^^

OOoooooo kje si Stric, dobra frizura :D

jaz bom pa takole rekel, imam eno prijateljico v Zg tako da sem bil že večkrat tam. V Zg mi je všeč stari del mesta, kateri pa še vseeno potrebuje velikoo obnove, pa Jarun, pa živalski vrt mi je všeč ker je velik, pa ceste so mi v redu ker so širše kot pri nas, drugače je pa dolgočasen še bolj kot Lj:D nimaš kaj za delat, nevem vedno mi deluje tako brez življenja, npr. če primerjem Z Beogradom, tam je čisto drugačno razpoloženje, bolj na easy:lol:, pa polno mest za žurat, ma nevem bolj živahno je...

- večji turistični potencial, da bi imel ZG od Ljubljane, hmm kaj pa vem edino zaradi velikosti mesta, ter večjega števila zgodovinskih zgradb mogoče, drugače pa ni nič takega v okolici ZG razen Sljeme-Medvednica, z smučišči, za razliko od Lj kjer so Alpe dostopne za 30 minut in smučišča, pa turistične kmetije, ma kaj cela Sloveija je dostopna iz LJ za 1 uro:lol:

Hvala (za frizuru).:lol:
Jeftina zabava nije nešto što Zagreb ima, a niti ne želi biti takva destinacija. Zato imamo Zrće.:lol:
http://www.naslovi.net/2011-02-09/economy/veci-broj-turista-u-beogradu-u-2010-godini/2320635
Beograd 502.875 turista u 2010.
http://www.poslovni.hr/vijesti/grad-zagreb-u-2010-broj-turistickih-dolazaka-veci-za-4-posto-168991.aspx
Zagreb je u 2010. godini posjetilo 602.186 turista.
http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/statistika/
Ljubljana, število turistov: 253.052 v letu 2010. 150.804 v letu 2003.
Ako uzmemo u obzir povećanje turista u Ljubljani sa ulaskom u EU,
Zagreb će procvjetati sljedećih nekoliko godina.:lol:
Zagreb se jednostavno sviđa zapadnim gostima i onim iz Japana, koji cijene arhitekturu i atmosferu starog dijela grada i ponudu muzeja i restorana (i imaju više love), dok je u Beogradu u rubrici strani gosti najviše Slovenaca i Hrvata i to većinom mladih (koji nemaju love :lol: ) željnih jeftinog provoda. Kako sam star 35 godina takav turizam me sve manje zanima, više volim kvalitetniju zabavu i dobre restorane od žurke na splavu.
Istina prije nekoliko godina mi je to bilo draže. :lol:
Što se okolice tiče gosti Zagreba obilaze Plitvice i mnogobrojne dvorce(gradove) po Zagorju, tako da ima ponude i u okolici. :cheers:

Število turistov leta 2010 je bilo v Ljubljani 390 tisoč in ne 250 ker se ne prijavijo vsi na TIC.Mala LJ proti ZG ima samo 200 tisoč manj turistov in če računamo, da je velik del, ki so dejansko namenjeni na morje je to slaba cifra za ZG.

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/71753/detail.html

Turista koji nisu prijavljeni ima svuda, oni se ne računaju. :lol:
Varaš se, ja živim u turističkom gradu i bavim se turizmom, turisti koji idu u Zg nisu oni koji idu na more, nego oni koji idu direktno u Zagreb. Ovi što idu na more zaobiđu Zagreb i to je ono na čemu se radi, da se njih zadrži barem na jedan dan u Zg. Gosti Zagreba su oni koji su već posjetili Prag, Budimpeštu i Beč i sviđaju im se ti srednjoeuropski gradovi. Ova tri grada su klasa za sebe, ali u drugoj klasi su Krakov, Zagreb i Bratislava i to je dovoljno velik kolač i za Zagreb. Zagreb svake godine turistički raste, a ulaskom u EU rasti će sve više i više...:)

Super pol:cheers:

V Beogradu imaš tudi dosti lepih zgodovinskih zgradb in kvalitetnih restavracij, problem je v tem da se pri njih samo nočno življenje reklamira in je mesto postalo po tem znano, tako da je prva asociacija na beograd splav, narodnjaki, poceni hrana in pijača in nočno življenje mladih kar je po moje krivica ker imaš dosti stvari za videt.

Ljubljana je malo mesto proti Zagrebu in po številkah se v takih razlikah ne moreš primerjat, le v razmerjih in glede na št. prebivalcev se držimo odlično. Problem pri nas je pomanjkanje poceni hotelov z dvema zvezdicama, 5-star hotelov je polno naokrog in dosti ljudi si dragih počitnic ne more privoščit (cene kot v WE velemestih, ponudba manjša). Druga stvar je da imamo pri nas bogato ponudbo po celotni državi kar lepo porazdeljeno tako da za razliko od nekih drugih krajev kjer je več ali manj popularnih le nekaj znamenitosti, pri nas turist lahko enakopravno izbira med ogledom postojnske jame, bleda, kranjske gore, primorja, štajerskih gradov, termalnih počivališč ali mest. Recimo na Hrvaškem je najbolj popularno primorje, nato Zagreb, nato pa vse utihne. V Bosni Sarajevo, Mostar in vse tiho. V Srbiji Beograd, Novi Sad in vse tiho. Pri nas pa turisti ne poznajo Slovenije po glavnem mestu ampak po druih znamenitostih kot so najstarejša vinska trta v mariboru, postojnska, škocjanske in druge jame, portorož, kazinoji v novi gorici, pohorje in kranjska gora za smučanje itd. Pa niti slučajno ne pišem tega kot neko hvalo ali kot mišljenja da smo boljši od ostalih da me ne bo kdo narobe razumel, samo govorim o porazdeljenosti turistov v sloveniji in glede na vse prej omenjeno imamo vseeno skoraj (2007. je bilo celo več) št. turistov v ljubljani enako št. prebivalcev, kar spet pove da ne glede na velikost smo kar zanimiva turistična destinacija. Kaj bi bilo šele če ne v Sloveniji imeli le Ljubljano, bi imel 1mil turistov letno.

Jeftina zabava nije nešto što Zagreb ima, a niti ne želi biti takva destinacija.

A potem ciljate bolj na elitni turizem v Zagrebu?, mislim jaz na vašem mestu bi vlagal tako v izgradnjo infrastrukture, kot pogoj za elitni turizem, vsekakor pa ne bi zanemaril tudi cenejših nastanitev za turiste z malo tanjšim žepom, primer je Praga...imaš veliko dragih restavracij, hotelov, klubov itd, a vseeno poleg tega še več cenejših nastanitvenih objektov, lokalov, barov, strip- klubov za turiste z manj denarja.:cheers:

@ Freak
Slažem se s tobom.
Slovenija je razvijenija od Hrvatske i ima i razvijeniji turizam. Hrvatska ima puno prostora za napredak, jer ima puno toga za pokazati, ne samo na moru, nego i na kontinentu što se tiče prirodnih ljepota, tako i što se tiče lijepih gradova. Kopački rit, Slavonija i Varaždin, i sl.
Poznati "kmečki turizam" odavno poznat u Sloveniji tek se razvija kod nas...
@Broccolli
Ne toliko elitniji koliko drukčiji. Zagreb samo treba srediti fasade. Infrastruktura je dobra, možda fali metro, ali ne toliko.

Nisem rekel, da je Zagreb zanič, mene te velike avenije fascinirajo, pa vse velikopotezne poteze tudi. Novi Zagreb izgleda prav tako zanimivo. Motijo me naslednje stvari. Vse te čudovite poteze, ki so bile načrtovane, so nedokončane. Široke avenije se stekajo v dvopasovne cestice, ki se stekajo v druge avenije. Tudi neizrabljenost širokega prostora na aveniji HR bratske zajednice je prava žalost. Predvsem me zmoti ta del med Savo in železnico, kjer so dobro vidni ostanki zelo starih naselij, ki stojijo neposredno ob nekih novih potezah in jih uničujejo, poleg tega pa je zrasla še ogromna stavba. Recimo nekaj podobnega je v Ljubljani Krakovo. Del mesta, ki ima še isto zasnovo, kot v 15. stol. In je ohranjen (kar se mi zdi vedno bolj prav, vsakič ko korakam skozenj), ampak ta del ne uničuje nobene mestne poteze (čeprav jih nekaj veliko in zelo opaznih niti nimamo), ker je iz pomembne poteze mestnega obroča zakrit z ''impozantno'' stavbo naše fakultete. To je ena od stvari. Druga se navezuje na isti prostor in sicer na reprezentativne stavbe. Te obstajajo. A je prostor planiran za recimo 60 ogromnih impozantnih stavb, stoji jih pa recimo 20. In tudi te dajejo občutek, da so malce zapuščene.
Kar pripelje do 3. problema. Vzdrževanje stavb. Mogoče sem se, kot dnevni rezident centra ''najlepšega mesta na svetu, dje'' popolnoma razvadil, ampak v Zagrebu ne vem če se spominjam kake (!primerno!) obnovljene fasade v starem mestu. Tam nad TBJ (Trg Bana Jelačiča), kjer smo živeli je bila ena ulica precej podobna Trubarjevi, kamor smo zahajali na kavo, ki je sicer večinoma obnovljena. A se barve precej spoglejujejo z barvami novih fasad v nezaščitenih območjih naše državice. Torej oranžne, modre, zelene, živo rumene... Precej slabo, da sploh ne omenim moje zgroženosti nad neometanimi slepimi in zadnjimi fasadami okoli TBJ. Vem, da sedaj resno pljuvam že po precej nadležnih detajlih, a takih stvari v vzporednem okolju Stare Ljubljane enostavno ni videt. In to so detajli, ki recimo meni, ki bi rad urejeno naredi tiste minus točke.
Se pa vsekakor strinjam glede turizma. Zagreb ima precej večji potencial, kot Ljubljana. Mesto je živahno celo noč. Ljudje so precej manj zadržani in tako naprej. Kljub vsem ''zmotnim'' prepričanjim, kako smo Slovenci nepriljubljeni in kako je tam doli čez Kolpo nevarno, se nisem v Zagrebu počutil niti malce nelagodno. Tudi, ko smo se s kolegi zapletli v pogovor z enim izmed protestnikov proti vstopu v EU, ki je potekal v soboto.
Prostor za zabavo je veliko, ponudbe je dovolj, čeprav tega nismo res blazno raziskovali.
Je pa dejstvo sledeče. Zagreb potrebuje facelift vsaj tolikšen, kot Ljubljana (ker le gre za res veliko večje mesto). Pa malce urejanja prometa. Za začetek table, ki ti povedo kam se pelješ, ker kljub mojim precej izrednim navigacijskim sposobnostim občasno nisem bil najbolj siguren v svoj prav. Kot drugo pa definitvno spodbuditev kolesarstva. Se mi zdi, da je zadnje leto ali dve v Ljubljani to poskočilo izven vseh predvidenih razsežnosti. Ker trenutno je Zagreb mesto za avtomobil. Tako, kot je bila pred časom Ljubljana, ceste so povsod, pločniki pač ne. Kolesarske se mi pa sploh niso zdele vozne, tam, kjer sem jih videl, pa sem siguren, da so kje kakšne boljše. Zatorej se vožnja s kolesom od hotela v okolici TBJ do recimo Maksimira, pa Lisinskega, pa Jaruna enostavno ne zdi primerna za daljše življenje. Pa tu ni izgovorov, da je Zagreb velik. Res je veliko večji od Ljubljane, a po drugi strani je Kobenhavn veliko večji od Zagreba, pa se tam vseeno ljudje vozijo iz predmestja s kolesom. Pač, ko enkrat ugotoviš, kak luksuz je šele kolo je težko dojet, da drugi tega ne vedo.

Slažem se s tobom i to je veliki problem. Imovinsko pravni odnosi blokiraju izgradnju grada (novih avenija i spajanja starih). Sve avenije su još iz doba komunizma,a novo se ništa još ne gradi iako su planovi davno napravljeni. Jedino što se mora primjetiti je to da su ceste kvalitetne i dobro održavane(dobar asfalt i sl.). Što se tiče boja fasada u centru istina je da su one malo više kič nego u Ljubljani, ali to je normalno za srednjueuropu (otiđi u Novi Sad i Madžarsku pa da vidiš što su boje :lol:). Ima ljudi kojima se ta živopisnost i sviđa.:lol:
Ta stara naselja između Kolodvora i NZG-a nemaju nikakvu arhitektonsku i kulturnu vrijednost i ona se ne planiraju očuvati. Što se sigurnosti Slovenaca tiče, Zagreb je uvijek bio tolerantniji grad nego gradovi na moru. Zagrebčani su cool i nisu eksplozivni, a i Hrvati su puno manje napaljeni na Slovence nego obrnuto. :lol: Druga stvar u Zagrebu živi oko 90 000 ljudi slovenskog porijekla, jer Zagreb je bio jedini pravi industrijski i sveučilišni grad na tom području. Pa i Stanko Vraz je živio u Zagrebu, zar ne. :lol: Osim toga Zagrebčani su kajkavci i njihov dijalekt je jako sličan Slovenskom, tako da oni razumiju sve kad pričaš na Slovenski. Nadam se da ćeš sad kad si probio led, češće navraćati, naročito kad nebude granice, jer Lj i Zg su jako blizu. :cheers:

^^
A si napopao smilie-ov hahahaha

Kdo je to na sliki v tvojem avatarju a ni to en Kolumbijski fuzbaler?

Dobra afro čupa:D

Sigurno si jako mlad kad ne prepoznaješ Valderama-u, zvanog Bijeli Gullit, jednog od najboljih nogometaša svijeta 90-tih godina. Kolumbija je tada bila najbolja ekipa u Južnoj Americi(osvajači Copa America i favoriti Svjetskog prvenstva u USA 94-te, na kojem su doživjeli debakl :ohno:)
On i "ludi"golman René Higuita su bili legende.

a633kGljLnk

Što se smajlija tiče to je moj stil i mislim da ih uopće previše ne koristim...

^^
Ne nisem vedel, oziroma mi je bil malo znan, hvala za info......

Opa kera obramba Ludega:cheers: :D

Turista koji nisu prijavljeni ima svuda, oni se ne računaju. :lol:

Ne prijavljeni v tem smislu. Na prvem slajdu v tvojem linku (http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/statistika/) je število turistov, ki so obiskali turistično-informacijski center v Ljubljani, na 3. slajdu pa dejansko število tistih, ki so prenočili (in bili prijavljeni) v Ljubljani - 392 159 leta 2010.

Policija prijela tatova bronastega kipa
Policija je prijela moška, ki sta septembra ukradla bronasti kip iz Gramozne jame poleg pokopališča Žale. Kip sta razrezala in ga po delih prodala podjetjem za odkup kovin.

Ljubljanski policisti so kazensko ovadili 29- in 20-letnega Ljubljančana, ki sta osumljena storitve kaznivega dejanja velike tatvine. Policisti so ugotovili, da sta med 22. in 23. septembrom iz Gramozne jame poleg pokopališča Žale ukradla bronasti kip Umirajočega talca, ki je vpisan v register kulturne dediščine in je neprecenljive vrednosti. Kip sta osumljenca razrezala in ga po delih prodala podjetjem za odkup kovin. Policisti so dele kipa našli in jih zasegli.

http://image.24ur.com/media/images/600xX/Sep2011/60763646.jpg
foto: MOL

http://24ur.com/novice/crna-kronika/policija-prijela-tatova-bronastega-kipa.html

^^ Pohvale fantom in dekletom v modrem...

Bravo policija! Upam, da fašeta maksimalno kazen.

Kot so zdajle poročali v Svet na kanalu A so našli večino delov, ne pa vseh. Original (ostanki) bo torej romal v muzej.

Sem pa prijetno presenečen, da so našli precej originalnih delov (od oka bi rekel 2/3). Se pravi so bili ali policaji zelo srečni, ali bolje verjetno (glede ne to, da so ujeli kriminalce), kupci "odpadkov" toliko pošteni, da so zločin prijavili...

nadaljevanje članka s 24ur.com (objavljen tudi video iz Sveta):


Kot so še sporočili s PU Ljubljana, so dele kipa, našli so večji del, vrnili lastniku, to je Mestna občina Ljubljana.

Z MOL so sporočili, da je policija našla najpomembnejše dele kipa, ki so sicer precej poškodovani. Preiskava še poteka, zato več informacij o kraji še ne morejo posredovati. ''S Policijske postaje Bežigrad namreč sporočajo, da s preiskavo nadaljujejo, saj obstaja možnost, da bodo uspeli pridobiti še katerega od manjkajočih delov kipa,'' so sporočili z MOL in dodali, da upajo, da bodo našli tudi manjkajoče dele kipa, vsekakor pa bo kip rekonstruiran in nato shranjen v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, medtem ko bo v Gramozno jamo postavljena kopija, in sicer prihodnje leto, takoj ko bodo vremenske razmere to dopuščale.

P.S. "Sej policisti vejo, ko mi krademo, kaj ukrademo. Mi ne vzamemo kipe, ampak neki druzga." :D

Med brskanjem po skyscraperju sm najdu nadzidek v Tallinnu:



http://img69.imageshack.us/img69/7739/funkyhouse.jpg (http://imageshack.us/photo/my-images/69/funkyhouse.jpg/)

.

Samo še opečnati del bi morali sčistit...

By Paperbird (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=1457486)

In ta nadzidek ti je všeč? Meni je obupen. Ko bi vsaj tovarno obnovil. Pa tile materiali niti približno ne pašejo skupaj, tko, kot tudi ubistvu sploh niso upoštevani volumni stavbe. Ubistvu zgleda, kot zajedalc, medtem, ko obstajajo podobni primeri nadzidka podobnih opečnatih stavb, ki so popolnoma estetski.

Meni so te superponirane stvari na starih zgradbah praviloma odurne. Fasada nadzidanega dela kot taka, je sicer lepa, kot celota mi pa ni všeč.

Še kar zanimiv se mi zdi vojni muzej v Dresdenu.
http://www.detail-online.com/daily/museum-of-military-history-510/
Pa še to bolj zato, ker mi je všeč arhitektura Daniela Libeskinda, ker je tako dramatična in travmatična. :)

^^ Men pa glih tole ni najbolj všeč, ker zgleda, kot da je razmišljal, kaj bi naredil in se mu je ponesreči strgal list s tlorisom.. =D Mi je pa zlo všeč Elbphilharmonie v Hamburgu.
Herzog & De Meuron.

http://img210.imageshack.us/img210/4895/hamburgelbphilharmonienhc8.jpg
Vir: Skyscrapercity.com

Ubistvu ista nadzidava, kot tista v Tallinu. Nova stvar nad staro. A vendar popolnoma druga stvar. Kvalitetna stvar. Za začetek upošteva volumen stare stavbe. Torej stene novega dela so v liniji s stenami starega. Kar stavbo naredi celoto. Če stavba povsod visi čez rob namreč deluje, kot tujek. Pa četudi ima samo 1 nadstropje nad 10 starimi. Tudi recimo Hearst tower v New Yorku deluje precej civilizirano in s tem, ko ne sega čez robove stare stavbe, pač pa se skriva daleč za njimi optično omili dejstvo, da je to 40 nadstropni stolp na 6 nadstropni stavbi.
Norman Foster.

http://www.lasescapadas.com/wp-content/uploads/2009/07/hearts-tower-1.jpg
Vir: Google

Men pa ful dobr zgleda tistale nadgradnja iz Talina. 8) Pa tale Hamburška filharmonija tut, New York zgleda krneki bednega dodanega na vrh, Dresden pa nevem... zanimiv.

In ta nadzidek ti je všeč? Meni je obupen. Ko bi vsaj tovarno obnovil. Pa tile materiali niti približno ne pašejo skupaj, tko, kot tudi ubistvu sploh niso upoštevani volumni stavbe. Ubistvu zgleda, kot zajedalc, medtem, ko obstajajo podobni primeri nadzidka podobnih opečnatih stavb, ki so popolnoma estetski.


Mi je všeč ja.
"Tovarna" zgleda delno obnovljena (glede na sliko sta obnovljena vsaj streha in okna).
Kateri materiali ne pašejo skupaj?
Tudi glede volumnov mi ni jasno kako se ti pri stavbi v Hamburgu zdijo upoštevani v Tallinnu pa ne. A zaradi tega ker v Tallinnu nadzidek sega preko starega dela, potem bi te npr. morala motit višina filharmonije v Hamburgu?

Višina ni problematična. Sploh ne v Hamburgu, kjer je stavba masivna. Je pa problematična v Talinu, kjer stavba ni masivna, ampak je že tako vitka. Volumni, kot tlorisni obris delov stavbe in ne, kot mase. Malce sem se narobe izrazil. Torej v Tallinu nova stavba visi čez robove stare ( v tlorisu) in to mi je blazno moteče.

Ta filharmonija bo gotovo postala turistièna atrakcija, èeprav me osebno ne navdušuje pretirano. Jaz bi jo uporabil v scenografiji za Batmana. :)

^^ Vsaka filharmonija, opera in druga podobna stavba mora biti turistična atrakcija. Tudi večji športni objekti bi morali biti turistične atrakcije. Ker takrat, ko se v stavbi nič ne dogaja dela stroške mestu, ali državi, ki jo je zgradila. Mogoče celo nekemu zasebnemu lastniku. In če je turistična atrakcija se jo da prodajat tudi, ko v njej ni gala dogodka, ki si ga lahko privošči le bogata elita. Tako je stavba ubistvu lahko precej profitabilna. In ustvarja veliko denarja tudi v širši okolici (mesto, kafiči, rstavracije, hoteli...). Mene pa ubistvu navdušuje ta monumentalnost (ja, kot si rekel, lahko bi se brez problema znašla v Batmanu), tudi dramatičnost, ko vstopiš v ta ogromen bunker iz opeke, potem pa prideš na tisto terasico med dvema deloma, ki razpre celo mesto pred tabo.

Ljubljani manjka hotel prestižne verige

Ljubljanski turizem se po katastrofalnih minulih dveh letih le pobira - Hotelirji imajo rekorden obisk

Ljubljana - Turizem v Ljubljani se po katastrofalnih minulih dveh letih letos končno pobira. Pasji dnevi so mimo, pravijo hotelirji. Septembra so bili ljubljanski hoteli zasedeni v povprečju 81,5-odstotno, kar je za osem odstotkov več kot leto prej. "Pri nas je prenočilo 4132 gostov, kar je bil rekorden obisk vseh let," je povedala Olivera Mirković iz hotela Slon. Oktobra so imeli ljubljanski hotelirji skoraj 83-odstotno zasedenost, kar je dobrih 13 odstotkov več kot leto prej. V zavodu Turizem Ljubljana so zato optimistični in tako tudi v prihodnjem mesecu pričakujejo vsaj za pet odstotkov več gostov v hotelih kot lani.

Približujejo se rezultatom izjemnega leta 2008

"Generalno gledano smo z rezultati letošnjega leta zelo zadovoljni," pravi Katja Zor, vodja promocije in marketinga v hotelu Lev. "V prvi polovici leta 2008 smo imeli izjemne rezultate, saj je Slovenija predsedovala Evropski uniji, nato pa nas je doletela gospodarska kriza in stanje v turizmu, predvsem pri hotelih najvišje kategorije, se je drastično poslabšalo. Dno smo dosegli v letu 2009, od tedaj pa se situacija stalno izboljšuje in smo letos od januarja do septembra že skoraj dosegli rezultate iz leta 2008," je opisala. Dodala je, da je k povečanemu obisku pripomoglo predvsem večje število dogodkov, ki so potekali v prestolnici.

Tej konstantni rasti števila nočitev so sledili tudi investitorji in kot gobe po dežju so začeli rasti novi hoteli. Predvsem se je okrepil segment majhnih butičnih hotelov s štirimi zvezdicami v starem mestnem jedru. Tam je tako pred dvema letoma s preureditvijo historičnih stavb nastal Allegro Hotel. Lesar Hotel Angel na Gornjem trgu in Antiq Palace Hotel & Spa na Gosposki ulici sta svoja vrata odprla lani, ter nazadnje Hotel Cubo ob Slovenski cesti, ki deluje dobre štiri mesece. Slednji je največji izmed naštetih butičnih hotelov, šteje 26 sob, povprečno pa imajo 75-odstotno zasedenost, je povedal direktor hotela Sandi Kovačevič. "Znamka Cubo je bila poznana že pred odprtjem hotela, zato smo se v tem smislu že uveljavili. Sicer pa nov hotel potrebuje približno leto do leto in pol, da začne delovati s polno paro. Naslednje leto pričakujemo 80- in večodstotno zasedenost," je povedal.

Kongresni gostje ne varčujejo

Čeprav so v Ljubljani najbolje zasedeni tako hoteli nižjih kategorij in mladinski hostli, denimo Celica, Emonec in Pri Mraku, kot tudi hoteli s štirimi in več zvezdicami, pa zasedenost ni edino merilo uspešnosti, pomemben je tudi iztržek, pravi Petra Stušek iz zavoda Turizem Ljubljana. In hotelirji v en glas priznavajo, da največ iztržijo od kongresnih gostov. Kongresni turizem se najbolj splača, ker je kongresni gost poslan s strani podjetja ali organizatorja dogodka in ima plačano nastanitev ter ostale stroške sobne postrežbe in podobno. Te vrste nastanitev, v času kongresov, so tudi najdražje, razlaga Kovačevič. "Gre za dodano vrednost," dodaja Olivera Mirković. "Kongresnim gostom ne oddamo le sobe, pač pa tudi konferenčne dvorane," dodaja. V Slonu imajo tako vsak mesec organiziranih vsaj 10 seminarjev v svojih konferenčnih dvoranah. Taki gostje imajo v večini tudi višja pričakovanja, so bolj informirani in potrošijo več denarja, pa dodaja Katja Zor.

http://www.shrani.si/f/11/g1/4eXo53gO/noc.jpg

In prav v tem segmentu so v Ljubljani še odprte možnosti, pravijo hotelirji. "Cankarjev dom denimo sprejme 2000 ljudi, mi v Ljubljani nimamo 2000 postelj za to kategorijo gostov," pravi Kovačevič. Ta luknja bo delno zapolnjena že čez pol leta, ko bodo odprli Plaza Hotel Ljubljana, ki ga Zlatarna Celje gradi v BTC. S tem bo Ljubljana pridobila poslovni hotel s 4 zvezdicami s kapaciteto 208 prostornih sob in 28 suit ter konferenčnimi zmogljivostmi. Ob gostilni Gorjanc prav tako nastaja G Design Hotel, ki pa bo imel 22 sob. Odprtje je predvideno spomladi 2012. Sicer so v Ljubljani pred leti načrtovali še nekaj hotelskih investicij, a, kot je povedala Stuškova, "te niso tako gotove, da bi jih lahko najavili".

Ljubljani manjka prepoznavnost

Sloveniji in Ljubljani pa primanjkuje tudi prepoznavnost. "Gostje, ki našo prestolnico obiščejo prvič, so nad ponudbo navdušeni in z veseljem povejo, da se bodo vrnili tudi zasebno. Pomanjkanje prepoznavnosti pa vodi v nezaupanje in tako je ljudi zelo težko prepričati v obisk, če o Sloveniji nimajo nikakršne predstave. Iz tega izhaja, da je treba več sredstev nameniti v ciljno usmerjene marketinške aktivnosti, ki bi Ljubljano umestila na mesto 'cool' prestolnice za odlična srečanja," opisuje Katja Zor. Predvsem hotel znane prestižne verige, denimo Ritz, Sheraton ali Hyatt, bi mestu dvignil ugled in Ljubljano uvrstil med prepoznavne cilje, pravi Kovačevič. Dodaten problem, ki ga vidijo hotelirji, je pomanjkanje letalskih povezav. "Namesto da bi iz Ljubljane odpirali nove linije, jih ukinjamo. Če ne bomo nekaj naredili na tem področju, bo pešal ves slovenski turizem. Mi denimo poberemo več gostov iz Trsta, Gradca in Zagreba kot pa iz Ljubljane," dodaja.

Booking.com kot najboljši hotel ocenjuje Cubo

Z oceno 9,6 od 10 so gostje na spletni strani Booking.com hotel Cubo ocenili kot najboljšega izmed vseh ljubljanskih hotelov. Cubo je hkrati edini, ki se ponaša z opisom "izjemen". Z oceno 9,1 mu sledita Birokrat Aparthotel in Lesar Hotel Angel, odprt od lani. Oceno "čudovit" so si poleg omenjenih dveh prav tako zaslužili Union hoteli Antiq Palace Hotel

Do bistvenega povečanja prepoznavnosti Ljubljane in Slovenije in s tem seveda tudi turističnega obiska je prišlo zlasti v obdobju priprav na vstop v Evropsko unijo in v času predsedovanja EU. V tem času so se tudi investitorji še toliko bolj zanimali za gradnjo novih nastanitvenih objektov.

Vir:http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/1042489504

Zanimivo branje za urbanistke.

http://www.ab-magazine.com/volumes/ab-173-174.pdf

Prej smo v sosednjem topicu o IKEI govoril:

V vileški Ikei do zdaj kupovalo 390 tisoč Slovencev
Andreja Lončar

Slovenci so v prvih dveh letih poslovanja trgovine predstavljali 14 odstotkov obiskovalcev, zato dobra desetina zaposlenih, ki so v neposrednem stiku z obiskovalci, govori slovensko.

Trgovino Ikea tik za italijansko mejo, v Vilešu, je v prvih dveh letih poslovanja obiskalo 2,8 milijona kupcev, med katerimi je bilo več kot 390 tisoč Slovencev, so sporočili iz italijanske družbe z 240 zaposlenimi. V klub zvestobe Ikee je vključenih 16 tisoč Slovencev in Hrvatov, v poslovni klub pa 500 slovenskih podjetij.

Slovenci vileški Ikei predstavljajo 14 odstotkov, Hrvati pa štiri odstotke vseh obiskovalcev. Zato, sporočajo iz podjetja, 12 odstotkov zaposlenih v trgovini, ki so v neposrednem stiku z obiskovalci, govori tudi slovensko. Poleg tega so v slovenščini tudi napisi in obvestila ter spletne strani trgovine.

Slovenci prihajajo s točno določenim seznamom želja za nakup

V trgovini ugotavljajo, da slovenski kupci pred obiskom trgovine pregledajo spletno stran in katalog, zato jih večina pride po točno določene izdelke. Največ posegajo po pohištvu za dnevne sobe in kuhinje. Med 2.500 prodanimi kuhinjami so jih kar 800 kupili slovenski in hrvaški kupci. Dobro so sprejeli tudi možnost dostave kupljenega pohištva, saj je devet odstotkov vseh dostav iz Vileša namenjenih v Slovenijo.
http://mojevro.finance.si/331956/V-vile%C5%A1ki-Ikei-do-zdaj-kupovalo-390-tiso%C4%8D-Slovencev

No, pa je Mesarski most spet ograjen za zimo :bash:

lol, smo povsem pozabili da niso nič naredili :lol: je pa Ljubljana malo napredovala v kakovosti :)

Kako visoko je Ljubljana po kakovosti življenja?
Matej Kačič

Ljubljana je po besedah njenega župana Zorana Jankovića "najlepše mesto na svetu", po kakovosti življenja pa je na 75. mestu. Glede na lani se je dvignila za dve mesti

Svetovalna družba Mercer je objavilo lestvico mest z najboljšo kakovostjo življenja. Na prvem mestu je tudi letos Dunaj, Ljubljana je v primerjavi z lanskim letom pridobila dve mesti in pristala na 75. mestu, najslabše se je odrezal Bagdad (221. mesto), piše 24ur.com.

Sedem evropskih mest v prvi deseterici
Dunaj je letos že tretjič zapored postal mesto z najvišjo kakovostjo življenja na svetu, saj se je uvrstil na vrh lestvice svetovalne družbe Mercer. Za avstrijsko prestolnico je med prvih 10 še sedem evropskih mest.

1. Dunaj, 2. Zürich, 3. Auckland,...
Dunaj je prehitel švicarski Zürich na drugem, novozelandski Auckland na tretjem, nemška mesta München, Düsseldorf in Frankfurt na četrtem, petem in sedmem, kanadski Vancouver, ki je prav tako na petem, in Ženevo na osmem mestu. Na zadnjem mestu lestvice je zopet pristalo iraško glavno mesto Bagdad. Ljubljana je v primerjavi z lanskim letom pridobila dve mesti in se je povzpela s 77. na 75. mesto.

Upoštevajo tudi javni promet
Točkovanje raziskave Mercer temelji na indeksu, pri katerem je osnova New York s 100 točkami, merijo pa 39 kriterijev kakovosti življenja, kot so na primer politična stabilnost, možnost šolanja, rekreacije in bivanja, stanovanjska in okoljska situacija, zdravstvena oskrba in javni promet.
http://www.finance.si/331927/Kako-visoko-je-Ljubljana-po-kakovosti-%C5%BEivljenja

Ta članek bi lahko spadal tudi v Promet debatni thread ali pa med avtobuse. Če hočete ga lahko dam drugam.

Odločno proti avtomobilskemu prometu

Prometna strategija predvideva širitev mreže parkirnih avtomatov, nadaljnje zapiranje mestnega središča in uvedbo taks za vstop v mesto

Ljubljana - Na Mestni občini Ljubljana so si zastavili cilj, da do leta 2015 delež osebnega motornega prometa v mestu znižajo za skoraj 20 odstotkov, do leta 2020 pa še za dodatnih 40 odstotkov. Na prelomu desetletja bi tako dosegli tretjinsko porazdelitev deležev hoje in kolesarjenja, javnega potniškega prometa in osebnega motornega prometa.

To je zelo ambiciozen načrt, če vemo, da delež osebnega motornega prometa danes predstavlja kar dve tretjini vsega prometa, delež javnega potniškega prometa pa vseskozi pada, tako da se je število potnikov na progah LPP od leta 1986 do danes zmanjšalo že za polovico.

Nadaljnje zapiranje središča za promet

Predlog prometne politike Mestne občine Ljubljana do leta 2020 povzema številne že znane ukrepe in dodaja nekaj novih, v grobem pa predvideva zadrževanje osebnega motornega prometa na obrobju mesta s širjenjem plačljivih parkirnih površin, tako da bi voznike prepričali v parkiranje na enem izmed osmih parkirišč P + R in nadaljevanje poti z avtobusi, izboljšanje javnega potniškega prometa z boljšimi vozili, povečanje hitrosti mestnih avtobusov z uvedbo prednosti v križiščih in kasneje ločenimi rumenimi pasovi ter širjenje mreže kolesarskih stez in površin za pešce.

Občina bo v prihodnjih letih nadaljevala zapiranje mestnega središča za promet, najbolj bo zagotovo odmevalo delno zaprtje Slovenske ceste med Gosposvetsko in Aškerčevo cesto, ki naj bi bi jo do leta 2015 namenili zgolj pešcem, kolesarjem in javnemu potniškemu prometu.

Omejen režim za osebna vozila bi uvedli tudi na Slomškovi, Igriški in Eipprovi ulici ter Rimski cesti in deloma Poljanskem nabrežju pri Rogu. Območja za pešce z omejenim lokalnim prometom so po strategiji predvidena v večjem delu Prul, na Vegovi in Gosposki ulici, Trubarjevi cesti v celoti ter na večjem delu Petkovškovega nabrežja.

http://www4.slikomat.com/11/1130/gfq-Promet.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/5080378.htm)


Nove garažne hiše in krožne avtobusne proge

Da bi to lahko storili, bo treba dokončati še nekaj garažnih hiš, predvsem tisto pod tržnico in Krekovim trgom, pa Kozolec 2, garažno hišo v okviru Kolizeja, Ilirije in Emonike v središču mesta. Prometna strategija predvideva tudi gradnjo garažne hiše na Ljubljanskem gradu, o kateri do zdaj ni bilo govora, ter že dolgo obljubljene garažne hiše v stanovanjskih soseskah na Fužinah, v Mostah, Šiški in za Bežigradom. Na obrobju mesta so predvidena parkirišča P + R: danes najbolj priljubljeno na Dolgem mostu naj bi širili, nova pa zgradili na Brezovici, Rudniku, Studencu ob Barjanski in Litijski cesti ter v Stanežičah.

Po dokončanju mreže P + R mestna občina ne izključuje radikalnih ukrepov za zmanjšanje prometa, kot je zaračunavanje vinjet ali vstopnih taks za vožnjo po mestu. To se gotovo ne bo zgodilo čez noč, saj je pogoj za njihovo uvedbo poleg parkirišč P + R tudi povečanje hitrosti avtobusov LPP na treh vpadnicah: Dunajski, Celovški in Tržaški cesti, kjer naj bi zanje uredili ločene rumene pasove. Velika novost na področju javnega potniškega prometa bo tudi vzpostavitev dveh krožnih prog LPP v središču mesta. Prva, imenovana 4a, bo potekala po Masarykovi cesti, Tavčarjevi ulici, Slovenski cesti, Dalmatinovi in Komenskega ulici, Resljevi cesti, Kopitarjevi ulici, Poljanski cesti, Rozmanovi in Maistrovi ulici mimo Tabora in po Metelkovi ulici nazaj do Masarykove ceste. Druga proga z imenom 4b naj bi povezovala glavne mestne znamenitosti: muzeje in kulturne ustanove med Slovensko in Prešernovo cesto, Tobačno, Trnovsko cerkev, Prule in Križanke. Na obeh krožnih progah bodo po napovedih krožili manjši avtobusi na zemeljski plin.

http://www4.slikomat.com/11/1130/1m-Promet.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/5080379.htm)

Ambiciozni kolesarski načrti

Mestna občina Ljubljana vsaj na papirju veliko stavi tudi na kolesarjenje. Predvsem za prevoz na delo, kamor se po analizi iz leta 2003 kar 85 odstotkov ljudi vozi z avtomobilom, in poti študentov. "Ljubljančani bodo v večji meri izbrali kolo, ker bo vzpostavljena neprekinjena kolesarska mreža glavnih in povezovalnih poti mimo najbolj obljudenih območij za pešce, kjer bo kolesar varno in udobno potoval do katerega koli cilja v mestu. Poti bodo pregledno označene s smerokazi. Poleg tega bo mesto zagotovilo zadostno število kolesarskih stojal in pokritih kolesarnic za varno shrambo koles, še posebej na območju nove železniške in avtobusne postaje, okoli glavnih zaposlovalcev v mestu ter na parkiriščih P + R. Postavljene bodo tudi električne črpalke za polnjenje zračnic, polnilnice za električna kolesa, vzpostavljena bo mreža servisov za popravilo koles," napovedujejo v novi prometni strategiji.

V njej mestna občina obljublja več kilometrov preurejenih ali povsem novih kolesarskih stez. Glavnina pozornosti je posvečena središču mesta, kjer naj bi uredili sistem obrežnih kolesarskih poti, nove kolesarske steze pa so predvidene še ob Aškerčevi, Slovenski, Jurčkovi, Hladnikovi Masarykovi in Litijski cesti, Kajuhovi in Vojkovi ulici za Bežigradom. Pokrite kolesarnice občina načrtuje na Vodnikovem trgu ter ob železniški postaji na Vilharjevi in Masarykovi cesti.

Vir:http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042491636

Bodo v Jurčkovih vilah stanovanja za neprofitne najemnike ali koga drugega?

Ljubljanski stanovanjski sklad kupil devet dvosobnih stanovanj z atriji za 1,4 milijona evrov


Na skladov razpis za nakup 15 novih stanovanj so se javili trije ponudniki, ki pa so vsi ponujali precej draga stanovanja v Jurčkovih vilah in na Knezovem štradonu v ljubljanski četrtni skupnosti Rudnik ter v soseski Pilon v Podutiku. Skupaj so jih v prodajo ponudili 28, ljubljanski stanovanjski sklad pa jih je po dveh krogih pogajanj izbral le devet.

S podjetjem Givo je sklenil pogodbo za odkup vseh devetih ponujenih stanovanj v Jurčkovih vilah, pri čemer imajo od 44 do 54 kvadratnih metrov stanovanjske površine, od 15 do 32 kvadratnih metrov velike atrije (eno ima namesto njega skoraj 9 kvadratnih metrov velik balkon) in približno tri kvadratne metre velike shrambe. Zanje bo odštel skupaj skoraj 1,4 milijona evrov.Brez davka je cena kvadratnega metra stanovanja 2300 evrov, zunanjega parkirnega prostora pa 5000 evrov. Kljub pozivu, naj ceno spusti na 2200 evrov za kvadratni meter stanovanjske površine, pa Givo tega ni hotel storiti. Gre namreč za sosesko, ki velja za elitnejšo od tistih, grajenih za potrebe stanovanjskih skladov in najemnikov neprofitnih stanovanj.

Zato se postavlja vprašanje, ali bodo v teh devet stanovanj naselili najemnike neprofitnih stanovanj ali pa jih bodo namenili za kakšne zamenjave po izpraznitvah zasebnih objektov, predvidenih za rušenje ali preureditev v kaj drugega (denimo v umetniške ateljeje).

Vir:http://www.delo.si/novice/slovenija/bodo-v-jurckovih-vilah-stanovanja-za-neprofitne-najemnike-ali-koga-drugega.html

Občina za odpravo škode poplav namenila skoraj pet milijonov evrov

Ljubljana - Poplave, ki so prestolnico prizadele lani septembra, predstavljajo eno največjih naravnih nesreč, ki so se v Ljubljani zgodile v zadnjem času. Zato je Mestna občina Ljubljana po poplavah za svoje občanke in občane namenila skoraj 680.000 evrov za takojšnjo odpravo škode in pomoč neposredno oškodovanim ter nadaljnjih 712.000 tisoč evrov finančnih sredstev, ki jih bodo upravičenci lahko uporabili za povrnitev na premičnem premoženju, kamor sodijo pohištvo, gospodinjski stroji in aparati ter ogrevalna telesa.

Med majem in koncem julija je ustrezno izpolnjene vloge za pridobitev finančne pomoči oddalo 621 posameznikov od vsega skupaj 860 upravičencev. Vsako gospodinjstvo je tako prejelo od 250 do največ 5000 evrov, odvisno od višine gmotne škode.

Ob tem je potekal tudi postopek zbiranja podatkov o lastnikih stanovanj v poškodovanih oziroma poplavljenih večstanovanjskih objektih. Sredstva v višini skoraj 80.000 evrov so bila poimensko in za naslov lastnika stanovanja nakazana v rezervni sklad posamezne večstanovanjske stavbe. Denarna pomoč je namenjena odpravi škode, ki je zaradi poplav v teh objektih nastala predvsem v kleteh in skupnih prostorih. Prav tako je bila potrebna obnove poškodovana občinska javna infrastruktura, za kar so na občini namenili skoraj dva milijona evrov. Najbolj so bile prizadete ceste, večje obnove pa so bili potrebni tudi dve enoti vrtca Viški gaj ter ljubljansko vodovodno omrežje.

Da bi bile posledice poplav v prihodnje manjše, so na ljubljanski občini očistili tudi nekatere obcestne jarke, cestne prepuste, obrezali veje in grmičevje ter deponirali odpadni material na poplavno ogroženih območjih mesta.

Vir:http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/1042491669

Jurćkove vile, dje...

Kdo bo pa zdaj župan Ljubljane?

Miha Jazbinšek

Janez Koželj :lol::lol::lol::lol::lol::lol::lol::lol:

A ne bodo volitve. Zadnjič je bilo rečeno, da bodo volitve župana, če se zgodi to, kar se je.

Ukinila se bo samostojna funkicja župana Lj. Obveznosti se bodo prenesle v delokrog mandatarja :)

Nove županske volitve se nam obetajo, Zoki že išče svojega nadomestnika velika možnost je da bo Koželj podžupan...

Ubistvu bodo vse občine ukinjene in bo Zoki KraŁ... (http://www.youtube.com/watch?v=U-ojqSRcc3Q)...

Kitajci kopirajo mesarski most.. (http://www.architizer.com/en_us/blog/dyn/35056/the-gate-to-heaven-an-all-glass-observation-deck-in-the-clouds/)

^^ Upam da so vgradili grelce :lol:

Čestitke Jankoviću in PS za zmago na parlamentarnih volitvah. Kdo bo novi župan, je prezgodaj reči, jaz bi na tem mestu vsekakor z veseljem videl in gledal podžupanjo Ficko. :)
Upam, da bodoči slovenski premier postavi trdno koalicijo in se čimprej loti projektov, ki jih je napovedal v kampaniji. Nova delovna mesta, nov razvoj, predvsem pa več optimizma, s katerim bo mogoče premagati trenutni mrtvi tek.

Janša vrača udarec: “Kandidiral bom za župana Ljubljane!” (http://www.priloga.si/?p=597) ;)

il bruto...ne rečt,da si ti nasedel temu?

Mislim, da se temu reče šala

saj sem pomežiknil zraven :)

Pri SDS so vsega zmožni, tudi takih neumnosti.

Vsega so zmožni samo naivni levičarji ;)

Marsikdo je vsega zmožen, sam od konca komunizma res ponavadi desničarjem rata več neumnosti, trenutno je najbolj "zanimivo" na Madžarskem.

^^

Si se mogoče vprašal, kaj se mora v neki državi zgodit, da so ljudje tako razočarani in obupani, da dajo nekomu 2/3 večino v roke, zavedajoč se dejstva, da to pomeni popolno oblast in celo možnost ustavnih sprememb?

Ko sem zadnjič preverjal, je imela LZJ 29%. Jasno, če k temu prišteješ SD, LGV, DESUS in SLS, pa prideš do 66% Trenutno smo še daleč od koalicije, 66 % monolita pa zagotovo ne bo. Že s SD so 'problemi' (če vprašaš MSM-ja) :)

Ko sem zadnjič preverjal, je imela LZJ 29%. Jasno, če k temu prišteješ SD, LGV, DESUS in SLS, pa prideš do 66% Trenutno smo še daleč od koalicije, 66 % monolita pa zagotovo ne bo. Že s SD so 'problemi' (če vprašaš MSM-ja) :)

Sej Metron ni meril na Slovenijo. Se mi zdi, da je meril na Madžarsko.

Sej Metron ni meril na Slovenijo. Se mi zdi, da je meril na Madžarsko.

Tako je, socialisti (ex-komunisti) so ljudi na Madžarskem pripeljali tako daleč, da so ti zavili iz ene skrajnosti v drugo in dali Orbanu 2/3. Kdo je sedaj tu problem, socialisti, ki so spravili državo na kant, ali Orban, ki je to izkoristil, dobil 2/3 (po demokratični poti) in sedaj temu primerno tudi vlada?

Sicer pa zanimovo, kako sta v večjem delu slovenske javnosti Orban in Berlusconi sprejeta skrajno negativno, na drugi strani pa imamo v Sloveniji politika, ki je pravzaprav mešaniča zgoraj omenjenih, pa ga javnost očitno večinsko podpira. Le zakaj? Verjetno zato, ker je na pravi strani, ne pa zato ker bi bile njegove motode kaj manj sporne od kolegov iz tujine. Dvojna merila torej, celo znotraj države, kjer je trda roka enega politika označena kot avtoritarno vodenje, trda roka drugega politika pa kot učinkovito vodenje, ena trda roka baje vodi v diktaturo, druga trda roka pa v blaginjo. Aj jaj jaj lepa si Slovenija.....

Še obstaja upanje. Verjetno slabše vlade, kot je bila zadnja ne moramo imeti. Če jo pa po kakšnem slučaju dobimo... potem smo ga pa resno najebali...

A ni zanimivo:
- da se nekoga tako napada po zmagi na demokratilnih volitvah in še preden bi za en sam dan postal predsednik vlade?
- da poraženec že v svojem prvem govoru omenja predčasne volitve, pa čeprav tudi sam ne bi mogel v primeru obrnjenega rezultata sestaviti nič bolj trdne vlade?
- da v SDS kar naenkrat nič več ne navijajo za čim hitrejše ustoličenje nove vlade, pa čeprav so pred volitvami želeli ta postopek pospešiti celo z ustavnimi spremembami?

Pa da ne bo kakšnih nesporazumov. Zoki ni tisto, kar bi si sam želel na čelu države. A sesuvanje demokratičnega zmagovalca volitev v času, ko moramo vsi skupaj voz potegniti v isto smer, se mi zdi pa res zgrešeno in neprimerno.

BTW, kdo iz njegove ekipe bo kandidiral za župana?

Jaz bi mogoče samo nekaj dodal glede nove vlade. Res je, da moramo vsi sodelovati in konstruktivno delovati, da gremo naprej, vendar po drugi strani se mi pa zdi napačno, da bi stranke pozabile na svoje programe (in s tem dejansko izigrale svoje volilce) in šle bodisi v vlado bodisi v opozicijo na podlagi nekih tretjih kriterijev. Program bi moral biti edini kriterij. Tudi volilci po mojem mnenju bi morali bolj kot na podlagi osebnosti glasovati na podlagi programov in potem po volitvah zahtevati dosledno ravnanje po programih. Ker to anti-Janković in anti-Janša obnašanje je dokaj otročje, glede na to, da imata oba dokaj podoben način vladanja, le da je eden "naš", drugi pa "njihov". Nevarnost avtoritarnosti je pri obeh enaka.

Ker to delitev na "nas" in "vas" niso zakuhale ne elite, ne mediji, ne politika, ampak smo za to krivi Slovenci sami. Če glasujemo za Jankovića, čeprav nam je v resnici bližje program Janše, ampak mu ne damo glasu, ker je pač Janša (in obratno), se bo to sranje samo še naprej nadaljevalo. Volilci moramo sami pri sebi razčistiti, v kaj verjamemo, kaj nam je pomembno in preseči to delitev ter glasovati na podlagi naših prepričanj in vrednot, ne pa na podlagi tega, ali nam je obraz liderja ene stranke všeč ali ne.

Jaz bi mogoče samo nekaj dodal glede nove vlade. Res je, da moramo vsi sodelovati in konstruktivno delovati, da gremo naprej, vendar po drugi strani se mi pa zdi napačno, da bi stranke pozabile na svoje programe (in s tem dejansko izigrale svoje volilce) in šle bodisi v vlado bodisi v opozicijo na podlagi nekih tretjih kriterijev. Program bi moral biti edini kriterij. Tudi volilci po mojem mnenju bi morali bolj kot na podlagi osebnosti glasovati na podlagi programov in potem po volitvah zahtevati dosledno ravnanje po programih. Ker to anti-Janković in anti-Janša obnašanje je dokaj otročje, glede na to, da imata oba dokaj podoben način vladanja, le da je eden "naš", drugi pa "njihov". Nevarnost avtoritarnosti je pri obeh enaka.

Ker to delitev na "nas" in "vas" niso zakuhale ne elite, ne mediji, ne politika, ampak smo za to krivi Slovenci sami. Če glasujemo za Jankovića, čeprav nam je v resnici bližje program Janše, ampak mu ne damo glasu, ker je pač Janša (in obratno), se bo to sranje samo še naprej nadaljevalo. Volilci moramo sami pri sebi razčistiti, v kaj verjamemo, kaj nam je pomembno in preseči to delitev ter glasovati na podlagi naših prepričanj in vrednot, ne pa na podlagi tega, ali nam je obraz liderja ene stranke všeč ali ne.

+1 vsekakor za tako razmišljanje

ampak vseeno je pri naših strankah bolj kot uresničevanje programa, imeti popularen program. potem se pa itak ''ve'' da je x oseba navaden lopov, pa tudi če ma zelo dober program, ne bo nič od tega. to se ''ve'' tudi za osebo y ampak raje dam njej glas ker bo manj škode.

dejansko ljudje glasujejo tam kjer bo manj škode, ne pa za program za razvoj države

Pa da ne bo kakšnih nesporazumov. Zoki ni tisto, kar bi si sam želel na čelu države. A sesuvanje demokratičnega zmagovalca volitev v času, ko moramo vsi skupaj voz potegniti v isto smer, se mi zdi pa res zgrešeno in neprimerno.



In kdo ZJ-ju oporeka legalno in legitimno zmago na regularnih demokratičnih volitvah? Moram rečt, da kar spremljam medije, pa še nisem zasledil, da bi kdo izpodbijal regularnost volitev, nasptorno, vsi predsedniki parlamentarnih strank so mu javno čestitali za zmago. Dopuščam pa možnost, da sem kaj spregledal ali preslišal.

@Metron

Sesuvanje je tu mišljeno s tem, da vidni politični akterji že danes govorijo o še enih predčasnih volitvah, da očitno nekateri upajo, da mu ne bi uspelo sestaviti koalicije in da se po medijih pojavljajo negativne novice, ki poskušajo najverjetnejšemu mandatarju že vnaprej pobrati legitimnost.

Nisem pa nikjer pisal, da naj bi kdo očital neveljavnost volilnega rezultata, kot se to na primer dogaja v Rusiji.

@kreden

Če bi vse stranke želele izpeljati svoj program, nikoli ne bi mogli oblikovati koalicije. Koalicija je vedno rezultat kompromisov. Manjše stranke so pač postavljene pred izbiro, ali grejo v koalicijo in se dogovorijo za uresničitev dveh ali treh točk iz programa ali pa ostanejo v opoziciji in ne bodo uresničile niti tega.

Sesuvanje je tu mišljeno s tem, da vidni politični akterji že danes govorijo o še enih predčasnih volitvah, da očitno nekateri upajo, da mu ne bi uspelo sestaviti koalicije in da se po medijih pojavljajo negativne novice, ki poskušajo najverjetnejšemu mandatarju že vnaprej pobrati legitimnost.


Jaz v napovedi predčasnih volitev ne vidim nobenega sesuvanja, ampak gre zgolj za oceno političnega stanja v državi, o čemer ne govorijo le akterji, ampak tudi analitiki. Dejstvo je, da nobena opcija oziroma potencialna koalicija ni zmagala z veliko razliko in to je problem. Koalicijo bo težko sestavit, še težje bo s takšno koalicijo vladat, to so dejstva in ne sesuvanje. Ob tako težki gospodarski situaciji in ob takšni razdrobljenosti glasov so ponovne predčasne volitve povsem realna možnost.

V tej situaciji so se pokazale tudi vse razsežnosti takratnega izigravanja referendumske volje volilcev po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. To bi bil za Slovenijo daleč najboljši volilni sistem, politična levica mu je takrat nasprotovala, s pomočjo izdajalske SLS prek Ustave izigrala referendum, danes pa se jim to maščuje z obrestmi. Z večinskim volilnim sistemom že Pahor v prejšnjem mandatu ne bi imel nekaterih problemov, ki jih je potem imel, prav tako danes ZJ ne bi imel težav s sestavljanjem vlade. Vse se vrača, vse se plača.....

Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja

Svetovalna in raziskovalna agencija Mercer, eno najpomembnejših tovrstnih podjetij na svetu, se je tudi letos lotila raziskave kvalitete življenja v mestih po svetu.

Podjetje s sedežem v New Yorku, ki ima svoja predstavništva v štiridesetih državah sveta (19.000 zaposlenih), podatkov z lestvic ne razlaga natančno, verjetno zato, da lahko z njimi potem še kaj zasluži (njihovi letni prihodki presegajo 2 milijardi dolarjev), zato pa so natančni pri določanju tabel, ki jih predstavljamo v tokratni deseterici. Kakovosti življenja bomo dodali še podatke o najbolj varnih mestih na svetu, od globalnih švicarskih bančnikov UBS pa smo si izposodili podatke o najdražjih mestih na svetu. Mimogrede, Ljubljana je na lestvici mest, v katerih se najbolje živi, šele na 75. mestu (od 221 ocenjevanih), je pa zato po Mercerju 30. najbolj varno mesto na svetu. In če se je zanesti na podatke UBS, je tudi 50. najdražje (od 73 ocenjevanih).

In kateri dejavniki določajo lestvico najkvalitetnejših mest po Mercerju? Zelo veliko jih je. Politično in družbeno okolje oziroma politična stabilnost, stopnja kriminala in učinkovitost kazenskega pregona. Moč valute, bančne storitve in finančni predpisi. Morebitna cenzura in omejitve osebne svobode. Storitve v zdravstvu in medicinska oprema. Morebitne nalezljive bolezni, kanalizacija, ravnanje z odpadki in onesnaženost zraka. Dostopnost in nivo šolstva ter dostopnost mednarodnih šol. Kakovost javnih služb in prometa, od elektrike do javnega prevoza, od vodovoda do prometnih zastojev. Možnost prostočasnih aktivnosti, od športa do kulture. Kakovost in dostopnost predmetov za široko porabo, od hrane do avtomobilov. Kakovost stanovanj in stanovanjske opreme, na koncu pa še naravno okolje, torej podnebje in evidenca oziroma možnost naravnih nesreč.

Dunaj je mesto, kjer se živi najbolj kakovostno na svetu, v nasprotju z Bagdadom, ki je v tej kategoriji zasedel zadnje, 221. mesto. Največje in, kot pravijo nekateri, edino pravo avstrijsko mesto je na lestvici najbolj varnih mest na svetu na visokem petem mestu, visoko pa je tudi po svojih cenah, UBS ga v tej kategoriji uvršča na 11. mesto. Prestolnica Avstrije ima okoli 1,7 milijona prebivalcev in se tudi sicer v vseh kazalcih uvršča med najboljša mesta na svetu. Dunaj ima dvajset velikih muzejev in galerij ter štiri restavracije z Michelinovimi zvezdicami. Imajo dva uspešna nogometna kluba, Rapid in Austrio, s pripadajočima stadionoma.

Vir:http://www.dnevnik.si/objektiv/fenomeni/1042494303

In kdo ZJ-ju oporeka legalno in legitimno zmago na regularnih demokratičnih volitvah? Moram rečt, da kar spremljam medije, pa še nisem zasledil, da bi kdo izpodbijal regularnost volitev, nasptorno, vsi predsedniki parlamentarnih strank so mu javno čestitali za zmago. Dopuščam pa možnost, da sem kaj spregledal ali preslišal.

Verjetno si spregledal in preslišal tole -> http://www.sds.si/news/10328 ;)

Jaz v napovedi predčasnih volitev ne vidim nobenega sesuvanja, ampak gre zgolj za oceno političnega stanja v državi, o čemer ne govorijo le akterji, ampak tudi analitiki. Dejstvo je, da nobena opcija oziroma potencialna koalicija ni zmagala z veliko razliko in to je problem. Koalicijo bo težko sestavit, še težje bo s takšno koalicijo vladat, to so dejstva in ne sesuvanje. Ob tako težki gospodarski situaciji in ob takšni razdrobljenosti glasov so ponovne predčasne volitve povsem realna možnost.

V tej situaciji so se pokazale tudi vse razsežnosti takratnega izigravanja referendumske volje volilcev po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. To bi bil za Slovenijo daleč najboljši volilni sistem, politična levica mu je takrat nasprotovala, s pomočjo izdajalske SLS prek Ustave izigrala referendum, danes pa se jim to maščuje z obrestmi. Z večinskim volilnim sistemom že Pahor v prejšnjem mandatu ne bi imel nekaterih problemov, ki jih je potem imel, prav tako danes ZJ ne bi imel težav s sestavljanjem vlade. Vse se vrača, vse se plača.....

Zakaj pa se ne bi potrudili in stopli v veliko koalicijo? S to pravzaprav grožnjo o predčasnih volitvah je samo drugače povedal, da bo rušil vse, česar se bo vlada lotila.

Verjetno si spregledal in preslišal tole -> http://www.sds.si/news/10328 ;)

ROFL

Saj ne moreš verjet, kaj se enim dogaja v glavi.

Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja


se pravi smo še 60 mest od zadanega cilja

@kreden

Če bi vse stranke želele izpeljati svoj program, nikoli ne bi mogli oblikovati koalicije. Koalicija je vedno rezultat kompromisov. Manjše stranke so pač postavljene pred izbiro, ali grejo v koalicijo in se dogovorijo za uresničitev dveh ali treh točk iz programa ali pa ostanejo v opoziciji in ne bodo uresničile niti tega.

To že, vendar ne morejo iti v koalicijo stranke, ki imajo precej različne programe le zato, ker je mandatar "naš", medtem ko je "pri njih" recimo stranka, ki ima veliko bolj podoben program.

Verjetno si spregledal in preslišal tole -> http://www.sds.si/news/10328 ;)

In kaj si želel s tem povedat?

Zakaj pa se ne bi potrudili in stopli v veliko koalicijo? S to pravzaprav grožnjo o predčasnih volitvah je samo drugače povedal, da bo rušil vse, česar se bo vlada lotila.

In zakaj bi hodili v koalicijo, za katero ja vnaprej jasno, da ne more funkcionirat, ker je programsko preveč heterogena, glavni akterji pa se ne prenašajo?
So koalicijski prepiri res tisto, kar Slovenija potrebuje v tem času? Zadnja tri leta niso bila dovolj?
Da ne govorim o tem, da so takšne koalicije direktna prevara volilcev in izigravanje njihove volje.

Torej v takšni koaliciji ni prav nobenega smisla in prednosti, je pa kup slabosti!

^^ Še ena, katero si spregledal.

http://www.rtvslo.si/slovenija/zapis-na-spletni-strani-sds-a-jankovic-na-oblast-z-ustrahovanjem-novih-drzavljanov/272543

^^

To isto je objavil že JakeOnBreak, ampak še vedno ne vem, kaj želita s tem povedat?

da sds diskreditira veljavnost volitev

Modelček, kako kontradiktorne misli to zapisuješ. Kaj če bi se malo oddalili od politike.

SDS je z obnašanjem v zadnjih nekaj dneh padel krepko pod nivo Jelinčiča. Če sem pri njemu še nekako razumel, da pač ni sposoben nekaj narediti, pa zato pač veliko govori in izrablja razne čustvene note nerazmišljujočih ljudi, da pač pride v parlament (mimogrede letos tega ni počel in ga tudi ni v parlamentu), potem nikakor ne razumem neke precej močne in relativno sposobne (konec koncev so vodili državo en mandat in to še vseeno precej bolje, kot trio zadnjega mandata), da je sposobna pasti na tako nizek nivo. A očitno imajo njihovi volilci precej sprane možgane, ali pa prazne glave, da temu nasedajo. Metrončič (ja znalašč bom to napisal, ker vidim, da te to tako hudičevo zbode, da si ne morem pomagati), ki je očitno eden izmed zgoraj navedenih nikakor ne more razumeti, kaj hočete/mo povedati s tisto ''novičko'', ki so jo sedaj spravili ven. To je navadna laž. Če bi bilo to res, se ti ne zdi, da bi nekdo nekaj opazil in potelefoniral na anonimno številko za prijave kršitev? Pa ne nujno 4.12.2011, so bile tudi volitve pred tem. Volitve v Ljubljani, kjer je dosegal čez 60% glasov. Mar ga ni takega junaka, ki bi to prijavil komisiji? In vsi ti junaki SDS-ovski, ki sedaj gobcajo o predčasnih volitvah, širijo resen sovražen govor in strašijo svoje ovčice. Kje so bili oni takrat, ko se je to dogajalo? Zakaj tega niso prijavili? Sj potem so ubistvu oni krivi, da se je to zgodilo, če niso naredili ničesar? Upam, da Pirc Musarjeva resno naredi temeljito preiskavo teh obtožb in ko ugotovi resno sankcionira celoten SDS ali pa celotno PS, zaradi nepravilnosti, ki so se zgodile in se dogajajo. A vseeno je dejstvo, da je v SDS potrebna temlejita preiskava. Pa ne tista iz strani organov pregona, pač pa taka v psihiatričnih ustanovah.

Ali jaz to prav vidim? Ali nekaterim popuščajo živci? Ali se je v nekaterih naselila nervoza? Ali se nekaterih loteva blažja oblika sovraštva? Ali bi nekateri radi živeli v enoumju? Ali nekateri ne razumejo pojma demokracija? Ali se nekateri poslužujejo osebnih diskreditacij? Ali nekateri drugim očitajo to, kar počnejo sami?

O vsem tem, takoj po oglasih!

Neverjetno! Metron je prebral in premislil, kaj pišejo SDS-ovi akterji (seveda to nikakor ni mnenje stranke, pa čeprav ga podpirajo in izvajajo praktično vsi akterji v njej). Sem pa že mislil, da je Metron le ena ovčica.

:cheers:

Spoštovane gledalke in gledalci, spet smo nazaj v studiju.

Med oglasi smo sicer dobili nekaj vaših odgovorov na zastavljena vprašanja, vendar pa nobeden izmed njih žal ni bil pravilen. Očitno so bila zastavljena vprašanja pretežka in smo precenili vaše intelektualne sposobnosti za kar se vam iskreno opravičujemo in obljubljamo, da bo prihodnji teden vprašanja za našo oddajo sestavil Sebastjan Cimirotić s prijatelji.

Že vidim začetek nove oddaje. Cimerotič bo čestital obema mandatarjoma, ki sta zmagal na na volitvah. Še posebno pa Zoranu in Jankoviču. :)

Že po zaključku oddaje se je na nas obrnila še novinarka Dnevnika Tanja Lesničar - Pučko, ki nam je zatrdila, da želi odgovoriti na vprašanja, ki smo jih zastavili v oddaji in dokončno razčistiti večno dilemo, kdo je v tej državi nestrpen in do koga. Njen zapis si lahko preberete na naslednji povezavi. (http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042475645).

Seveda smo o njenem odgovoru povprašali tudi znano borko za človekove pravice in enake vatle Natašo Pirc Musar, ki nam je odgovorila, da se s Pučkovo več kot strinja, da je vse zapisano res, da nisi slučajno ne razmišlja o ukrepih ampak o javni podpori novinarki Dnevnika. Dodala je še, da se bo še naprej zazvemala za objektivnost in neodvisnost slovenskih medijev, še posebej Dnevnika, in skrbela za njihovo nepristransko, visoko etično in kulturno poročanje.

Musarjevo in Pučkovo je podprl tudi znani igralec Ivo Godnič, ki je ob tem še dodal, da bo kmalu prišel čas, ko bodo jame spet pretesne.....

Veliko odkritje sredi Ljubljane

Pod grajskim gričem so arheologi odkrili eno najpomembnejših najdišč zadnjih nekaj let v Ljubljani. Zanimalo nas je, za kaj gre točno, zato smo se po odgovore obrnili na strokovnjake iz Mestnega muzeja Ljubljana.

Arheološka najdba na Krojaški ulici 6 in 8 v Ljubljani predstavlja pomembno novost, saj do sedaj na območju med Grajskim gričem in reko Ljubljanico še ni bilo odkritih sledov »pred – urbane« faze srednjeveške poselitve. Predvsem presenečajo ostanki lesene arhitekture, ki segajo v 10. in 11. stoletje, torej v same zametke srednjeveške Ljubljane.

Bi nam v zvezi z najdiščem lahko zaupali kakšno posebno zanimivost?

Pri arheoloških raziskavah je bilo odkritih veliko polizdelkov iz usnja, ki kažejo na možnost, da je bila v lesenem objektu poleg bivalnega prostora, urejena tudi usnjarska oziroma morda celo čevljarsko-krojaška delavnica.

Med najdbami so izredno dobro ohranjeni leseni elementi - stojke, tramovi in skrbno obdelane deske – na osnovi katerih bo mogoče pripraviti dokaj zanesljivo rekonstrukcijo objekta, ki je na tem mestu stal pred mnogimi stoletji.

Ste se arheologi pri delu soočali s kakšnimi posebnimi težavami?

Posebne težave so vezane predvsem na dejstvo, da so se izkopavanja izvajala med gradbenimi deli. Že zaradi omejenega prostora (lokacija se nahaja sredi strnjenega naselja) je zato velikokrat prišlo do logističnih težav. Na drugi strani pa so posebne razmere nastale tudi zato, ker so gradbeni ukrepi za statično sanacijo obstoječih objektov, s katerimi se zagotavlja varnost na gradbišču, seveda vedno na prvem mestu.

Ali nam lahko na kratko razložite, kako je bilo videti življenje v Ljubljani v pred urbani fazi srednjeveške poselitve?

Življenje na območju današnje Ljubljane je bilo od 9. do 11. stoletja omejeno na eno ali dve manjši poselitveni jedri, ki sta se nahajali na desnem bregu Ljubljanice, neposredno pod grajskim gričem. Prebivalci so se preživljali z lovom, ribolovom in preprostim poljedelstvom.

Naselbinski ostanki iz tega obdobja v Ljubljani, vse do odkritja na Krojaški ulici, niso bili dokumentirani. Najdbe so zato zelo pomembne, saj iz njih lahko sklepamo, da so staroslovenci živeli v preprostih lesenih hišah, ki so stale na lesenih kolih (pilotih) tik ob reki, s katero so bili v tem času očitno tesno povezani.

Katero najdišče je pred tem veljalo za najpomembnejše v Ljubljani?

Materialno kulturo staroslovenskega obdobja smo poznali predvsem iz grobov. Grobišče, v katerem so bili odkriti tudi grobovi iz 10. in 11. stoletja, se razprostira okoli Šempetrske cerkve. Vse do zadnjih odkritij na Krojaški ulici pa naselbinski ostanki iz tega obdobja v Ljubljani niso bili poznani.

Kakšne vrste interdisciplinarnih analiz bodo mogoče na podlagi najdenega?

Največ pričakujemo od dendrokronološke obdelave lesenih ostankov (kronološka lestvica vzorcev lesa), katere podatki nam bodo omogočali primerljivost odkritih ostankov s sorodnimi najdišči, dobili pa bomo tudi širši vpogled v življenjsko okolje naših prednamcev. Ne samo o njihovi materialni in bivalni kulturi, temveč tudi, kdaj in kako so živeli, kakšno rastlinje jih je obdajalo, kakšen les so uporabljali za gradnjo bivališč itd.

Si je mogoče kaj od omenjenega že ogledati?

Informacije o samem najdišču, okoliščinah najdb in nekatere predmete si bo mogoče že v začetku prihodnjega leta (predvidoma od 18. januarja naprej) ogledati v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana. V okviru predstavitve najdb bo na 8. februar, ko bomo vrata muzeja na Prešernov dan odprli brezplačno, organizirano tudi vodstvo z arheologom Martinom Horvatom.

Vir:http://dominvrt.si/clanek/rubrika/strokovnjak-odgovarja/veliko-odkritje-v-ljubljani.html

^^Zelo zanimivo.
Nekaj skoraj tako zanimivega:
Zmagovalni elaborat džamije v Tirani. (http://www.big.dk/projects/tir/) Presodite, katera izgleda bolj ''evropsko'', katera je bolj premišljena in tako dalje.

Ne vem če je o tem že tekla debata, pa na te stvari se bolj malo spoznam, zato sprašujem tu - na stolpnici TR2 (sedež NLB) je nameščen ogromen reklamni LCD pano, ki osvetljuje pol Ljubljane. Če ravno ne vidiš stolpnice in gledaš samo svetlobo, zgleda kot da so pristali vesoljci :). Ali ne obstaja nobena uredba, ki bi to prepovedovala? Kolikor vem, obstajajo neke meje svetlobnega onasneževanja, in ta pano jih zagotovo presega... A so našli kakšno luknjo?

na stolpnici TR2 (sedež NLB) je nameščen ogromen reklamni LCD pano, ki osvetljuje pol Ljubljane.

Ne pretiravaj :lol: ! Še nekaj podobnih displejev je v Ljubljani in ti si se zapičil ravno v tega. Najbolje, da se vse luči, reklame...pogasne ob 18h in gremo domov spat!

:ohno:

^^Tudi v BTC-ju je na koncu hale A nekaj takega.

Ne pretiravaj :lol: ! Še nekaj podobnih displejev je v Ljubljani in ti si se zapičil ravno v tega. Najbolje, da se vse luči, reklame...pogasne ob 18h in gremo domov spat!

:ohno:

A si kdaj dejansko videl ta pano in svetlobo, ki jo oddaja? Eno je pano ob cesti, ki osvetljuje pač tistih par m2. Drugo je pa pano na višini 60 m, ki mora biti kot prvo ogromen, da se sploh kaj vidi na njem, kot drugo mora pa tudi precej bolj svetiti. Zato sem se zapičil točno v tega in ne v vse ostale...

Zadnjič je mela RTV oglašanje v živo s Čevljarskega mostu in se je jasno videlo osvetljeno nebo zaradi tega panoja v ozadju. Res obup, tole morajo urediti s svetilnostjo.

A si kdaj dejansko videl ta pano in svetlobo, ki jo oddaja? Eno je pano ob cesti, ki osvetljuje pač tistih par m2. Drugo je pa pano na višini 60 m, ki mora biti kot prvo ogromen, da se sploh kaj vidi na njem, kot drugo mora pa tudi precej bolj svetiti. Zato sem se zapičil točno v tega in ne v vse ostale...


Mah, neštetokrat sem ga že videl in me nič ne moti.
Predlagam pa, da ustanovite civilno iniciativo MRK :lol:

Predlagam pa, da ustanovite civilno iniciativo MRK :lol:

Kaj češ, ni pri nas folk za Piccadilly & Times Square ali Shibuya sceno :lol:

:dance:

Mah, neštetokrat sem ga že videl in me nič ne moti.
Predlagam pa, da ustanovite civilno iniciativo MRK :lol:

ti se kar posmehuj, ampak svetlobno onesnaženje je resna zadeva. če pa tako rabiš vse te napise, ker ti dajo (predvidevam....čeprav zelo neumno) občutek urbanosti pa pojdi v tokio gledat njihove cenene napise.

Ta zaslon je bil že nekaj časa nazaj ''stišan'', ker je prekoračil mejo svetilnosti, ki jo dovoljujejo uredbe. Ja precej močno sveti, a nekoč je sijal še bolj. Se pa tudi meni ne zdi vredu. Za koji K dajejo tja gor sploh kakršne koli zaslone. Zame je to isto, kot če bi dali na parlament, ker je v mojih očeh ta dvojček, kot neka državna palača (ker je parlament pač taka beznica po svoje) in na tako reprezentativno stavbo stvar pač ne paše. Ne vem zakaj ne navesijo teh zaslonov na Namo, ali pa na Bavarcu kjer so novejše stavbe in je prav tako veliko prometa (sploh na postaji Metroja). Seveda na nivoju ceste. Že res, da je TR tako superiorno postavljen, da se tistih borih 60m vidi praktično povsod v mestu, kar je za oglaševanje na nek način vredu, ampak ker nismo na divjem zahodu naj prevlada estetika nad reklamo.

Ni na sedežu NLB ampak na sosednji in ni na višini 60 ampak 68m:D
Res daje občutek urbanosti, ker tak lcd je sinonim za mesto in mi nikakor ne pride na misel, da bi ga povezoval z vasjo.

Stvar je praktična, ker je na eni izmed najvišjih stavb v mestu in se jo vidi z vseh koncev.Dostikrat pogledam gor koliko je ura in koliko stopinj je trenutno v mestu in se popolnoma strinjam z oilpowerjem.Dopuščam pa možnost, da smo ljudje lahko različni in da nekaterim pač ni všeč ta zaslon.:lol:

Stvar je praktična, ker je na eni izmed najvišjih stavb v mestu in se jo vidi z vseh koncev.Dostikrat pogledam gor koliko je ura in koliko stopinj je trenutno v mestu in se popolnoma strinjam z oilpowerjem.Dopuščam pa možnost, da smo ljudje lahko različni in da nekaterim pač ni všeč ta zaslon.:lol:

Zamešal si zaslona. Ta zaslon o katerem je govora je pod zelo uporabno in priročno uro/datumom/temperaturo.

Se pa sicer strinjam, tudi meni je prej moteč kot pa kaj drugega.

Zamešal si zaslona. Ta zaslon o katerem je govora je pod zelo uporabno in priročno uro/datumom/temperaturo.

Se pa sicer strinjam, tudi meni je prej moteč kot pa kaj drugega.

Sej res tist zaslon je posebaj ne vem zakaj se mi je zdel da je isti zaslon haha.
Vseeno zaslon je čist ok.

Predvsem je zanimivo, ker se tiste reklame tam gor komaj kaj vidijo.

ti se kar posmehuj, ampak svetlobno onesnaženje je resna zadeva.

Ojej! Pa ne spet s tem ekološkim sranjem. Resnično sem navelčan in se raje posmehujem vsem, ki kar naprej opozarjajo na neko usodno onesnaževanje samo, ker je to trenutno zelo moderno. Vsi nekoga drugega obtožujejo sami si pa kupijo nov avto, ki porabi 3 litra manj od sosedovega in je prepričan, da je s tem rešil svet :lol: resno, teh blesarij imam poln kufer

Saj je prav, da obstaja nadzor nad temi stvarmi in so začeli uporabljati tiste zasenčene luči al kaj že in raznorazno ukrepe, ki omilijo osvetljevanje ampak... PROSIM ne več tega CRAPa!


in na tako reprezentativno stavbo stvar pač ne paše. Ne vem zakaj ne navesijo teh zaslonov na Namo, ali pa na Bavarcu kjer so novejše stavbe in je prav tako veliko prometa (sploh na postaji Metroja). Seveda na nivoju ceste. Že res, da je TR tako superiorno postavljen, da se tistih borih 60m vidi praktično povsod v mestu, kar je za oglaševanje na nek način vredu, ampak ker nismo na divjem zahodu naj prevlada estetika nad reklamo.

V to koliko paše ta pano na stolpnico se ne bom spuščal, ker se mi zdi recej nepomebno vseskupaj, me pa nikakor ne moti in ga praktično sploh ne opazim in ga zaradi mene lahko tudi snamejo, če vas tako zelo moti. Bi pa zelo rad videl Namo z velikimi neonskimi napisi in displeji.

Pa ne žalit divji zahod saj je precej bolj okusen in estetski od ciganskega balkana na divjem vzhodu :lol:

in na tako reprezentativno stavbo stvar paè ne paše.

Spomeniško varstvo je prikazovalniku prikimalo. Z namestitvijo pa so se strinjali tudi Ravnikarjevi dedièi, ki so imetniki avtorskih pravic.

Ojej! Pa ne spet s tem ekološkim sranjem. Resnično sem navelčan in se raje posmehujem vsem, ki kar naprej opozarjajo na neko usodno onesnaževanje samo, ker je to trenutno zelo moderno. Vsi nekoga drugega obtožujejo sami si pa kupijo nov avto, ki porabi 3 litra manj od sosedovega in je prepričan, da je s tem rešil svet :lol: resno, teh blesarij imam poln kufer

Saj je prav, da obstaja nadzor nad temi stvarmi in so začeli uporabljati tiste zasenčene luči al kaj že in raznorazno ukrepe, ki omilijo osvetljevanje ampak... PROSIM ne več tega CRAPa!


ne vem kje si ti dobival znanje o modernosti "ekološkega sranja" (mimogrede, pojem ekologija je nekaj drugega kot si to večina interpretira), sam sem se o problematiki svetlobnega onesnaženja (in o gradnji na neprimernih zemljiščih, slabo speljanih trasah avtocest, postavljanju vetrnih elektrarn itd) učil na faksu in ne govorim zaradi nekega trenutnega splošnega trenda.

in ne, nisem si kupil avto ki pokuri 3 litre manj od sosedovega. avta nimam, saj verjamem da mi zadostujeta lpp in kolo

Ne pretiravaj :lol: ! Še nekaj podobnih displejev je v Ljubljani in ti si se zapičil ravno v tega.

Ne pretirava. Jaz pogosto vidim svetlobo tega panoja na stenah blokov v Bežigradu (skoraj dva km zračne razdalje). Da ne omenjam obeh močno slepečih panojev na Slovenski cesti pri Nami ter pri Metalki, ki dobesedno slepijo voznike (sploh v kombinaciji s prezgodnjim ugašanjem javne razsvetljave).

ne vem kje si ti dobival znanje o modernosti "ekološkega sranja" (mimogrede, pojem ekologija je nekaj drugega kot si to večina interpretira), sam sem se o problematiki svetlobnega onesnaženja (in o gradnji na neprimernih zemljiščih, slabo speljanih trasah avtocest, postavljanju vetrnih elektrarn itd) učil na faksu in ne govorim zaradi nekega trenutnega splošnega trenda.


Nisem ciljal direktno nate ampak sem govoril na splošno o blesavi raji, ki so prepričani, da vejo vse o ekologiji in onesnaževanju in potem pametujejo kaj vse si je kupil za zmanjšanje raznoraznih izpustov v resnici je pa naredil in še vedno dela isto sranje, kot vsi ostali.


in ne, nisem si kupil avto ki pokuri 3 litre manj od sosedovega. avta nimam, saj verjamem da mi zadostujeta lpp in kolo

Dobro zate, da ne potrebuješ avtomobila saj verjetno kar nekaj denarja tako prišparaš to je pa tudi vse in upam, da si ne domišljaš, da si s tem kaj resno pripomogel k zmanjšanju onesnaževanja. Razen,če živiš na drevesu in se prehranjuješ samo s tistim kar nabereš v naravi... :)

si domišljam, da prispevam k zmanjšanju onesnaževanja.
zato ne uporabljam avtomobilov, kolikor se da, se trudim kupovati lokalne izdelke, recikliram, vodo ogrevamo s toplotno črpalko itd.

mogoče samo moj prispevek ni bistven, ampak če bi vsi razmišljali tako kot ti, potem nam res ne bi bilo več pomoči in bi lahko samo hkrati sprožili vse atomske bombe, kar jih je na zemlji in bi na hitro zaključili to kar očitno po tvojem počnemo, ker tako ali tako ni važno, če to naredimo jutri ali pa čez 100 let

avta nimam, saj verjamem da mi zadostujeta lpp in kolo

Naj uganem... živiš zapečkarko študentsko življenje in toplotne črpalke nisi plačal ti?

ampak če bi vsi razmišljali tako kot ti, potem nam res ne bi bilo več pomoči

In kako jaz razmišljam??!!


Očitno ti razmišljaš enako, kot vsa ostala raja o kateri sem prej govoril. Vse te stvari, ki si jih opisal za manj onesnaževanja počnem tudi jaz. Ločujem odpadke, ugašam nepotrebne luči in aparate, izogibam se kupovanja pijač v plastenkah in pločevinkah čeprav je to pri nas to zelo težko, sem pa že pred leti popolnoma prenehal kupovati tako pakirano pijačo za domov. Pa še marsikaj se najde kar počnem ali ne počnem v dobro okolja. Tudi zelo slab potrošnik sem, kupim izključno stvari, ki jih potrebujem, ki so mi všeč za katere vem, da jih bom dolgo uporabljal. Nikoli ne kupujem po principu čim ceneje pa tudi, če jutri stran vržem :ohno: izogibam se kitajskih in ostalil crap izdelkov, ki so "dobri" samo za smeti, če je potrebno raje plačam več in imam potem določeno stvar za dolgo saj me prav tako ne zanimajo trendovska sranja, kot so novi model mobilnega telefona in podobne traparije s katerim je folk obseden in jih menja vsake pol leta. Zelo rad se vozim s kolesom in če je le možno se tudi po opravkih odpravim s kolesom, včasih pa celo LPP uporabim pa čeprav imam avto. Jaz si vseeno ne domišljam, da sem reskaj resnega naredil za okolje saj vse to kar z rokami naredim lahko kmalu z ritjo podrem pa se tega sploh ne zavedam. V tem je prvi problem! Drugo pa neglede kar posameznik naredi je pljunek v vesolje proti svetovni industriji, tovornem prometu, živinoreji....
Ampak O.K. snemite tisti pano in svet bo rešen.

Naj uganem... živiš zapečkarko študentsko življenje in toplotne črpalke nisi plačal ti?

živim doma, pri 20ih bi kaj drugega težko pričakoval od mene

In kako jaz razmišljam??!!

Drugo pa neglede kar posameznik naredi je pljunek v vesolje proti svetovni industriji, tovornem prometu, živinoreji....


vidiš, to je zame napačno razmišljanje. posameznik je stroj ki poganja industrijo, tovorni promet, živinorejo. masa posameznikov bi bila lahko ob organizirani težnji za skupni cilj močnejša. to je nekako (sicer v drugem okviru) tudi poanta gibanja 99%.

in ja. nočno nebo nad ljubljano bi bilo brez tega panoja lepše <3

vidiš, to je zame napačno razmišljanje. posameznik je stroj ki poganja industrijo, tovorni promet, živinorejo. masa posameznikov bi bila lahko ob organizirani težnji za skupni cilj močnejša. to je nekako (sicer v drugem okviru) tudi poanta gibanja 99%.



Mislim, da se ti res ne sanja kako je v resničnem življenju.
Masa posameznikov lahko preneha kupovati vse sodobne dobrine vključno s toplotno črpalko in zrezki za večerjo! Industrija in živinoreja bo počasi zamrla prav tako tovorni transport posledičnopa tudi potrebe po svetlobnih panojih ne bo več. Vsak si bo sam nekaj malega doma pridelal kar potrebuje za nujno preživetje! Takrat bo onesnaževanje res minimalno, no še prej pa je potrebno razredčiti svetovno populacijo.
Si pripravljen?

ne. ne sanja se mi. igram se da sem alica v čudežni deželi in se družim s kartami. srečen?
over and out

Mislim, da se ti res ne sanja kako je v resničnem življenju.
Masa posameznikov lahko preneha kupovati vse sodobne dobrine vključno s toplotno črpalko in zrezki za večerjo! Industrija in živinoreja bo počasi zamrla prav tako tovorni transport posledičnopa tudi potrebe po svetlobnih panojih ne bo več. Vsak si bo sam nekaj malega doma pridelal kar potrebuje za nujno preživetje! Takrat bo onesnaževanje res minimalno, no še prej pa je potrebno razredčiti svetovno populacijo.
Si pripravljen?

Potrebno se je samo obnašati tako, kot si zase napisal, da se. Manj embalaže, manj kitajskih izdelkov za en mesec, manj voženj z avtomobilom v mestu in za razdaljo 300m itd.
Tudi meni grejo na živce razni "zeleni", ki bi z nekimi nerealnimi ukrepi raševali svet.
Back to the topic...
Ta zaslon na TR3 je nameščen previsoko in je še vedno presvetel. Niti najmanj me ne moti lokacija tistega na Šestici, ampak tudi ta je presvetel. Če je to v skladu z uredbo, jo bo potrebno spremeniti, zaslon naj bo svetel le toliko, da z njega brez problema bereš, in nikakor ne, da dobesedno osvetljuje površine še nekaj 100m stran.
Takšni napisi morajo kazati neko urejenost mesta s primerno lokacijo, pogostostjo in svetlostjo, ker tista neonska džungla v stilu Las Vegasa, Tokija itd. meni deluje prej cigansko kot velemestno in predvsem ne v stilu evropske prestolnice.
Pri svetlobnem onesnaževanju gre poleg ekologije predvsem za estetiko, da nimaš, če je nizka oblačnost, oranžnega neba še 30km stran od mesta in da v mestu praktično ne vidiš zvezd. Pri nas "sadijo" obcestne svetilke preveč skupaj in so ponekod tudi veliko presvetle (primer krožišče na Sp. Brniku)

Nov ljubljanski grb, ker so pred štirimi leti sprejeli napačnega

Na občini so ugotovili, da zdajšnji grb ni ustrezno izrisan glede na strokovna pravila, zato ga je treba popraviti.

Ljubljana – Približno štirinajst tisočakov bo morala mestna občina po prvotnih napovedih odšteti za preoblikovanje grba. Heraldična stroka se z vsebino odloka ne strinja.

Kot piše v osnutku odloka, so na občini ugotovili, da zdajšnji grb ni ustrezno opredeljen oziroma izrisan glede na strokovna pravila in standarde heraldične stroke, zato ga je treba popraviti. Občina si želi omogočiti kar najširšo uporabo občinskega znaka, ki se bo po sprejetju odloka lahko uporabljal precej širše, vendar v skladu z odlokom. Po novem se bo uporabljal tudi v elektronski pošti, pri spominskih darilih in značkah, na mestnih publikacijah, ob športnih in drugih tekmovanjih, kjer MOL sodeluje kot pokrovitelj ali kako drugače.

Zmaj bo podrobneje izrisan

Občinarji pričakujejo, da bo širša uporaba znaka okrepila poistovetenje z mestom in posledično z občino, prav tako naj bi koristila promociji. Med spremembe spada podrobnejši izris zmaja, drugačne so podrobnosti na trdnjavi, delno so spremenjeni barvni toni, dodana pa je tudi uveljavljena barvna lestvica RGB.

O novostih smo se pozanimali pri heraldični stroki. Heraldik in veksikolog Valt Jurečič bi spremenil nekaj manjših stvari, posebej pa je opozoril na prilogo z risbo grba, ki jo je po njegovem treba nadomestiti z barvno sliko. Meni, da »geometrijska konstrukcija podobo grba profanira, s tem pa izgubi svojstvo heraldičnega simbola«, pri čemer pojasnjuje, da heraldična teorija in praksa ne sprejemata geometrijskega pravila heraldičnega oblikovanja. Kot pravi, je to v popolnem nasprotju s heraldičnim izročilom, poustvarjanjem in ustvarjanjem grbov. Namesto geometrijskega pravila imamo »blazon«, katerega vsebina mora biti povsem dorečena, to pa zato, »ker ima blazon heraldično pravno konotacijo«, še pojasnjuje Jurečič. Menjati bo treba zastave in še marsikaj.

http://www.delo.si/novice/slovenija/nov-ljubljanski-grb-ker-so-pred-stirimi-leti-sprejeli-napacnega.html

Kaj češ, ni pri nas folk za Piccadilly & Times Square ali Shibuya sceno :lol:

:dance:

:) Ampak tud v NY ne dajejo panojev na npr. Empire State Building... Majo pač tisti "trg", kjer je dovoljeno takšno oglaševanje (pa še pred časom je bil to en slabših predelov NY, ne pa nek "eminentni" center nasproti najpomembnejših stavb v mestu in državi), drugje so pa verjetno bolj striktni, ker takšnih displejev ne vidiš vsepovsod...

In kako jaz razmišljam??!!


Oèitno ti razmišljaš enako, kot vsa ostala raja o kateri sem prej govoril. Vse te stvari, ki si jih opisal za manj onesnaževanja poènem tudi jaz. Loèujem odpadke, ugašam nepotrebne luèi in aparate, izogibam se kupovanja pijaè v plastenkah in ploèevinkah èeprav je to pri nas to zelo težko, sem pa že pred leti popolnoma prenehal kupovati tako pakirano pijaèo za domov. Pa še marsikaj se najde kar poènem ali ne poènem v dobro okolja. Tudi zelo slab potrošnik sem, kupim izkljuèno stvari, ki jih potrebujem, ki so mi všeè za katere vem, da jih bom dolgo uporabljal. Nikoli ne kupujem po principu èim ceneje pa tudi, èe jutri stran vržem :ohno: izogibam se kitajskih in ostalil crap izdelkov, ki so "dobri" samo za smeti, èe je potrebno raje plaèam veè in imam potem doloèeno stvar za dolgo saj me prav tako ne zanimajo trendovska sranja, kot so novi model mobilnega telefona in podobne traparije s katerim je folk obseden in jih menja vsake pol leta. Zelo rad se vozim s kolesom in èe je le možno se tudi po opravkih odpravim s kolesom, vèasih pa celo LPP uporabim pa èeprav imam avto. Jaz si vseeno ne domišljam, da sem reskaj resnega naredil za okolje saj vse to kar z rokami naredim lahko kmalu z ritjo podrem pa se tega sploh ne zavedam. V tem je prvi problem! Drugo pa neglede kar posameznik naredi je pljunek v vesolje proti svetovni industriji, tovornem prometu, živinoreji....
Ampak O.K. snemite tisti pano in svet bo rešen.

Smešno razmišljanje. Kot da svetovna industrija ni posledica miljonov posameznih potrošnikov.

Smešno razmišljanje. Kot da svetovna industrija ni posledica miljonov posameznih potrošnikov.

In če bi prebral še moj naslednji post bi morda videl, da to le ni smešno razmišljanje.

Najvišje ljubljanske stavbe: koliko zgodb v sebi skriva 79-letnik?

Nekoč je to bil Nebotičnik, danes pa krono nosi Kristalna palača.

Ljubljana – Nekoč najvišja stavba na Balkanu, dolgo najvišja v Ljubljani in še zmeraj kotiček, okoli katerega se razprostira eden najlepših pogledov na ljubljansko kotlino. O njem so pisali pesmi, kovali poetične naslove člankov, kar nekaj žalostnih ljudi pa je na njegovi mali terasi popilo svojo poslednjo kavo.

Je že tako, da ima ljubljanski Nebotičnik posebno mesto v srcih meščanov. Že dolgo ni več najvišja stavba v mestu, vendar ostaja tista prva – prva prava. Prihodnje leto bo praznoval 80 let, v vsem tem času pa je doživel marsikaj, kar se za starosto ljubljanske arhitekture in stavbo s takšno življenjsko kilometrino tudi spodobi.

Obisk Nebotičnika je vsakič znova lepa izkušnja. V skoraj osemdesetih letih se je vanj pač naselil duh Ljubljane, njenih ljudi, obiskovalcev z vsega sveta in gotovo tudi vseh tistih striptizet, ki so nekoč poplesavale ob drogu kluba.

Ko sem ga pred kratkim sončnega januarskega popoldneva spet obiskala, se mi je nasmešek na ustnice prikradel že v dvigalu. Delila sem si ga namreč s štirimi starejšimi gospemi, ki so čebljale vse do desetega nadstropja.

Nevljudni gostje 
s klobukom na glavi

Tam se okoli polžastih stopnic baha restavracija. Tistega popoldneva je bila sicer bolj prazna, pogrinjki pa vendar tako lepo pripravljeni, da bi se človek z veseljem usedel za eno od miz ter si privoščil kozarec odličnega rdečega vina in pladenj sirov.

No, zaradi praznih žepov se mimo »lounge« bara po zavitem stopnišču napotim v kavarno, kjer si na terasi prav po meščansko naročim kavo. In začnem prebirati stare članke o »mestnem simbolu«, »Trnuljčici na vrhu mesta«, »staromodnem velikanu« in »ljubljanski znamenitosti«. Ob zvokih jazzovskih priredb sodobnih skladb in bežnem opazovanju deklet, ki se fotografirata z mobilnim telefonom, drsim v svet nostalgije. Naravnost v žilo mi jo zaganjajo zgodbe, ki jih prebiram. Ob petdeseti obletnici Nebotičnika se je tako neki gospod, dolgoletni gost, »učitelj fizike in matematike v pokoju,« so zapisali, pridušal, da so »bili gostje včasih bolj vljudni, sedaj pa nekateri sedijo v kavarni kar s klobukom na glavi in nogami na stolih«. Aaah, kar slišim ga.

Poslednja kava in bahava Kristalna palača

»Ful si luštna, neh' se skrivat,« me od sosednje mize predrami glas mladenk, ki se fotografirata. »Dej zdej še eno brez rute, no,« fotografinja prepričuje fotografiranko. Sliši se škljoc mobilnika, potem pa: »Ah, zdej maš pa podbradek, dej še enkrat.«

Vrnem se med porumenele članke in pridem do neizogibne teme: Samomori z ljubljanskega Nebotičnika, piše na mapi, ki so mi jo pripravili v Delovi (odlični) novinarski dokumentaciji. Leta 1997 je v smrt skočil 22-letnik, 1998. so natakarji za las preprečili skok mladega študenta, poleti istega leta se je čez ograjo pognal 20-letnik, naslednje leto 62-letna Ljubljančanka, dva meseca za njo pa še eno dekle, staro okoli 20 let. Ta naj bi v smrt skočila z belim šopkom marjetic, česar pa niso nikoli potrdili. Skoraj vsem nesrečnikom je bilo skupno to, da so pred skokom popili še poslednjo skodelico kave.

Zazrem se, najprej negotovo v svojo kavo, potem pa že bolj suvereno čez stekleno zaščitno ograjo proti Alpam in mestu, ki hiti pod menoj. S pogledom iščem mlado gospodično – Kristalno palačo, ki je po novem najvišja stavba Ljubljane. Tja se odpravim prihodnjič. Zanalašč.

Nebotičnik je bil zgrajen leta 1933 po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica. Visok je 70,35 metra, pri gradnji pa so porabili 12.000 kubičnih metrov gramoza in peska, s čimer bi lahko napolnili 2000 vagonov ali 60 dolgih, težko naloženih vlakov. Zmešali so ju z desetimi vagoni cementa, okrepili pa s 50 vagoni železa. Med betonsko ogrodje so zazidali milijon zidakov, ki bi jih pripeljali v petih polnih vlakih v 250 vagonih.

Vir:http://www.delo.si/novice/slovenija/najvisje-ljubljanske-stavbe-koliko-zgodb-v-sebi-skriva-79-letnik.html

Današnji Google search ob 140 RD Plečnika :)

http://www4.slikomat.com/11/0123/f4j-Copy-o.jpg

Kucler Dolinarjeva: Podražitve potniškega prometa niso pravi ukrep za reševanje težav

Ljubljana - Skupna kandidatka NSi in SDS za županjo Ljubljane Mojca Kucler Dolinar v intervjuju za Demokracijo ocenjuje, da podražitve potniškega prometa niso pravi ukrep za reševanje težav, pač pa je treba na javni prevoz privabiti več ljudi. Slednje bi storila tudi s tramvajem, za katerega bi sicer odločitev sprejela še v tem mandatu.

Glede investicij v slovenski prestolnici Kucler Dolinarjeva ocenjuje, da so nekatere bistvene obtičale, čeprav jih Ljubljana nujno potrebuje. Pri tem izpostavlja objekt za predelavo odpadkov, za katerega je bilo že "pripravljenih 77 milijonov evrov evropskih sredstev", kanalizacijsko omrežje, kjer se z gradnjo zamuja, in posodabljanje potniškega prometa.

Zaradi podražitve LPP že manj potnikov

Nedavna podražitev potniškega prometa v Ljubljani za 50 odstotkov je bila po njeni oceni napaka, ki se "že kaže pri zmanjševanju števila potnikov". "Teh je bilo januarja letos za okoli pet odstotkov manj kot leta 2011," navaja.

Sama sicer ocenjuje, da podražitve niso pravi ukrep za reševanje težav, pač pa je treba privabiti več potnikov. Za privabljanje teh pa po njeni oceni Ljubljana potrebuje predvsem hitro krožno linijo na notranjem in zunanjem obroču. "Samo če se bo prevoz z avtobusom časovno in finančno izplačal, se bodo Ljubljančani odločili zanj," pravi. Glede tramvaja pa dodaja, da bi sama odločitev zanj sprejela še v tem mandatu.

Nerazsodno ravnanje Jankovića

Garaža pod osrednjo ljubljansko tržnico se Kucler Dolinarjevi zdi nesprejemljiva in kaže na še eno "nerazsodno ravnanje dosedanjega župana Zorana Jankovića". Graditvi garaže po njenih navedbah nasprotujejo tako arheološki, arhitekturni kot tehnični razlogi, pa tudi okoljevarstveni. "Poleg tega je odprta vrsta pravnih in finančnih vprašanj," pravi.

Med prioritetami svojega programa izpostavlja boljšo urejenost kolesarskih stez, boljšo organizacijo prometa v mestu, odpiranje mesta podjetniškim pobudam, gradnjo univerzitetnega dela NUK ter oddajo praznih poslovnih prostorov po minimalni ceni. Opozarja namreč, da ima občina še vedno več kot sto praznih poslovnih prostorov. Opozarja tudi, da Ljubljana postaja predrago mesto, da se ne sme več zadolževati in da je bilo premalo narejenega pri črpanju evropskih sredstev.

Vir:http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042513526

Ta članek ima mešane teme, zato bi la lahko prilepil še med mestni potniški promet.

Zaradi spornih prodaj zemljišč zoper MOL vloženih več tožb

Podjetje Tritonis je na javni dražbi kupilo 292 kvadratnih metrov veliko zelenico, na kateri je želelo postaviti garažno hišo s poslovnimi prostori

Zemljišče ob Vojkovi cesti v Ljubljani, ki ga je Mestna občina Ljubljana leta 2009, ko jo je vodil Zoran Janković , prodala družbi Tritonis , naj bi se izkazalo za funkcionalno zemljišče bližnjih stavb. Podjetje namreč ni moglo pridobiti gradbenega dovoljenja za gradnjo garaže. Zaradi domnevne prevare zahtevajo vrnitev kupnine, vložili pa so tudi kazensko ovadbo, poroča Dnevnik.

Podjetje Tritonis, ki je 1356 kvadratnih metrov veliko parkirišče in 292 kvadratnih metrov veliko zelenico kupilo na javni dražbi za dober milijon evrov, je tam nameravalo postaviti garažno hišo s poslovnimi prostori. A pri pridobivanju gradbenega dovoljenja se je zapletlo, saj je več družb iz bližnjih stavb z dokumenti dokazovalo, da imajo pravico do uporabe zemljišča, so zapisali v Dnevniku.

MOL prodal zemljišče, ki ga ne bi smel

Tako je direktor Tritonisa Damjan Bremec po njihovih navedbah prepričan, da jim je Mestna občina Ljubljana (MOL) prodala zemljišče, s katerim ne bi smela razpolagati. Ko so izvedeli za domnevno prevaro, so v Tritonisu od MOL zahtevali, da jim vrne zgolj plačano kupnino in stroške za projekte, a v to po Bremčevih besedah niso privolili, piše Dnevnik.

Kot po njihovih navedbah pojasnjuje Bremec, je zdaj njihov zahtevek mnogo višji, prav tako pa so vložili še odškodninske tožbe in kazensko ovadbo zoper nekdanjega župana Zorana Jankovića in načelnika oddelka za urejanje prostora Mirana Gajška. Po njegovem prepričanju namreč vsi dokumenti kažejo, da so lastniki bližnjih petih objektov imeli tako veljavna gradbena dovoljenja kot lokacijsko informacijo, da je zemljišče njihovo.

Kot navaja Dnevnik, na MOL oporekajo temu, da gre za funkcionalno zemljišče bližnjih stavb. Zato so lastniki teh stavb, med drugim tudi ministrstvo za obrambo, proti MOL sprožili več tožb.

MOL trdi, da parkirišče ne more pripadati lastnikom stavb

Prva obravnava tožbe, ki jo je proti MOL in Tritonisu vložilo podjetje PNZ, se je po poročanju časnika na ljubljanskem okrožnem sodišču odvila v sredo. Direktor PNZ Vilijem Celcer pravi, da se je v dobrih dveh letih od prodaje izkazalo, da so na občini vedeli za dokumente, ki dokazujejo, da parkirišče pripada sosednjim stavbam.

Na MOL pa odgovarjajo, da parkirišče nikakor ne more pripadati lastnikom bližnjih stavb, saj v zemljiški knjigi ni vpisano nobeno breme, piše Dnevnik. "Breme oziroma denacionalizacija na upravnem sodišču je bila namreč rešena pred izvedbo postopka javne dražbe, torej pred sklenitvijo pogodbe. Občina tudi v času prodaje ni prejela nobene tožbe, s katero bi ji lastniki okoliških objektov oporekali lastninsko pravico," po poročanju časnika poudarjajo na MOL.

Kot so še pojasnili, po novem občinskem prostorskem načrtu iz septembra 2010 zemljišče sicer ni več namenjeno za gradnjo garažne hiše, a bodo po zagotovilih MOL namero Tritonisa za gradnjo garažne hiše kljub temu upoštevali pri dopolnitvi prostorskega načrta.

Vir:http://www.finance.si/342363/Zaradi-spornih-prodaj-zemlji%C5%A1%C4%8D-zoper-MOL-vlo%C5%BEenih-ve%C4%8D-to%C5%BEb

A to je tista stavba, ki je pri PCL-ju narisana med novo avtobusno postajo in Situla. Taka podolgovata je

A to je tista stavba, ki je pri PCL-ju narisana med novo avtobusno postajo in Situla. Taka podolgovata je

Zakaj sprašuješ, in objavljaš članek, če ga ne prebereš.:hilarious

Po novicah sodeč, je včeraj ponoči okoli TeTol v Mostah razsajala Godzilla :lol:


No tako je "incident" komentirala preplašena prebivalka na 24 ur, ki jo je sredi noči prebudil 100dB izpust pare iz varnostnega ventila kotlovnice... :rofl::rofl::rofl:

A dej no, sem mislil da se zajebavaš :lol:
http://24ur.com/novice/slovenija/sredi-noci-ropotalo-v-toplarni-moste.html

Ker hud tramvaj imajo v Alicanteju (mesto v Španiji 330k prebivalcev):master:
Imajo tudi nekaj podzemnih linij v centru.Nekaj takega bi Ljubljana morala imeti.


http://en.wikipedia.org/wiki/Alicante_Tram

Tole ni klasičen metro ampak navaden tramvaj, ki ima nekaj podzemnih linij:cheers:.Kot nalašč za manjša mesta kot je LJ.
1eQG8H3-w1Q

^^
Hudo:eek2: evo to bi bilo za Ljubljano super zadeva.:cheers:

Še mal rajcanja:)

JxOBjMs5wqA

Super zadeva ni kaj:cheers:
Jaz sem absolutno za tramvaj v Lj a pod pogojem, da bi glavnino gradbenih del opravila naša gradbena podjetja, da bi sami naredili tramvaje (V Mariboru je sigurno ostalo še kaj znanja glede izdelave vozil, prostor pa tudi imajo). S tem bi pridobili kar lepo št. delovnih mest ter posledično pomagali pri zagonu gospodarstva v Sloveniji.
Pa še eno mnenje,način da se išče izhod iz krize samo z varčevalnimi ukrepi a brez vlaganja v gospodarstvo tu mislim tudi na izgradnjo novih tovarn je že v naprej obsojeno na propad države. Včasih (5-6 let nazaj) ko sem se zjutraj peljal po obvoznici okoli 5-6ih je bilo že veliko avtomobilov (ljudje so se vozili v službe v zasebnem sektorju, v tovarne itd, sedaj redko srečaš koga ob tej uri pol manj vozil kajti enormno veliko velikih podjetji je propadlo. Zdaj se vse začne okoli 7-8 ure ko se birozavri ter prodajalke na blagajni podajo na pot resnici na ljubo v neproduktivne službe, sicer lepo da imajo službe a dokler ne bo obratnega trenda voženj v službe se pravi množično ob 5-6ih veliko manj ob 7-9ih se nam slabo piše. Opazujem.... čakam.. ta dan.

Ljubljanskega župana čaka predvsem soočenje z zadolženostjo mestne blagajne

Ljubljana - Večina od osmih kandidatov, ki se bodo 25. marca potegovali za ljubljanski županski prestol, je v županski tekmi že nastopila. Izvoljenega župana ob večinski zastopanosti Liste Zorana Jankovića v mestnem svetu čaka predvsem soočenje z zadolženostjo mestne blagajne.

Novega ali starega župana čaka izvrševanje proračuna, ki so ga mestni svetniki v januarju nekoliko dopolnili. Z rebalansom se je letošnji proračun povečal za dobrih 4,8 milijona evrov in bo tako težak slabih 327,4 milijona evrov. V primerjavi s preteklimi leti v Ljubljani letos načrtujejo manj investicij, kritiki dosedanjega župana Zorana Jankovića pa zadnja leta opozarjajo na visoko zadolževanje občine. Ob koncu tretjega četrtletja lani je bila MOL skupaj z javnimi zavodi, javnim holdingom in mestnim stanovanjskim skladom zadolžena za okoli 164 milijonov evrov, letos pa na novo načrtujejo osem milijonov evrov zadolževanja.

Dodatnega 2,5 milijona evrov za Stožice
Mestni proračun še vedno bremenijo stroški zaradi športnega parka Stožice - dodatnih 2,5 milijona evrov bodo letos namenili za dodatno izvedena dela, povečanje odhodkov pa je predvideno tudi zato, ker mora Mestna občina Ljubljana vrniti 1,9 milijona evrov, kolikor jih je za projekt dobila preveč na razpisu ministrstva za šolstvo in šport. V Stožicah, kjer sta bila stadion in športna dvorana odprta v letu 2010, sicer manjka še trgovski del, ki predstavlja zasebni del projekta.

V zadnjem času je mestni svet sprejel tudi več aktov o javno-zasebnem partnerstvu, a se ponekod zatika pri iskanju zasebnega partnerja. Mestna oblast bo morala tako v prihodnje med drugim najti zasebnega partnerja za izgradnjo Centra Rog, za projekt plavalno-gimnastičnega centra Ilirija in za športne površine na bregovih Save. Zapleta se tudi pri gradnji garažne hiše pod osrednjo mestno tržnico, saj je ministrstvo za infrastrukturo in prostor odpravilo gradbeno dovoljenje, prav tako pa se že več let odmika obnova Plečnikovega stadiona za Bežigradom, saj že več let zapovrstjo podaljšujejo pogodbo družbe Bežigrajski športni park, ki naj bi ga obnovila.

Pomanjkanje prostora v vrtcih
Med večjimi nekončanimi projekti, za katerega so tudi predvidena evropska sredstva, je projekt regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). Zapleta pa se tudi pri za Ljubljano pomembnem in velikem projektu potniškega centra. Po več zgrajenih ali obnovljenih mostovih in cestah v Ljubljani še ni končana gradnja dolgo načrtovanega notranjega cestnega obroča.

V Mestni občini Ljubljana se soočajo tudi s pomanjkanjem prostora v vrtcih, čeprav so v zadnjih letih poskrbeli za več dodatnih mest. Nekateri opozarjajo tudi, da bodo ti otroci kmalu prišli v osnovne šole, zato bo treba poskrbeti tudi zanje. Prav tako se v Ljubljani že dlje časa načrtuje gradnja študentskih domov in umetniških akademij na Roški.

Varčevalno naravnan proračun novemu županu verjetno ne bo dajal veliko prostora za naložbe. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, ki si želi ponovno na čelo prestolnice, napoveduje, da bo z začetim delom nadaljeval. Za to še tretjič potrebuje podporo volivcev, ki so ga tako leta 2006 kot leta 2010 izvolili za župana že v prvem krogu. Medtem pa ima podporo v mestnem svetu že zagotovljeno, saj ima Lista Zorana Jankovića v mestnem svetu 25 od 45 svetnikov.

v nadaljevanju je govora še o volitvah: http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042514082

Akademije in študence ima menda čez država, pri OŠ je pa kvečjemu problem kadra/organizacije (plače itak prispeva država), šole so bile zgrajene za prejšnje generacije, ko je bilo dvakrat več otrok.

Zdajle se gradi Mariborska medicinska fakulteta, kmalu veretno še FRI & FKKT v Ljubljani. Akademije bi po vsej logiki morale še vsaj kaki dve leti počakat

Super zadeva ni kaj:cheers:
Jaz sem absolutno za tramvaj v Lj a pod pogojem, da bi glavnino gradbenih del opravila naša gradbena podjetja, da bi sami naredili tramvaje (V Mariboru je sigurno ostalo še kaj znanja glede izdelave vozil, prostor pa tudi imajo). S tem bi pridobili kar lepo št. delovnih mest ter posledično pomagali pri zagonu gospodarstva v Sloveniji.
Pa še eno mnenje,način da se išče izhod iz krize samo z varčevalnimi ukrepi a brez vlaganja v gospodarstvo tu mislim tudi na izgradnjo novih tovarn je že v naprej obsojeno na propad države. Včasih (5-6 let nazaj) ko sem se zjutraj peljal po obvoznici okoli 5-6ih je bilo že veliko avtomobilov (ljudje so se vozili v službe v zasebnem sektorju, v tovarne itd, sedaj redko srečaš koga ob tej uri pol manj vozil kajti enormno veliko velikih podjetji je propadlo. Zdaj se vse začne okoli 7-8 ure ko se birozavri ter prodajalke na blagajni podajo na pot resnici na ljubo v neproduktivne službe, sicer lepo da imajo službe a dokler ne bo obratnega trenda voženj v službe se pravi množično ob 5-6ih veliko manj ob 7-9ih se nam slabo piše. Opazujem.... čakam.. ta dan.

Nevem, če si slišal za pojem terciarizacija? Propad oz. selitev velikih industrijskih podjetij je povsem logičen za fazo razvoja v kateri je Slovenija. Storitve pri nas že dolgo prevladujejo nad industrijskim sektorjem in temu ni videti konca.

Kriza je stvari morda le še pospešila.

Brocolli, Slovenija ne rabi tovarniških delavcev na minimalcu, Slovenija rabi službe z visoko dodano vrednostjo in visokimi plačami, te pa ne zasedajo delavci za tekočim trakom, ki začnejo izmeno ob 6 zjutraj, ampak razvojni oddelki, visokotehnološka podjetja, itd. In ti začenjajo večinoma kasneje.

Nove velike in umazane tovarne se gradijo na Kitajskem in drugje zato, ker je tam cenejša delovna sila in Slovenija jim zaradi svoje razvitosti ne bo zmogla nikoli konkurirati. In sam osebno tudi nočem, da jim.

Sicer pa so v Mariboru proizvajali avtobuse in vlake še do nedavnega, pa očitno ni bilo dovolj znanja in idej, da bi pritegnili nove investitorje in denar.

Saj v principu je zadeva zelo enostavna, nizko in srednje-nizko tehnološko razvito gospodarstvo mora dobiti denar za prenovo tehnološkega parka in kar naenkrat se bo dvignila produktivnost ter dodana vrednost, ki bo skupaj z že visokotehnološkim delom industrije namalcala slovenijo. Nanj se prišlepa še del storitvenega sektorja in trgovine pa je država rešena.

V praksi pa je zadeva malo težja

Brocolli, Slovenija ne rabi tovarniških delavcev na minimalcu, Slovenija rabi službe z visoko dodano vrednostjo in visokimi plačami, te pa ne zasedajo delavci za tekočim trakom, ki začnejo izmeno ob 6 zjutraj, ampak razvojni oddelki, visokotehnološka podjetja, itd. In ti začenjajo večinoma kasneje.

Tovarniških delavcev na minimalcu = ja veš če je bilo v zadnjih letih temu tako v Sloveniji še ni rečeno da ni možno doseči višjih plač za navadne delavce.

Kreden Vsaka proizvodnja se začne zjutraj pa naj gre za visokotehnološko ali pa navadno. No nevem pa tudi kako si ti predstavljaš viskokotehnološka podjetja a brez navadnih delavcev. Ja kdo bo pa delal inžinirji pa direktor?

Seveda se strinjam, rabimo visokotehnološka podjetja, ki bi ponujala kakovostne in prvovrstne izdelke, ker Slovenija se ne more iti industrije na veliko tako kot Kitajska, Indija itd. iz razloga ki si ga pravilno ugotovil ker jim v tem ne moremo konkurirati, ker je v teh državah delovna sila cenejša.


Nove velike in umazane tovarne se gradijo na Kitajskem in drugje zato, ker je tam cenejša delovna sila in Slovenija jim zaradi svoje razvitosti ne bo zmogla nikoli konkurirati. In sam osebno tudi nočem, da jim.

Jih tudi ne boš, brez skrbi:lol:

Sicer pa so v Mariboru proizvajali avtobuse in vlake še do nedavnega, pa očitno ni bilo dovolj znanja in idej, da bi pritegnili nove investitorje in denar.

No vse to je res..ampak z popravkom znanja in idej ni bilo na strani menedžmenta /menedžerjev...ne pa na strani delavcev, v kar sem prepričan. Inžinirji ter delaci še vedno imajo znanje, res je pa tudi da je v proizvodnji tako, da če nekaj časa ne delaš, si hitro ven iz prakse in je zadeve zelo težko postaviti nazaj..žal

Propad oz. selitev velikih industrijskih podjetij je povsem logičen za fazo razvoja v kateri je Slovenija.


Se ne strinjam propad velikih industrijskih podjetij ni logičen, predvsem iz razloga ker se je zgodil zaradi nesposobnega/kriminalnega/pogoltnega menedžmenta ne pa zaradi dejstva da ne bi bilo dovolj povpraševanja po izdelkih. Vsa propadla podjetja pri nas so imela naročila za svoje izdelke se pravi povpraševanje je bilo, a kaj ko so se fantje in dekleta na vrhu piramide v podjetjih šli menedžerske odkupe in namerno izčrpavali svoje podjetje, da bi znižali ceno podjetja ter ga tako po nižji ceni odkupili oz prevzeli. kot vemo so jih nebroj tako tudi uničili odgovarjal ni pa še nihče=edino to je logično v Sloveniji, da ni pravne države

Brocolli, Slovenija ne rabi tovarniških delavcev na minimalcu.
Odvisno kakšna tovarna in s čim se ukvarjajo.Znano je, da je Nemčija med prvimi, ki je uspešno prebrodila recesijo, ker imajo veliko tovaren in proizvodnjo in ne ponujajo samo nekih finančnih in trgovskih storitev.
Za primer lahko navedem tovarno transformatorjev Etra v Črnučah.Teta dela v Etri.Plača verjemi ali ne cca. 1100 neto :) Se strinjam pa da ne rabimo tovarn ala Mura, kjer delavec dobi 500 neto.

Tovarniških delavcev na minimalcu = ja veš če je bilo v zadnjih letih temu tako v Sloveniji še ni rečeno da ni možno doseči višjih plač za navadne delavce.

Kreden Vsaka proizvodnja se začne zjutraj pa naj gre za visokotehnološko ali pa navadno. No nevem pa tudi kako si ti predstavljaš viskokotehnološka podjetja a brez navadnih delavcev. Ja kdo bo pa delal inžinirji pa direktor?

Višje plače se seveda da doseči, ampak veliko podjetij v Sloveniji, kjer se to hoče doseči, je v slogu nizkotehnološke proizvodnje za tekočim trakom, kjer je propad in selitev na Kitajsko samo vprašanje časa. Recimo Gorenje Tiki. Bojlerje se pač v Sloveniji ni splačalo več delat.

No, tole glede z urnikom sem malo iz rokava potegnil. Po mojem mnenju namreč to ni ravno nek indikator, ki bi zanesljivo povedal, kakšne firme obstajajo v Sloveniji.

No vse to je res..ampak z popravkom znanja in idej ni bilo na strani menedžmenta /menedžerjev...ne pa na strani delavcev, v kar sem prepričan. Inžinirji ter delaci še vedno imajo znanje, res je pa tudi da je v proizvodnji tako, da če nekaj časa ne delaš, si hitro ven iz prakse in je zadeve zelo težko postaviti nazaj..žal

Preveč preprosto je reči, da so delavci vsi angelčki, direktorji pa hudiči, ki uničijo firmo.

Odvisno kakšna tovarna in s čim se ukvarjajo.Znano je, da je Nemčija med prvimi, ki je uspešno prebrodila recesijo, ker imajo veliko tovaren in proizvodnjo in ne ponujajo samo nekih finančnih in trgovskih storitev.
Za primer lahko navedem tovarno transformatorjev Etra v Črnučah.Teta dela v Etri.Plača verjemi ali ne cca. 1100 neto :) Se strinjam pa da ne rabimo tovarn ala Mura, kjer delavec dobi 500 neto.

Se strinjam. Imel sem v mislih tovarne tipa Mura, seveda. Imeti močan industrijski sektor je zelo pomembno v časih krize, vendar ta industrijski sektor mora biti konkurenčen, mora generirati denar, ne pa životariti. Takšne industrije ne rabimo.

No, tole glede z urnikom sem malo iz rokava potegnil. Po mojem mnenju namreč to ni ravno nek indikator, ki bi zanesljivo povedal, kakšne firme obstajajo v Sloveniji.

Ja seveda je.



Preveč preprosto je reči, da so delavci vsi angelčki, direktorji pa hudiči, ki uničijo firmo.

No ne da bi ponavljal za našimi sindikalisti :lol: ker so tudi svojega dnarja vredni samo tu se pa strinjam z njimi in ti odločno kontriram glede tvojega mnenja. V Sloveniji zaradi delavcev oz. njihove domnevne nesposobnosti ni propadlo še NOBENO podjetje nikakor ne pravim da so vsi vestni na svojem delovnem mestu a v povprečju bi si upal trditi da so slovenski delavci pridni, marljivi in natančni. Vsa velika podjetja v Sloveniji so propadla zaradi nesposobnosti menedžerjev to je pa dejstvo in me ne moreš prepričati v nasprotno.

Deloma je res, marsikatero podjetje je zaradi prevelikih kreditov ob odkupu podjetja šlo v stečaj. Ampak v prvi vrsti se je to zgodilo, ker je bilo premalo dela (za razliko od tega kar si ti napisal, da dela ni bilo premalo), nato so nastopile težave, na koncu so banke začele z blokadami računov, nazadnje pa so nemalokdaj delavci zahtevali stečaj (za razliko od tega kar si ti napisal, da zaradi delavcev nobeno podjetje ni šlo v stečaj).

Je bil pa tudi zajeten kupček podjeti, ki je propadlo brez krivde menedžerskih odkupov. Sej zato se pa reče recesija- ker imajo podjetja premalo dela in se državi BDP zniža (oziroma se državi zniža plača, hihi).

Deloma je res, marsikatero podjetje je zaradi prevelikih kreditov ob odkupu podjetja šlo v stečaj. Ampak v prvi vrsti se je to zgodilo, ker je bilo premalo dela (za razliko od tega kar si ti napisal, da dela ni bilo premalo)

Tu sem jaz govoril iz osebnih izkušenj, pa ne bom imenoval podjetja in v tem podjetju je bilo znanje inžinirjev, veliko naročil ne glede na krizo.

nato so nastopile težave, na koncu so banke začele z blokadami računov, nazadnje pa so nemalokdaj delavci zahtevali stečaj (za razliko od tega kar si ti napisal, da zaradi delavcev nobeno podjetje ni šlo v stečaj).

No to so pa manipulacije, ja a zdaj so pa delavci krivi za stečaj podjetja ker so bili že tako obupani da so videli edini izhod v stečaju. Belif nekdo je do takšne situacije podjetje pripeljal pa to niso bili delavci.

Je bil pa tudi zajeten kupček podjeti, ki je propadlo brez krivde menedžerskih odkupov. Sej zato se pa reče recesija- ker imajo podjetja premalo dela in se državi BDP zniža (oziroma se državi zniža plača, hihi).

Ja res ta beseda recesija pride zelo prav, še posebno nesposobnežem na vodilnih mestih.

Tako zdaj sem pa jaz zaključil s to temo ker je tole vse skupaj neproduktivno razpredati in sicer o zadevah ki so jasne.:)

Delavci znajo biti včasih pridni, marljivi in natančni, vsekakor pa ne vedno in povsod ;)

Da nekdo po 4ih letih ne spoštuje besede recesija je pa itak... Še dobro da smo fasal še eno, se bo kdo še kaj naučil mogoče, je bila ena premalo

Na Poljskem jim gre kar dobro kljub buhu recesiji;), drugače pa raje daj kakšno muziko v muziq thread, kaj nisi enkrat govoril da poslušaš house al tehno (nisem ziher sicer:D) pa daj kaj aktualnega gor:righton:

Jao, Polska je bila edina evropska država brez recesije :cheers1:

Pa sej nočem bit zoperen. Samo nočem, da bi se komu zgodilo kaj podobnega kot tistim, ki so doživljali poosamosvojitveni zlom gospodarstva niso pa ga občutili, pa so bili kljub temu preveč jebiveterski, da bi se kaj naučili iz tega. Danes jih pa na teveju gledamo jokat ker svojim otrokom ne morejo kosila na mizo dat. Sploh pri mlajših od 35 let se bo današnje jebivetrstvo nekoč zelo poznalo...

^^

Nisem čisto razumel kaj si hotel povedati? Malo obrazloži.

Vabljeni to sredo, 7.3.2012 ob 17.00 v Mestni muzej na okroglo mizo o Mestu prihodnosti - pogledi iz Ljubljane.


http://shrani.si/f/11/d0/zv8ss8n/vabilo-final.jpg

Da bi se bilo pametno kaj naučiti iz te recesije, da bo naslednjič manjša škoda, da bo folk bolje pripravljen, da bodo kašče bolj polne. Malo prelahko je reči, da so politiki in tajkuni vsega krivi. To ne bo prineslo kruha na mizo. Niti danes, niti naslednjič.

Da bi se bilo pametno kaj naučiti iz te recesije, da bo naslednjič manjša škoda, da bo folk bolje pripravljen, da bodo kašče bolj polne. Malo prelahko je reči, da so politiki in tajkuni vsega krivi. To ne bo prineslo kruha na mizo. Niti danes, niti naslednjič.

No tu se pa 100% strinjam s teboj,v smislu varčevanja oz. priprave denarnih rezerv v času debelih krav za čas recesije.:cheers:

No ja brez tajkunov bi bilo vseeno nekoliko lažje, ne pa bistveno.

Dvomim. Če se tajkuni neb preseraval bi se pa kdo drug, rezultat bi bil isti, denar je bil in ga je bilo potrebno zapravit. Nepremičnine, delnice al pa po grško za socialo (pol bi pa še pri nas za 20-30% nižal danes). Nekaj bi se napihnilo in bi danes pokalo. Tajkuni so samo naša oblika balona, lahko bi bil tudi kak drugi, ne bi bili bistveno na boljšem. Pa s tem da tajkunov niti neb bilo potrebno sesuvat, ampak se je bolj izkoristila priložnost, ki nas je drago stala. Lahko bi naredili že v startu reprogram posojila in neb nobena firma propadla, krediti pa bi bili ob malenkostni izgubi poplačani.

Lahko bi naredili že v startu reprogram posojila in neb nobena firma propadla, krediti pa bi bili ob malenkostni izgubi poplačani.

Banke so se odločile potegnit iz firm denar, dokler se je še dalo in s tem reševati same sebe. Bankirji imajo močan čredni nagon in ko ena banka ni želela več podaljšati posojil, jih ni želela več nobena. Leta 2008 so bankirji hodili okrog po "močnih" firmah in sami ponujali denar, praktično nezavarovan ali s slabimi zavarovanji (delnice, hipoteke - ki so sicer prvovrstno zavarovanje, ampak v trenutni situaciji pač ne). Poleg tega je veljal tihi dogovor, da se vse zapadle kredite brez problema podaljšuje.

Banke so predvsem namesto denarja zaplenjevale ničvredne delnice, zaradi česar imajo sedaj minus, mi pa kreditni krč. In to ni bil čredni nagon ampak politični diktat. Tako kot je politika nastavila tajkune jih je tudi odstavila. Kdo plačuje račun detajkunizacije pa vemo...

Problem je tudi v tem, da je bila zadnjih deset let "moda" dajati kratkoročne kredite, ki se jih je potem podaljševalo, bankirji so to tudi spodbujali pri firmah. Vendar so se s krizo kar naenkrat banke odločile, da kreditov ne bodo več podaljševale, in domine so se začele podirati.

Banke so predvsem namesto denarja zaplenjevale ničvredne delnice, zaradi česar imajo sedaj minus, mi pa kreditni krč. In to ni bil čredni nagon ampak politični diktat. Tako kot je politika nastavila tajkune jih je tudi odstavila. Kdo plačuje račun detajkunizacije pa vemo...

Banke so dobile delnice in stanovanja pa nobenih ne prodajajo. S tem, da se banke ne znebijo stanovanj držijo njihovo visoko ceno, ki jo potrebujejo v strukturi sredstev banke, da se lažje zadolžijo na mednarodnih trgih. Z ničemer od tega pa ne sproščajo kreditnega krča, ker rešujejo le svoje zablodele naložbe.

Ena od redkih stvari ki se počasi spreminja, sedaj že poooočasi kapljajo na plano. Od stečaja Vegrada pa kolko, leto in pol :nuts: Letos in naslednje leto bo prava poplava

Jap, kratkoročni krediti od katerih izgubiš samo ceno obresti aka kreditov se itak ne odplačuje. Potem si pa banke premislijo in gre cel kup podjetij v stečaj ali pa v najboljšem primeru v prisilno poravnavo. Težko je biti zadolžen in povsem odvisen od upnikov... so ugotovili tako grki kot tisti možakar z 124€ položnice

Pozdravljeni!
Jaz bi še samo nekaj dodal. Za bedno stanje pri nas se mi zdijo kjlučne posredniške verige. Vedeti moramo, da so te verige prisotne vsepovsod, kjer je kakšen posel. Med naročnikom in proizvajalcem je zmeraj posrednik. Proizvajalec --> posredniška veriga (marže) --> "prodajna polica" (marža) --> potrošnik. Ta oblika velja za vse sektorje, predstavil sem jo samo kot nam najbolj domačo - trgovina. Zelo rad bi pokazal nekaj konkretnih primerov z dokumentacijo, pa žal ne morem. Z pravilno organizacijo proizvodnje, je strošek nekega produkta nizek (da se izrazim pravilno: glede na posamezno panogo). Imamo recimo lokalno priznan izdelek A (slovenski) in enakovreden, vendar globalno priznan izdelek A1 (avstrijski). In glej ga zlomka, cena na "prodajni polici" pri nas je praktično enaka. Ok, vendar kaj je razlika: delavec, ki proizvaja A pri nas dobi našega minimalca, delavec, ki v Avstriji na praktično enak način in ob praktično enaki produktivnosti dobi pa avstrijsko plačo. In to je možno samo zato, ker se pri nas izgublja denar v maržah, provizijah..., da lahko posredniki mastno služijo. Kdo pa so ti ljudje oz., ti lobiji??
Nekje sem zasledil, da se Tiki bojlerjev enostavno ni splačalo pri nas proizvajati, zato je treba proizvodnjo seliti v Srbijo (ali kam). Ne me farbat, da pri nas ni mogoče narediti bojlerja po konkurenčni ceni zaradi predrage delovne sile. Problem je v tem, ker določene "verige" ne bi dobivale več svojih procentov ali pa hočejo višje procente. In ravno to uničuje naše gospodarstvo v večini: slovenski pohlep in ta je katastrofalno velik.

Lp

Janković stavi na svoj volilni program iz leta 2010

Ljubljanski županski kandidati: Vodovod in kanalizacijo v vsako ljubljansko hišo. Na področju kulture bi imel minipleks mestnega kina.


Ljubljana – »Zoran Janković, kandidat Pozitivne Slovenije za župana Mestne občine Ljubljana, ostaja zavezan volilnemu programu, na podlagi katerega so mu meščani pred dobrim letom in pol zaupali drugi županski mandat,« so nam sporočili iz službe PS za odnose z javnostjo.

Zadnji ljubljanski župan, ki je svoje mesto na magistratu zapustil zaradi izvolitve v državni zbor, za nadomestne volitve svojega programa ni spreminjal ali ga nadgrajeval, le nadaljeval bo, kjer je končal decembra lani. V programu iz leta 2010 so zapisani ključni projekti, ki se jih je oziroma se jih bo, če bo vnovič izvoljen, MOL lotevala med letoma 2010 in 2014.

Promet in trajnostni razvoj

Na področju prometa so Jankovićevi cilji med drugim ureditev parkirišč P + R, sklenitev notranjega cestnega obroča z ureditvijo Njegoševe ceste s Fabianijevim mostom čez Ljubljanico na Roško, ločeni rumeni pasovi za javni promet, preureditev mestnih vpadnic v avenije, ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča in sodelovanje z državo pri izdelavi občinskega prostorskega načrta za poglobitev železnice. Kar zadeva trajnostni razvoj, bi rad napeljal vodovod in kanalizacijo v vsako hišo, odpravil črna odlagališča komunalnih in drugih odpadkov, zgradil stanovanjsko-tehnološko cono Stanežiče s tri tisoč delovnimi mesti in prav toliko stanovanji ter nadgradil regijski center za ravnanje z odpadki.

Kultura, šport in rekreacija

V sklopu kulture bi nekdanjo tovarno Rog uredil v center sodobnih umetnosti in kreativnih industrij, želi si tudi gledališkega centra za Bežigradom, minipleksa mestnega kina ter muzeja lutk. Pri športu in rekreaciji bo občina v prihodnjih dveh letih, če bo Janković seveda izvoljen, poskrbela za prenovo kopališč Kolezija in Ilirija, atletskega stadiona Športnega parka Ljubljana ŽAK in Plečnikovega stadiona, sodelovala bo pri gradnji nacionalnega gimnastičnega centra Pegan-Petkovšek ter zgradila novo športno dvorano Partizan v Trnovem. Poskrbela bi tudi za boljši socialni standard Ljubljančanov s preurejanjem stanovanj po meri starejših, prenovo zdravstvenih domov za Bežigradom in v Črnučh ter sistemskim delovanjem hiše Hospic.

Načrti za četrtne skupnosti

Med večje zasebne projekte, pomembne za razvoj prestolnice, Janković v programu prišteva Potniški center Ljubljana, operno in koncertno hišo Kolizej, Šumi in pa Severna vrata. »Pomembni državni projekti, ki jih bo mesto podpiralo pri uresničevanju«, še piše v programu, so gradnja univerzitetnega kampusa na Vojkovi cesti in umetniških akademij, ureditev negovalne bolnišnice, nova sodna palača na Masarykovi, začetek gradnje centra državne uprave Bežigrajski dvor, gradnja Narodne univerzitetne knjižnice II ter posodobitev železniške povezave Ljubljana–Kranj–Jesenice, z navezavo na letališče Jožeta Pučnika.

Janković bi poskrbel tudi za vseh sedemnajst četrtnih skupnosti. Na Viču bi uredil Cesto dveh cesarjev ter pločnik v Tomažičevi ulici, za Bežigradom bi med drugim poskrbel za vzdrževanje stopnic in ploščadi v Plavi laguni, v Sostrem pa za gradnjo kanalizacije v naseljih Podlipoglav, Sadinja vas, Sostro, Zadvor, Podmolnik, Češnjica, Zagradišče, Podgrad, Veliki Lipoglav, Besnica, Gabrje in Pance. Na Rudniku bi uredil kanalizacijo na celotnem območju četrtne skupnosti, v Jaršah Bratislavsko cesto skupaj s kolesarsko stezo v bližini tovarne Žito, v Mostah bi zgradil podzemno garažo pod ploščadjo tamkajšnje tržnice, v Šentvidu bi uredil staro Prušnikovo ulico, pod Šmarno goro, Rožnikom in v Polju pa center četrtne skupnosti. V Dravljah bi uredil Vodnikovo cesto v celoti, pod Golovcem parkirna mesta v soseski Štepansko naselje. V Črnučah bi zgradil zbirališča odpadkov, v Šiški novo Litostrojsko cesto, v četrtni skupnosti Posavje pa bi uredil rekreacijsko območje ob Savi.

Vir:http://www.delo.si/novice/slovenija/jankovic-stavi-na-svoj-volilni-program-iz-leta-2010.html

Kdo bo pa evre dal??:2cents::2cents::2cents::2cents::2cents::2cents::2cents::2cents:

janša :lol:

Pozdravljeni vsi. Zanima me, razumete Slovenci hrvaščino brez prevoda?

Jaz razumem 90%, ampak sem dokaj pogosto izpostavljen hrvaškemu in srbskemu jeziku. Govorim in pišem pa zelo slabo.

Jaz prav tako razumem slovenski jezik (90%), vendar je večina ljudi na Hrvaškem, ni res. Mislim, da se Hrvati niso navajeni na izgovorjavo besed na zadnjem zlogu. :)

Ogromno slovenskih besed ima naglas na prvem zlogu, npr. Cankarjev dom, lovec, hokej, grozdje, medved, človek...

Večina Slovencev razume hrvaščino, sploh tisti, starejši od 30, ki se še spomnijo življenja v Jugoslaviji. Mislim da je tudi obratno, večina Hrvatov bi vsaj deloma razumela Slovenca, glede na to da je hrvaščina ob meji praktično zelo podobna slovenščini.

Jaz imam prijateljico iz Zagreba pa mi vedno pravi da hrvati nimajo pojma o slovenščini, ne zanjo ne govoriti kaj šele pisati v slovenskem jeziku :)
Pa tudi na morju (na Hrvaškem) naprimer te kaj dosti ne razumejo, ali pa nočejo, če govoriš slovensko vsaj tak občutek imam, ampak jaz imam takšno filozofijo da kamorkoli grem v katerokoli državo poskušam vsaj deloma govoriti tisti jezik (se pomatrat) že zaradi splošne razgledanosti...več veš več veljaš
Nevem sem iz mlajše generacije tako da nisem imel v šoli srbohrvaščine ampak sem se sam naučil kar dovolj dobro govoriti in pisati srbsko in hrvaško. Ni mi pa jasno in mi nikoli ni bilo zakaj se npr. hrvaški ali pa srbski turisti ki hodijo k nam skoraj nikoli ne pomatrajo govoriti slovensko, saj ne pričakujem da bo znal govoriti tekoče slovensko samo lahko bi pa vsaj željo pa dobro voljo pokazali pa se malo pomatrali jih ne bi bilo nič manj, pa še malo si širiš obzorja s tem pa se kaj novega naučiš.:dunno: mogoče jim je pa to izpod časti kaj pa veš.

^^ Meni se bolj zdi, da se zanalašč delajo "glupe", zato ker nočejo razumeti, ne zato ker dejansko ne bi razumeli. Preprosto ne verjamem, da nekdo iz pogovora ne more izluščit bistva, če sta si jezika tako podobna. V nekaterih temah na tem forumu brez problema debatirajo Slovenci in Hrvatje, pa se vsi razumejo med seboj, ker se pač potrudijo.

Meni se bolj zdi, da se zanalašč delajo "glupe", zato ker nočejo razumeti, ne zato ker dejansko ne bi razumeli.

Ali je sploh treba še kaj dodat?

Slovenščina je Hrvaščini podobno ravno toliko kot je Hrvaščina podobna Slovenščini. Gre torej za princip. Ampak tega očitno večina Slovencev zaradi razlogov, ki jih na tem mestu ne bom navajal, ne želi priznat, zato da se lahko potem vsako poletje ponižujejo po Jadranu in si lomijo jezike s srbo-hrvaško-slovenščino, ki ni vse skupaj nič. Tu sploh ne gre za vprašanje jezika, ampak za vprašanje razlik v mentaliteti slovenskega in hrvaškega naroda.

no ja. ko sem se pogovarjal z ljudmi ki imajo malo več pojma o jezikoslovju kot jaz so mi razložili, da gre pri odnosu slovenščina-hrvaščina za podoben odnos kot francoščina-španščina. teoretično francozi razumejo španščino lažje kot španci francoščino. oba jezika temeljita na osnovi predromanskih jezikov in vulgarne latinščine, a je na to podlago dobila francoščina še germanski vpliv (franki), španščina pa ne.

ne sicer enako a vseeno podobno je v primeru slo-hr. naseljevanje slovanov na vzhodnoalpsko območje je potekalo v dveh ločenih obdobjih. prvi iz juga (po donavi, savi, muri navzgor) in drugi, mlajši, iz severa (češka, moravska proti alpam). slovenščina je tako nekakšen miks obeh tokov.

mogoče jim je pa to izpod časti kaj pa veš.

Sploh ne. Moral bi biti ponosni, da ste tako daleč pred nami, še posebej standard življenja... :)

Ali je sploh treba še kaj dodat?

Slovenščina je Hrvaščini podobno ravno toliko kot je Hrvaščina podobna Slovenščini. Gre torej za princip. Ampak tega očitno večina Slovencev zaradi razlogov, ki jih na tem mestu ne bom navajal, ne želi priznat, zato da se lahko potem vsako poletje ponižujejo po Jadranu in si lomijo jezike s srbo-hrvaško-slovenščino, ki ni vse skupaj nič. Tu sploh ne gre za vprašanje jezika, ampak za vprašanje razlik v mentaliteti slovenskega in hrvaškega naroda.

Povsod imaš ekstreme. Jaz na Hrvaškem govorim hrvaško, zato ker pač znam in se mi zdi spoštljivo do domačinov. Enako kot bi v Angliji govoril angleško. V zadnjih letih opažam velik napredek v odnosu do slovenskih turistov na Hrvaškem. Turistična literatura, turistične spletne strani in podobno so povečini tudi v slovenščini, kar je bila še pred parimi leti redkost. Se mi je velikokrat že zgodilo, da so kljub temu, da sem jih nagovoril po hrvaško, poskusili govoriti z menoj slovensko, ko so izvedeli od kod prihajam.
Mislim pa, da je najbolj pomembno od odnosa - če prideš k njim "domov" in od njih zahtevaš da govorijo s teboj v slovenščini, je jasno da se bo kdo uprl in boš fasal "ne razumijem". Če jih boš pa spoštljivo vsaj poskusil nagovoriti v domačem jeziku in boš rekel, da če se lahko z njimi pogovarjaš po slovensko, ker hrvaško pač slabše govoriš, pa mislim se boš v 99% lahko vse zmenil v slovenščini.

in se mi zdi spoštljivo do domačinov.

in sedaj si povedal, zakaj oni ne govorijo slovensko pri nas oziroma se niti ne potrudijo

Nekaj mojih poznancev iz Požege (HRV), Zadra, Zagreba, Banja Luke, Sarajeva, Beograda in Kragujevca nima pojma o slovenščini. Tisti, ki pa so Srbi,ki so se v mladosti (nekje okoli 20-25 leta) preselili in oženili v Nemčijo, Švedsko, Norveško, ki torej govorijo dva jezika tekoče, pa jim slovenščina ni bila neka tuja kar mi je bilo zelo čudno. Ko sem vodil par konferenc preko skype in smo se pogovarjali vsi mi plus dva Slovenca iz Ljubljane ter Izole in če smo govorili slovensko jim je bilo onim domačinom res čudno, češ kaj za vraga se mi to pogovarjamo. Mož in žena iz Hrvaške,ki sta moja kolega sta samozaposlena v franži turizma in ogromno potujeta po Sloveniji pa jima slovenščina pri razumevanju ne dela težav.

V kraju kjer živim, pač zaradi lokacije je ogromno vikendov. Tu imajo razni penzionisti vikende. Zelo blizu mene imajo vikend po en Hrvat, Poljak, Španec ter Japonka, ki se je oženila v Slovenijo. In vsi so se naučili slovenskega jezika. Največ problema je še jezik delal Poljakinji, ampak ga je osvojila (čeprav naglas ima pa še vedno poljski).

Če hočeš, potem se boš naučil, če ne pa pač ne.

Sploh ne. Moral bi biti ponosni, da ste tako daleč pred nami, še posebej standard življenja... :)



Aja ne malo si me narobe razumel, saj smo ponosni:cheers:

Ej TI8 daj kakšn muziq v naš muziq thread da vidimo kaj na hrvaškem poslušate.

ps. pa prosim te TI8, prilimaj karkoli, samo ne Danjele:lol:

V zadnjih letih opažam velik napredek v odnosu do slovenskih turistov na Hrvaškem. Turistična literatura, turistične spletne strani in podobno so povečini tudi v slovenščini, kar je bila še pred parimi leti redkost.

Težko sodim, kako je danes, ker na Hrvaškem nisem bil že več kot 10 let in to ravno zaradi neprimernega odnosa do Slovencev, ampak sodeč po besedah znancev, ki redno dopustujejo na Jadranu, se zelo veliko ni spremenilo.
Nekaj je komunikacija med Slovencem in Hrvatom, kjer pač jaz mislim, da bi moral vsak vztrajat pri svojem, ker eni druge povsem normalno razumemo, drugo pa je odnos med Slovencem in hrvaškim turističnim delavcem. Tu bi pa, glede na številčnost in pomembnost slovenskih gostov za hrvaški turizem, pričakoval da so od Kanegre pa do Lastova od 5* hotelov pa do zadnje konobe ceniki, jedilniki.....v Slovenščini in da tudi osebje vsaj poskuša komunicirat slovensko. Če si to zaslužijo Italijani, Nemci, Avstrijci....si tudi Slovenci, ki vsako leto na Jadranu pustijo več sto milijonov €.
Je pa tudi res, da to ni samo problem Hrvatov, oni se pač obnašajo kot se lahko, pogruntali so, da se lahko do Slovencev obnašajo še tako arogantno, pa bodo ti po svoji hlapčevski maniri naslednje leto spet prišli. Ali kot mi marsikdo rad reče, že res da se do nas obnašajo neprimerno, ampak morje imajo pa lepo in še blizu je, zato bomo mi še naprej hodili dol. Tudi prav, jaz pač tržno gospodarstvo in svojo potrošniško moč razumem tako, da ponudnika, za katerega smatram da ni korekten, kaznujem s prenehanjem trošenja njegovih storitev. Ko to stori dovolj veliko število ljudi, se stvari pričnejo spreminjat.
Redno hodim na smučanje v Avstorjo in kljub temu, da Slovenci predvem na Koroškem nismo zelo priljubljeni, nimam ene slabe izkušnje. Zakaj? Ker Avstrijci razumejo posel, ker vedo da je gost car in pri njih si najprej gost, šele na to Slovenec.




Ej TI8 daj kakšn muziq v naš muziq thread da vidimo kaj na hrvaškem poslušate.



Gotovo gre za šalo. Ali morda le za retorično vprašanje?

Kaj pa se posluša pri nas na radijskih postajah, po lokalih, smučiščih.....? Kdo polni klube, manjše prireditvene prostore in celo večje dvorane? Čigave glasbe se največ predvaja, če izvzamemo izvajalce iz anglosaškega kulturnega prostora? Slovenske gotovo ne.

Zelo blizu mene imajo vikend po en Hrvat, Poljak, Španec ter Japonka, ki se je oženila v Slovenijo. In vsi so se naučili slovenskega jezika. Največ problema je še jezik delal Poljakinji, ampak ga je osvojila (čeprav naglas ima pa še vedno poljski).

Tole mi je skregano z logiko ampak ok.Španec ter Japonka sta se naučila jezika, Poljakinja je pa imela težave.Sem bil nekajkrat na Poljskem in imajo neverjetno podoben jezik.Praktično sem 60% stvari razumel, dvomim pa da bi kaj zastopil na Japonskem.

^^
Se strinjam slovenske muzike čez dan praktično ne slišiš na komercialnih radijskih postajah (izvzamimo radio Veseljak). Postaje izigravajo to tako da tisto kvoto 20% domače muzike ki jo morajo zavrteti čez dan vrtijo pozno zvečer ko praktično nobeden več ne posluša radia. Ni pravega odnosa do domovine pri nas, ampak to se počasi a neizbežno popravlja, kajti daljše obdobje imaš svojo državo bolj se krepi zavest naroda. Spomnimo se, mi jo imamo komaj 20 let. Dajmo času čas:)

^^

Slovenci do leta 1991 nikoli nismo imeli svoje države, pa je bila narodna zavest pogosto na precej višji ravni kot danes, tako da jaz ne bi kar tako enostavno zaključil s korelacijo med državo in narodno zavestjo. Nenazadnje, kaj pa Katalonci, Kurdi in podobni, ki še danes nimajo svoje države?

Sicer pa bi se lahko s takšnimi in podobnimi vprašanji malce pozabavali na FDV, če že niso bili sposobni v vseh teh letih od svojega nastanka sproducirat kaj zares družbeno koristnega. Tega seveda ne bodo storili, ker je narodna zavest nekaj, proti čemer se oni borijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Menim, da je nizka stopnja narodne zavesti pravzaprav del širšega stanja duha in sprememb, ki smo jim priča v slovenski družbi, predvsem zadnjih 20 let. Gre namreč za sistemsko institucionalno organizirano raznarodovalno politiko katere cilj je izriniti pojem Slovenec iz naše terminologije in ga nadomestiti s terminom slovenski državljan. To je tehnična plat zgodbe, ki pa za sabo vleče močno vsebino, katere leitmotiv je, da je multikulturalnost nekaj dobrega, še več, da multikulturne družbe funkcionirajo bolje od homogenih. Vsem tistim, ki živijo v takšnih in podobnih iluzijah priporočam, da občasno pogledajo TV Dnevnik, mogoče podo spoznali kaj novega!

Tu bi pa, glede na številčnost in pomembnost slovenskih gostov za hrvaški turizem, pričakoval da so od Kanegre pa do Lastova od 5* hotelov pa do zadnje konobe ceniki, jedilniki.....v Slovenščini in da tudi osebje vsaj poskuša komunicirat slovensko. Če si to zaslužijo Italijani, Nemci, Avstrijci....si tudi Slovenci, ki vsako leto na Jadranu pustijo več sto milijonov €.


Popolnoma se strinjam, jaz npr. nisem živel v času Jugoslavije, zato hrvaško ne razumem najbolje, kaj šele govorim. Včasih sem prebral sestavine pic na jedilnikih prej v angleščini, ker v hrvaškem jeziku vseh enostavno nisem razumel.

In tudi ne razumem, zakaj je Hrvatom težko prevesti tistih nekaj ključnih stvari v turističnih mestih v slovenščino. Drugače pa mislim, da se stanje zadnjih recimo 10 let ni drastično izboljšalo na tem področju.

No zgodbo lahko tudi obrnemo. Če pogledamo center Ljubljane... koliko menijev v hrvaščini je na mizah?

Na hrvaškem se zadeve boljšajo. Je pa res, da imajo manjšo toleranco do nas. Npr. če pridejo neki naši "primitivci" bo hitro konec prijaznosti.

Po drugi strani pa v vseh panogah, kjer delajo ljudje za majhen denar (neizobraženost), brez nagrad (ni stimulacije) in z redno zaposlitvijo (zaščiteni kot medvedje)... se bodo res potrudili nerazumeti. (npr. prodajalke v Konzumu)... To pač vzameš v zakup ;)

No zgodbo lahko tudi obrnemo. Če pogledamo center Ljubljane... koliko menijev v hrvaščini je na mizah?


Če pogledaš turiste po narodnostih v Lj:
1. Nem 10,2 %
2. Ita 8 %
3. ZDA 7,3 %
4. VB 6,8 %
5. Avstrija 5,3 %
6. Srb 5 %
7. Hr 4,3 %

To pojasni zakaj npr. niso meniji v madžarščini, norveščini al pa hrvaščini.


Struktura turistov na hrvaškem je pa (pišem na pamet):
1. Nem 20%
2. Avstrija, Slo, Ita 10%
3. Čeh, Pol, Slovaki 5%

No zgodbo lahko tudi obrnemo. Če pogledamo center Ljubljane... koliko menijev v hrvaščini je na mizah?


Ne, zadeve nikakor ne moremo obrnit, ker število Hrvatov v Sloveniji in Slovencev na Hrvaškem niti slučajno ni primerljivo.

Pa vseeno, ko imajo Hrvati smučarske počitnice, jim grejo v naših smučarskih centrih precej na roko, od hotelske ponudbe do smučarskih šol, kjer otroke poučujejo v Hrvaščini.....

Tole mi je skregano z logiko ampak ok.Španec ter Japonka sta se naučila jezika, Poljakinja je pa imela težave.Sem bil nekajkrat na Poljskem in imajo neverjetno podoben jezik.Praktično sem 60% stvari razumel, dvomim pa da bi kaj zastopil na Japonskem.

Saj to zna biti problem... Tudi pri vseh priseljencih iz Juge, ki že 20 ali 30 let živijo tu in ne znajo tekoče slovensko. Preprosto jim ni potrebno, ker za sporazumevanje z domačini zadošča njihova materinščina s parimi primesmi slovenščine. In pač niso prisiljeni v to, da bi se naučili jezika.

Ne, zadeve nikakor ne moremo obrnit, ker število Hrvatov v Sloveniji in Slovencev na Hrvaškem niti slučajno ni primerljivo.

Morda Ljubljana ni bila dobra super za primerjavo vendar, če pogledamo podatke nočitev na državni ravni za letošnji januar:

Italija (25 %),
Hrvaška (24 %),
Avstrija (9 %),
Srbija (8 %),
sledijo turisti iz Ruske federacije, Bosne in Hercegovine in Nemčije.

Kucler Dolinarjeva: Bolj kot govoriti o lepoti mesta je potrebno zanj kaj pametnega narediti

"To ni projekt ki bi bil znanstvena fantastika. To so realno izvedljivi projekti, seveda ne v enem mandatu, ampak v daljšem obdobju. Kilometer tirnega tramvaja bi prišel 8 do 15 tisoč evrov," je zatrdila.

rtvslo.si (http://www.rtvslo.si/slovenija/kucler-dolinarjeva-bolj-kot-govoriti-o-lepoti-mesta-je-potrebno-zanj-kaj-pametnega-narediti/278800)

zdej so že popravli na miljone...

Morda Ljubljana ni bila dobra super za primerjavo vendar, če pogledamo podatke nočitev na državni ravni za letošnji januar:

Italija (25 %),
Hrvaška (24 %),
Avstrija (9 %),
Srbija (8 %),
sledijo turisti iz Ruske federacije, Bosne in Hercegovine in Nemčije.

Tudi ta primerjava ni kaj prida! Ali si ti kdaj poslušal kakšen statističen predmet v okviru svojega izobraževanja? Zelo dvomim!

Od kdaj tovrstne podatke navajamo na mesečni ravni? NIKOLI! Zakaj? Da se izognemo sezonskim in slučajnim vplivom!

In točno to se je tu zgodilo. Hrvati imajo po novem letu "smučarske" počitnice in jih je povsod polno, ne samo na naših smučiščih. Torej je verodostojnost tovrstnih podatkov = 0.

Tudi ta primerjava ni kaj prida! Ali si ti kdaj poslušal kakšen statističen predmet v okviru svojega izobraževanja? Zelo dvomim!

Od kdaj tovrstne podatke navajamo na mesečni ravni? NIKOLI! Zakaj? Da se izognemo sezonskim in slučajnim vplivom!

In točno to se je tu zgodilo. Hrvati imajo po novem letu "smučarske" počitnice in jih je povsod polno, ne samo na naših smučiščih. Torej je verodostojnost tovrstnih podatkov = 0.

- Osnova vsake statistike v turizmu so sezone.

- Dejstvo je, da nam "ex juga" generira dobro tretjino prometa zimske sezone.

Seveda pa lahko ti to zapakiraš v letno statistiko in zaključiš, da Hrvati, Srbi in Bosanci sploh niso pomembni za naš turizem in jedilni listi v njihovem jeziku nimajo kaj delati v zimski sezoni na mizah. In seveda, da pravi Slovenec ne bo kontaktiral v Hrvaškem jeziku na ozemlju Slovenije s Hrvatom...

P.S.: Dejansko me bolj spominjaš na Hrvata, kot Slovenca lol.

Ali je sploh treba še kaj dodat?

Slovenščina je Hrvaščini podobno ravno toliko kot je Hrvaščina podobna Slovenščini. Gre torej za princip. Ampak tega očitno večina Slovencev zaradi razlogov, ki jih na tem mestu ne bom navajal, ne želi priznat, zato da se lahko potem vsako poletje ponižujejo po Jadranu in si lomijo jezike s srbo-hrvaško-slovenščino, ki ni vse skupaj nič. Tu sploh ne gre za vprašanje jezika, ampak za vprašanje razlik v mentaliteti slovenskega in hrvaškega naroda.

ne vem, kaj je smisel vseh tvojih postov.
napiši v enem postu kratko in enostavno kaj si misliš (Slovenci smo najboljši in najbolj ponižni, ostali (južni slovani) so gnoji in nesramni in pohlepni in idioti in [vstavi poljubno žaljivko predstavljeno z ovinkarjenjem]).

verjamem, da ti bo vsaj polovica foruma hvaležna.

- Osnova vsake statistike v turizmu so sezone.

- Dejstvo je, da nam "ex juga" generira dobro tretjino prometa zimske sezone.

Seveda pa lahko ti to zapakiraš v letno statistiko in zaključiš, da Hrvati, Srbi in Bosanci sploh niso pomembni za naš turizem in jedilni listi v njihovem jeziku nimajo kaj delati v zimski sezoni na mizah. In seveda, da pravi Slovenec ne bo kontaktiral v Hrvaškem jeziku na ozemlju Slovenije s Hrvatom...

P.S.: Dejansko me bolj spominjaš na Hrvata, kot Slovenca lol.

Poletne počitnice so dva meseca daljše kot zimske. Edini, po deležu najbolj izrazito hrvaško&srbski mesec, je sicer pomemben za naš zimski turizem, drugače pa samo velika anomalija v celoletni statistiki, ki jo bodo počasi izničili prihajajoči meseci. Najboljša primerjava bi bila delež Slovencev letujočih na Hrvaškem in obratno v enem letu... Še vedno hodi veliko več Slovencev na Hrvaško kot pa Hrvatov in Srbov skupaj v Slovenijo , ne vem pa, zakaj je to tako problematično za nekatere.

Tudi ta primerjava ni kaj prida! Ali si ti kdaj poslušal kakšen statističen predmet v okviru svojega izobraževanja? Zelo dvomim!

Od kdaj tovrstne podatke navajamo na mesečni ravni? NIKOLI! Zakaj? Da se izognemo sezonskim in slučajnim vplivom!

In točno to se je tu zgodilo. Hrvati imajo po novem letu "smučarske" počitnice in jih je povsod polno, ne samo na naših smučiščih. Torej je verodostojnost tovrstnih podatkov = 0.

No, da ne bomo opletali z nekimi delnimi podatki, Hrvati so za Slovenijo 4 najpomembnejši tuji gostje, tako po številu prihodov kot po številu prenočitev. V letu 2011 je bilo iz Hrvaške 108.918 prihodov (5,43% vseh tujih prihodov) in 286.606 nočitev (5,33% vseh tujih nočitev).

Prvi so Italijani (20,76% prihodov in 18,53% prenočitev), potem Avstrijci (10,98% prihodov in 12,46% nočitev) in takoj za njimi Nemci (10,67% prihodov in 11,73% nočitev). Skupaj nas je v letu 2011 obiskalo 2.006.427 (8,8 % več kot leto prej) tujih turistov, ki so ustvarili 5.373.171 (9,1% več kot leto prej) nočitev.

Vir: Statistični urad - Excel datoteka (http://www.stat.si/PrikaziDatoteko.aspx?id=5644)

- Osnova vsake statistike v turizmu so sezone.

1. Zakaj si potem uporabil mesečne podatke in ne sezonske, če je po tvoje sezona "osnova"?

2. Če bi se malo poglobil v statistično analizo bi vedel, da časovni horizont določa tip podatkov in vrsta analize, tako da je govorjenje o osnovah še ena v vrsti brc v temo.


- Dejstvo je, da nam "ex juga" generira dobro tretjino prometa zimske sezone.


Če že govoriš o dejstvih, potem ta dejstva tudi podkrepi s konkretnimi in verodostojnimi podatki.


Seveda pa lahko ti to zapakiraš v letno statistiko in zaključiš, da Hrvati, Srbi in Bosanci sploh niso pomembni za naš turizem in jedilni listi v njihovem jeziku nimajo kaj delati v zimski sezoni na mizah. In seveda, da pravi Slovenec ne bo kontaktiral v Hrvaškem jeziku na ozemlju Slovenije s Hrvatom...

Če bi si vzel malo časa preden se lotiš repliciranja oziroma bi repliciral glede na vsebino posta ne pa glede na avtorja posta bi ugotovil, da glavni slovenski ponudniki, ne glede na statistiko, z gosti komunicirajo tudi v Hrvaščini, npr.:

Krvavec (http://www.rtc-krvavec.si/hr/zima/)
Rogla (http://www.rogla.eu/hr/zima/)
Cerkno (http://www.ski-cerkno.com/?lang=8)
.....

Da ne govorim o šolah smučanja, ki potekajo v Hrvaščini itd.....

Torej počnejo točno to, kar ti praviš da naj bi počeli. In to za razliko od Hrvatov, za katere so slovenski gostje veliko pomembnejši kot hrvaški za Slovence. V kom je torej tu težava?
V slovenskih turističnih delavcih in hrvaških turistih ali v hrvaških turističnih delavcih in slovenskih turistih? Ali morda v meni, ker povem stvar tako kot je? Vprašanja so seveda zgolj retorična, odgovor večine s tega foruma poznam. Beg pred resnico vam je šel vedno dobro od rok, vrhunec ste dosegli avgusta 2010, razsvetljenje še pride!


P.S.: Dejansko me bolj spominjaš na Hrvata, kot Slovenca lol.

Priporiočam obisk pri nevrologu. Očitno imaš težave s spominom!

ne vem, kaj je smisel vseh tvojih postov.

Tudi jaz se sprašujem, kaj je smisel te tvoje replike


napiši v enem postu kratko in enostavno kaj si misliš (Slovenci smo najboljši in najbolj ponižni, ostali (južni slovani) so gnoji in nesramni in pohlepni in idioti in [vstavi poljubno žaljivko predstavljeno z ovinkarjenjem]).

verjamem, da ti bo vsaj polovica foruma hvaležna.

1. Če imaš težave z mano osebno, potem to povej direktno

2. Če imaš težave z vsebino mojih zapisov, potem jih izpodbijaj z argumenti

3. To kar počneš sedaj ni čisto nič drugega kot ceneno nabijanje postov.

Saj to zna biti problem... Tudi pri vseh priseljencih iz Juge, ki že 20 ali 30 let živijo tu in ne znajo tekoče slovensko. Preprosto jim ni potrebno, ker za sporazumevanje z domačini zadošča njihova materinščina s parimi primesmi slovenščine. In pač niso prisiljeni v to, da bi se naučili jezika.
Razumel sem ga, da je dejansko imela največje težave pri učenju jezika in ne, da se ga ne bi hotela naučiti.

Tudi jaz se sprašujem, kaj je smisel te tvoje replike



1. Če imaš težave z mano osebno, potem to povej direktno

2. Če imaš težave z vsebino mojih zapisov, potem jih izpodbijaj z argumenti

3. To kar počneš sedaj ni čisto nič drugega kot ceneno nabijanje postov.

to si ti, kaj sem pa jaz?

to si ti, kaj sem pa jaz?

Takšni in podobni "aforizmi" me spominjajo na otroške dni.....

Razumel sem ga, da je dejansko imela največje težave pri učenju jezika in ne, da se ga ne bi hotela naučiti.

Saj, zato ker se ga je za razliko od ostalih "jugo" gostov v resnici učila.:lol:

1. Zakaj si potem uporabil mesečne podatke in ne sezonske, če je po tvoje sezona "osnova"?


Tvoje teze so mi bile zadosten iziv, da sem si utrgal par minut življenja in poiskal referenčne statistike. Referenčna statistika je, da je imela "ex juga več kot tretjino nočitev v januarju". vir: stat.si (http://www.stat.si)

2. Če bi se malo poglobil v statistično analizo bi vedel, da časovni horizont določa tip podatkov in vrsta analize, tako da je govorjenje o osnovah še ena v vrsti brc v temo.

Mar je res brca v temo dejstvo, da v določenem obdobju živi naš turizem iz gostov iz bivše države*


Če že govoriš o dejstvih, potem ta dejstva tudi podkrepi s konkretnimi in verodostojnimi podatki.
Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija, januar 2012 – začasni podatki (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4535)


Če bi si vzel malo časa preden se lotiš repliciranja oziroma bi repliciral glede na vsebino posta ne pa glede na avtorja posta bi ugotovil, da glavni slovenski ponudniki, ne glede na statistiko, z gosti komunicirajo tudi v Hrvaščini, npr.:

Krvavec (http://www.rtc-krvavec.si/hr/zima/)
Rogla (http://www.rogla.eu/hr/zima/)
Cerkno (http://www.ski-cerkno.com/?lang=8)
.....
Da ne govorim o šolah smučanja, ki potekajo v Hrvaščini itd.....

Torej lahko pridemo do zaključka, da se v turizmu pri nas nekaj spreminja in se vsaj nekateri trudijo približati obiskovalcem?



Torej počnejo točno to, kar ti praviš da naj bi počeli. In to za razliko od Hrvatov, za katere so slovenski gostje veliko pomembnejši kot hrvaški za Slovence. V kom je torej tu težava?

Jaz ne vidim težav... masikateri segment našega turizma živi od zimske sezone... kot Hrvaški od letne.

V slovenskih turističnih delavcih in hrvaških turistih ali v hrvaških turističnih delavcih in slovenskih turistih? Ali morda v meni, ker povem stvar tako kot je?

V temu primeru mislim, da je v tebi. Na temu forumu je ogromno primerov, ko si zadel z svojim realnim in kritičnim razmišljanjem zadeti "žebelj". V temu primeru pa nastopaš preveč nacionalistično.


Vprašanja so seveda zgolj retorična, odgovor večine s tega foruma poznam. Beg pred resnico vam je šel vedno dobro od rok, vrhunec ste dosegli avgusta 2010, razsvetljenje še pride!

Vsaj v temu primeru ni retoričnih vprašanj in nikamor se ne beži. Z rahlo žlico humorja bi lahko celo rekli, da smo pri nas veliko bolj gostoljubni, kot pri sosedi, ker nas imajo tako radi, da jih imamo skoraj 25%... med tem ko nas imajo oni 21% ;)


Priporiočam obisk pri nevrologu. Očitno imaš težave s spominom!
Se bom spustil na tvoj nivo zadnjega stavka in dopisal... "To lahko samo napiše Alpski Hrvat". ;)

^^

Goldhorn, saj vse lepo in prav, mislim ne razumi me narobe jaz sem vesel, da se Hrvati ali pa Srbi odločijo in pridejo letovat v Slovenijo ter zapravijo kakšen evro pri nas..ampak nekaj je statistika, drugo je pa količina turistov se pravi naših na Hrvaškem ter hrvaških pri nas. Nevem se mi zdi da vsakoleto govorijo da letuje na Hrvaškem okoli miljon Slovencev, se pravi enormno več kot hrvatov pri nas tako da mislim da bi si mi vseeno prej zaslužili kakšen preveden jedilni list v slovenščino v hrvaških gostilnah.

Pa še nekaj se pozablja kdo je reševal Hrvaški turizem takoj po vojni? Ja mi Slovenci saj drugega ni bilo dol, sicer sem bil še bolj mlad takrat ampak se vseeno spomnim praznih plaž, ter od tujih avtomobilskih tablic edino slovenske. To je pa dejstvo. Sedaj ali smo zato še bolj upravičeni do prevodov v slovenski jezik na Hrvaškem? Jaz mislim da in da bi se to spodobilo.;)

Epilog je lahko naš stari slogan "turizem smo ljudje".

Na eni strani se pritožujemo, da nas ne nosijo po rokah (marsikdaj upravičeno) in po drugi strani smo nestrpni.

Dejstvo je, da naša nestrpnost izvira iz tega, da mi njih vedno razumemo oni pa nas marsikdaj "ne želijo".

Ko pogledamo situacijo iz kritične distance. V šoli smo se učili njihov jezik in gledali smo "njihove" filme na televiziji. Rezultat je tak, da srednja in starejša generacija razume njihov jezik. Po drugi strani pa mlada generacija slabo razume in ni redkost, da se mladi Slovenci in Hrvati pogovarjajo v Angleščini...

Čez 20-30 let bo vse pri nas drugače... ko bodo generacije, ki govorijo "Srbo-Hrvaško" začele izumirati.

In če se vrnemo na statistiko... ja statistika je kurba ;)... po drugi strani pa je še vedno bolj pomembno to, da imamo mi jedilne liste v Hrvaščini v januarju na mizi, kot oni v poletnem terminu v našem jeziku...

Ne, da bi se branil menija v našem jeziku... vendar... ali smo turizem ljudje? Ali smo boljši? Mislim, da smo :)... Torej Menije na mizo in nasmeh na usta!

Ne, da bi se branil menija v našem jeziku... vendar... ali smo turizem ljudje? Ali smo boljši? Mislim, da smo :)... Torej Menije na mizo in nasmeh na usta!

Nimam nič proti:D nas ne bo nič manj, pa mogoče bo še kakšen evro več padel v državno blagajno zaradi takšnega pristopa. Biznis baby Biznis:lol:

Epilog je lahko naš stari slogan "turizem smo ljudje".

Na eni strani se pritožujemo, da nas ne nosijo po rokah (marsikdaj upravičeno) in po drugi strani smo nestrpni.

Dejstvo je, da naša nestrpnost izvira iz tega, da mi njih vedno razumemo oni pa nas marsikdaj "ne želijo".

Ko pogledamo situacijo iz kritične distance. V šoli smo se učili njihov jezik in gledali smo "njihove" filme na televiziji. Rezultat je tak, da srednja in starejša generacija razume njihov jezik. Po drugi strani pa mlada generacija slabo razume in ni redkost, da se mladi Slovenci in Hrvati pogovarjajo v Angleščini...

Čez 20-30 let bo vse pri nas drugače... ko bodo generacije, ki govorijo "Srbo-Hrvaško" začele izumirati.

In če se vrnemo na statistiko... ja statistika je kurba ;)... po drugi strani pa je še vedno bolj pomembno to, da imamo mi jedilne liste v Hrvaščini v januarju na mizi, kot oni v poletnem terminu v našem jeziku...

Ne, da bi se branil menija v našem jeziku... vendar... ali smo turizem ljudje? Ali smo boljši? Mislim, da smo :)... Torej Menije na mizo in nasmeh na usta!

Tole je blo pa "žebljica na glavico"! :)

Razumel sem ga, da je dejansko imela največje težave pri učenju jezika in ne, da se ga ne bi hotela naučiti.

Vseeno jaz mislim, da je razlog enak, tj. prevelika podobnost jezikov. Ko govoriš čisto drug jezik, vklopiš možgančke na polno in dejansko razmisliš, kaj boš povedal. Ko pa je tuj jezik jezik zelo podoben tvojemu, so pa možgančki bolj na paši in se vse prevečkrat zatekajo k materinščini. Pa niti ni toliko problem v besedah, teh se že nekako naučijo, bolj je problem pri slovničnih pravilih. Razumejo te itak vsi in ti kimajo, ker smo ljudje pač toliko vljudni, da ne popravljamo drugih pri izgovorjavi.

Verjetno je bila delana kakšna raziskava na to temo, bi bilo zanimivo vidt kaj pravijo strokovnjaki.

Tvoje teze so mi bile zadosten iziv, da sem si utrgal par minut življenja in poiskal referenčne statistike. Referenčna statistika je, da je imela "ex juga več kot tretjino nočitev v januarju". vir: stat.si (http://www.stat.si)

Pa smo spet pri mesečnih podatkih.....nadaljevanje zgodbe poznate.......


Mar je res brca v temo dejstvo, da v določenem obdobju živi naš turizem iz gostov iz bivše države*

V statistiki ne potrebno pojem "določeno obdobje" malce natančneje definirat, če želiš, da bi te kdo jemal resno!



Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija, januar 2012 – začasni podatki (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4535)

Mesečni podatki.....:yawn:


Torej lahko pridemo do zaključka, da se v turizmu pri nas nekaj spreminja in se vsaj nekateri trudijo približati obiskovalcem?

V našem turizmu se že dolgo marsikaj spreminja, na kar kaže tudi solidna rast sektorja


Jaz ne vidim težav... masikateri segment našega turizma živi od zimske sezone... kot Hrvaški od letne.

Obstaja pomembna razlika, naši se trudijo prilagajat vsem pomembnejšim gostom, tudi hrvaškim, Hrvatom pa se s Slovenci kot enimi od pomembnejših gostov ne zdi vredno ukvarjat. In tu je ravno srž problema, zaradi katerega se je ta razprava sploh odprla. Glede na tvoj zapis sklepam, da tega bistva nisi dojel.


V temu primeru mislim, da je v tebi. Na temu forumu je ogromno primerov, ko si zadel z svojim realnim in kritičnim razmišljanjem zadeti "žebelj". V temu primeru pa nastopaš preveč nacionalistično.

Retorična vprašanja načeloma ne potrebujejo odgovora. Kar pa se tiče nacionalízem -zma m (i)

prepričanje o večvrednosti lastnega
naroda in prizadevanje za uveljavitev
njegovih koristi ne glede na pravice
drugih narodov

Verjetno človek potrebuje precej domišljije, da bi lahko moje zapise in stališča umestil v zgoraj podano definicijo, se ti ne zdi?


Se bom spustil na tvoj nivo zadnjega stavka in dopisal... "To lahko samo napiše Alpski Hrvat". ;)

Dilema razrešena, vedno sem se namreč spraševal ali smo alpski Srbi, alpski Hrvati, Bečki konjušari ali Yugo schweine. Iz različnih strani neba namreč prihajajo različne oznake o našem poreklu in statusu.

Ne glede na vse prave in alpske Hrvate, Srbe, takšne in drugačne svinje ter furmane bodo meni še vedno bližje Z kot pa J Slovani.


Čez 20-30 let bo vse pri nas drugače... ko bodo generacije, ki govorijo "Srbo-Hrvaško" začele izumirati.



Oh to pa zelo dvomim. A ti kej poslušaš, kako se danes pogovarja predvsem mladina nižjih družbenih slojev v večjih slovenskih mestih? Kakšen je jezik neformalne komunikacije po raznih poklicinih in tehničnih šolah? Ne vem, če lahko temu rečemo Srbo-hrvaščina, definitivno pa to ni Slovenščina!

Spomenik sramote Zorana Jankovića

Stanislav Kovač

Le kaj v resnici dela glavni favorit za ljubljanskega župana?

Zoran Janković je po velikem političnem porazu v državnem zboru napovedal vrnitev na čelo Ljubljane.

Ker Janković na predvolilnih plakatih z nasmehom znova sporoča, da še naprej dela, se postavlja vprašanje, kaj v resnici dela.

»Če kaj obvladam, so to investicije«

Janković je pred šestimi leti v svojem programu za Ljubljano z nasmehom obljubil 22 predvolilnih projektov, od katerih je njegovo županovanje daleč najbolj zaznamoval medijsko odmeven in ekonomsko potraten projekt Stožice.

Stožiška naložbena polomija in nakopičeni dolgovi MOL sporočajo, da županski kandidat Janković v resnici še kako dela - dolgove!

Finance so imele oktobra 2007 intervju z Jankovićem in mu postavile vprašanje o financiranju Stožic: »Kako boste zagotovili, da cena ne bo vzhajala, kot se nam rado zgodi pri avtocestnih predorih?« (Intervju: Zoran Janković po prvem letu županovanja Ljubljani)

Janković je odgovoril: »Z dobrim projektom, dobrim nadzorom in predvsem z izkušnjami s področja investicij. Če kaj obvladam, so to investicije.«

Napihnjeni balon: z 81 na 120 milijonov evrov

Marca 2008 je mestna občina Ljubljana (MOL) za zasebnega partnerja športno-trgovskega centra Stožice izbrala podjetje Grep , ki je za vstop v javno-zasebno partnerstvo ponudilo 81 milijonov evrov, vsoto, ki jo je MOL vložil v javni del Stožic.

Janković si je nekaj mesecev pred tem, oktobra 2007, na tiskovni konferenci sam postavil glavno merilo učinkovitosti gradnje Stožic: »Trdno sem prepričan, in za tem stojim, da pri gradnji športnega parka Stožice mesto ne bo imelo nobene finančne obveznosti.« (Dnevnik, 2. oktobra 2007)

Na koncu so se stroški gradnje javnega dela Stožic napihnili po vzoru avtocestnih gradenj in poskočili s prvotno predvidenih 81 na 120 milijonov evrov ali skoraj za polovico (39 milijonov evrov), ki jih je moral MOL doplačati Grepu iz proračuna.

Janković ni učinkovit menedžer

V ekonomiji drži temeljno načelo učinkovite in gospodarne porabe sredstev (tudi sredstev občine in davkoplačevalcev): z vloženimi sredstvi je treba doseči maksimalen učinek, in nasprotno, investicija mora biti izvedena z minimalnimi vloženimi sredstvi.

Če bi bil Janković zares učinkovit in gospodaren menedžer, ki resnično obvlada investicije, potem bi moral javni del Stožic zgraditi s prvotno vloženimi 81 milijoni evrov sredstev, in ne 120 milijoni evrov, kolikor je končna napihnjena vrednost investicije.

Čeprav je gradnja stadiona v Stožicah popolnoma razblinila mit o učinkovitem in gospodarnem menedžerju Jankoviću, številni vplivneži na čelu s Francetom Bučarjem Jankovića še vedno kujejo v zvezde.

Stožice so investicijska polomija

Ostro kritiko največjega Jankovićevega investicijskega projekta je junija 2010 javno izrazil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec: »Čudno se mi zdi, da se neki projekt, kot je ta stadion, pričenja graditi in izvajati, še preden je zaprta finančna konstrukcija. In v tem pogledu se seveda ne morem strinjati z investitorji, da se potem, ko se ugotovi, da je finančna konstrukcija zaprta, nemudoma to pojavi kot problem, ki pa naj ga rešuje ena banka ali več.« (Dnevnik , 9. junija 2010)

Povrhu vsega je Janković novembra lani v oddaji Pogledi Slovenije (10. novembra 2011) prostodušno priznal, da je pri vodstvu NLB lobiral za kreditiranje komercialnega dela Stožic, kar je v nasprotju s sprejetim kodeksom korporativnega upravljanja OECD , katerega članica je Slovenija.

Na koncu je bil MOL izdan račun v višini 39 milijonov evrov, slovenske banke na čelu z NLB pa so Grepu za komercialni del Stožic odobrile 115 milijonov evrov zelo tveganih bančnih posojil ob pogoju, da mora Grep zagotoviti 30 milijonov evrov dodatnega lastnega kapitala.

Tajnikar navdušen nad stožiško polomijo

Ekonomist Maks Tajnikar, ki se rad pohvali s članstvom v Kučanovem Forumu 21 , katerega ustanovitveni član je tudi Janković, je tisti medijsko vplivni ekonomist, ki v preteklosti ni varčeval z besedami hvale o stožiški investiciji.

Ko so poleti 2010 potekale javne polemike, ali naj se slovenske banke na čelu z NLB spustijo v kreditiranje izredno tveganega zasebnega (trgovinskega) dela Stožic, je Tajnikar pel hvalnice komercialnemu delu projekta, češ da bo to eden izmed največjih trgovinskih centrov v južni Evropi: »Novinarji ste prepričani, da so Stožice slab projekt. Jaz pa mislim, da je to dober projekt.« (MMC RTVSLO, 24. julija 2010)

Čeprav gre po Tajnikarjevem mnenju za oh in sploh super projekt, Grepu do danes ni uspelo na celem planetu Zemlja najti niti enega samega investitorja za dokapitalizacijo, gradnja zasebnega dela zato že več mesecev stoji, v ponedeljek pa so Finance poročale o prvi veliki žrtvi nasedle stožiške investicije - Energoplanu , ki je med največjimi lastniki Grepa.

Mramor žura v Stožicah

Dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani (EF) Dušan Mramor je drugi veliki Jankovićev občudovalec, ki je lani jeseni v sodelovanju s predsednikom alumni kluba Jankovićem v Stožicah priredil mega žur za vse generacije študentov EF. Mramor je Jankovića gostil tudi kot glavnega gosta na novoletnem žuru EF.

Namesto da bi Mramor kot profesor poslovnih financ na fakulteti pripravil svarilna predavanja za vse generacije ekonomistov o Stožicah kot »case studyju« negativnega zgleda financiranja investicij, je skupaj z Jankovićem vabil v taiste Stožice in tako promoviral nekaj, čemur bi se morali ekonomisti najbolj izogibati.

Nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi Mramor Jankovića zdaj povabil še predavat o Stožicah. Pod Mramorjevim vodstvom je namreč EF organiziral že vrsto populističnih in škandaloznih predavanj, od propadlega tajkuna Bineta Kordeža do Marjana Kramarja, ki je v času vodenja NLB dal Kordežu na »dobro ime« posojilo za prevzem Merkurja , račune pa danes plačujemo davkoplačevalci.

Mencinger hvali simbol poteptanih delavskih pravic

Ekonomist Jože Mencinger je tretji iz skupine medijsko izredno vplivnih ekonomistov, ki se do tal priklanjajo Jankoviću. V nedavni izdaji časopisa MOL se je med drugim navduševal tudi nad projektom Stožice in hvalil županovo »socialno občutljivost«.

Da so prav Stožice značilen primer dela v nemogočih razmerah, je februarja 2010 v oddaji 24ur na POP tv povedal sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac: »Ta objekt bo nekoč Ljubljani in Ljubljančanom v ponos. V resnici pa bo predstavljal spomenik poteptanih temeljnih človekovih pravic ljudi, ki so ga gradili dan in noč, v mrazu in snegu za človeka nedostojno plačilo.« (Sindikati: Stožice bodo spomenik poteptanih človekovih pravic!, 24ur, 11. februarja 2010)

Samooklicanega levičarja Mencingerja ni sram, da neoliberalnega Jankovića povzdiguje v »socialno občutljivega« politika, čeprav so po mnenju sindikatov ravno Stožice sramotni simbol poteptanih temeljnih človekovih pravic gradbenih delavcev. Socialna občutljivost pa taka!

Kdo je večji nelevičar: Janković, Štrajn, Türk ali Kučan?

Kljub teptanju človekovih pravic gradbenih delavcev pri projektu Stožice se je neoliberalni Janković pred volitvami meni nič tebi nič razglasil za največjega levičarja v državi. Pričakovali bi, da bi slovenski levičarji ob tem zagnali vik in krik ter neoliberalnega Jankovića nemudoma naskočili prek glavnih medijev, ki jih nadzorujejo. Zgodilo se seveda ni nič, saj so sicer vreščavi levičarji na čelu z Darkom Štrajnom pridno (beri hinavsko) molčali.

O stožiški polomiji danes neetično molči tudi predsednik Danilo Türk, ki od vseh zahteva etično in moralno ravnanje, samo do Jankovića je neetično popustljiv. Türk je Stožice hvalil z neetičnim slavospevom, da gre za »zelo dober primer razvoja prestolnice in da projekt kaže na to, da gre Ljubljana dinamično naprej« (Dnevnik, 13. avgusta 2009).

O stožiški polomiji molči celo Jankovićev vplivni politični lobist Milan Kučan. V lanskem predvolilnem intervjuju za RTV Slovenija je Kučan v vsem branil in goreče zagovarjal Jankovića, le na vprašanje o izvedbi projekta Stožice je zavrnil odgovor in rekel, da tega pa ne bo komentiral (glej MMC RTV SLO, 25. oktobra 2011).

Večkrat nagrajeni menedžer, kje so appli?

V današnjem globaliziranem svetu nacionalni nosilci razvoja niso gore betona v podobi Stožic, brcanje žoge in trgovina, ampak izvozna podjetja visoke tehnologije, ki jih v svetu najbolj simbolizira Apple . Iz ust politika Jankovića ne prihajajo besede računalnik ali tablični računalnik, kaj šele nanotehnologija ali biotehnologija, ki so sinonim za tehnološki razvoj.

Janković se po šestih letih županovanja kot nekdaj večkrat nagrajeni menedžer za čuda ne hvali z novimi tehnološkimi parki in uspešnimi tehnološkimi podjetji v Ljubljani, ki bi nastali pod njegovo vladavino. Namesto tega se kiti z megalomansko naložbo v beton, ki simbolizira življenje prek javnofinančnih in gospodarskih zmožnosti celotne družbe.

Armada naših »uglednih« ekonomistov, od maksov tajnikarjev, dušanov mramorjev do jožetov mencingerjev, ki redno dežurajo v vseh glavnih medijih v državi, o vsem tem ni niti pisknila, ampak je Jankoviću raje skupno zaploskala.

Janković še kako dela - dolgove!

Največja Jankovićeva naložba Stožice razkriva pravi obraz ljubljanskega županskega kandidata, ki je v resnici neučinkovit menedžer in socialno neobčutljiv politik. Stožice tudi dokazujejo, da sploh ni levičar, kaj šele največji levičar v državi, ampak pravi neoliberalec!

Janković se na predvolilnih plakatih hvali, da še naprej dela, ravno tako pa tudi tvita pod imenom ZoranDela. Stožiška naložbena polomija in nakopičeni dolgovi MOL so pokazali, kaj Janković v resnici dela: zgrešene naložbe v gore betona in dolgove, ki jih bodo morali odplačevati rodovi davkoplačevalcev.

http://www.finance.si/344037/Spomenik-sramote-Zorana-Jankovi%C4%87a

Tu ni več kaj dodati. Kovač je, kot vedno, lucidno opravil svoje delo!

Res zanimiv članek o neuspehu županovanja.

to si ti, kaj sem pa jaz?

Neon zmaga 1:0 proti Metronu. Metron nadaljuje z neuspešnimi protiargumenti, ki so neveljavni!

:lol::cheers:

Res zanimiv članek o neuspehu županovanja.

Ja, predvsem zanimiv, ampak ko enkrat vidiš ostale Kovačeve članke ti je kaj kmalu jasno kam pes taco moli.

to si ti, kaj sem pa jaz?

:lol::rofl::rofl::lol:

Ja, predvsem zanimiv, ampak ko enkrat vidiš ostale Kovačeve članke ti je kaj kmalu jasno kam pes taco moli.

Treba si bo nalit čistega vina. Stožice so sforsiran fail. Tko k cela politika zadnji 7 let. Gospod ima prav. Ampak naj bo legenda, pa naj da kakšen konstruktiven predlog.

Stožice stojijo (no vsaj tisti del ki je meni važen, to pa je športni) in kmalu grem tja gledat hokej! Kje je tu kakšen fail? :lol:

@Metron, zakaj vam ni všeč, Hrvate in Hrvaško? Žal mi je če imaš samo negativne izkušnje.

V čem je sploh poanta debate kdo na Hrvaškem govori slovensko in kdo v Sloveniji hrvaško?

Turisti se odločamo o destinacijah povsem na podlagi svobodnega trga in osebno nisem bil na Hrvaškem že najmanj 10 let, razen enkrat na tridnevnem planinarjenju po Velebitu.
Komur paše, da se Hrvatje ne trudijo govoriti slovensko (kar je seveda res, ampak dejstvo je, da mi vsaj malo razumemo njihov jezik, Italijani in Nemci pa prav nič), naj tja hodi, kogar to moti naj gre raje kam drugam, cenovno je lahko recimo Španija celo bolj ugodna.
Enako pri naših turističnih delavcih, če privabljajo goste z napisi v določenih tujih jezikih naj jih, ča pa ne naj zaradi mene piše tudi samo po slovensko ali zraven še v svahiliju.

Je pa arogantno pričakovati, da te bodo na Hrvaškem ogovarjali po slovensko ali v Pariu po angleško, se pa povsod potrudijo ko zavohajo tvoj denar.

Turizem je biznis in ne politika.

Turizem je biznis in ne politika.

In naš turizem bi še bolj cvetel, v kolikor bi Istra ostala naša

joj a zdaj se bomo pa v ljubljanskem debatnem krožku še kregal ker Istra ni naša? Ne pozabit še na Celovec, in ko smo že pri "zemlji krast" pejmo pa vrnt Prekmurje Madžarski...

Sej so zih jezni na nas ker smo jim nafto in plin vkradli...

Kje je tu kakšen fail? :lol:

To, da je tam v neobdelanem betonu in za brezveze 100 mio EUR, meni pa banke ponujajo kredite pod nemogočimi pogoji, ker nimajo denarja? Recimo...:)

Sej so zih jezni na nas ker smo jim nafto in plin vkradli...

Sej ga nismo ukradl. So oni solastniki.

joj a zdaj se bomo pa v ljubljanskem debatnem krožku še kregal ker Istra ni naša? Ne pozabit še na Celovec, in ko smo že pri "zemlji krast" pejmo pa vrnt Prekmurje Madžarski...

Zakaj? Slovenci živijo v Prekmurju že stoletja. Madžarska oz. Ogrska je bila imperij tako kot Avstrija, zato je razpadla. Če Prekmurje vrneš Madžarski, potem lahko vso ostalo Slovenijo vrneš Avstriji.

@ Metron

Ne bom več odgovarjal na tvoje nesmisle vendar bom dodal še to.

1) Če bi ti imel svoje podjetje in bi ti v enem mesecu leta xy podjetje generiralo 1/3 posla bi bil tega zelo vesel in bi se trudil, da bi v naslednjem letu povečal obseg posla z njimi...

1.a) Nikakor ne bi v svojih poslovnih odločitvah sprejel teorije, da na letni ravni prinašajo samo nekaj procentov in bi jim na povpraševanje v "Hrvaščini" ali XY jeziku nazaj odgovoril... "Ne razumem vsebine vašega sporočila"... ali celo ignoriral njihovo povpraševanje...

2.b) Ne znam na bolj vljuden način napisati odgovora skrajnemu kretenizmu...

Mislim, da Metron ne kritizira odnosa slovenskih gostincev do (hrvaških) gostov, ampak odnosa hrvaških gostincev do (slovenskih) gostov. Z drugimi besedami: če je meni Messi najboljši nogometaš, še ne pomeni, da ne navijam za Real.

Stožice stojijo (no vsaj tisti del ki je meni važen, to pa je športni) in kmalu grem tja gledat hokej! Kje je tu kakšen fail? :lol:

Tovrstna argumentacija sodi tam nekje na raven 4. razreda osnovne šole. Bojim pa se da 70% Ljubljančanov razmišlja podobno. Rezultat je opisan v Kovačevi kolumni Spomenik sramote Zorana Jankovića.

Če si celo "ugledni" ekonomisti dovoljijo zagovarjat ta investicijski salto mortale, le zakaj tega ne bi počeli navadni državljani in se v demagoški maneri sprenevedali da itak objekti stojijo in da to pomeni da je vse OK? Ja, vse je OK!

V čem je sploh poanta debate kdo na Hrvaškem govori slovensko in kdo v Sloveniji hrvaško?


Poanta je v tem, da se želi na vsakem koraku v slovenski javnosti ustvarjat lažen vtis o dobrih odnosih med Slovenci in Hrvati. Primer turizma je eden od učbeniških primerov, ki veliko pove tako o mentaliteti Slovencev, mentaliteti Hrvatov kot tudi o odnosih med narodoma, ki so daleč od tega, kar se slika v medijih, pogosto pa tudi na tem forumu.


Turizem je biznis in ne politika.

Množičen obisk Slovencev na Jadranu in odnos Hrvatov do njih te demantira na celi črti. Razen če sprejmemo predpostavko o nepopolnosti trgov, ki jih determinira hrvaška nadutost in arogantnost ter slovensko hlapčevstvo in hinavstvo. Ja, ob tej predpostavki pa lahko govorimo tudi o biznisu. Ampak to ni biznis, kot ga razumemo v okvirih normalnega tržnega gospodarstva, katerega osnovna predpostavka je racionalnost posameznika.

Ne bom več odgovarjal na tvoje nesmisle vendar bom dodal še to.

Čestitam na argumentacijski zanki. Na prvi pogled izgleda, kot da mi ne boš več odgovarjal, ampak seveda je trik v besedi nesmisel. Ker moji zapisi seveda niso nesmisli in to dobro veš, si si na ta način pustil priprta vrata tudi za nadaljne replike. Če pa te kdo pocuka za rokav in ti očita, hej, saj si rekel da ne boš več repliciral, pa mu lahko vedno postrežeš z odgovorom, da si svoj molk omejil le na nesmisle, kar moji zapisi seveda niso. Briljantno! :cheers:

Očitno tudi tokrat ne gre za nesmisel, saj si se odločil, da boš dodal še....


1) Če bi ti imel svoje podjetje in bi ti v enem mesecu leta xy podjetje generiralo 1/3 posla bi bil tega zelo vesel in bi se trudil, da bi v naslednjem letu povečal obseg posla z njimi...

Zagotovo bi si prizadeval za povečanje obsega poslovanja. Kar pa se tiče strukture kupcev pa bi zasledoval strategijo podjetja. Če si kdaj delal v gospodarstvu veš, da želijo podjetja razpršiti tveganja, tako na strani dobaviteljev kot na strani kupcev, tako da se preveliki odvisnosti od posameznega kupca kar se le da izgibajo, razen če gre za strateške pogodbene ali celo lastniške povezave.


1.a) Nikakor ne bi v svojih poslovnih odločitvah sprejel teorije, da na letni ravni prinašajo samo nekaj procentov in bi jim na povpraševanje v "Hrvaščini" ali XY jeziku nazaj odgovoril... "Ne razumem vsebine vašega sporočila"... ali celo ignoriral njihovo povpraševanje...

Na srečo poslovanje v vsakem resnem internacionalnem podjetju ne poteka tako enostavno in tako po domače, kot si očitno ti predstavljaš.....


2.b) Ne znam na bolj vljuden način napisati odgovora skrajnemu kretenizmu...

Ne znam ne na vljuden ne na žaljiv način napisati odgovora na zapisano, ker sploh ne vem kaj si želel povedat.

Mislim, da Metron ne kritizira odnosa slovenskih gostincev do (hrvaških) gostov, ampak odnosa hrvaških gostincev do (slovenskih) gostov. Z drugimi besedami: če je meni Messi najboljši nogometaš, še ne pomeni, da ne navijam za Real.

usfiAsWR4qU

Množičen obisk Slovencev na Jadranu in odnos Hrvatov do njih te demantira na celi črti. Razen če sprejmemo predpostavko o nepopolnosti trgov, ki jih determinira hrvaška nadutost in arogantnost ter slovensko hlapčevstvo in hinavstvo. Ja, ob tej predpostavki pa lahko govorimo tudi o biznisu. Ampak to ni biznis, kot ga razumemo v okvirih normalnega tržnega gospodarstva, katerega osnovna predpostavka je racionalnost posameznika.

Iz tega lahko izpeljemo tri hipoteze zakaj Slovenci dopustujejo na Hrvaškem.

Slovenci smo v bistvu mazohisti, ki svoje fantazije izživljamo tako, da hodimo na Hrvaško morje in tam uživamo v nadutem in arogantnem odnosu. Hrvaški natakarji že razmišljajo, da bi namesto v belih srajcah stregli v črnih usnjenih kostumih.
Druga možnost, ki izhaja iz tega je, da Slovenci nismo racionalna bitja, domneva da imajo nekateri že od rojstva vrgajen čip, ki se vsako poletje vklopi in jim vzbudi neustavljivo željo po dopustovanju na Hrvaškem.
Tretja, ki govori o nepopolnosti trgov predpostavlja, da Slovenci še nikoli nismo slišali za Španijo, Grčijo, Portugalsko, Turčijo, Egipt itd. in domnevamo, da je morje le na Hrvaškem....
V take teorije zapadaš, ko poskušaš dokazati neobstoječe. Predvsem sam praviš, da že na leta nisi bil na hrvaškem, zato situacije ne poznaš in selektivno izbiraš izjave dopustnikov, ki ustrezajo tvoji predstavi sveta.

Slovenci hodijo na Hrvaško na morje, ker je blizu, ker je morje v Dalmaciji čisto, ker plaže niso mivknate in imajo senco, ker veliko starejših ne govori angleško, a dobro (srbo) hrvaško. Veliko jih hodi tudi vedno na iste destinacije, nekaj se jih boji leteti in ogromno jih je tam čisto zadovoljnih in se zato vračajo.
Predvsem pa se jim j... za politiko in imajo poln k... zdrah o tem komu bo pripadel Piranski zaliv in 5 bajt. Zato ne bodo imeli nič več denarja, ne bo nič več služb in nasploh se njihovo življenje ne bo za pikico spremenilo pa če takoj dobimo Celovec,Trst in celo Istro.

Tako ljudje pač razmišljajo pa če je to komu všeč ali ne.

V take teorije zapadaš, ko poskušaš dokazati neobstoječe. Predvsem sam praviš, da že na leta nisi bil na hrvaškem, zato situacije ne poznaš in selektivno izbiraš izjave dopustnikov, ki ustrezajo tvoji predstavi sveta.

Slovenci hodijo na Hrvaško na morje, ker je blizu, ker je morje v Dalmaciji čisto, ker plaže niso mivknate in imajo senco, ker veliko starejših ne govori angleško, a dobro (srbo) hrvaško. Veliko jih hodi tudi vedno na iste destinacije, nekaj se jih boji leteti in ogromno jih je tam čisto zadovoljnih in se zato vračajo.
Predvsem pa se jim j... za politiko in imajo poln k... zdrah o tem komu bo pripadel Piranski zaliv in 5 bajt. Zato ne bodo imeli nič več denarja, ne bo nič več služb in nasploh se njihovo življenje ne bo za pikico spremenilo pa če takoj dobimo Celovec,Trst in celo Istro.


Kako neobstoječe? Tudi če zanemarimo politiko, čeprav sem mnenja, da se to pač ne bi smelo zanemarjat, ker če imaš odnos do svoje domovine potem pač ne moreš kar zamahnit z roko, ko nekdo sistematično dela proti tvoji državi, ampak dobro, to je pač mentaliteta hinavskih Slovencev, ki so pripravljeni svojega lastnega soseda tožarit 15 let, zato ker smreka meče 15 cm sence na njihovo parcelo, ob tem pa mirno gledajo kako Hrvati okupirajo hektare in celo hodijo k njim na dopust in jim nosijo stotine milijonov €.
Pa zanemarimo ta del zgodbe in se iz makro nivoja preselimo na mikro nivo, na osebne zgodbe. Cela Slovenija je gledala rušenje vikendov, selitve iz že v naprej zakupljenih kamp parcel.....da o vsako vsakoletnih eksecih na mejah, pretepih slovenskih državljanov, porezanih gumah in zdrobljenih šipah, arogantnemu odnosu do Slovencev na vsakem koraku.....sploh ne govorim. Vse to so moje neobstoječe teorije, kaj ne?

In ti želiš sedaj meni povedat, da se Slovenci kljub vsemu povedanemu obnašajo skrajno racionalno, ko se odločajo za dopust na Hrvaškem, čeprav te na večini destinacij po Sredozemlju in drugje po svetu, pogosto celo za manjši denar, nosijo po rokah in ti strežejo iz vseh strani?
Seveda, gre za popolnoma racionalne odločitve, s katerimi Slovenci maksimizirajo svoje koristi in za dani denar dobijo kar največ. Pure market economy!

Pa gremo po vrsti.

Cela Slovenija je gledala rušenje vikendov,

Rušenje črnogradnej se ti zdi sporno?

selitve iz že v naprej zakupljenih kamp parcel.....

Podobno kot zgoraj.

da o vsako vsakoletnih eksecih na mejah, Podobnikovo plavanje v Dragonji naj bi bil močan argument, da Slovenci ne bomo hodili na Hrvaško?

pretepih slovenskih državljanov,

Moj dober prijatelj je bil pretepen na Hrvaškem in veš zakaj? Začuda ne zato, ker je Slovenec, ampak zato, ker se obnaša kot kreten, ko je pijan. Sem prepričan, da je večina Slovencev na Hrvaškem bila pretepena predvsem zaradi tega.


porezanih gumah in zdrobljenih šipah,
Zelo pereč problem na Hrvaškem, kajneda? Ko pa Mariborčan Ljubljančanu gume prereže je pa to izkaz upora proti centralizaciji Slovenije.


arogantnemu odnosu do Slovencev na vsakem koraku.....sploh ne govorim.

Tako kot se ti do njih obnašaš, tako se bodo oni do tebe.


Vse to so moje neobstoječe teorije, kaj ne?


Ja, so, saj si sam priznal, da ne hodiš na Hrvaško in ne veš kaj se tam dogaja, kar me vodi k prepričanju, da sodiš o situaciji na Hrvaškem predvsem iz rumenih zgodbic medijev in pripovedovanj svojih znancev in iz tega izluščiš samo tisto kar tebi ustreza.

In ti želiš sedaj meni povedat, da se Slovenci kljub vsemu povedanemu obnašajo skrajno racionalno, ko se odločajo za dopust na Hrvaškem, čeprav te na večini destinacij po Sredozemlju in drugje po svetu, pogosto celo za manjši denar, nosijo po rokah in ti strežejo iz vseh strani?
Seveda, gre za popolnoma racionalne odločitve, s katerimi Slovenci maksimizirajo svoje koristi in za dani denar dobijo kar največ. Pure market economy!

Bodi tako prijazen in povej kje? Bil sem v Španiji, J Franciji, Grčiji, Turčiji in Tuniziji in čisto nikjer, ko pogledam na celotno doživetje, ni bilo boljše, kot na Hrvaškem.

Rušenje črnogradnej se ti zdi sporno?


Absolutno ne, kadar velja enakost pred zakonom. Kadar pa rušiš po nacionalnem ključu, pa je to sporno, pa ne zaradi rušenja samega, ampak zaradi postopka.


Podobno kot zgoraj.


Podobno kaj? Da ljudem nekaj zaračunaš, potem pa tega ne dobijo, država pa jim ne zagotovi ustreznega pravnega varstva.


Podobnikovo plavanje v Dragonji naj bi bil močan argument, da Slovenci ne bomo hodili na Hrvaško?

Kaj ima klovn Podobnik veze s tem? Ne se sprenevedat!


Moj dober prijatelj je bil pretepen na Hrvaškem in veš zakaj? Začuda ne zato, ker je Slovenec, ampak zato, ker se obnaša kot kreten, ko je pijan. Sem prepričan, da je večina Slovencev na Hrvaškem bila pretepena predvsem zaradi tega.

Pa ti bi lahko delal za Dennya ali Karin. Smoky ima talent!


Zelo pereč problem na Hrvaškem, kajneda? Ko pa Mariborčan Ljubljančanu gume prereže je pa to izkaz upora proti centralizaciji Slovenije.

Ah ja:yawn:, bi prej rekel da se dogaja nasprotno. Ampak tudi če tvoja teza drži, je njena argumentacijska teža enaka nič, ker še vedno ne negira dejstva, da na Hrvaškev vlada nestrpnost do Slovencev, ki pa je vsaj na prvi pogled veliko kompleksnejša, kot naprimer nestrpnost do Srbov, s katerimi so le bili v vojni.


Tako kot se ti do njih obnašaš, tako se bodo oni do tebe.

Jaz s Hrvati nimam opravka, tako da se bolj težko tako ali drugače obnašam do njih!


Ja, so, saj si sam priznal, da ne hodiš na Hrvaško in ne veš kaj se tam dogaja, kar me vodi k prepričanju, da sodiš o situaciji na Hrvaškem predvsem iz rumenih zgodbic medijev in pripovedovanj svojih znancev in iz tega izluščiš samo tisto kar tebi ustreza.

Tule bi se res prilegel tisti znani stavek to so vaše domneve, ampak ga nerad uporabljam, ker je politično kontaminiran.


Bodi tako prijazen in povej kje? Bil sem v Španiji, J Franciji, Grčiji, Turčiji in Tuniziji in čisto nikjer, ko pogledam na celotno doživetje, ni bilo boljše, kot na Hrvaškem.

Sem vesel za tebe, mi kaj drugega niti ne preostane. Prepričevanje prepričanih je pač Sizifovo delo!

A se morate pogovarjat o Hrvatih v threadu o Ljubljani? :bash:

Ej Metron, js sem ti par tednov nazaj poslal PM pa sploh ne vem a si ga prebral, ker nisi nič odpisal...

Evo Soncen je objavil lanskoletne podatke za turizem v Ljubljani klik stran.

Če seštejemo Srbe in Hrvate je to skoraj drugo mesto. Če dodamo še neko malo številko za Bosno in ostale pa pridemo do tega, da je na drugem mestu "ex juga".

In če se vrnemo na začetek... mi se pritožujemo, da ni menijev v našem jeziku na Hrvaškem... Večji procent na letni ravni ima Ljubljana nočitev "Srbo-Hrvatov", kot Hrvaška naših. Menijev v Srbo-Hrvaškem jeziku praktično ni in po drugi strani se pritožujemo, da Hrvati nimajo naših.

Glede na statistiko je zaključek zanimiv. Dejansko smo kar se menjijev tiče bolj neprijazni kot oni.

Eni očitno želijo na vsak način podatke prilagodit svojim zaključkom, namesto obratno. Hrvati so točno na 9. mestu, kar se tiče obiska, pred njimi pa so Italijani, Namci, Britanci, Američani, Francozi, Španci, Avstrijci in Srbi.
Kar direktno seštevat Srbe in Hrvate in celo govorit o "skoraj" drugem mestu je v tem primeru več kot le manipulacija. Najprej Hrvati in Srbi niso eno in isto, drugič termin skoraj ne spada v statistiko, ki je zelo eksaktna veda. Še Avstrijcev in Nemcev si ne more nihče, ki želi ohranit vsaj delček kredibilnosti, privoščit takole preprosto seštevat, kaj šele Hrvatov in Srbov.

Koliko ljubljanskih gostinskih obratov ima cenike v Italijanščini, Nemščini, Franciščini in Španščini si lahko pa vsak sam odgovori.

Rekordno leto za ljubljanski turizem

V letu 2011 je Ljubljana znatno presegla zastavljene cilje turističnih prihodov in nočitev. Končna bilanca kaže, da je bilo preteklo leto po vseh fizičnih kazalcih rekordno leto.

Zavod Turizem Ljubljana je že januarja glede na lastne podatke poročal o uspešnem turističnem letu v slovenski prestolnici. Uradni podatki Statističnega urada Republike Slovenije pa kažejo, da so rezultati še nekoliko boljši.

Večina turistov iz tujine, največ iz Italije

V letu 2011 je Ljubljana zabeležila 423.650 turističnih prihodov, kar je 7,7 odstotka več kot v letu 2010 (393.010), in 790.544 nočitev, kar je 7 odstotkov več kot v letu 2010 (739.453) in več, kot si je Turizem Ljubljana zastavil za cilj v tem obdobju (cilj je bil 760.000 nočitev). Delež mednarodnih gostov ostaja praktično nespremenjen – Ljubljana je s 96 odstotki na prvem mestu med evropskimi prestolnicami po deležu tujih turistov. Na prvem mestu po številu nočitev so italijanski gostje (78.811), sledijo Nemci (57.138), gostje iz Velike Britanije (48.946), nato pa gosti naslednjih držav: ZDA (40.170), Francije (39.578), Španije (34.228), Avstrije (31.962), Srbije (29.568), Hrvaške (26.010) in iz kategorije druge azijske države (22.094).

Letos kaže še bolje

Znani so tudi že preliminarni podatki Turizma Ljubljane za mesec februar. Ljubljana je zabeležila za 11 odstotkov več nočitev kot februarja 2011 (skupaj 28.422 nočitev). S tem je popravila slabši januarski rezultat, hkrati pa v prvih dveh mesecih presegla lanskoletni rekordni podatek (skupaj je bilo v Ljubljani opravljenih 62.652 nočitev).

http://www.siol.net/trendi/potovanja/novice/2012/03/rekordno_leto_za_ljubljanski_turizem.aspx

Eni očitno želijo na vsak način podatke prilagodit svojim zaključkom, namesto obratno. Hrvati so točno na 9. mestu, kar se tiče obiska, pred njimi pa so Italijani, Namci, Britanci, Američani, Francozi, Španci, Avstrijci in Srbi. Kar direktno seštevat Srbe in Hrvate in celo govorit o "skoraj" drugem mestu je v tem primeru več kot le manipulacija. Najprej Hrvati in Srbi niso eno in isto,

Govorim o Srbo-Hrvaškem jeziku in če sešteješ Srbe in Hrvate so koraj na drugem mestu. Če dodamo zraven še Bosance in Hercegovce je drugo mesto zagotovljeno.

Če bi bili tako dlakocepski na države "ex- juge" bi moral za začetek ločiti tudi meni za Bosance in Hercegovce... ker ko boš rekel Hercegovcu, da je Bosanec je točno tako, kot bi rekel Slovencu Hrvat. Razlike v jeziku pa imajo toliko, kot je razlike med Hrvaščino in Srbščino.


drugič termin skoraj ne spada v statistiko, ki je zelo eksaktna veda.

Ko je govora o mesečni statistiki ti ni prav, ker je mesečna. Ko je govora o letni statistiki je pa spet vse narobe :lol:


Koliko ljubljanskih gostinskih obratov ima cenike v Srbo-Hrvaščini si lahko pa vsak sam odgovori.

Kot si lahko tudi odgovori koliko gostinskih obratov ima cenike na Hrvaškem v Slovenčini (vsaj tisti lahko, ki ne poznajo Hrvaške samo iz pripovedk in basni) :)

Hm, meni se zdi pomembno tudi, koliko denarja pustijo turisti v državi. Slovenci se zagotovo odpravimo na Hrvaško za kar nekaj dni več kakor oni k nam, pustimo precej več denarja tam, sploh po kampih. Sem mnenja, da imajo v turizmu oni slabši odnos do nas kako ga imajo pri nas do njih (sploh če imajo dejansko organizirane smučarske šole v hrvaščini itd.).
Nek natakar lahko na Hrvaškem špreha po nemško, čeprav z napakami, ampak se vsaj nekaj nauči, potrudi, s Slovenci pa... Zato jaz na Hrvaškem govorim izključno slovensko (hrvaško kaj dosti ne znam pa tudi če bi), me pač 2x ali pa 3x vprašajo, kaj bi rad.

Glede na to, da je debata še nekako na nivoju, bi jo lahko nadaljevali v drugi temi.

Govorim o Srbo-Hrvaškem jeziku in če sešteješ Srbe in Hrvate so koraj na drugem mestu. Če dodamo zraven še Bosance in Hercegovce je drugo mesto zagotovljeno.

Srbo-hrvaški jezik NE OBSTAJA! Še več, na Hrvaškem so pred časom celo sprejeli uredbo, po kateri morajo vse televizije predvajat srbske in bosanske filme S PODNAPISI. Ja točno tako, na Hrvaškem se srbski jezik po novem prevaja!


Če bi bili tako dlakocepski na države "ex- juge" bi moral za začetek ločiti tudi meni za Bosance in Hercegovce... ker ko boš rekel Hercegovcu, da je Bosanec je točno tako, kot bi rekel Slovencu Hrvat. Razlike v jeziku pa imajo toliko, kot je razlike med Hrvaščino in Srbščino.

Zakaj potem tudi Avstrijcev kar preprosto ne prišteješ k Nemcem? Še več, tudi Špance in Portugalce bi lahko šteli skupaj, saj sta si jezika precej podobna.


Ko je govora o mesečni statistiki ti ni prav, ker je mesečna. Ko je govora o letni statistiki je pa spet vse narobe :lol:

Tako ti opravičuješ svojo nestrokovnost in amaterski pristop? Težava je torej v meni, ker na neumnosti opozarjam in ne v tebi, ki te neumnosti produciraš? Zelo zanimivo!


Koliko ljubljanskih gostinskih obratov ima cenike v Srbo-Hrvaščini si lahko pa vsak sam odgovori.

Italijanskih turistov je z naskokom največ, pa moram priznati da italijanskega cenika ali jedilnika v katerem izmed ljubljanskih lokalov še nisem videl.

Na drugi strani pa se mi je že večkrat zgodilo, tudi v Ljubljani, da sem bil v kakšnem lokalu ali restavraciji in so za sosednjo mizo sedeli Hrvati. Seveda je osebje z njimi komuniciralo striktno v hrvaščini. Se lahko zgodi, da bi Slovenca v Zagrebu, Splitu, ali pa Beogradu postregli v slovenščini. NITI SLUČAJNO! In to je bistvo vse te razprave, Slovence se na jugu ogovarja v jeziku tiste države, kamor so pač prišli, južnjake pa se v Sloveniji striktno ogovarja v njihovem jeziku. Zakaj? So morda oni kaj več? Ali morda mi kaj manj?
Jaz pač ne sprejemam te logike slovenskega jezikovnega in vsakršnega drugega udinjanja in prilagajanja južnjakom. 45 let so naš šopali s bratstvom i jedinstvom in podobnim sranjem, dost je blo! Ali če uporabim Stanovnikove besede in jih apliciram na osamosvojitev: "Smo se za to borili?"

GoldHorn... še malo o slovenščini, jeziki se pišejo z malo začetnico ;)

Čeprav se mi vedno ne zdi potrebno, da se teme "mešajo" z off-topicom, mi je pa neznansko všeč, ko tako v nekaj zapisih vidiš, kdo posluša argumente in kdo je samo trobilo ene ali druge strani.

Metron je drugi član foruma, takoj za Deviantom zaradi njegovega večnega negativizma, ki si je pri meni zaslužil ignore. Branje foruma bo sedaj veliko bolj pregledno.

Eh zakaj bi dal koga na ignore.Če kdo misli, da bomo vsi člani foruma enakega mnenja in istih političnih nazorov je kratko malo smešen.Brez zamere.

Metron je drugi član foruma, takoj za Deviantom zaradi njegovega večnega negativizma, ki si je pri meni zaslužil ignore. Branje foruma bo sedaj veliko bolj pregledno.

To da ti mene ignoriraš, me prizadane pribljižno tako, kot Madino prizadane, če jih ne bere Janez Janša, ali kot Družino, če jih ne bere Milan Kučan. Torej nič!

Je pa očitno beseda negativizem v slovenskem jeziku pridobila nov pomen. Slovarski članek se glasi nekako takole:

negativízem -zma m (i) knjiž.
mišljenje ali ravnanje, ki nasprotuje socialnemu kvazi liberalizmu in ostalim prikritim anarhističnim in/ali raznarodovalnim ideološkim tendencam, ki so se v zadnjem desetletju razširile v slovenskih družbi, najintenzivneje v osrednjem delu Slovenije.

In ti želiš sedaj meni povedat, da se Slovenci kljub vsemu povedanemu obnašajo skrajno racionalno, ko se odločajo za dopust na Hrvaškem, čeprav te na večini destinacij po Sredozemlju in drugje po svetu, pogosto celo za manjši denar, nosijo po rokah in ti strežejo iz vseh strani?


Ne, sej sem napisal tri možne hipoteze pa si jih spustil s citata.

Tvoja teorija pa je da tprimo za kompulzivno vedenjsko motnjo ali da smo totalno zabiti?
Tuki se predstavljaš kot nek hud domoljub, obenem pa trdiš, da je z 2/3 Slovencev nekaj hudo narobe.
Hvala vsem bogovom tega sveta, da Slovenija in Slovenci ne ustrezamo tvojim merilom.
Sicer pa dokler boš pisal takšne nesmisle, da sta portugalščina in španščina enako podobna kot hrvaščina in srbščina, ter da je pri jedilniku zelo pomembno ali turist prihaja in Avstrije ali Nemčije (zaradi tega je namreč tekla debata o jezikih), te človek ne more jemati resno.

Eh zakaj bi dal koga na ignore.Če kdo misli, da bomo vsi člani foruma enakega mnenja in istih političnih nazorov je kratko malo smešen.Brez zamere.
DevianT je šel na ignore, ker so bili vsi njegovi zapisi skrajno negativistični. Metron mi pa gre enostavno na živce z svojim provokativnim nastopom, zato besedno kot tudi z avatarjem. Precej lažje je, če ne vidim, kaj piše. Sicer pa ne mislim, da morajo biti vsi enakega mnenja, naša pravica pa je, da ortodoksne desničarje ignoriramo.

Janković: Ljubljana bi se lahko zadolžila še za 40 milijonov evrov
http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-ljubljana-bi-se-lahko-zadolzila-se-za-40-milijonov-evrov/279152

temu še vedno ni kapnilo :ohno:

Janković: Ljubljana bi se lahko zadolžila še za 40 milijonov evrov
http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-ljubljana-bi-se-lahko-zadolzila-se-za-40-milijonov-evrov/279152

temu še vedno ni kapnilo :ohno:

Ni rekel, da se bo zadolžil še za 40 mio. Vsem, ki imajo kampanijo, kako je sposoben delat samo na kredit, je pojasnil, da je občina znotrj vseh omejitev in vejetno na prebivalca zadolžena manj kot marsikatera druga.

Pa se hvali, da je gospodarstvenik. Ja, Pufgospodarstvenik.:bash::bash::ohno::ohno:

negativízem -zma m (i) knjiž.
mišljenje ali ravnanje, ki nasprotuje socialnemu kvazi liberalizmu in ostalim prikritim anarhističnim in/ali raznarodovalnim ideološkim tendencam, ki so se v zadnjem desetletju razširile v slovenskih družbi, najintenzivneje v osrednjem delu Slovenije.:lol:

DevianT je šel na ignore, ker so bili vsi njegovi zapisi skrajno negativistični. Metron mi pa gre enostavno na živce z svojim provokativnim nastopom, zato besedno kot tudi z avatarjem.Sej politični avatarji so prepovedani (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=179332), ampak se to ignorira.

Tuki se predstavljaš kot nek hud domoljub, obenem pa trdiš, da je z 2/3 Slovencev nekaj hudo narobe.

To kar je definiralo slovenstvo in Slovence skozi zgodovino, ste vi že zdavnaj izkoreninili iz tega naroda. Ostalo je bolj ali manj le še ime in geografska pozicija.


Hvala vsem bogovom tega sveta, da Slovenija in Slovenci ne ustrezamo tvojim merilom.

Slovenci popolnoma ustrezajo mojim merilom. Sledi pa vprašanje, kdo in kaj so danes Slovenci.


Sicer pa dokler boš pisal takšne nesmisle, da sta portugalščina in španščina enako podobna kot hrvaščina in srbščina

Tega jaz nisem nikoli napisal, gre torej za eklatantno laž.


ter da je pri jedilniku zelo pomembno ali turist prihaja in Avstrije ali Nemčije (zaradi tega je namreč tekla debata o jezikih), te človek ne more jemati resno.

Tudi tega nisem zapisal. Gre za laž št. 2.

Kako se enim ne da dopovedat, da vsak pogovor tudi ne paše v vsak thread.:ohno::ohno::ohno::bash::bash:

BTW:Lepo bi bilo, če bi bilo toliko pismeni in bi vedeli, v katerem threadu se nahajate.

To kar je definiralo slovenstvo in Slovence skozi zgodovino, ste vi že zdavnaj izkoreninili iz tega naroda. Ostalo je bolj ali manj le še ime in geografska pozicija.
http://shrani.si/f/3l/Iz/45Sozjyr/6hdp.jpg

Kdo vi? "Nepravi" Slovenci? :lol:

Janković: Ljubljana bi se lahko zadolžila še za 40 milijonov evrov
http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-ljubljana-bi-se-lahko-zadolzila-se-za-40-milijonov-evrov/279152

temu še vedno ni kapnilo :ohno:

Veš kdo je zakonsko postavil tako visoko možnost zadolževanja? Tisti, ki danes zagovarja, da je treba porabiti toliko kolikor ustvariš. :)

DevianT je šel na ignore, ker so bili vsi njegovi zapisi skrajno negativistični. Metron mi pa gre enostavno na živce z svojim provokativnim nastopom, zato besedno kot tudi z avatarjem. Precej lažje je, če ne vidim, kaj piše. Sicer pa ne mislim, da morajo biti vsi enakega mnenja, naša pravica pa je, da ortodoksne desničarje ignoriramo.

LOL :D A kar sem "negativistično" napovedal, se ni morda tudi uresničilo? Sicer pa kaj bi rad? Da bi se tu pogovarjali o pravljicah? Se drug drugemu lagali, kako je vse OK in kako se gradi oziroma kako se bo vsak čas nekaj zgradilo? Ko pa se ne bi, bi čez par tednov si govorili kako bo pa čez 4 mesce šlo zares? In to lajnali v nedogled, kot pokvarjena plošča?

Brez zamere, si pa ornk čuden. Ampak glede na to na tisto malo kar se javljaš in kakšne nebuloze pišeš skozi celotno zgodovino tvojega forumskega udejstvovanja, to ni ravno presenečenje.

Veš kdo je zakonsko postavil tako visoko možnost zadolževanja? Tisti, ki danes zagovarja, da je treba porabiti toliko kolikor ustvariš. :)

aja in s kakšnim oziroma katerim zakonom oziroma zakonsko uredbo je to omogočil?

^^ Uradni list 123/2006 z dne 30.11.2006, Zakon o financiranju občin, člen 10 (zadolževanje).

10. člen

(zadolževanje)

(1) Občina se lahko zadolžuje v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se občina v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, v obsegu, ki skupaj z obstoječim stanjem dolgov ne presega 20% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije in če odplačilo glavnic in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 5% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije.

(3) Ne glede na omejitev iz prejšnjega odstavka se lahko občina zadolžuje za financiranje investicij na področju osnovnega šolstva, stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo ter investicij, ki so sofinancirane iz sredstev skladov Evropske unije, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu ne preseže dodatnih 3% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov sprejetega proračuna, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in če doba odplačevanja ni daljša od ekonomske življenjske dobe investicije.

(4) Za leta odplačevanja posojila, za katera občina še nima sprejetega proračuna, se za določitev možnega obsega zadolževanja občine in odplačil glavnic in obresti upoštevajo realizirani prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije, za določitev obsega odplačil glavnice in obresti pa realizirani prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov iz proračuna preteklega leta brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije.

(5) V dovoljeni obseg zadolževanja iz drugega in tretjega odstavka se štejejo lizingi, blagovni krediti in vsakršna druga oblika pogodbenega razmerja, ki pomeni dejansko zadolžitev in katere posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna.


kje tu piše, da se lahko še extra bolj zadolžujejo, kot so se pod prejšnim zakonom?

Sej Slovenija se tudi lahko zadolži do 60% bdp. Ampak vsi dodatni miljoni za obresti potem ne grejo niti za nove avtoceste niti za penzije. Pred krizo smo imeli 200-250 miljonov obresti, letos 600 miljonov. Z razliko 350 miljonov v treh letih sfinanciramo 2. tir in se hkrati pizdimo na garadbince, ker ne morejo v tako kratkem času zgradit. Če dodamo še zadolžitev do 60% pridemo na kake pol miljarde več za obresti letno, in vsako leto par avtocestnih odsekov skozi okno vržemo.

Jep, obresti so zakon, grki že vejo kako se biznis obrača

Sicer pa molčani še vedno niso objavli zaključnega računa za lansko leto... pa da vidimo kaki so bili prihodki

Se opravičujem, ta zgornji člen so spremenili že v Uradnem listu RS 90/2005.

Pred zakonom iz 2006 je bil v veljavi ta zakon iz Ur. l. RS 80/1994:

Z A K O N
O FINANCIRANJU OBČIN
17. člen

Občine se lahko zadolžujejo le v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.

Z dodatkom iz Ur. l. RS 56/1998:
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN (ZFO-A)6. člen

V 17. členu se v prvem odstavku besedi “zagotovljene porabe” nadomestita z besedama “realiziranih prihodkov”.

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

“Ne glede na prejšnji odstavek se občine lahko zadolžijo za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.”