v-Slika-.jpg

masivno

Tale stavba je odaljena 100m od Celovških dvorov in jo bojo porušl.A ni na tem mestu predviden stanovanjsko poslovni objekt kitajski zid?
http://www4.slikomat.com/08/0419/tt-Slika-.jpg
Blišč in beda:DMetelkova v ozadju Njegošev kvart in 7 nadstropje v izgradnji
http://www4.slikomat.com/08/0419/4kj-Slika-.jpg

A ni na tem mestu po prostorskem načrtu načrtovana 100 metrska stolpnica? Mogoče se motim, ampak zadnjič so rekli, da je 100 m od celovških dvorov predvidena stolpnica.

http://www4.slikomat.com/08/0419/tt-Slika-.jpg

A je to tista bivša kitajska restavracija, ne?

Madona, a ste videli, od vsega dogajanja je še GREMI prežet z optimizmom:lol::lol::lol:


A ni na tem mestu po prostorskem načrtu načrtovana 100 metrska stolpnica? Mogoče se motim, ampak zadnjič so rekli, da je 100 m od celovških dvorov predvidena stolpnica.


Tista stolpnica(e) bo na zdajšnjem makedamu med obvoznico ter Celovškimi dvori.


P.S: Danes so pri Šumiju zaprli rumeni pas Slovenske ceste z panoji. Obrazložitev cestne zapore so arheološka izkopavanja na preostali parceli bodočega Šumija. Izkopavanja naj bi potekala do junija.:cheers:

Sicer pa projekt šumi trenutno bolj ali manj stagnira. Letos ga skoraj ziher ne bodo začeli delat.

Sicer pa projekt šumi trenutno bolj ali manj stagnira. Letos ga skoraj ziher ne bodo začeli delat.


Kako veš?

poznam folk, ki dela na tem projektu

poznam folk, ki dela na tem projektu

In kaj je vzrok?:ohno:

ne vem... nisem tako visoko na položaju, da bi ti znal to povedat :)

Po mojem sta kriva investitor (ki še sam ne ve kaj bi... ne ve če bi imel kina al štacune) in mestna birokracija, ki je pri nas notorično zelo hitra in napredna.

Znova eden izmed kar zanimivih intervjujev, sicer ni nevem kako obsežen, pa vseeno.

Gajšek: Ljubljana bo še vedno Ljubljana (http://www.siol.net/slovenija/aktualno/2008/04/intervju_z_gajskom.aspx)

Samo nekaj me zanima, v zvezi s tole sliko, ki je priložena na SiOLovi strani.

http://img.siol.net/08/111/633442897739692147_obvoznica1.jpg

Je to ta gradnja rumenega pasu? Ali je to sploh slika iz Ljubljane, ker registracijske tablice se mi zdijo slovenske če sliko malce zoomam.

Ker, če so pa to začeli že kje delati, je pa super!
:)

Ne tule strašit ljudi.

Projekt Šumija se vleče že nekaj časa, ampak stvari nikakor niso tako črne. V prvi vrsti so kriva obsežna arheološka izkopavanja. Vsaka jama prinese mesece arheoloških raziskovanj. Do julija bo zaradi gradnnje komunalne infrastrukture zaprt rumeni pas. Seveda pa bo ta prostor (spet!) najprej namenjen arheologom.

Samo nekaj me zanima, v zvezi s tole sliko, ki je priložena na SiOLovi strani.

Je to ta gradnja rumenega pasu? Ali je to sploh slika iz Ljubljane, ker registracijske tablice se mi zdijo slovenske če sliko malce zoomam.

Ker, če so pa to začeli že kje delati, je pa super!
:)

Mislim, da je na tej sliki zahodna ljubljanska obvoznica, malo pred razcepom Koseze. Danes je na tem "rumenem" mestu že zgrajen izključevalni pas za zavijanje iz smeri Brda na severno obvoznico.

Sam tole bo pa res noro dobr..

Kdo bi si mislu da bo mela Ljubljana mini Manhattan, ko smo meli na oblasti županji se je sicer pričelo z raznimi podpisi dokumentov, ampak vseeno smo bili mal "uzadi" po skylinu :)

Zdej bo pa to res hudo, treba je bit samo potrpežliv pa naslednih volitvah spet volit Zokija da bo prpelu use to do tja kot predvideva.

Mimogrede, komaj čakam da bo 3d verzija Ljubljane za GoogleEarth narejena. Žal sem pozabu, kdo se s tem ukvarja, v glavnem svaka čast ker bomo mel največ zgradb prepoznavnih s 3d obliko na Balkanu, če ne še dlje naokoli. Ko bojo te stolpnice narjene jih bo treba tudi dodat, sam je pa res, da to še ne bo tako hmal..

Uglavnem, strogo podpiram vsakega izmed projektov in komaj čakam, da bomo Ljubljančani oz. prebivalci okolice hodili v tisto pravo "mesto", ki se ga vidi že s 10km.
dejko če maš kj več časa bi tut lah kj pomagu h temu. jez pač zadne čase nimma časa da bi delu kj več, sm bi blo super če bi se na forumu zmenil da bi kdo še kj naredu. to sm že večkrat omenu sm brez odgovorov

A je to tista bivša kitajska restavracija, ne?

:yes:

@skapre

Hm, če bi jaz to znal :)
Občudujem vas ki znate to oblikovat.

Sicer pa ne vem, bi me izjemno zanimalo, edino kar je problem, da nisem neposredno iz Ljubljane, tako da bolj težko razne te fasade slikam, ki se jih potrebuje.

Če pa ni zakomplicirano pa lahko pomagam, samo tisto mi bo moral kej kdo poslati.

@skapre

Hm, če bi jaz to znal :)
Občudujem vas ki znate to oblikovat.

Sicer pa ne vem, bi me izjemno zanimalo, edino kar je problem, da nisem neposredno iz Ljubljane, tako da bolj težko razne te fasade slikam, ki se jih potrebuje.

Če pa ni zakomplicirano pa lahko pomagam, samo tisto mi bo moral kej kdo poslati.

verjem d je to čisto preprosto.sm voljo mors met.eo primer da sm za metalko ki je v google earthu rabu priblizno urco pa pou(res pa je da sem ze imel fasade od lokeya:P).a mercator poslovno stavbo pa delam že pou leta, prek 20ur pa še nism use naredu:nuts:
nared preproste in tiste ki zaznmujejo ljubljano

..sketchup pa se naučiš za 2 ure pa si že profi :P

Na spodnji karti se lepo vidijo rdeče pike kjer najbi stale nove ljubljanske stolpnice po predlogu mesta. Okoli 4/5 lokacij teh stolpnic je povsem novih. Seveda pa tukaj niso označene že nekatere načrtovane stolpnice ko denimo BTC stolpnica, Gemini ....

http://img240.imageshack.us/img240/4999/lj11lo5.jpg
http://img240.imageshack.us/img240/1936/lj12ov2.jpg

Zanimivo,da bojo ta del pozidal,ker pol bo Lj požrla Trzin,pa še Domžale bojo bližje:D
http://www4.slikomat.com/08/0420/6op-lj11lo.jpg
http://www4.slikomat.com/08/0420/jks-gh.jpg

woohooo železnica prot brniku to mi deli :) sam še postajo lj-šmartno nej nardijo pa sm veseu :) sj sam ena ploščad pa je postaja :) in bom meu hitro povezavo s centrom 24 ur na dan :) (ker letala seveda skoz pristajajo..)

Madona, a ste videli, od vsega dogajanja je še GREMI prežet z optimizmom:lol::lol::lol:

:tongue3:

Zanimivo,da bojo ta del pozidal,ker pol bo Lj požrla Trzin,pa še Domžale bojo bližje:D


sj je že cajt da se kkšno novo naselje prdruž ljubljani...so že douga desetletja odkar se je lj spojila s šiško dravlam pa to:)

woohooo železnica prot brniku to mi deli :) sam še postajo lj-šmartno nej nardijo pa sm veseu :) sj sam ena ploščad pa je postaja :) in bom meu hitro povezavo s centrom 24 ur na dan :) (ker letala seveda skoz pristajajo..)

Počasi počasi ...

Mogoče čez 20 let, prej skoraj gotovo ne.

važn da bo ;)

Osnutka novih prostorskih aktov Ljubljane dobila zeleno luč

Ljubljana - Ljubljanski mestni svet je po skoraj treh urah razprav soglasno sprejel dopolnjena osnutka odlokov o strateškem in o izvedbenem prostorskem načrtu MOL.

Celoten članek: SIOL (http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/04/osnutka_novih_prostorskih_aktov_ljubljane_dobila_zeleno_luc.aspx)

Končno!:cheers:

Kot vedno, Jazbinšek spet brihten, da glava peče. Najprej je kriv za današnjo stanovanjsko krizo, potem pa pametuje, da je preveč stanovanj. Eden bi ga moral ene dvakrat okoli kepe.:bash:

Osnutka novih prostorskih aktov Ljubljane dobila zeleno luè

Ljubljana - Ljubljanski mestni svet je po skoraj treh urah razprav soglasno sprejel dopolnjena osnutka odlokov o strateškem in o izvedbenem prostorskem naèrtu MOL.

Celoten èlanek: SIOL (http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/04/osnutka_novih_prostorskih_aktov_ljubljane_dobila_zeleno_luc.aspx)

Sprejet soglasno? A je Jazbinšek na bolniški???

Če koga še bolj podrobnje zanima kaj so sprejeli je tu gradivo z včerašnj seje (poskroli do konca - en cel kup pdf-jev) 16. Seja Mestnega sveta MOL (http://www.ljubljana.si/si/mol/mestni_svet/seje/76162/detail.html)



BTW
Tri stometrske stolpnice

Po dolgoročnih prostorskih načrtih mesto postavlja tudi nove pogoje za gradnjo v višino, saj so predvidene tri nove stometrske stolpnice (Emonika, ob Šmartinski in Celovški ob obvoznici), okoli 30 novih stolpnic pa bo skupaj v višino merilo poldrugi kilometer. Načrti predvidevajo tudi širitev Dunajske, Celovške, Tržaške in Šmartinske v šestpasovne avenije.

Janković poziva okoliške občine k pridružitvi

Ljubljanski župan Zoran Janković predlaga okoliškim občinam, da se priključijo Ljubljani

"Primestnim občinam predlagam, da se pridružijo občini Ljubljana," je na današnji tiskovni konferenci med drugim povedal župan Zoran Janković.

Več o tem bomo zapisali po zaključku tiskovke.

Finance (http://www.finance.si)

Ta je pa dobra :lol:

Prvi korak v pravo smer. Primestne občine imajo zelo veliko skupnih problemov z MOL-om in nenazadnje bi se marsikatera nadloga lahko tako hitreje rešila. Večina teh občin je z njihovimi prebivalci življensko povezana z Ljubljano in nenazadnje nekdo, ki živi v Domžalah in dela, se izobražuje, nakupuje, se kulturno poduhovlja, gre na drink v Ljubljano srečuje s podobnimi težavami kot nekdo, ki živi v Ljubljani - razen prevoza do Ljubljane seveda in bivanja v Domžalah. nenazadnje bi imele Domžale v okviru MOL podobno funkcijo kot Nove Jarše. Pred leti so bile Medvode del občine Lj-Šiška - nova občina, a problemi so povsem isti.

preberite si novo številko glasila Ljubljane...

preberite si novo številko glasila Ljubljane...

kje naj ga pa dobimo? Vèasih smo ga dobili v nabiralnik. Od kar je Zoki župan, pa ne ...

Vir:delo
Začetek razprave o dopolnjenem osnutku in več tisoč pobudah
Mestni svet je prvi začel razpravo o najpomembnejšem dolgoročnem prostorskem dokumentu MOL Med 6513 pobudami je bilo 6239 individualnih – Veliko jih hoče zidati celo v bodočem krajinskem parku Barje
Tor 22.04.2008
Ljubljana– Za razvoj Mestne občine Ljubljana (MOL) je aprilska seja ena pomembnejših v njeni zgodovini. Z njo se namreč začenja prva resna razprava o dopolnjenih osnutkih strateškega prostorskega načrta in izvedbenem prostorskem načrtu MOL. Z omenjenima odlokoma naj bi namreč prenehalo veljati kar 141 starih prostorsko izvedbenih aktov, deloma naj bi jih razveljavili 20, v veljavi pa naj bi jih ostalo le še 49 (od tega 14 le do izdelave končnega občinskega podrobnega prostorskega načrta). O vsebini načrta so na včerajšnji seji prvi spregovorili mestni svetniki.
Kot je razvidno iz obsežnega gradiva za aprilsko sejo mestnega sveta, se v Ljubljani obeta precej sprememb v odnosu do izrabe prostora in ukrepih za njegovo urejanje oziroma za zagotovitev kakovosti bivanja. Pri izdelavi občinskih podrobnejših prostorskih načrtov (OPPN) so pri temeljnih merilih za oblikovanje stanovanjskih in osrednjih območij centralnih dejavnosti kot tudi za gospodarske cone ali industrijska območja dali prednost prenovi posameznih območij. Dokler se ne izkoristijo ta območja, pa naj bi pri stanovanjski gradnji dovolili »odpiranje« novih stanovanjskih območij na kmetijski zemlji ali v gozdu le na površini, ki ne bo presegala 20 odstotkov vseh načrtovanih stanovanjskih območij. Pri gospodarskih ali industrijskih conah je ta odstotek omejen na 40 odstotkov.
Sicer pa je predvideno, da bo celotno mesto razdeljeno na 29 funkcionalnih enot, pri čemer je natančno določeno, pod kakšnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji bo dovoljeno urejati prostor (določene so obvezne velikosti gradbenih parcel za vsak tip gradnje), kakšne objekte bo dovoljeno postavljati, kje bodo smeli biti in kje ne (kiosk za sadje in zelenjavo denimo ne bo smel biti na območju, kjer je bliže kot 300 metrov trgovina z enakim programom, klimatskih naprav pa ne bo dovoljeno postavljati na ulične fasade objektov).
Med zanimivejšimi členi v dopolnjenem osnutku izvedbenega prostorskega načrta je splošni člen za določanje velikosti objektov. Ta pravi, da takrat, ko z odlokom ni natančno določena višina objekta, velja za dopustno višino novega objekta povprečna višina slemen na območju 50 metrov od parcele novogradnje. Nekoliko drugače bo le pri nebotičnikih. Ti bodo v širšem mestnem središču zunaj notranjega cestnega obroča lahko visoki do 75 metrov, zunaj njega pa do sto (PCL, Šmartinka). V poglavju o posebnih pogojih za območja stanovanj so pomembna določila, da večjih sosesk ne bo mogoče zidati brez zagotovitve prostora za nove trgovine, vrtce, šole, domove za starejše (pri zadnjih bo na območju, večjem od deset hektarov, treba zagotoviti 1,3 hektara površine za dom).
Z novim prostorskim načrtom naj bi MOL pokrila potrebe po stavbnih zemljiščih za 12 do 15 let (obseg stanovanjske gradnje naj bi se s sedanjih 900 stanovanj na leto povečal na 2000), s čimer naj bi močno zmanjšali primankljaj stanovanj v Ljubljani, ki je ocenjen na 40.000. Prav tako naj bi zagotovilo približno 150 hektarov površin za proizvodne, servisne in logistične dejavnosti in trgovino (na danes še večinoma kmetijski zemlji).
Za zazidalna območja, ki ležijo ob pomembnejših mestnih javnih površinah oziroma imajo predviden javni program, bodo obvezni urbanistično-arhitekturni natečaji (Cukrarna, Kolizej, Rog, območje okoli pivovarne Union, Parmova, Slovenija Avto, Šmartinska, južni center v Trnovem ...). Če sodimo po že prejetih 6513 pobudah za spremembe prostorskih aktov, med katerimi prevladujejo individualne (6239), 46 jih je dala MOL (tudi njene četrtne skupnosti), 22 država ali Evropska unija, 301 pa sodi med druge strateško pomembne pobude (podjetja, društva, verske ustanove), bo imela MOL v postopku njihove obravnave veliko dela. Pričakovati je velike pritiske vseh pobudnikov, še zlasti tistih, katerih predlogi so bili zavrnjeni. Med individualnimi pobudniki (zaradi podvajanja nekaterih pobud so jih obdelali 4311) so namreč zavrnili kar 70 odstotkov vseh, preostale pa sprejeli v celoti, deloma ali pogojno. Prav tako so izmed 369 strateških pobud kot nesprejemljive zavrnili kar 160 pobud ali 40 odstotkov vseh. Posebno trd oreh pa bo določiti meje krajinskega parka Barje, ki bi ga veliko pobudnikov rado pozidalo, in širitev gospodarske cone Nadgorica, čemur odločno nasprotuje Četrtna skup-nost Črnuče.
Janez Petkovšek

Finance (http://www.finance.si)

Ta je pa dobra :lol:

... evo sledi nadaljevanje

"Primestnim občinam predlagam, da se pridružijo občini Ljubljana," je na današnji tiskovni konferenci med drugim povedal župan Zoran Janković: "Če kdo od sosednjih županov misli, da jim bo v Ljubljani lepše in boljše, naj se pridružijo občini Ljubljana."

Združitev koristna tudi zaradi javnega prevoza

Kot je pojasnil Janković, je zakonodaja napisana tako, da občine stimulira k drobljenju in ustanavljanju vedno novih občin, te pa so težko kos vsem občinskim nalogam. Zato županom sosednjih občin predlaga, da razmislijo o tem, da se zlijejo z Ljubljano.

Nazoren primer koristi vključitve v Ljubljano je javni potniški promet. MOL namerava odprodati vse nerentabilne primestne linije avtobusnega potniškega prometa. Zaenkrat Janković sicer še čaka na odločitev glede podelitve koncesij. Če pa bile obljubljanske občine del Ljubljane, bi Ljubljana krila eventualno izgubo na teh linijah, razmišlja Janković.

Zanimivo,da bojo ta del pozidal,ker pol bo Lj požrla Trzin,pa še Domžale bojo bližje:D
http://www4.slikomat.com/08/0420/jks-gh.jpg
Danes dobil v roke glasilo Mestne občine Ljubljana, omenjeno območje bo namenjeno proizvodnim dejavnostim. Dobra rešitev moram reči, selitev proizvodnih dejavnosti v območja zunaj ringa namreč. Tudi sama izbrala lokacija je dobra. Ob Štajerski cesti, kjer je taka dejavnost že močno prisotna (Industrijska cona Trzin, območje ob Brnčičevi cesti.)

Všeč mi je rešitev glede Dunajske ceste (glasilo MOL str 41.) Tu mislim predvsem na uvedbo rumenih pasov znotraj zelenega otoka (se pravi na sredini cestišča), kar omogoča zelo enostavno preoblikovanje le-teh v progo mestne železnice. Sam osebno sem mislil da bo situacija urejena tako kot na Slovenski cesti(Le da bil tu še en dodatni vozni pas v vsako smer.) Nadvse pohvalno. Zelo dobra rešitev pa je tudi križanje Dunajske ceste z Vilharjevo cesto in Livarsko ulico, (ki kot vidim nebo več enosmerna). Prestavitev Vilharjeve ceste zaradi izgradnje PCL bo tako imelo še dodatne pozitivne učinke. Razbremenitev križišč na Dunajski cesti v smeri Črnuč za levo zavijanje, razbremenitev Masarykove ceste (možnost obvoza Vilharjeva -> Dunajska -> Slovenska/Tivolska,) itd.

Mene tudi zanima, kje lahko dobim glasilo MOL.

glasilo ljubljana
http://www.ljubljana.si/file/745618/ljubljana-prostorski-nacrt.pdf

:):)
Ena cvetka iz Strateškega prostorskega načrta.
Haha, zdaj pa res ne more noben rečt, da se urbanisti naše prestolnice niso potrudili za vse ljudi.
Da bodo vsi zadovoljni!
:cheers:

http://www4.slikomat.com/08/0422/rqi-pokopa.jpg

Na Stožicah 12.000 gledalcev

Znana vsebina stadiona in športne dvorane

Dvorana v Stožicah bo ob igrišču imela 6.000 sedežev in 1.000 v VIP-ložah, nad njimi pa še 5.000 sedežev in 5.000 parkirnih mest.

Predstavniki MOL-a, zasebnih partnerjev in projektantov so si pretekli konec tedna ogledali stadione in dvorane v Rotterdamu, Stavangerju, Helsinkih in Stuttgartu in se dogovorili o vsebini stadiona in športne dvorane v Stožicah, postavili pa so tudi rok za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).

Ljubljanski župan Zoran Janković je namreč pojasnil, da mora arhitekturni biro Sadar Vuga pripraviti PGD dokumentacijo za stadion do 30. junija, za dvorano pa do 30. julija.

Stadion v Stavangerju je enak željam MOL-a
V Rotterdamu si je 16-članska delegacija ogledala stadion s 60.000 sedeži. Čeprav naj bi bil po županovih besedah ta stadion najbolj varen, deluje preveč zaporniško. Delegacija si je ogledala tudi stadion v Stavangerju, ki je po vsebini enak željam MOL-a za stadion v Stožicah. Je brez atletske steze, ima 16.000 sedežev, približno 700 VIP-lož, vsi sedeži pa so pokriti. Poleg je tudi manjši trgovski center, je dejal Janković.

Janković: V Stožicah razvijamo nov predel mesta
V Helsinkih so si ogledali zasebno hokejsko dvorano, v kateri pa se odvijajo tudi druge prireditve, oglede pa so končali z obiskom Stuttgarta, kjer je stadion s 60.000 sedeži in dvorana z 12.000 sedeži. Razen zadnjega so vsi objekti nastali na zapuščenih območjih mest, zato so primerljivi s Stožicami. Po županovih besedah namreč razvijajo nov predel mesta.

Na podlagi ogledov so na koncu ugotovili, da je vsebina projekta gradnje stadiona in športne dvorane v Stožicah zelo dobra. "Videli smo, kaj je treba dodati in predvsem kaj ne smemo narediti," je pojasnil Janković. Ob tem je izpostavil, da so pri vseh omenjenih objektih pozabili na parkirna mesta, in dodal, da jih v Stožicah načrtujejo skoraj 5.000.

Dvorana bo vsebinsko podobna tisti v Helsinkih
Dvorana, ki bo namenjena košarki, rokometu in odbojki, naj bi bila vsebinsko podobna dvorani v Helsinkih, ki je prav tako razdeljena na tri dele, pri čemer je zgornji del dvorane s 5.000 sedeži mogoče ločiti z zaveso, če dvorana ni polna, je pojasnil župan.

Športni park bo namenjen tudi koncertom
Poleg športnih dogodkov bosta dvorana in stadion namenjena tudi koncertom in podobnim prireditvam.

Po županovih besedah se je zasebni partner odločil, da bo trgovski del Športnega parka Stožice določil do konec maja. Lokacijo si je sicer 16. aprila s sodelavci že ogledal predsednik uprave Delta Holding Miroslav Mišković, v tem tednu pa si bodo lokacijo še enkrat ogledali slovenski trgovci, nato pa še avstrijski trgovec kot developer.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=171224

Malo zmeden članek ... Kaj bo imel stadion 12 ali 16 tisoč sedežev ali da bo dvorana imela 12 tisoč? Ker iz tega članka ni moč razvideti.

V treh letih stanovanja za drobiž

Prostorski izvedbeni načrt MOL spreminja 1000 hektarjev zemljišč v zazidljiva, zato bodo stanovanja cenejša, od 2000 evrov za kvadratni meter, zagotavlja župan Janković

Ljubljana - Mestna občina Ljubljana (MOL) je dobila 25 milijonov evrov bančnih garancij Gradisa G, Energoplana in Merkurja za pravočasno dokončanje in kakovostno izdelavo športnega parka Stožice. Ljubljansko županstvo je z investitorji obiskalo tudi štiri podobne evropske športne komplekse (Rotterdam, Haag, Helsinki in Stuttgart), kjer so ugotovili, da so vse umestili v dotlej nerazvite predele mesta in s tem spodbudili njihov razvoj.

Cene stanovanj bodo v treh letih padle, napoveduje ljubljanski župan Zoran Janković, na fotografiji s Hildo Tovšak, direktorico Vegrada, s katero sta si pred mesecem dni ogledala gradbišče Celovških dvorov, kjer rase skoraj 900 stanovanj.

Podobno se bo po načrtih zgodilo tudi s širšim območjem športnega parka Stožice, saj bo v okviru kompleksa stalo veliko nakupovalno središče, pod njim, ob Vojkovi cesti, v višini fakultet, študentsko naselje, ki ga bo gradil Vegrad, po osnutku izvedbenega prostorskega načrta MOL pa postajajo zazidljiva tudi zemljišča ob prihodnjem podaljšku Štajerske ceste od krožišča Tomačevo do Kranjčeve ulice.

Kot je povedal ljubljanski župan Zoran Janković, po novem dolgoročnem prostorskem načrtu postaja na novo zazidljivih skupaj 1000 hektarjev zemljišč, kar je 10 milijonov kvadratnih metrov ali 2000 nogometnih igrišč. Zaradi večje količine zemljišč na trgu je zato Janković znova ponovil svojo mantro, da se bodo stanovanja pocenila.

"Apetiti po visokih cenah zemljišč se bodo pomirili. S planom jasno sporočamo, da potrebujemo stanovanja, garaže, da lahko mirno rečemo, da nakupovalnih centrov ni treba več graditi, če pa ga že kdo želi, naj ga pač gradi, to je njegov riziko. Še vedno stojim za napovedjo, da bo brez visoke inflacije cena novih stanovanj v Ljubljani od 1800 do 2000 evrov za kvadratni meter, razen na elitnih lokacijah. Pričakujem, da se bodo zato začele vračati nazaj družine, ki so se zaradi cenejših stanovanj, recimo, preselile v Kamnik in druge okoliške občine," je dejal Janković. Danes se cena novih stanovanj v soseski Celovški dvori, kjer rase skoraj 900 stanovanj, giblje od 2800 do 3800 evrov za kvadratni meter.

In kdaj naj bi se po Jankoviću pocenitev zgodila? "V treh letih definitivno," je odločen župan, ki ocenjuje, da se trenutno gradi okoli 3000 stanovanj, po sprostitvi novih zemljišč pa bo po njegovem mnenju gradnja že prihodnje leto še bolj intenzivna. Kot je razložil Miran Gajšek, načelnik oddelka za urejanje prostora MOL, bo pozidava močnejša ob vpadnicah v mesto, Dunajski, Celovški, Šmartinski, Tržaški, Zaloški in Litijski cesti, ki se bodo nekoč preoblikovale v šestpasovne avenije z ločenimi rumenimi pasovi za javni potniški promet, med njimi pa bi ohranjali zelene kline, tako da mesto ne bi izgubilo svoje razpoznavne zvezdaste oblike.

Podpora kandidaturi za svetovno hokejsko prvenstvo

Janković je na včerajšnji novinarski konferenci podprl zamisel, da bi Ljubljana kandidirala za organizacijo svetovnega hokejskega prvenstva leta 2016. V ta namen naj bi poleg nove dvorane v Stožicah z 12.000 sedeži bolje usposobili tudi Halo Tivoli, kjer naj bi obrnili košarkarsko igrišče in tribune zmanjšali na 2000 sedežev, hokejsko dvorano pa razširili, tako da bi sprejela 8000 gledalcev.

Dnevnik (http://www.dnevnik.si)

Malo zmeden èlanek ... Kaj bo imel stadion 12 ali 16 tisoè sedežev ali da bo dvorana imela 12 tisoè? Ker iz tega èlanka ni moè razvideti.

Malo površno si bral. V èlanku ni prav niè spornega.

Vir: Delo

Bo 999, 1009 ali 955 parkirnih prostorov?
Gradbeno dovoljenje za 999 parkirnih prostorov je MOP odpravilo, meni, da mora investitor pridobiti okoljevarstveno soglasje – Investitor tega ne načrtuje – Postopek izdaje gradbenega dovoljenja na začetku
Sre 23.04.2008
Ljubljana– Začetek gradnje druge garažne hiše pri Kliničnem centru oziroma na križišču Bohoričeve ulice in Njegoševe ceste se spet odmika za nedoločen čas. Družba Garažna hiša UKC iz Celja, ki je sicer v lasti Alpine Bau iz Salzburga, je konec preteklega leta že dobila gradbeno dovoljenje, a ga je ministrstvo za okolje in prostor po pritožbah stanovalcev Meksike odpravilo. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je tako na začetku.
Upravna enota Ljubljana, izpostava Center, je 30. novembra lani družbi Garažna hiša UKC izdala gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta Njegoševa 8 v Ljubljani in gradnjo garažne hiše s poslovnim delom. »Zoper gradbeno dovoljenje so bližnji sosedje oziroma stanovalci stavbe Meksika vložili pritožbe. Ministrstvo za okolje in prostor je 3. marca gradbeno dovoljenje upravnega organa odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, ki pa še ni končan,« je povedala vodja izpostave Center Tjana Matjašič Prijič.
Ministrstvo za okolje in prostor je prepričalo zlasti nejasno število parkirnih prostorov v načrtovani garažni hiši. Po projektu bi imela garaža natanko 999 parkirnih prostorov, za garažne hiše s tisoč ali več parkirnimi prostori pa mora investitor pridobiti okoljevarstveno soglasje, kar ni ravno preprosto. Stanovalci Meksike, ki je od načrtovane garaže na severu oddaljena le 15 metrov, so v štirih pritožbah trdili, da ima garaža več kot tisoč parkirnih prostorov. Če nič drugega, so bili v pritličju predvideni trije parkirni prostori za dostavo, poleg tega je uporaba strehe nedoločena, čemur v izpostavi upravne enote niso posvetili nobene pozornosti.
Ministrstvo je v odločbi o odpravi gradbenega dovoljenja zapisalo, da se ne strinja z izpostavo, da investitorju ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Treh prostorov za dostavo se ne da kar izločiti, saj sta frekvenca vozil in vpliv na okolje lahko celo večja kot pri parkiranih vozilih. Izpostava bi morala vprašati tudi, kaj je s streho. MOP meni, da je okoljevarstveno soglasje ob le enem parkirnem prostoru razlike in toliko nejasnostih nujno.
Liljana Hadžič, stanovalka Meksike, pravi, da se bodo še naprej borili za sprejemljive življenjske razmere. Med drugim zahtevajo zaprto južno fasado garaže, saj se bojijo, da bodo skozi odprtine prihajali izpušni plini, hrup in svetloba avtomobilskih luči. Investitor je sicer nekoliko spremenil načrte, po odpravljenem gradbenem dovoljenju so na južni strani predvidena copilit stekla, goste jeklene mreže in aluminijasti profili, vendar ima stena še vedno odprtine. Za povrh izpostava stanovalcev o tej spremembi projekta ni obvestila. Hadžičeva podobno kot drugi stanovalci pričakujejo, da bodo lahko sodelovali v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ne nazadnje je izvoz iz garaže zamišljen okoli Meksike.
Družba Garažna hiša UKC pa kljub odločbi MOP ne namerava pridobivati okoljevarstvenega soglasja. »Okoljevarstveno soglasje že imamo, ker ima garažna hiša manj kot tisoč parkirnih mest. Da bi se izognili dvomom, da ji bo več, smo spremenili projekt tako, da ne bo dovoza na streho in na strehi ne bo parkirišč. Tako bo v garaži približno 45 parkirnih prostorov manj,« je povedala direktorica Garažne hiše UKC Branka Kramperšek. S tem se vsaj načeloma strinja tudi Tjana Matjašič Prijič. »Presojo vplivov na okolje je skladno z uredbo o vrstah posegov v okolje treba izvesti le za garažne hiše, ki imajo več kot tisoč parkirnih prostorov,« pravi vodja izpostave.
Kramperškova je opozorila, da je začetek gradnje zaradi pritožb že zdaj podaljšan za pol leta, kako dolgo se bo pa še vleklo, ne ve nihče. »Stroški zaradi zastojev so veliki. Denar za gradnjo je pridobljen s posojilom, projekt pa je vreden 30 milijonov evrov. Kot investitor bomo primorani te zneske iztožiti od zaviralcev poteka izvedbe projekta,« je še zagrozila.
Na vprašanje, kdaj pričakuje začetek gradnje, pa Branka Kramperšek odgovarja, da je to odvisno od MOP. »V kolikor bi nam ministrstvo za okolje in prostor ugodilo, bi lahko imeli pravnomočno gradbeno dovoljenje najkasneje v enem mesecu in takoj začeli graditi,« je še dodala.
Borut Tavčar

"Ljubljana bo postala mesto kolosov, ob katerih bodo vse preostale stavbe kot pikice. Poleg tega bo pomen osrednjih točk, torej grajskega hriba, Stare Ljubljane in Nebotičnika, zvodenel," menijo nasprotniki stolpnic. Podporniki pa: "Stolpnica pomeni, da na majhnem prostoru dobimo več etaž in s tem ljudi, programov, aktivnosti, spremljajočih funkcij. Torej vse, kar pripomore k oživljanju jedra."

Ljubljana danes in v prihodnosti. Propadajoče stavbe na eni strani, stolpnice na drugi. Mnenja, kaj je boljše, so različna.

V osnutku novega dolgoročnega prostorskega načrta prestolnice, ki so ga ta teden najprej potrdili mestni svetniki, nato pa so ga razgrnili še za javnost, je predvidenih 35 novih stolpnic.

Večina med njimi bo merila med 60 in 72 metri, v centru na primer Kolizej, ki so ga zaradi vedute grajskega hriba znižali s 96 metrov, in obe stavbi Immorentovih Severnih vrat, tri pa bodo visoke kar 100 metrov. Te bodo v okviru nove ljubljanske potniške postaje imenovane Emonika, ob Celovški cesti pri obvoznici in na Šmartinski cesti.

Ravnikarjeva zapuščina

Že zdaj, torej še preden so katero od njih sploh začeli graditi, pa napoved njihovega obstoja dviga veliko prahu. "Iz načrtov je vidno, da bo Ljubljana mesto kolosov ob katerih bodo vse ostale stavbe, celo Delavski dom, prave pikice. Res ne vem, zakaj je to potrebno. Je v ozadju pritisk kapitala, ali gre za naš kompleks majhnosti in s tem željo po visokih stavbah," se sprašuje arhitekt Črtomir Mihelj.

Po njegovem mnenju je treba prestolnico namreč ohraniti takšno, kot je v spominu meščanov. "Tega sestavljajo Nebotičnik, grajski hrib, Prešernov trg in Stara Ljubljana. In če to obdamo s stolpnicami, kot so predvidene v Emoniki, Tobačni ali Kolizeju, se bo njihov pomen povsem izgubil, nobenega merila ne bo več. Zato sem prepričan, da moramo ohraniti stališče Eda Ravnikarja iz leta 1961, ki za mejo določa Banko Slavijo, zdajšnje notranje ministrstvo. To je maksimalna dovoljena višina v središču mesta, zunaj njega, na primer na Šmartinski, pa zaradi mene lahko zgradijo Manhattan. Seveda po neki krivulji, torej od majhnega k velikemu," svoje stališče razlaga Mihelj.

Prestolnico je treba ohraniti takšno, kot jo imajo zdaj v spominu meščani. O tem je prepričan arhitekt Črtomir Mihelj.

Kot pravi, to ne pomeni, da podpira ohranitev vseh starih stavb, na primer Kolizeja ali Cukrarne. "Kaj je vredno obnoviti in kaj ne, morajo skupaj ugotoviti pristojne službe. Recimo v Kolizej kljub spomeniškemu varstvu leta niso vložili niti centa, zato je stavba zdaj v tako slabem stanju, da bi obnova verjetno zahtevala preveč denarja," končuje sogovornik.
Gostota pomeni tudi oživitev

Drugače meni njegov kolega Jurij Sadar, ki je prepričan, da je gradnja stolpnic dejstvo, pri nas in povsod drugje po svetu. "Vprašanje je samo, kolikšna je višina in kje stojijo. Te, ki so predvidene v Ljubljani, recimo Emonika, so po moji oceni na pravem območju. Vzpostavljena bo silhueta, hkrati bo to nekakšna vstopna točka, ki bo generirala mestno življenje. Stolpnica namreč pomeni, da na majhnem prostoru dobiš več etaž in s tem ljudi, programov, aktivnosti, spremljajočih funkcij, torej vse kar pripomore k oživljanju jedra. In v centru je gostota dobrodošla, poleg tega visoka stavba ne moti pogledov," pojasnjuje Sadar.

Dodaja, da tudi proti ohranitvi stavb, ki imajo tradicijo in sooblikujejo kulturno podobo, nima nič. Je pa treba v tem primeru poseben poudarek dati tamkajšnjim programom, saj samo obnova, brez revitalizacije, ni dovolj.

Stolpnice, ki stojijo na pravem območju, generirajo mestno življenje. Tako meni arhitekt Jurij Sadar.

Višina pomeni denar

"Gradnja v višino se investitorju vsekakor splača, saj bolje izkoristi dani prostor. Sploh pri stavbah v našem primeru, ki merijo do sto metrov, saj to še ni višina, ki bi ob današnji tehnologiji lahko povzročala težave ali pomembneje povečevala stroške. Gradnja se sicer res nekoliko podraži, na primer zaradi vertikalnega transporta oziroma strojnih inštalacij, a to ni bistveno. Seveda glede na to, koliko dobite nazaj, torej kakšen je donos," pravi Janez Reple, gradbenik in ekonomist ter lastnik gradbenega podjetja Jari.

Po njegovih besedah je to, koliko investitorju prinese vsak dodaten meter višine, nemogoče povedati, saj je treba upoštevati številne kazalnike. Enako velja za oceno fiksnih stroškov, ki jih ima podjetje z gradnjo ne glede na višino. "Kaj je sploh fiksen strošek? V gradbeništvu jih tako rekoč ni, vse je variabilno, vse je odvisno od površine. Večja kot je nepremičnina, višji je komunalni prispevek. Projektna dokumentacija in nadzor sta vezana na strošek gradbeno-obrtniških del. A ne glede na vse, čim višje je, več denarja prinese, saj je izkoristek optimalnejši," je svojo razmišljanje strnil Reple.

Vir: Finance (http://www.finance.si/211343/Kdor_visoko_zida_veliko_zaslu%BEi)

Gemini BTC

http://www.gh-holding.si/uploads/projects/gemini3.jpg

Kdaj bodo iz Ljubljane naredili Miami

Nepremičninar Mišič verjame, da kmalu, če bo Zoran Janković dovolil nepremišljeno množično gradnjo

V Miamiju hiša z bazenom stane milijon dolarjev (625 tisoč evrov). Toliko je tudi vrstna hiša v ljubljanskih Črnučah ali hiša, zgrajena leta 1955 na Rudniku, ali trisobno stanovanje v Portorožu.

Hipotekarna kriza in šibak dolar sta ameriške nepremičnine naredila neverjetno privlačne za kupce iz Evrope. Hišo v ameriškem Miamiju, ki je še pred kratkim stala 2,5 milijona dolarjev (1,56 milijona evrov), je v teh dneh mogoče kupiti za borih pol milijona evrov. "Cene so res zelo ugodne. V Miamiju in Palm Beachu je vse pol cenejše kot pri nas in veliko Slovencev se resno zanima za nakup nepremičnin," pravi slovenski podjetnik Tom Logar, ki že leta trguje z nepremičninami na Floridi. Imen svojih kupcev iz Slovenije nam ni želel razkriti, mi pa smo preverili, kaj za milijon dolarjev lahko kupimo v Ljubljani in na Obali.

Miami ni enako kot Rudnik ali Portrož

Za 650 tisoč evrov so bile včeraj na nepremičninskem spletnem portalu naprodaj vrstna hiša v Črnučah s 120 kvadratnimi metri vrta, hiša na Rudniku iz leta 1955, ki je primerna za nadomestno gradnjo oziroma novo 120 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Portorožu.

Grožnja stihijske gradnje

"Pri nas ob morju skoraj ni mogoče kupiti nič, ker hiš preprosto ni. V Miamiju so se investitorji zaračunali, če je sploh kdo kaj računal. Tudi v Ljubljani utegne nekoč biti tako, če bo mestna oblast dovolila množično stihijsko gradnjo," svari Gašpar Gašpar Mišič, lastnik nepremičninske agencije Gasspar.

Finance (http://www.finance.si)

:?Osebno ne vidim nobenega problema v tem, če bi se tudi pri nas dalo dobiti hišo z bazenom za 650k €. Ne pa sedaj, ko moraš tak denar plačati praktično za vsako hišo v LJ. Zoki, prosim dovoli veliko gradnje.

"Ljubljana bo postala mesto kolosov, ob katerih bodo vse preostale stavbe kot pikice.

Po njegovem mnenju je treba prestolnico namreè ohraniti takšno, kot je v spominu mešèanov. "Tega sestavljajo Nebotiènik, grajski hrib, Prešernov trg in Stara Ljubljana. [/URL]

Tega folka pa ne štekam. Mesto je treba ohranjati tako, kot je v spominu mešèanov..... Pred 70 leti nebotiènika ni bilo v spominu mešèanov. In pred 100 leti ni bilo Prešernovega trga s spomenikom.

Zato sem preprièan, da moramo ohraniti stališèe Eda Ravnikarja iz leta 1961, ki za mejo doloèa Banko Slavijo, zdajšnje notranje ministrstvo. To je maksimalna dovoljena višina v središèu mesta, zunaj njega, na primer na Šmartinski, pa zaradi mene lahko zgradijo Manhattan. [/URL]

Tole je sigurno neka zmanipulirana izjava. Ker, èe je to res izjavil Ravnikar, potem moramo podreti njegovi stolpnici na trgu republike. Znano pa je, da je te dve stolpnici ravnikar naèrtoval precej višji.

Na območju nekdanje Tobačne 565 novih stanovanj

Na območju nekdanje Tobačne naj bi po načrtih investitorja - ljubljanske družbe Imos - zgradili 565 tržnih stanovanj. Kakšne bodo cene za kvadratni meter, še ni znano, saj se bo po besedah Branka Kastelica, direktorja Imosa, gradnja predvidoma začela šele spomladi prihodnje leto. Vrednost investicije v projekt Tobačna mesto znaša približno 290 milijonov evrov. Staro in novo kulturno središče Tobačne mesta bo povezano s poslovno-storitvenim programom.

Finance (http://www.finance.si)

Sovražne stolpnice in Jankovićeva malha
Peter Frankl

"Janković je odličen župan, ki skrbi za vse Ljubljančane, in njegova družina je pri tem vse prej kot izjema."

Posvetimo se dvema fenomenoma naših lokalnih politik - velikokrat škodljivi tradicionalnosti in spornemu načinu, kako omenjeno škodljivost odpravljamo.

1. Stolpnice

Po Ljubljani, glavnem mestu Evrope, in morda tudi kje drugje v glavni državi Evrope hodi pošast. Celo več njih, imenujejo pa se stolpnice. Začela je besneti potem, ko se je podjetnik Jože Anderlič odločil, da bo na mestu, kjer se danes bohoti kulturnozgodovinska podrtija Kolizej, zgradil tudi stolpnico. In da jo bo zasnoval tujec.

Potem številni slovenski arhitekti po medijih ne pozabijo povedati, da so tudi druge stolpnice, ki bi zrasle v Ljubljani, denimo ta v bližini najgrše avtobusne postaje daleč, daleč naokoli, v nekakšnem neskladju s slovenskim kulturnozgodovinskim izročilom, potrebami mesta, da gre za zadovoljevanje pritlehnega kapitala, za primitivno amerikanizacijo in podobno. Pričakujemo lahko, da se bo ta boj zaostril zdaj, ko se razgrinja osnutek prostorskega načrta Ljubljane.

Slovenska mesta, med njimi še najbolj Ljubljana, so ujetniki nekakšnega čudaškega arhitektno-politično-kulturnega lobija, deloma tudi kartela, ki meščane duši, ki zavira razvoj. Tudi zaradi njega so nepremičnine, tako bivalne kot tudi poslovne, pregrešno drage. Zaradi njega in varovanja "strokovnih" vrtičkov smo vsi revnejši. In zdaj k drugemu fenomenu:

2. Janković

Tisti, ki varujejo podrte kolizeje, cukrarne, ki leta in leta mirno gledajo obupno avtobusno postajo in druge ljubljanske "slume", barakarska naselja in hleve tako rekoč sredi mesta, naj bodo kar lepo tiho. Vsaj po našem mnenju je boljša, veliko boljša stolpnica, ki se jo splača zgraditi, kot Cukrarna. In tako očitno misli tudi župan Ljubljane Zoran Janković, ki se je lotil tudi tistega, česar bi se Ljubljana že zdavnaj morala lotiti, urbanističnega urejanja mnogih predelov Ljubljane, med njimi tudi Rakove Jelše in Sibirije.

Tam so zdaj črne gradnje oziroma delavnice, čudna naselja, razne barake in podobno. Župan, ki nima nič proti stolpnicam, bi urejal tudi to območje, ki je "evropski" metropoli lahko vse prej kot v ponos. A kako to počne? Način zbuja veliko nelagodja. Seveda je prav, da se ureja kanalizacija, da se bodo tam gradila stanovanja in da se območje normalizira.

Težava pa je ta, da je del tega zemljišča, ki bo postalo zazidljivo in komunalno opremljeno, v posesti županove družine. Na spremembo namembnosti in urejanje zemljišča ima župan Janković seveda zelo velik vpliv. Bo s tem dobro zaslužil? Gotovo. Ali gre za zlorabo položaja? Morda ne? Županova družina je zemljišče, o katerem pišemo v današnjih Financah, v posest oziroma last (formalni lastnik je lizinško podjetje) pridobila v začetku tisočletja.

Očitno so Jankovićevi imeli dober nos, verjetno so vedeli, da bo zemljišče prej ali slej moralo postati zazidljivo. In zdaj ga župan Janković dela zazidljivega. Hm, pa so Jankovićevi že pred leti vedeli, da bodo županovali oziroma da bodo imeli vpliv na lokalno politiko? So ga vedno imeli?

Tako kot je tipično slovenska zgodba odpor proti novim zgradbam, je ravno tako tipična slovenska zgodba ta, kako ena elita sumljivo premaguje škodljivi odpor druge elite.

http://img165.imageshack.us/img165/3666/17521598ij6.jpg


Finance (http://www.finance.si)

Gemini BTC

http://www.gh-holding.si/uploads/projects/gemini3.jpg

WOW!:cheers:

Višina?

WOW!:cheers:

Višina?

Ne prav dosti. Tam nekje med 60 in 70 metri, morda malo več.

ker v ljubljani se gradijo 200metrski nebotičniki in nm je 70 metrov k ena mala baraka mar ne;)

Jaz sem že vsake hiše vesel, pa če ma 2 nadstropji. Vsaka gradnja dokazuje, da je Ljubljana še vedno atraktivna in privlačna, hkrati pa tudi prijetna lokacija za bivanje.

To vse pa je potrebno za razvoj v veliko in bogato mesto.

ker v ljubljani se gradijo 200metrski nebotičniki in nm je 70 metrov k ena mala baraka mar ne;)

^^ :lol:

Ne, sej men je projekt Gemini zelo všeč. Samo škoda je, ker ga bo zasenčil že bližnji dimnik toplarne Moste (100 m). Najvišje stavbe v Ljubljani so namreč še vedno dimniki, ki segajo tudi 150 metrov visoko. Upam, da jih bomo kdaj presegli. :nuts:

če bomo v bližni prihodnosti (trojno) prišli do magične stotke bomo pa ja v malo dalši prišli še višje :)

Janković bi razširil MOL
Ljubljana | 25. 4. 2008, 08:25 | Iztok Potokar, časnik Žurnal24

Župan Zoran Jankovič je primestne občine ustno pozval. naj se , če tako želijo, pridružijo Mestni občini Ljubljana (MOL).


http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija_ljudje/jankovic_zurnal24_230408.jpg_138096144.jpg
Zoran Janković meni, da je težava v zakonodaji, ki spodbuja nastajanje manjših občin. © BOBO

Če kdo misli, da mu je v Ljubljani lahko lepše in boljše, je dobrodošel in se bomo lahko hitro zmenili.

župan Zoran Janković

Župan je primestne občine pozval, naj se pridružijo MOL, zato, ker se sprašuje, kako se lahko njegovi kolegi z obsežnim delom na občini spopadajo s samo po tremi zaposlenimi. "V Ljubljani imamo izjemno strokovno ekipo, in če kdo čuti potrebo po tem znanju, smo pripravljeni na sodelovanje," pojasnjuje Zoran Janković. Po njegovem mnenju je občin v Sloveniji preveč, saj naj bi jih kar 175 od skupno 210 potrebovalo državno pomoč.

Župani o pobudi
"Toliko občin je za državo, kot je Slovenija, res veliko in racionalizacije bi bile najbrž smiselne," meni župan Brezovice Metod Ropret. "Za resnejši komentar pa bi moral videti konkretne prednosti in slabosti," je dodal. "Mi o pobudi ne vemo nič, niti kaj bi prinesla," pravi Tone Peršak, župan občine Trzin. Dodaja, da bi lahko bila zelo zanimiva za manj razvite občine, za večje pa ne. Tudi župana občin Vodice in Šmartno pri Litiji pobude ne poznata.

Župana občin Grosuplje in Ivančna Gorica Janez Lesjak in Jernej Lampret za združitev ne vidita realnih možnosti. "S pobudo župana MOL nismo seznanjeni in jo ocenjujemo za neresno," pa je bil odgovor Janeza Mikliča, direktorja ižanske občinske uprave. "Odkar smo samostojna občina, ljudje zelo pozitivno sprejemajo klimo, v kateri smo, istočasno pa zelo dobro sodelujemo z MOL," je zamisel o združitvi zavrnil župan občine Dol pri LjubljaniPrimož Zupančič. Tudi Domžale bodo po besedah župana Tonija Dragarja ostale samostojna občina.

Potreben bi bil referendum
Dvoje ali več občin se lahko združi v novo občino, če se za to na referendumu v vsaki občini izreče večina volilcev, ki so glasovali, so pojasnili na službi za lokalno samoupravo, ki jo vodi minister Ivan Žagar. Referendum je torej obvezen v vseh občinah, ki se združujejo. Sicer pa zakon o financiranju občin predvideva, da če se dve ali več sosednjih občin združi v novo občino, je ta upravičena do dodatnih državnih sredstev za tri leta. Koliko sredstev, je odvisno od tega, ali se združita dve občini ali pa se jih združi več.

www.zurnal24.si

Jankoviæ je preprièan, da bo stadion Stožice najlepši
Mesto ne bo samo gradilo novega stadiona in dvorane, ampak bo tudi obnovilo dvorano Tivoli

"Dokaj velika ekipa strokovnjakov in predstavnikov Mestne obèine Ljubljana je bila konec tedna v štirih evropskih mestih in si tam ogledala njihove stadione. Najprej smo obiskali stadion v Rotterdamu," je dejal ljubljanski župan Zoran Jankoviæ, "in ugotovili, da deluje dokaj zaporniško. Stadion v Staaveringu ima 700 VIP-lož, streho pa ima zgrajeno tako, da prepušèa svetlobo, ki je potrebna za rast trave. Na zasebnem stadionu v Helsinkih imajo tudi do sto velikih prireditev ... Naša ugotovitev je bila, da je projekt stadiona v Stožicah, ki ga je naredila skupina Sadar Vuga zelo dober, kajti pri veèini drugih stadionov so kar pozabili na parkirna mesta, mi pa jih imamo nekaj èez pet tisoè." Dejstvo je, ugotavlja župan, da so tudi v teh mestih vsi stadioni zgrajeni na nekoè zapušèenih mestnih predelih, na takšnih, kot so Stožice, ki bodo potem postale nov in lep del Ljubljane.

In kako naprej? Strokovnjaki so doloèili, da mora biti projekt Stadion Stožice narejen do zadnjega dne v mesecu juniju, za dvorano pa mesec dni pozneje. Na tem stadionu pa bodo veèje prireditve, kot so koncerti, samo dopolnilo. "S tem, ko bomo imeli stadion in športno dvorano, v kateri bodo med drugim košarka, rokomet in odbojka, se bo sprostila dvorana Tivoli," je preprièan Zoran Jankoviæ, "zato ga bomo spremenili v prireditveno in hokejsko dvorano, v kateri bodo lahko igrali hokej vse leto. Še veè, ker bo od Stožic ostalo nekaj denarja, ga bomo dali za prenovo dvorane Tivoli. In ker smo v Ljubljani združili vse športne objekte, ki so v mestni lasti, bomo namenili igrišèe Slovan Univerzi, medtem ko bomo stadion Žaka v Šiški uredili tako, da bomo sedanjim lastnikom dali nadomestno zemljo, kjer bodo gradili stanovanja, oni pa bodo stadion Žaka prepisali na mesto." "Zasebni partner - Skupina Gradis G - je na banko že položil 25 milijonov evrov kreditnega zagona, te dni pa se bo odpravil v Beograd na pogovore z lastniki srbske Delte, ki jo zanima gradnja trgovskega centra v Stožicah. Zanjo se zanimata tudi dva slovenska in en avstrijski trgovec," je še dejal Zoran Jankoviæ.



Izgleda, da so se vendarle odloèili za projekta Sadar-Vuga arhitektov. Das freut mich sehr!!

Finance, Jaka Elikan

Nepremičnine: Ljubljana spreminja zazidljiva območja - Jankovićem raste vrednost parcel

Od sprememb ljubljanskih prostorskih aktov župan Zoran Janković pričakuje, da bo omogočena pospešena gradnja stanovanj, kar bo umirilo rast njihovih cen. S tem pa se bo občutno povečala vrednost na novo zazidljivih parcel. Med njimi tudi dobrih pet hektarjev velikega zemljišča, ki je v posesti družine Janković.

Pred sedmimi leti je družba Barje od Ljubljanskih mlekarn kupila 54.302 kvadratnega metra veliko posestvo z nekaj gospodarskimi poslopji, med ljubljansko obvoznico in Cesto dveh cesarjev. Pozneje je bilo lastništvo preneseno na Electo Inžinering in Electo Naložbe. Vsa podjetja imajo sedež na Mestnem trgu 8. Prvo je že zaprto, zadnji pa sta v lasti sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića, Damijana in Jureta.

Direktor Electe Damijan Janković nam ni želel izdati, po kakšni ceni so pred sedmimi leti kupili posestvo. Po dveh neuradnih informacijah pa naj bi družba Barje za kvadratni meter odštela šest oziroma deset nemških mark. Ob tem je omenil, da je zemljišče v posesti Electe, lastnik pa je od lanske jeseni Hypo Leasing. "Ker je Electa potrebovala denar za drugo naložbo, ga je prodala in vzela v zakup," je pojasnil.

Electa namerava sama graditi

Današnja tržna cena bi bila verjetno vsaj stokrat višja, če bi bilo posestvo le naprodaj. Damijan Janković namreč zatrjuje, da Electa nima namena prodati posestva. "Electa namerava sama razvijati to lokacijo. Mi se ukvarjamo z gradnjo stanovanjskih objektov, za lokacijo pa se zanima tudi neko trgovsko podjetje," je dejal. Dodal je tudi, da pričakuje, da bo območje pozidano v štirih do petih letih.

Namesto hlevov stanovanjski kompleks

Javno dostopna baza urbanističnih podatkov MOL kaže, da je območje predvideno za gradnjo inštitutov, šol in zdravstvenih objektov. V preteklosti se je tu namreč načrtovala gradnja kmetijske šole oziroma biotehnične fakultete. Ta teden razgrnjen osnutek prostorskih planov MOL pa predvideva, da bodo na tem območju lahko zrasli stanovanjski objekti, visoki do 11 metrov.

Območje naj bi se po planih urbaniziralo: v neposredni bližini je načrtovano krožišče, nadvoz nad obvoznico in še kaj. Damijan Janković sicer trdi, da je tu že od leta 2002 dovoljena gradnja centralnih dejavnosti in da ne gre za kakšno pomembnejšo spremembo.

V kratkem tudi komunalno opremljeno

Za vrednost zemljišča je pomembna tudi gradnja kanalizacijskega sistema s čistilno napravo. To Ljubljana pospešeno ureja za celotno območje Rakove Jelše, Sibirije ter Barja in je dimenzionirana za mnogo večje število stanovanjskih enot, kot jih je tam danes. Damijan Jankovič o tem ne ve ničesar, župan Zoran Janković pa si za to močno prizadeva.

Pravi, da je gradnja kanalizacijskega sistema v polnem teku in da je že nasut prostor za čistilno napravo. S spremembo urbanističnih dokumentov prihodnje leto in gradnjo kanalizacije gotovo ne bi bilo zadržkov za gradnjo večjega stanovanjskega kompleksa na tem območju.

Finance; objavljeno 24.4.08 00:01, tiskana izdaja št. 079/2008
http://www.finance.si/211351/Posestvo_Jankovi%E6ev_vsaj_stokrat_dra%BEje


:fiddle: :tyty: Da ne bo kdo mislu da je Zoki :angel1:...

Seveda,znana srbska fora,pola sebi pola šarcu daje,svoje parcele bo komunalno opremil za MOLov denar,prodajal pa za svojo dušo.

da se bo to zgodilo, se je vedlo že pred volitvami.

Glede na to, kaj je in kaj še bo naredil za Ljubljano, mi je prav vseeno, če si malo posla zrihta na tak način.

»Koridor za poglobitev železnice bo pogoj!«
Ljubljana, 25.04.2008
Nadaljevanje pogovora z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je poskrbel za preporod slovenskega glavnega mesta.

Župan Janković je karizmatična osebnost. Do kraja prepričan v svoje sposobnosti. Številni mu navdušeno ploskajo, njegovi nasprotniki mu očitajo šerifovstvo, nastopaštvo … Kakšna je njegova osebnost, pa bo pokazal šele čas!

Katere so bile ključne naloge ob začetku nastopa županske funkcije?
»Prva točka je odnos država : mesto. Vse pogovore smo opravili in zaključili pogajanja, žal pa sporazum ni podpisan, ker ga Janez Janša očitno ne želi podpisati. In predsednik vlade očitno kot eno od zgodb pred volitvami uporablja svoj nastop proti Ljubljani. Vse te akcije, ko nas je najprej zavrnil, ko smo predlagali, denimo, ureditev Slovenske in Prešernove ulice, hiš in fasad v času predsedovanja; zdaj pa pravi, da tega nismo pravočasno uredili. Druga zadeva je to, kar počenjajo s peticijo za cenejše vrtce in je spet stvar SDS-a. Potem odnos ministra za kulturo in ministra za gospodarstvo ... Z ministri SDS-a imamo izjemno velike probleme, ker imajo očitno nalogo, da mestni občini nagajajo. Ampak kljub temu smo dosegli dogovore o 80 točkah in bi bilo treba samo še podpisati izjavo, da se vrne Ljubljani odvzeti denar. Tega je za ves mandat 240 milijonov evrov oziroma približno 2000 nujno potrebnih neprofitnih stanovanj.
Druga točka je bila reorganizacija mestne uprave in Holdinga. Ta je opravljena.
Tretja točka je 22 projektov, od katerih sta 2 končana in že služita svojemu namenu. To sta Barjanska vpadnica in Tehnološki park. Zaključuje se Kino Šiška, poteka urejanje promenade Tivoli in centra mesta. Razpis za nov most pri Cukrarni teče, zaključeni so natečaji za garažni hiši pod Kongresnim trgom in pod Tržnico, podpisana je pogodba za Športni park Stožice. Sedaj so vsi projekti v pripravljenosti, da se začnejo tudi fizično izvajati. Tako da bo večina teh zadev vidna v prihodnjem letu.«
Koliko projektov pa se trenutno izvaja? Vemo, da se je njihovo število povečevalo ...
»Najprej bi morali definirati, kaj pomeni projekt. Ali je projekt na primer vodovod na Šmarno goro ali pa vodovod na Rožnik, ureditev pločnikov? Če je, potem je projektov v fazi izvajanja več kot 100. Za stadion v Stožicah smo izbrali zasebnega investitorja, konec meseca se bo že projektiralo. Obnova Plečnikovega stadiona teče, tam smo družbeniki. In ali so projekti tudi čiščenje grafitov, postavitev količkov v centru mesta, potopni smetnjaki? Zame so in kot rečeno, je takšnih projektov izjemno veliko. Naš uspeh bo mogoče preverjati na podlagi 22 projektov, za katere smo dali zagotovilo, da bodo narejeni.«
Center mesta postaja gradbišče. Kako gledate na razvoj Ljubljane. Na eni strani podzemne garaže, na drugi strani visoke stolpnice. Ali ima mesto celovito urbanistično strategijo?
»Absolutno. Dopolnjen osnutek strateškega prostorskega načrta je bil sprejet z 39 glasovi za in brez glasu proti. Zgodba je zelo preprosta. Ljubljana se še vedno razvija v zvezdasti obliki. Razvoj Ljubljane mora omogočati, da mesto postane evropska metropola in da se razvijejo nekatere dodatne vsebine, ki jih evropska metropola potrebuje, poleg tega pa moramo rešiti tudi ključno problematiko – promet. Tako tekoči kot mirujoči promet je namreč tragedija, je tik pred kolapsom. Tu je ključna točka poglobitev železnice, vpeljava šestpasovnic na Dunajski, Tržaški, Celovški in Šmartinski. Povsod, ne samo v centru, je potrebno spraviti pločevino s cest. Številne ljubljanske soseske so bile zgrajene pred 30 leti, ko je imela vsaka družina največ en avto, pa še to majhen, zdaj ima po dva, tri in so praktično vse zelenice zaparkirane, garažnih mest je premalo. Do konca leta bomo center mesta uredili tako, da bo zgled za ostale dele mesta in potem bomo to strategijo širili naprej po Ljubljani, kar pomeni, da center dobiva obliko, ki bo po eni strani ohranila staro mestno jedro in mu dodal še večjo veljavo. Stolpnicam, ki bodo obkrožale to mestno središče, je prof. Koželj določil maksimalne višine, ki omogočajo ohranitev vseh vedut. Se pravi, da je omejil Severna vrata na 72 metrov, Šumi je še nižji, dovolil je Emoniki, da gre do 100 metrov. In če na primer vzamemo območje Žal, ki jih je v svoj seznam vnesel tudi Unesco, trdim, da bo to področje šele sedaj dobilo na vrednosti, ko bomo na zemljišču, kjer smo odstranili vrtičke, še letos uredili park. Parkovna ureditev bo tudi na Koželjevi To območje bo popolnoma zaščiteno pred kakršno koli gradnjo od nove štajerske vpadnice pa vse do Šmartinske ceste.«
Zakaj se je pred letom dni z odstranitvijo vrtičkov tako mudilo, če se parkovna ureditev tega območja šele začenja?
»Zelo enostavno. Če kdo misli, da se to lahko kar takoj samo naredi, se moti. Gre preprosto za to, da vrtički tja ne sodijo, ne tja in ne ob vpadnice. Zelo jasno smo sporočili, da je treba vrtičke pospraviti. In tudi večina ljudi je to dobro sprejela. Pustili smo, da pridelki ostanejo in da se porušijo objekti. Kdaj pa naj bi to odstranili? Vzemimo primer vikendov za Savo. Že eno leto je minilo, odkar smo hodili tam okoli. Ali je kdo pospravil svoj objekt? Nihče. Vedno znova se organizirajo, želijo nastopati in celo govorijo: 'Mi vrtičkarji skrbimo za zeleno Ljubljano in zahtevamo naše zakonite pravice.' Oprostite, prosim, kakšne zakonite pravice? Tisti, ki so zgradili črne gradnje, zahtevajo zakonite pravice? V Ljubljani črnih gradenj ne bo več. Inšpekcija ima nalog, da se najprej poiščejo nelegalno postavljeni vikendi, tisti največji, in se prvi porušijo. Da ne bodo spet rekli, da rušimo revežem, bogatim pa ne. Po drugi strani smo jasno povedali, da so v novem prostorskem načrtu vrtički predvideni, tako znotraj stanovanjskih naselij kot zunaj njih. Vendar poudarjam – urejeni. Ne sme biti betonskih gradenj, hiške imajo določene mere in oblike, živa meja bo služila kot ograja. In kdor bo želel vrtiček, ga bo lahko imel, nihče pa ne bo mogel zasesti poljubnega zemljišča ob Savi in reči: 'To je moje, ker obdelujem vrtiček!' Notri pa ima kopalnico, dnevno sobo, 3 spalnice, bazen in za povrhu bo še oddajal prostor, kar se tudi dogaja.«
S svojimi, včasih precej hitrimi potezami razburite skupine meščanov, zbrane v civilnih iniciativah. V vaših nastopih se zdi, da se vam zdijo odveč. Kako gledate na pojav civilnih iniciativ v Ljubljani?
»Sploh ne. Jaz pozdravljam te iniciative, v bistvu je legitimna pravica vsakega, da hoče nekaj, kar je boljše zanj. To popolnoma razumem in celo mislim, da spodbujajo neko novo razmišljanje. Vendar mora na koncu prevladati stroka. Kar vzemimo primer: že za časa volitev, ko še sploh nisem vedel, kaj Ljubljana potrebuje, sem spraševal ljudi, kaj jih moti. In sem dobil veliko predlogov. Tudi po prevzemu mandata so k meni prihajali občani in me prosili naj, denimo, ukinemo promet čez Tromostovje, tudi četrtna skupnost Center je govorila o tragediji, da se tam vozijo tovornjaki, avtobusi, taksiji so bili vsak večer parkirani na Prešernovem trgu. In kaj se je zgodilo, ko smo zaprli center za promet? Vsi so govorili krasno, super, ampak ne za nas!
Naslednji primer je iniciativa Tržnice ne damo. Tudi jaz je ne dam. Leto in pol se pogajamo o tej tržnici. Eno leto nihče ni prišel k nam; pisali so v časopise, organizirali protest. Ko so nanj prišli zagovorniki garaž pod tržnico, jih je preganjal vinjen protestnik. Potem ko so nas končno povabili na skupno srečanje, smo šli. Skupaj jih je bilo, če odštejem novinarje in prisotne z občine, morda 35. Ampak tista razprava, ki je trajala 3 ure in pol, je bila razprava o vsem, samo o tržnici ne. In potem pride pri njih do takšnih zaključkov: občina je naročila geološko analizo tal, a ti rezultati za njih ne veljajo. Razpisali smo javni natečaj za garažno hišo pod Tržnico, sodelovalo je približno 500 strokovnjakov in tudi ta za njih ne velja. Pravijo le: 'Mi imamo strokovnjake, ki pravijo, da je garažna hiša v grajskem hribu boljša.'«
Vse je presenetila odločitev Slovenskih železnic, da proda svoj delež v družbi Emonika. Kaj bo mesto s tem projektom storilo v naslednjih korakih?
»Da, vendar so imeli legitimno pravico, da to naredijo. Problem, je, da smo to izvedeli iz medijev in vztrajali bomo, da bodo v vseh dokumentih zelo jasno predpisani pogoji, po katerih lahko družba Emonika gradi. Mimo teh pogojev ne bodo mogli iti. In med temi pogoji bo tudi koridor za poglobitev železnice.«
Kako bo sploh potekala poglobitev železnice?
»Zelo enostavno. Železnica bi bila poglobljena od začetka Tivolija do konca Polja.«
Kako pa gledate na štiri neuspele razpise za najem poslovnih prostorov na gradu? Je občina zahtevala preveč?
»Ne gre za neuspeh. Mislim, da je med potencialnimi najemniki prevladal strah, da bi preveč vlagali in bi na koncu imeli premalo iztržka. Ne vidijo, ali pa ne verjamejo, da je teh 500 tisoč obiskovalcev, ki obiščejo grad, potencialnih porabnikov, ki imajo trenutno na voljo samo en lokal. Vsa ta leta doslej so se na gradu dogajale le občasne prireditve, razstave, poroke. Deluje pa Virtualni muzej, ki je lani prodal več kot 200 tisoč vstopnic. Mi smo naredili tisto, kar smo lahko. Naredili smo oceno vrednosti investicije, pripravili razpis, v katerem je opredeljeno, da je prostor potrebno obnoviti, nato pa je možen najem za od 7 do 10 let. Ker ni bilo nobenih ponudnikov, smo se odločili, da bomo sami dokončali obnovo vse do opreme in potem šli ponovno v razpis, ampak tako, da bo denimo gostinec s seboj prinesel samo svojo opremo, ki jo bo lahko, če mu ne bo šlo dobro, tudi odnesel. (Smeh) Glede tega smo potrpežljivi, vsekakor pa želimo na Gradu imeti najboljše ponudnike, ki bodo zagotavljali kakovost, zato smo k sodelovanju povabili tudi prof. Bogataja.«
Rakova Jelša je še vedno rak rana Ljubljane, veliko črnih gradenj in neurejena kanalizacija. Kaj se tam trenutno dogaja?
»Sestanek s krajani Rakove Jelše bo konec meseca. Na tem sestanku bomo podali poročilo, v katerem je obravnavanih 510 hiš do avtoceste. Začeli smo že s postopkom izgradnje čistilne naprave in izgradnje kanalizacije, dela se prednasip. Obstaja že nekaj več kot 200 gradbenih dovoljenj, 290 je bilo tudi izjav, da bodo vložili prošnjo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zdaj bomo pogledali, koliko jih je res vložilo prošnje za pridobitev. In za tiste, ki tega niso storili, bo postopek preprost. Pozvali bomo republiško inšpekcijo, da začne z rušenjem na črno zgrajenih objektov in spet bomo predlagali, da se začnejo najprej rušiti tiste največje hiše. Projekt kanalizacije, vodovoda in urejanja komunalne infrastrukture se že izvaja in priklopljen bo tisti, ki bo plačal komunalni prispevek. Tisti, ki ga ne bo plačal in bo imel črno gradnjo, bo pač ostal brez hiše. In do leta 2010 bo Rakova Jelša zagotovo postala eden najlepših koncev Ljubljane.«


http://www.dobrojutro.si/?stran=novice&tip=11&id=12006

Glede na to, kaj je in kaj še bo naredil za Ljubljano, mi je prav vseeno, če si malo posla zrihta na tak način.

:applause::applause:

Glede na to, kaj je in kaj še bo naredil za Ljubljano, mi je prav vseeno, če si malo posla zrihta na tak način.

kaj pa je do sedaj naredil?

Mimogrede letos bi se že morala odvijati 1. tekma na štadionu v Stožicah...

HELOUUU sej je šele 1,5 let župan.Po koncu mandata bomo potegnili črto in videli kaj je naredil.Menim,da je Zoki dober župan in se mu vid,da se trudi.

a ti si res mislil, da bo letos že stadion v stožicah postavljen?
(pusti kaj je on ubljubljal, iskreno povej)

CONSTRUCTION UPDATE
Poslovni objekt Dimičeva
http://www4.slikomat.com/08/0426/bki-Slika-.jpg
Na gradbišču,ki je 100m odaljeno od Rotonde se je končno začel nekaj dogajat:banana:
http://www4.slikomat.com/08/0426/zon-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/08/0426/q1x-Slika-.jpg

Jankovič je pred volitvami logično tako kot vsi pretiraval kar se datumov tiče. Ujeti tako tesne roke je bilo skoraj nemogoče - razen če bi šlo vse po maslu, kar pa ni šlo (denacionalizacija, vladna polena...). Ampak dejansko se mi zdi razmerje med obljubljenim in realiziranim zelo dobro. Že to, da je njegova ekipa v tako kratkem času naredila novi prostorski plan je izjemen dosežek.

(Mimogrede: Tukaj (https://urbanizem.ljubljana.si/index.htm) si lahko pogledate vse kar se tiče novega prostorskega plana.)

Res je, da nekateri projekti zamujajo (npr. štadion), ampak bodo še vedno narejeni v tem mandatu. Prejšnje županje so za vsak mandat napovedale štadion, pa je bil edini rezultat kup porabljenega denarja, ki se je izgubil v birokraciji. Jankoviču štejem tudi v plus, da se je začel ukvarjati z javnim prometom in zaprl center za avtobuse. Poleg tega je veliko več denarja namenil obnovam starih fasad (ki pa zaradi nesoglasij stanovalcev še ni v celoti porabljen). So pa tu še stvari, ki so nekoliko bolj dolgotrajne in neposredni učinki še niso vidni. Govorim predvsem o meganatečajih, ki so bili razpisani ali pa so ravnokar v teku (tržnica, Šmartinka, štadion, PCL - potniški del, ...). Gre za same velikopetezne projekte, za katere verjamem, da bodo realizirani, ker jih Ljubljana potrebuje. Takšnega velikopoteznega razmišljanja je prej v Ljubljanji manjkalo. Nekateri se ga celo bojijo - samo poglejte koliko civilnih iniciativ imamo. Ampak dejstvo je, da so vsi ti projekti potrebni! Še več - že zdavnaj bi morali biti realizirani!

Kar se pa tiče tistih zemljišč, ki jih ima Jankovič in so sedaj zazidljiva. Že dolgo, dolgo časa se ve, katera zemljišča v Ljubljani bodo postala zazidljiva (pa kdorkoli bi bil župan). Namreč logično je, da v Ljubljani ne moremo imeti posevkov koruze znotraj avtocestnega obroča in da bo Ljubljana te parcele prej ali slej pogoltnila. Nakupovanje poceni obmestnih parcel v bližini razvijajočih se mest je že desetletja zelo znan dober posel in ga pametni poslovneži izkoriščajo po celem svetu. Če bi jaz imel dovolj denarja za nakup take parcele bi jo takoj kupil.

To je pač biznis. V poslovnem svetu je treba iskati takšne priložnosti. To je edini način, kako pošteno priti do (veliko) denarja. Samo s trdim delom pač še nihče ni obogatel. Treba je iskati priložnosti in jih zagrabiti. In Jankovič je pač pameten poslovnež, kar mu veliko Slovencev zameri (zavida). Pri nas so itak vsi, ki imajo več kot povprečen delavec označeni za tajkune. In te je seveda treba strpati po zaporih, ane...

Uf, sem se razpisal. :)

a je gdo že šou pogledat rezultate europana 9....poljane pa to?

Predlogi za Poljane so po moje tako ekstravagantni, da ne bodo izvedeni. Je pa predvidena ena res visoka stavba na križišču Roške in podaljška Poljanske. Nisem imel fotoaparata zraven.

no bom pofotku js u pondelk če nebo gdo prej dau fotk gor

....


jankovič je imel točno določen timeline kaj bo kej v določenem času naredil. In dejansko, če izovzamemo ureditev prešernovega trga ni naredil prakitčno nič. To da ga ja vlada ovirala se mi zdi demagogija par excellence. Jasno ob neuspehih je najlažje krivit druge. On je obljubljal morje stvari... med temi so športni center stožice, parkirne hiše, tramvaj, PCL, kolikor je meni znano je tudi neki o poglobitvi železnice sanjal... da ne govorimo o Đamiji in much much more, ki sm jih jaz že pozabil. Bi pa bilo fajn da bi kdo nalimal njegov program in datume, da bi dobili jasno sliko. Naj ti povem, da tako stožice kot PCL ne bodo zgrajeni do leta 2010... verjetno bo gradnja segala globoko v naslednje desetletje. Poleg tega, da za PCL se je že simšičeva menila in tudi podpisala pogodbo (škodljivo al ne, bodo znali drugi ocent). Da o tramvaju niti negovorimo, o poglobiti pa niti ne sanjamo. Đamija je še vedno na mrtvi točki. Bottomline glede velikopoteznih gradenj... slednje prej ali slej bi se pojavile in začele graditi al z al brez jankoviča.

Je pa treba priznati, da je definitivno bolj učuinkovit od prejšnih dveh žensk in mu je treba dati +, da ni kontra stolpnic. Jaz ne rečem... lahko bi imeli slabšega župana, ampak pisati mu slavospeve še preden je kaj naredil, se mi zdi, da je to simptom rahlo netreznega razmišljanja.

Za tramvaj ni Jankovič nikoli obljubljal izgradnje v tem mandatu (napisal je letnico 2015). Džamija pa od mesta ni odvisna - mesto je zagotovilo samo zemljo, kdaj se bo gradila je pa stvar islamske skupnosti. PCL je zasebna investicija in mesto je ne more pohitriti, je pa v Trigranitovem interesu, da je projekt čimprej realiziran. Stožice so se zaradi denacionalizacije začele dogajati eno leto prepozno. Poglobitev železnice je napisana v strateškem načrtu, ali bo izvedena je pa odvisno od interesa države in finančnega blagostanja v njej.

Veliko projektov bi se res gradilo tudi brez Jankoviča (PCL, Bavarski dvor, Tobačna, ...) so pa pomembni projekti, ki so zgolj "Jankovičevi": Šmartinka, Tržnica, Stožice, šestpasovne vpadnice, Stanežiče, ...

Ti projekti so v povprečju prišli na pol birokratske poti. Da bi bil kakšen od njih že končan je v letu in pol žal nemogoče. Treba bo pač počakati do konca mandata in če bodo zadeve izpeljane do konca, si Jankovič skoraj zasluži kakšen slavospev. Ampak po letu in pol je pač nemogoče župana kritizirati samo zato, ker noben od projektov, ki ponavadi trajajo 10 let, še ni narejen...

Resno, počakajmo s to debato še kakšno leto, ko bomo lahko točno videli kaj bo in česa ne bo. Jaz sem optimist.

Glede na to, kaj je in kaj še bo naredil za Ljubljano, mi je prav vseeno, če si malo posla zrihta na tak način.


Zaradi takega mišljenja kot je to tvoje, je pa država v p.... :ohno:

In če ljudstvo dovoli krajo lopovom (da le raja tudi kak drobiž dobi), potem naj se ne pritožuje nad stanjem v državi. Je pač tako, kot si ga ljudstvo zasluži.

Ne morem verjet lastnim očem, kaj si napisal.

In btw - če se vam zdi, da so Gregor Golobič, Katarina Kresal in Bojan Šrot "slučajno" na čelu svojih strank, se hudo motite.

Še enkrat vam povem: v gospodarstvu in politiki, kjer so obračajo milijoni in kjer sta v igri moč in oblast, ni NIČ prepuščeno naključju. Vse ima svoj preračunljiv motiv.

In takega je imel tudi Zoki, ko je šel v igro za župana. Za nameček bo pa še - tako za izziv - "poštimal" stavri po LJ. Kdo bo imel pa največ koristi od tega si pa lahko le mislite. Ste že pozabili, komu je oddal gradnjo ŠP Stožice?

Vse čestitke Zokiju za vse narejeno v LJ in za vse kar bo v LJ narejeno - amapak to še vedno ne opravičuje pridobitve lastne koristi.
Jaz imam tudi kos zemlje v LJ, pa je gor zrisana le ena hiša - pa sem hotel tri - da bi lahko sezidal in prodal. Ampak očitno nisem dovolj blizu korita - saj so mnogi ne daleč stran to lahko storili, meni pa ni bilo odobreno v ZN. Pač nisem nič "ponudil" v zameno oblastnikom - MOL bi itak od mene dobila trojni komunalni prispevek, zdaj bo le enega.
Vsaka oblast je korumpirana - Zoki & Co. niso izjema. In na bruhanje mi gre, ko ljudje to dojemajo kot nekaj običajnega in to sprejemajo in tolerirajo. Balkan na kubik!

Kar naj Zoki plete ... Plete Zoki, plete .. sve dok ne zaplete ... sve zaj...be ... i odlete. ;)

Zaradi takega mišljenja kot je to tvoje, je pa država v p.... :ohno:



Kar naj Zoki plete ... Plete Zoki, plete .. sve dok ne zaplete ... sve zaj...be ... i odlete. ;)

Zelo tipično slovensko, da se vedno najdejo ljudje, ki jim nekaj ne paše. Da ne omenjam velike mere negativizma in nestrpnosti tukaj.

Na srečo je glavni krivec poznan in na še večjo srečo bo jeseni odstreljen.

Can we now, like, get back to the topic?

Že nekaj časa spremljam tale forum, pa sem se odločil za majhen prispevek.

Ne gre v višino pač pa v globino, je pa Jankovičeva ideja in če prav razumem bodo to, namesto parkirnih boksov (teh je v Ljubljani tako preveč :ohno:) "parkirišča" za smetnjake.

http://www4.slikomat.com/08/0427/qjv--X4F03.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/2602687.htm)

Glede na to, kaj je in kaj še bo naredil za Ljubljano, mi je prav vseeno, če si malo posla zrihta na tak način.

Pod tole se tut jest podpišem. Vsak, ki pride do visoke javne funkcije teži za tem, da zrihta kaj po svoje (ali zase). Nihče se ne bori za županske, poslanske in druge funkcije iz idealizma v smislu, kaj bo naredil dobrega za svet. To je iluzija in larifari predvolilnih zgodbic za naivne volilce. Razlika med dobrimi in slabimi "liderji" je samo v tem, ali poleg zase naredijo tudi kaj za skupnost, ki jo upravljajo, ali pa grebejo SAMO zase in rihtajo dobre službe svojim znancem in prijateljem.

Jankovič je po teh merilih sigurno dober župan. Glede parcel pa sem že na prejšnji strani quotal članek iz Financ, kjer Frankl pravilno ugotavlja, da so parcele Jankoviči kupili še v času, ko niso mogli vedeti, da bo Zoki župan in da bo parcela zagotovo zazidljiva, kar precej zmanjša utemeljenost trditev, da gre za nelegitimno špekulacijo s strani sedajšnjega župana.

Aja, pa dobrodošel, Primus! :wave:

Še en. :bash:

Torej je po defaultu OK, da politiki zase grebejo. In ljudstvo naj to dovoli. Ker pač drugače kao ne gre, saj so vsi oblastniki pokvarjeni. Pravno državo naj pa k... gleda in je prav, da jo vsi malce nategujejo.

Hja, s takim razmišljanjem se svet nikoli ne bi na bolje spremenil. In to tudi zaradi takih ljudi, kot si ti - ki so vdani v usodo ali pa imajo sprane možgane.

In zaradi takih ljudi so možne diktature, genocidi, divje privatizacije itd.

Slovenceljni so pa itak bili loleki in hlapci. In to si tudi zaslužijo! Kak blesav narod smo, jao!

Zdaj pa grem od tu ... za vedno. Je bilo luštno - dokler je trajalo.

Uživajte. :cheers:

Zdaj pa grem od tu ... za vedno. Je bilo luštno - dokler je trajalo.



Sedaj bo pa še bolj. Pesimistov in vztrajnih zagovornikov trenutne državne oblasti tako ali tako ne potrebujemo.

Dobrodošel Primus:hi:
CONSTRUCTION UPDATE
Vila bloki Koseze
http://www4.slikomat.com/08/0427/1gz-Slika-.jpg
Stanovanjsko poslovni objekt Koseze
http://www4.slikomat.com/08/0427/ob9-Slika-.jpg
Vila bljek ups vila blok grad
http://www4.slikomat.com/08/0427/rob-Slika-.jpg
Obnova pročelij na Prešernovi
http://www4.slikomat.com/08/0427/ng9-Slika-.jpg
Rudnik
Moram rečt,da na Rudniku hiše rastejo kot gobe po dežju:)

Večstanovanjski niz ob Galjevici
http://www4.slikomat.com/08/0427/396-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/08/0427/5tu-Slika-.jpg
Večstanovanjski niz Knezov Štradon
http://www4.slikomat.com/08/0427/gj-Slika-.jpg
Podoben niz,ki je že zgrajen
http://www4.slikomat.com/08/0427/3gz-Slika-.jpg
Supernova
http://www4.slikomat.com/08/0427/zw3-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/08/0427/w4p-Slika-.jpg
Okolica Supernove

http://www4.slikomat.com/08/0427/9of-Slika-.jpg

^^ Dobr update - supernova je pa bljak, japonska je pa ql notr no hehe ...

BTW Janković je najbolj uspešen župan od kar js pomnim. In ne vem, zakaj bi zdaj spreminjal mnenje, če gre nekemu agitatorju Zoki v nos. Pač dopustite folku svoje mnenje in ne smetite foruma po nepotrebnem!

Bom še js dodal.
Če je doprinos nekega člana temu slovenskemu podforumu samo jamranje,negativizem, vedno nestrinjane in nič slikc,updatov,naj kr gre.Take jaz ne bom pogrešal.

LJ-City: Super slike. :)


http://www4.slikomat.com/08/0427/w4p-Slika-.jpg


A Leclerc je pa zanalaš postavil svojo reklamo na vhod Supernove. :D Zdej zgleda tako: Ne hodite v Supenovo! E. Leclerc je prava odločitev. lol.

GERMI: Nekateri ljudje pač v politiki gledamo na to, koliko kdo naredi in ne kateri politični opciji pripada. Meni je bil Janšev predvolilni načrt recimo zelo vredu, a žal ga ni uresničil niti 20%, pa se mu mandat že izteka. Jankovič ima vsaj jasno zastavljen cilj in mu neprestano sledi. Večina projektov je že začetih, najhitrejši pa že tudi končani. Šele drugo leto pa se bo videl pravi učinek nove mestne oblasti, ko bodo novi projekti prešli v fazo realizacije.

baje, da se je leklerku promet povečal za 15-20% procentov odkar je odprta supernova.

Super update LJ City.:cheers:


Glede župana in podobnih zadev...povsod kjer se obrača veliko denarja se dogaja veliko svinjarij. To se ne dogaja samo pri nas temveč povsod po Evropi. Redki so posamezniki, ki znajo z velikimi vsotami razpolagati racionalno.

Marsikdo, ki se danes, ko je še mlad gre dežurnega moralista, bo življenska pot morda zanesla kdaj v politične vode in me prav zanima, če bo takrat še pridigal o morali ali pa se bo po hlapčevsko podvrgel ostalim...zame so TI ljudje največji hlapci...:bash:


Kaj bo Zoki dejansko ustvaril bomo še spremljali, vendar nedejavnosti mu ne moremo očitati, glede na njegovo hiperaktivno naravo:lol:

LJ City, hvala lepa za fotke :)

Tudi jaz se strinjam, da je Zoran vendarle tisti pravi, ki je po dolgem času prišel, videl in bo kmalu tudi zmagal.

Glede na to, koliko je naredil, pa verjamem da zmore še veliko več, saj nas čaka še večji del vseh velikih projektov, mu lahko samo "kapo dol" vzklikamo.

Čaka nas še veliko lepega in prihodnost prestolnice (po drugih temah na tem forumu sodeč pa tudi prihodnost drugih slovenskih mest) bo zagotovo v odtenku rožnate barve.

LP. Dejan

O tem je bilo na forumu že govora.

V3 - nov poslovni center v Ljubljani

Družba Lokainvest je na Verovškovi ulici v Ljubljani položila temeljni kamen za nov Poslovni center V3. Objekt je zasnovan kot energetsko varčna stavba in bo primeren izključno za pisarniško dejavnost. Cene za kvadratni meter se gibljejo od 2.300 evrov (brez ddv) naprej, prvi kupci pa se bodo vanj lahko vselili že prihodnjo jesen.

http://img329.imageshack.us/img329/9817/49917075ax5.jpg
Poslovni center V3 bo primeren izključno za pisarniško dejavnost.

Gre za 10-etažno stavbo. Osem etaž je namenjenih prestižnim poslovnim prostorom, dve podzemni etaži pa parkirnim garažam za zaposlene. Na zunanjem delu je predviden prostor za parkiranje gostov. Glavni dostop do objekta bo na zahodni strani iz Verovškove ulice. Prednost lokacije na Verovškovi ulici za Bežigradom je neposredna povezava s severno obvoznico, hkrati pa je blizu tudi center mesta Ljubljane. To območje dodatno odlikuje še sodobna in moderna infrastruktura, namenjena poslovni dejavnosti v skladu s prostorskim načrtom mestne občine Ljubljana. Slovesnosti ob podelitvi temeljnega kamna se je udeležil tudi ljubljsnaki župan Zoran Janković, ki je investitorja pohvalil za kakovosten izbor izvajalcev ter za predvideno hitro izvedbo gradnje, saj naj bi bil objekt zgrajen v dobrem letu dni. Aleksander Schara, direktor podjetja Lokainvest, se je ob tej priložnosti zahvalil vsem sodelujočim pri projektu in vsem, ki so pripomogli, da se je gradnja njihovega prvega tovrstnega objekta v glavnem mestu Ljubljana tudi uresničila. Škofjeloško podjetje Lokainvest ima več-desetletno tradicijo na področju svetovalnega, izvedbenega ter gradbenega inženiringa. Kot investitorji so specializirani za gradnjo novih poslovnih objektov in stanovanj za trg. Ukvarjajo se tudi z adaptacijami in sanacijami javnih, poslovnih, trgovskih ter industrijskih objektov.

Finance (http://www.finance.si)

Obnova pročelij na Prešernovi
http://www4.slikomat.com/08/0427/ng9-Slika-.jpg


Končno se je začela urejati ena najlepših ulic v LJ, ki pa je bila zelo zanemarjena. Upam, da se bo obnova nadaljevala tudi pri drugih hišah.

A kdo ve kaj več o vila blokih Koseze? Ne morem nič najti na netu. Kdo jih sploh prodaja?

Supernova zgleda kot neko hangarsko skladišče... :/
Glede spodnjega naselja pa moram reči, da mi je takšen tip gradnje sosesk ful simpatičen...me malo spominja na ameriški način življenja v predmestju :)

Podoben niz,ki je že zgrajen
http://www4.slikomat.com/08/0427/3gz-Slika-.jpg

kaj pa je do sedaj naredil?

Mimogrede letos bi se že morala odvijati 1. tekma na štadionu v Stožicah...

Enemu zagrizenemu Janševcu res nima smisla naštevat, kaj je vse naredil. Ker itak nikoli ne bi priznali nobene zasluge nekomu z levega pola. Da bo prihajalo do zamud pri projektih je pa razumljivo.

Še en. :bash:

Torej je po defaultu OK, da politiki zase grebejo. In ljudstvo naj to dovoli. Ker paè drugaèe kao ne gre, saj so vsi oblastniki pokvarjeni. Pravno državo naj pa k... gleda in je prav, da jo vsi malce nategujejo.

Hja, s takim razmišljanjem se svet nikoli ne bi na bolje spremenil. In to tudi zaradi takih ljudi, kot si ti - ki so vdani v usodo ali pa imajo sprane možgane.

In zaradi takih ljudi so možne diktature, genocidi, divje privatizacije itd.

Slovenceljni so pa itak bili loleki in hlapci. In to si tudi zaslužijo! Kak blesav narod smo, jao!


Sicer je ta razprava malo deplasirana, a vseeno. Seveda ni prav, da politiki trpajo v svoj žep. Te pa vseeno vprašam, ali je bolje imeti županjo, ki je porabila ves mestni denar in ni niè naredila. Hkrati je pa tako nesposobna, da niti za svoj žep ne zna poskrbet. Ali je bolje imet župana, ki deluje v korist mešèanov in ob tem (domnevno!!) nekaj spravi v žep. To je èisto praktièen pogled.

Supernova zgleda kot neko hangarsko skladišče... :/
Glede spodnjega naselja pa moram reči, da mi je takšen tip gradnje sosesk ful simpatičen...me malo spominja na ameriški način življenja v predmestju :)

Kolikor sem jaz bil v ZDA, je to daleč od ameriških predmestij. To dejansko najbolj spominja na Balkan. Nobenega reda, nobenih zelenic, nobenega pravega prostora za avtomobile.

Ameriška predmestja so posamezne stanovanjske hiše z ogromno zelenja, širokimi cestami, kjer se ob strani parkira, v nulo urejenim obcestnim prostorom, vsaka soseska s svojim bazenom in športnim parkom, iz ameriških sosesk si ponavadi v manj kot minuti na hitri cestni povezavi itd.

Ameriška naselja tudi ne rabijo tistega znaka za prepoved vožnje nelokalnemu prometu, ker so grajena krožno in tako, da v njih nikoli ne zaide tranzitni promet, ker so vedno slepa ulica.

LJ-City: Super slike. :)
A Leclerc je pa zanalaš postavil svojo reklamo na vhod Supernove. :D Zdej zgleda tako: Ne hodite v Supenovo! E. Leclerc je prava odločitev. lol.

Ja, js kr nism mogu verjet svojim očem k sm vidu fotko. Unbelievable res.

uhh...

ne pretiravat fantje :) to kar nekateri praujo da lah take stvari v zakup vzames OK recimo, v Kopru se je zgodila ista stvar in odkar je sel gospod Korelic tepke obirat se Kopru lepo pise,... tnx God da je prisu en mal bolj podjetn zupan na celo Ljubljane, ni pa to pol razlog da se lih vsem pol skos prste gleda ane... mediji porocajo o vseh dobrih stvareh, ki jih dela v Ljubljani in tako isto o vseh pizdarijah ki jih naredi... cool to. :gaah:

Fenomen bogatasa poslovneza, ki postane neka ljudska Esmeralda je znan po celem svetu, ljudje socustvujejo z nekom ki je na borzi ravno izgubil par miljonov od par miljard, ki jih ima. Ubogiiiiiiiii!!! :master:

Zoko ma pluse in minuse, kot vsi ostali, pa isto se on spila puncko ki ji je ravno zob izpadel kot vsi ostali politiki, plebejce je pac treba hranit z sozami, nasmeski in sanjami.
:fiddle:
vsi imamo svoje prepricanje, vsi svoje brezzobe puncke... :lol: ampak ne bit zato zaljiv, to je thread o ljubljani zato jih dost na Zokota leti, kje drugje bi to bil Janez Novak...

:horse::drunk:

Enemu zagrizenemu Janševcu res nima smisla naštevat, kaj je vse naredil.

se pravi nimaš argumentov.

LP

No, ravno ker imamo ta intermezo.

Jaz vidim zadevo tako. Celoten srednji in višji razred zahodne družbe se napaja od teh manjših in večjih uslugic, tipa jaz tebi zdaj pomagam, ti boš meni kasneje.

In zakaj je tako? Jaz mislim, da zato, ker je sistem tak. Lahko si najbolj pošten človek na planetu, a ko ti je enkrat dodeljena neka funkcija, postaneš del sistema. In potem se tudi ti pričneš obnašat oportunistično, ker nimaš izbire.

Nekoč, ko je bila družba še nekako obvladljiva, je lahko en človek naredi spremembo. Sedaj tega ni mogoče. Ker kot sem rekel vlada sistem in ne posamezni ljudje.

S tem kar pišem ne zagovarjam takega početja, vendar mi je jasno zakaj so stvari take kot so in je skoraj nemogoče kaj spremenit.

Kar se tiče Jankoviča, sem zadovoljen, da se toliko trudi narediti nekaj tudi za Ljubljano. Čeprav tudi to lahko izhaja iz njegovega čistega egota, ker želi, da bi nekoč poimenovali ulice po njemu.

Hologram Evrope v križišèu Dunajske in Tivolske
Vir: MOL
V parku ob križišèu Slovenske, Dunajske in Tivolske bo Mestna obèina Ljubljana, v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji, na pobudo Društva za sožitje èloveka, narave in prostora VITAAA, postavila umetniško delo Hologram Evrope.

Hologram Evrope tvori 34 kamnitih stebrov, oblikovanih v štiri kroge, s skupnim središèem. Na vsak steber bo vklesan kozmogram, ki bo predstavljal kvalitete doloèene dežele, ter kvalitete evropskih voda, gora in vitalno energijskih centrov. Notranji krog bo predstavljal elementarno obmoèje, drugi èustveno obmoèje, tretji duhovno obmoèje, zunanji pa soustvarjalce Evrope.

Tla med tremi krogi bodo tlakovana po doloèenem vzorcu, ki bo te stebre povezoval, saj 27 stebrov predstavlja države èlanice EU, obodnih sedem stebrov pa predstavlja soustvarjalce Evrope.

Kamniti stebri bodo iz naravnega kraškega, lipiškega kamna, visoki med 180 in 250 cm. Èlani skupine VITAAA bodo stebre, ki bodo v park pripeljani danes, klesali v dveh skupinah (med 1. in 5. majem, ter med 15. in 18. majem). V vmesnem èasu bomo uredili površino, ki bo delno tlakovana, delno pa bo v travi, ter namestili že izklesane kamne.

Ko bo z delom konèala druga skupina, pa bomo postavili še preostale stebre, tlakovali preostali del in zatravili obmoèje Holograma.

se pravi nimaš argumentov.

LP

podhod Ajdovšèina
Pleènikov podhod
potopni smetnjaki
ureditev Prešernovega trga
obnova Wolfove
ureditev nekaj otroških igrišè (park Ajdovšèina)
Barjanska cesta
odstranitev vrtièkov

naprej pa ne bom našteval niti ne bom polemiziral s tabo

podhod Ajdovšèina
Pleènikov podhod
potopni smetnjaki
ureditev Prešernovega trga
obnova Wolfove
ureditev nekaj otroških igrišè (park Ajdovšèina)
Barjanska cesta
odstranitev vrtièkov

naprej pa ne bom našteval niti ne bom polemiziral s tabo



pa še premaknili so smetnjake, pa očistil umazan kotiček na bavarcu, pa en stol postavili na resljevi...

:lol:

Se vid, da se je začela predvolilna doba :nuts::nuts::nuts:

pa še premaknili so smetnjake, pa očistil umazan kotiček na bavarcu, pa en stol postavili na resljevi...

:lol:

No super, tisti umazan kotiček je bil zaradi smetnjakov čisto zanemarjen, zdej pa je ziher pridobil še kak glas od kakega upokojenca, ki si bo po opravljeni volilni dolžnosti lahko spočil noge na stolu na Resljevi :tongue2:

na netu sem dobil še predloge biroja Sadar&Vuga za Mesarski most in Potniški center, en je nekoč neki spraševal o tem

http://www.sadarvuga.com/common/picture.php?pid=1312

http://www.sadarvuga.com/common/picture.php?pid=1323&width=630


http://www.sadarvuga.com/common/picture.php?pid=1299&width=630

http://www.sadarvuga.com/common/picture.php?pid=1301

http://www.sadarvuga.com/common/picture.php?pid=1303

http://www.sadarvuga.com/common/picture.php?pid=1304

www.sadarvuga.com

na netu sem dobil še predloge biroja Sadar&Vuga za Mesarski most in Potniški center, en je nekoè neki spraševal o tem

http://www.sadarvuga.com/common/picture.php?pid=1312


www.sadarvuga.com

Ta most sem videl na razstavi na magistratu. Meni je zanimiv in sploh ni bil edini predlog za pokrit most. Samo komisija je verjetno ocenila, da taka rešitev preveè vabi oko, ali pa je pretežka za sosešèino Pleènika in se odloèila za minimalistièni pristop.

SadarVuga potniški center je videti tisočkrat boljše od izbranega! Je nekaj posebnega, nekaj kar bi ta del Ljubljane potreboval...

Samo pomoje ni bil izbran ker preveč zasenči staro postajo...

http://www.sadarvuga.com/common/picture.php?pid=1304


Tale rešitev je meni precej lepša kot pa ona "skladiščna" rešitev, ki je bila sprejeta.

^^

Točno tako! Ne morem verjeti, da so izbrali tisti zmazek, namesto tega neverjetnega arhitekturnega presežka, ki je res točno to, kar Ljubljana potrebuje. Polom.

PS je morda še možnost, da bo izbrana rešitev od Sadar Vuge, namesto tistega povprečnega ******, ki so ga izbrali?

^^
Hm,

Korajžen si, da tistemu rečeš arhitekturni presežek. Po čem pa sklepaš, da je to res tako fajna zadeva? Sploh pa iz dveh vizualizacij.

Jah, izbrana rešitev ima vsaj eno prednost - je precej bolj zelena. Na strehi ima namreč vrt. :D Pa tudi stopnišče za povezavo Bežigrad - center je v izbrani rešitvi bolje izvedeno.

Ampak arhitekturno je pa Sadar-Vuga res lepši za pogledat. Prav monumentalno. :D

Jah, izbrana rešitev ima vsaj eno prednost - je precej bolj zelena. Na strehi ima namreè vrt. :D Pa tudi stopnišèe za povezavo Bežigrad - center je v izbrani rešitvi bolje izvedeno.

Ampak arhitekturno je pa Sadar-Vuga res lepši za pogledat. Prav monumentalno. :D

Kadar mi amaterji vrednotimo arhitekturo, gledamo predvsem na izgled fasade, volumne ipd., v vsebino, funkcionalnost itd. pa se obièajno ne spušèamo. Tako, da.. Dejstvo pa je, da S&V delata precej bolj trendovsko arhitekturo.

Meni osebno se izbrani projekt železniške postaje precej bolj dopade kot tale Sadar-Vugin. Le ta se namreč ne zlije z okolico ampak hoče bit sam zase...če bi zazidalni načrt dovoljeval tudi rušenje zdajšnje železniške postaje potem bi S-V projekt lahko bil dobra varianta, vendar glede na to da zdajšnja postaja ostaja se mi zdi da enostavno ne paše zraven:cheers:

^^Tudi izbrani arhitekturni predlog se ene toliko vklaplja v okolico kot avtocesta v džunglo.

>>> Korajžen si, da tistemu rečeš arhitekturni presežek. Po čem pa sklepaš, da je to res tako fajna zadeva? Sploh pa iz dveh vizualizacij.
Ravno toliko lahko sodi kot o izbranem projektu, kjer je prav tako samo par vizualizacij in nič drugega. Pa še to precej bolj praznih in nedodelanih. Eni sicer sanjajo, da bo streha zelena, ampak tega seveda ne bomo videli.:lol:

^^
Hm,

Korajžen si, da tistemu rečeš arhitekturni presežek. Po čem pa sklepaš, da je to res tako fajna zadeva? Sploh pa iz dveh vizualizacij.

Temu pravim arhitekturni presežek zato, ker Ljubljana dejansko nima še nobenega uresničenega ali načrtovanega projekta, ki bi bil malo bolj odštekan v modernem smislu.

Eni sicer sanjajo, da bo streha zelena, ampak tega seveda ne bomo videli.:lol:

Hehehe tudi js mam tak občutek... Pomojem bodo na koncu dali na streho dve cvetlični koriti in par drevesc v keramičnih loncih - in to bo to :)

Temu pravim arhitekturni presežek zato, ker Ljubljana dejansko nima še nobenega uresničenega ali načrtovanega projekta, ki bi bil malo bolj odštekan v modernem smislu.

No, to mene moti pri nekaterih obsiskovalcih tega foruma. Jazbinšek je en ekstrem, taki pa drugi ekstrem. Eni bi radi makadam, drugi pa so zadovoljni samo s tem, da stavba zgleda kot Imperial star destroyer iz Star wars.

Meni bi blo ful fajn, da bi malce dvignili nivo strokovne debate o arhitekturi in gradbeništvu.

Ker reči "je doro ker zgleda ful odštekano", zna vsak butec. Ta forum pa naj bi kao obiskovali ljudje, ki naj bi imeli vsaj nekaj amatreskega znanja iz stavbarstva.

Ker reči "je doro ker zgleda ful odštekano", zna vsak butec. Ta forum pa naj bi kao obiskovali ljudje, ki naj bi imeli vsaj nekaj amatreskega znanja iz stavbarstva.

Ta forum naj bi obiskovali vsi ljudje, ki jih pritegne takšna in drugačna tema in lahko izražajo njihov pogled na določeno stvar. Konec koncev bomo vsi živeli s tistim, kar bo zgrajeno. Strokovnjaki in "butci" :):ohno:

Za take strokovne in očitno zatežene debate pa imate ziher kak forum na gradbeniški :bash:

^^

No, kul. Zdaj razumem, ta forum je namenjen čisto običajnemu folku s čisto povprečnim znanjem iz arhitekture in gradbeništva.

Meni je kul tako.

Ampak potem se dajmo nečesa zavedat. Kar tako govoriti o arhitekturnih presežkih brez nikakršne podlage in znajna je skrajno zaničujoče do pravih arhitektov.

Pa še nekaj. Namesto zateženih bi bilo bolje, če bi napisal zahtevnih.

Napaka: dvojno sporočilo

Janković: Naše zemljišče zazidljivo že osem let

Link do članka (http://www.finance.si/211775/Jankovi%E6_Na%B9e_zemlji%B9%E8e_je_zazidljivo_%BEe_osem_let)

Upam, da bomo s tem zaključili debato o tem, koliko se Janković na županskem stolčku okorišča. Očitno so nekateri pripravljeni storiti marsikaj, da bi očrnili Ljubljanskega župana - naprimer širiti laži naokoli... :ohno:

Dars in MOL sta konèno sklenila dogovor
V zameno za sofinanciranje gradnje avtocestnih odsekov bo družba za avtoceste obèini zgradila za skoraj 25 milijonov evrov cest
Slovenija - sreda, 30.04.2008
Tekst: Peter Pahor


Ljubljana - Mestna obèina Ljubljana (MOL) in Dars sta po dvanajstih letih vendarle uspela podpisati aneks k pogodbi o sofinanciranju zgraditve avtocestnih odsekov Malence-Šentjakob in Zadobrova-Tomaèevo. Družba za avtoceste bo tako mestu zagotovila približno polovico sredstev za gradnjo nove štajerske vpadnice od krožišèa Tomaèevo do Kranjèeve ulice, šikane pri izvozu z obvoznice na Zaloško cesto, uredila Peruzzijevo cesto do Ižanke ter cesto med Horjulom, Dobrovo in Ljubljano z navezavo na ljubljansko avtocesto ob prikljuèku Tržaške.

Po aneksu, vrednem skoraj 25 milijonov evrov, je dolžnost MOL, da zagotovi zemljišèa in projekte za predvidene posege, gradnjo pa financira Dars. "Za dkonèanje dogovorjenih del imamo tri leta èasa, èe v tem roku ne bodo gotova, pa nam bodo morali denar nakazati na raèun," pojasnjuje ljubljanski župan Zoran Jankoviæ.

Po njegovih besedah so najdlje pri realizaciji projekta urejanja Peruzzijeve ceste, kjer so odkupili vsa potrebna zemljišèa, kljuèna povezava pa ostaja nova štajerska vpadnica, ki je nujna za odprtje športnega parka Stožice. Pred njenim konèanjem leta 2010 bodo morali preseliti celotno naselje ob Koželjevi ulici.

Jankoviæ je na vèerajšnji novinarski konferenci povedal še, da so na obèini sprejeli sklep o odstranjevanju vseh grafitov v središèu mesta, to je med Tivolsko, Masarykovo, Resljevo, Kopitarjevo, Karlovško, Zoiskovo in Aškerèevo. "Za to namenjamo 70.000 evrov, poleg odstranjevanja pa bomo poskrbeli za takšno zašèito, da bomo lahko morebitne nove grafite samo sprali. V prihodnje se bomo dogovorili za lokacije, kjer bo mogoèe tovrstno umetniško izražanje, je pa nelogièno, da se zdaj to poène tudi po spomeniško zašèitenih stavbah, zgodovinskih objektih in cerkvah. Konkretno trenutno ta akcija poteka na Trubarjevi cesti," je še dejal ljubljanski župan.

Najnovejša pridobitev Ljubljane je ureditev Nazorjeve ulice s klopmi, luèmi in koriti. Zgleda lepo. Èe bo kdo kaj hodil tam okoli s fotoaparatom naj malo poslika.

Od osamosvojitve naprej, so bili župani Ljubljane Jože Strgar, Dimitrij Rupel, Vika Potočnik in Danica Simšič. Vsi našteti niso v svoji mandatih storili toliko kot Jankovič v letu in pol. Jankovičev program je edini doslej, ki ima res trdno in realno zasnovo, prvi rezultati so že vidni, drugi še bodo v roku dveh let. Vedno se pač najdejo godrnjači, ki jim nič ni prav ali pa iz principa in političnega prepričanja popljuvajo vse. Kar naj pljuvajo, njihovi glasovi so neslišni. Na volitvah je Jankoviča podprlo 63% ljudi, decembra lani je anketa pokazala, da je 86% Ljubljančanov zadovoljnih z njegovim delom. To pove vse. Ljubljana gre naprej, trenutno z Jankovičem na čelu!

^^Se strinjam!

^^
mislim, da vam kar vsi ostali zavidamo takega župana

Najnovejša pridobitev Ljubljane je ureditev Nazorjeve ulice s klopmi, luèmi in koriti. Zgleda lepo. Èe bo kdo kaj hodil tam okoli s fotoaparatom naj malo poslika.

Izvolijo:

http://www4.slikomat.com/08/0430/yaq--MG-14.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/2620504.htm)

http://www4.slikomat.com/08/0430/fhi--MG-14.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/2620522.htm)

http://www4.slikomat.com/08/0430/a12--MG-14.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/2620526.htm)

http://www4.slikomat.com/08/0430/yum--MG-14.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/2620534.htm)


Če smem dodati še svoj komentar.....hmmmm....nič posebnega. V slogu "jugoslovanskih" hotelskih kompleksov iz sedemdesetih let.:(

danes sem glih tu mimo šel ko so ta drevesa sadili:lol:

hmmm, boljše kot prej, žal pa brez nobenih arhitekturnih presežkov - nekaj kar bi tujci z veseljem fotografirali, upam da vseeno dodajo kakšen sedeči kip - tako, za poživitev:)

hm...če to upoštevamo kot drevesa to rata drevored....in to spremeni nazorjevo ulico...v nazorjevo avenijo :P

Glede na ves beton in dejstvo, da tisti ki so ta drevesca posadili, niso tisti, ki jih bodo zalivali so te sadike obsojene na životarjenje, dokler ne bo nekoč nekje nekdo odločil, da so bolna in jih izruval ter nadomestil z novimi sadikami.

Imam občutek, da je v Ljubljani vse manj zelenja, čeprav število posajenih dreves govori nasprotno.

In ker drevesce ni drevo, tudi z Nazorjevo avenijo ne bo nič.:gaah:

P.S.

Ali kdo ve kakšne vrste drevo/grm je to?

Tole grmovje ne bo dolgo živelo. Se vidi, da je bilo posajeno na ta način, ker je tako hotel arhitekt in ne zato, ker bi to naredil kateri, ki se na zelenje celo spozna. Ker dotični očitno o zelenju nima najmanjše blage veze.:nuts:

Kino Šiška se odpre jeseni

Obnova. Po terminskem načrtu naj bi bila končana že konec lanskega leta.

Projekt obnove Kina Šiška, iz katerega naj bi nastal center za sodobno urbano kulturo, bo odprl vrata to jesen. Pripravljalna dela so končana, odstranjena je vsa stara oprema, stavba je znotraj olupljena, pripravljene so vse napeljave. V sklepni fazi je pridobivanje gradbenega dovoljenja, tedaj se začne gradbeno-obrtniški del obnove. Pred objavo je javno naročilo za scensko, akustično in svetlobno opremo. Pogodba med Mestno občino Ljubljana in SCT za izvedbo gradbenih del v vrednosti 2,7 miljona evrov pa je že podpisana. Pogodbeni rok za izvedbo gradbenih in obrtniških del je 164 dni od začetka del, pogodbena kazen za zamudo pa znaša pol odstotka celotne vrednosti za vsak koledarski dan, vendar največ do deset odstotkov pogodbene vrednosti.

Center sodobne kulture
Gregor Tomc, sociolog in predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede in eden od glavnih idejnih vodij tega projekta, pričakuje, da se bodo gradbena dela na objektu z vso resnostjo začela maja. Kino Šiška bo postal center za sodobno urbano kulturo. Večina programa bo namenjena glasbenim prireditvam (rocku, jazzu, elektru, etnu), preostalo pa uprizoritvenim umetnostim (sodobnemu baletu, gledališču...) in vizualni kulturi (fotografskim razstavam, televizijski kulturi...). "Program bo izrazito pluralen, v njem ne bo prostora le za muzejsko kulturo," še dodaja.
Trenutno ima Kino Šiška vršilca direktorja Simona Karduma, jeseni pa bo razpis za direktorja za prvi petletni mandat. Tomc pravi, da osebno vidi kar nekaj dobrih kandidatov za ta položaj, favorita pa še nima.

Žurnal24

DOM STAREJŠIH - Trnovo

Končno so začeli z deli na dolgo izpraznjeni parceli :)

http://img395.imageshack.us/img395/9620/vau009qm1.jpg

Razveseljiva novica za vse, ki še varèujete za stanovanje

Ljubljana: Cene stanovanj se obraèajo navzdol
Nepremièninski poznavalci zdaj svetujejo, naj ljudje poèakajo z nakupom stanovanja, saj bi cene v Ljubljani lahko padle tudi pod 2000 evrov za kvadratni meter
Slovenija - ponedeljek, 05.05.2008
Tekst: Peter Pahor


Ljubljana - Po moèni rasti cen ljubljanskih stanovanj v minulih letih - od leta 2000 do danes so se po podatkih nepremièninskega portala SLONEP.net v povpreèju dvignile za skoraj 60 odstotkov - smo v zadnjih mesecih prièe njihovemu umirjanju. Oglaševane cene, ki jih spremlja portal, kažejo, da so se v prvem èetrtletju letošnjega leta dvosobna stanovanja pocenila za tri, trisobna pa za štiri odstotke, medtem ko se enosobna še vedno nekoliko dražijo.

Po podatkih statistiènega urada je bila povpreèna neto plaèa v Ljubljani januarja 990 evrov. Povpreèna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je bila 171.000 evrov oziroma 2894 evrov za kvadratni meter. Èe oglaševano ceno zmanjšamo za 5 odstotkov, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povpreènega stanovanja odšteti kar 164 ljubljanskih povpreènih plaè, ugotavljajo na nepremièninskem spletnem portalu SLONEP.net. (Foto: Jaka Adamiè)

Nepremièninski poznavalci menijo, da so dejanske cene še nižje, in ljudem svetujejo, naj z nakupom poèakajo. Lahko se namreè uresnièi napoved ljubljanskega župana Zorana Jankoviæa, da bo cena kvadratnega metra novega stanovanja v Ljubljani na veèini lokacij padla pod 2000 evrov, kar naj bi se zgodilo tudi zaradi novih 1000 hektarjev zemljišè, ki jih obèina spreminja v zazidljiva.

"To je povsem mogoèe. Cene bodo po mojem mnenju padle zaradi kombinacije veè dejavnikov. Prvi je finanèna kriza, in èe se je še pred leti govorilo, da Slovenci nismo zelo zadolženi, je danes oèitno zadolženost velika. Drugi je omenjeni dodatni priliv zazidljivih zemljišè, tretji pa veèja ponudba stanovanj na trgu," meni Aleš Bulc, nepremièninski svetovalec iz podjetja AND.

Cene se lahko znižajo, a se lahko zgodi, da bodo premožnejši investitorji s prodajo zato èakali
Tudi dr. Andreja Cirman in dr. Ivo Lavraè z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ocenjujeta, da je scenarij konkretnega znižanja cen mogoè, še posebno èe bo za stanovanjsko gradnjo na koncu res namenjenih toliko dodatnih zemljišè. Vendar Cirmanova ob tem opozarja, da bi se lahko ob draženju gradbenega materiala in zviševanju plaè investitorji, èe bi se cene stanovanj zniževale, odloèili za držanje zemljišè oziroma tako imenovani land bank. "To je verjetni scenarij predvsem zaradi odsotnosti davka na nepremiènine," še pravi Cirmanova.

Ob tem Bulc opozarja, da bi se za to lahko odloèili samo tisti investitorji, ki se za nakup zemljišèa niso zadolžili. "Vprašanje je, ali bodo lahko investitorji in lastniki zemljišè poèakali na boljše èase in stanovanja dali stanovanja na trg takrat, ko bo cena višja. Vse je odvisno od likvidnosti in dolgoroènih finanènih sredstev. Poèaka lahko le investitor, ki ima dovolj finanènega kapitala, medtem ko si tisti, ki so se za nakup zemljišèa zadolžili, tega ne morejo privošèiti," meni Bulc.

Znižanje cen ne bi vplivalo na zanimanje za gradnjo
"Èe bi se cene stanovanj znižale samo zaradi znižanja cen zemljišè, to ne bi vplivalo na interes za gradnjo. Lastniki zemljišè jih bodo sprošèali za gradnjo, èe bodo upadla prièakovanja za zvišanje cen zemljišè. Sprostitev ponudbe zemljišè lahko poveèa konkurenco med gradbeniki, v tem primeru pa bi teže uveljavljali omenjene interese," Lavraè ocenjuje vpliv na cene stanovanj, ki jih bodo imela nova zazidljiva zemljišèa.

Davek na nepremiènine naèeloma zmanjšuje cene zemljišè
Tudi po njegovem mnenju bi držanje zemljišè prepreèila uvedba davka na nepremiènine: "Tak davek naèeloma zmanjšuje cene nepremiènin. Vendar nobena vlada doslej ni bila voljna ugrizniti v to kislo jabolko, danes pa tudi ni veè najprimernejši trenutek, saj se cene nepremiènin umirjajo že iz drugih razlogov". Idejo o uvedbi davka na nepremiènine je oèitno zakopala tudi ta vlada, iz ministrstva za finance so namreè sporoèili, da "projekt uvedbe davka na nepremiènine ni v letošnjem normativnem programu dela vlade".

Poznavalci tržnih razmer svetujejo: Ne kupujte!
Dr. Andrej Bulc, nepremièninski svetovalec: "Iz ekonomskih razlogov se trenutno splaèa najeti stanovanje in poèakati eno do tri leta. Trenutno na trgu vlada namreè velika negotovost, vsi se tipamo in èakamo, kaj se bo zgodilo. Tudi trenutne oglaševane cene kažejo na velik razkorak med željami in realnostjo, posli se sklepajo s popusti."

Dr. Ivo Lavraè, ljubljanska ekonomska fakulteta: "Jaz bi še malo poèakal na izboljšanje ponudbe in posojilnih pogojev."
Stanovanjska posojila postajajo vse dražja
Na najveèje slovenske banke smo se obrnili kot hipotetièni posojilojemalec, ki želi pridobiti stanovanjsko posojilo. Vprašali smo jih, kakšni so pogoji in meseèni obrok danes ter kakšni so bili pred dvema letoma. Naš hipotetièni posojilojemalec zasluži 1500 evrov na mesec, star je 35 let, pri izbrani banki varèuje že deset let, za nakup 50 kvadratnih metrov velikega stanovanja za Bežigradom, ocenjenega na 150.000 evrov, pa potrebuje 50.000 evrov posojila, ki ga bi izplaèal v dvajsetih letih. Posojilo bi zavaroval s hipoteko na stanovanje. Izraèuni, ki so ga poslale banke, kažejo, da se je v dveh letih meseèni obrok pri nekaterih bankah povišal za skoraj 40 evrov oziroma dobrih 11 odstotkov.

Junija bodo odprta vrata prve mormonske cerkve
Ljubljana | 5. 5. 2008, 07:45 | Črt Poglajen, časnik Žurnal24 | Komentarjev: 1
V Sloveniji živi 340 mormonov. Najpozneje v dveh mesecih bodo gradbena dela na mormonski cerkvi, vredna skoraj milijon evrov, končana.


Pošlji članek
Natisni članek
Blogaj o članku
Obvesti druge o članku
Verske skupnosti v Sloveniji
V Sloveniji je registriranih 43 verskih skupnosti. Med največje se po informacijah statističnega urada uvrščajo (št.92/2003):
1. Katoliška (z 1.135.626 verniki),
2. Islamska (s 47.488 verniki),
3. Pravoslavna (s 45.908 verniki),
4. Evangeličanska (s 14.736 verniki),
5. Druge krščanske veroizpovedi (s 1877 vernki).

Douglas L. Weight, vodja mormonske misije, pred cerkvijo Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.

Težave Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji
V Sloveniji živi 47.488 muslimanov. Težave, s katerimi se srečujejo, pa se kljub temu vlečejo še iz časov pred osamosvojitvijo Slovenije.
"Zagotovili bomo sredstva za gradnjo verskih objektov v Ljubljani, džamije pa žal ne moremo zgraditi v zraku. Zdi se nam, da se stvari odvijajo prepočasi in da so bile spodbude, ki so jih do zdaj pošiljale mestne oblasti, kot igra toplo-hladno. Upamo, da nam bo do konca leta uspelo pridobiti vsa soglasja za začetek gradnje," je desetletja dolg proces gradnje džamije komentiral Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji.

"Število pripadnikov Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni oziroma mormonov v svetu hitro narašča. V tem trenutku jih je okrog 13 milijonov, od tega 900 na območju nekdanje Jugoslavije," pravi Douglas L. Weight, vodja mormonskega misijona. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni se je v Sloveniji, na Hrvaškem, v Črni gori in Makedoniji začela oblikovati v devetdesetih letih. Pri nas ima trenutno 340 pripadnikov, število njenih članov pa se je lani povečalo za 46. Najbolj znan pripadnik Cerkve, ki je živel in delal v Ljubljani, je nekdanji jugoslovanski košarkarski reprezentant Krešimir Čosić. Prvi, ki je nauke Mormonove knjige začel širiti v Sloveniji, pa jeAlbin Lotrič.

Središče mormonstva
"Osrednji tempelj Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je v Salt Lake Cityju, v zvezni državi Utah. Ob mestu je več skupnosti, v katerih živijo izključno pripadniki naše Cerkve," pravi Weight. "Sam sicer z ženo, šestimi otroki in šestnajstimi vnuki živim v skupnosti, ki se imenuje Dobro upanje, kot pripadnik naše Cerkve pa sem se odpravil na pot in pomagal pri gradnji in razvoju mormonskih skupnosti po svetu. Preden sem prišel v Ljubljano, sem tri leta delal v Avstraliji."

Gradnja cerkve v Ljubljani
V Kosezah raste prvi mormonski cerkveni objekt v Sloveniji. "Z gradnjo in pridobivanjem dovoljenj nismo imeli nikakršnih težav, zato smo na slavje, ko je bila v zemljo zasajena prva lopata, povabili predstavnike mestnih oblasti in države," pravi Weight. Ljubljanska Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni bo zgrajena v treh nadstropjih. V podzemnem nadstropju bo garaža, v prvem predavalnice in krstilnica, v drugem pa prostori direktorja in njegovega pomočnika, majhna kuhinja in molilnica. "Natančne cene objekta vam žal ne morem podati, ker se z gradnjo v Ljubljani ukvarjajo drugi člani naše skupnosti, bi pa gradnja podobno velike cerkve v Združenih državah Amerike najverjetneje stala okrog milijon dolarjev," pravi Weight. "Gradbena dela bodo končana v dveh mesecih, tako da bomo objekt lahko uporabljali že ob koncu junija, na začetku septembra pa bomo imeli svečano odprtje. Sredstva za gradnjo smo zbrali prek prispevkov, ki so jih donirali pripadniki skupnosti. Ker pa je skupnost v Sloveniji premajhna za gradnjo takšnega verskega objekta, so jim na pomoč priskočili pripadniki Cerkve iz drugih držav."

Sodelovanje z RKC
"Odnosi med Cerkvijo Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni in Rimskokatoliško cerkvijo so dobri. Ob aprilskem obisku papeža Benedikta XVI. v Združenih državah Amerike sta na sprejem prišla tudi Quentin L. Cook in Russell M. Ballard, dva od naših dvanajstih apostolov. Pogosto sodelujemo pri pomoči na svetovnih žariščih. Posebno tam, kjer mi nimamo razvite logistike, Rimskokatoliška cerkev pa ima svoje osebje in vzpostavljen odnos z lokalnimi oblastmi," pravi Weight. V Sloveniji Cerkvi kljub dobrim odnosom na načelni ravni ne sodelujeta tako usklajeno in sta slabše povezani.

Intervju – Douglas L. Weight
Član Cerkve Jezusa Kristusa in svetnikov poslednjih dni, trenutni vodja misije na področju nekdanje Jugoslavije, mož in oče šestih otrok.
1. Ali v vaši Cerkvi odobravate poligamijo?
Ne! Poligamija je bila dovoljena le, ko je bog tako zapovedal. To je bilo v času Abrahama, Izaka in Jakoba. Pa še tedaj poligamija ni bila dovoljena vsem, ampak le izbranim moškim.

2. Veste, koliko žena je imel začetnik mormonstva Joseph Smith?
Po pravici povedano, vam na to vprašanje ne znam odgovoriti. Zdi se mi namreč, da je pri Smithu veliko bolj zanimivih stvari kot to, koliko žena je imel. Tudi on je bil eden izmed tistih, ki je od boga dobil neposredno zapoved, naj ima več žena. Poligamije pa ne prakticiramo več.

3. Kdaj pa je Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov poslednjih dni prenehala prakticirati poligamijo?
To se je zgodilo leta 1890. Od takrat poligamije v naši Cerkvi ne prakticira nihče!

ZURNAL24.si
____

Če mene vprašaš, je s temle takole. Mormoni dobijo cerkev, pa jih je 340 (!).
Muslimanov je, 47.488, pa nimajo džamije.

Sicer je res da se nekaj premika v zvezi s tem, samo malce ne fer bi bilo če se ne bi premikalo. Je pa potrebno natančno presoditi lokacijo džamije (predvsem zaradi vsakodnevnega dretja iz minareta, ki ljudem ki na to niso navajeni ob petih zjutraj zagotovo ni po godu.)