itak :) bojo lepo naštimal da se bo zadnji mesec-dva same otvoritve delal, kot se spodobi. od SCTja je pa tut za pričakovat da se ne bo preveč norca delal, saj je v njihovem velikem interesu da bo Jankovič še enkrat izvoljen

Saj se ne gradi stvari čez noč. Da zgradiš nekaj je potreben čas in seveda denar. Upam, da se bo res čim več odpiralo zadnje dni. Pa, da ne bo kdo rekel, kak umazana igra je, da se bo vse nekaj opiralo s slavnostmi zadnje dni pred volitvami. Menda niste pričakovali, da bo nekaj obljubil, čez par tednov, ko bo kak dan župan bo pa že vse zgrajeno in odprto. Če bi bilo to tako, potem bi bilo to odraz slabega župana, ker bi obljubljal nekaj, kar je nekdo pred njim že zgradil. Tako je bilo pa tobolj kot ne začeto in zgrajeno v njegovem obdobju.

Čez eno leto bomo pač potegnili črto in videli, kako pa kaj. Pri tem pa (vsaj jaz) ne bomo gledali samo teh 22 projektov, ampak njegov nastopk kot celoto, tudi klimo, vzdušje v mestu, počutje, optimizem,...

Se mi čisto realno zdi, da ima veliko veliko za pokazat. Ne glede na vse neskončne (mnogokrat neutemeljene) kritike.

Sej dejansko z Jankovičem ni nič narobe, vsaka mu čast za to da je pognal naprej razvoj v mestu in da se spet kaj dela. Ampak po mojem mnenju bi bilo zelo pametno da bi menjal mestnega urbanista. Vizija Ljubljana 2025, ki so jo pod Koželjem zastavili po mojem mnenju preveč skuša razvit Ljubljano v množico steklenih stolpnic, namesto da bi skušali uredit mesto na nekako bolj historičen način po vzoru ostalih srednje-evropskih mest.

In ravno zaradi tega, mislim da so nekateri projekti res vredni pohvale (predvsem oni izven mestnega središča, Stožice, Tivoli, urejanje nabrežij Save, obračun z Vrtičkarji itd.), marsikaj pa bi bilo tudi vredno graje (parkirne hiše, severna mestna vrata, Emonika itd.)

namesto da bi skušali uredit mesto na nekako bolj historičen način po vzoru ostalih srednje-evropskih mest.
Katerih že? (pa naštej glavna mesta držav prosim)

Pa še vedno ne vidim smisla v forsiranju historičnega izgleda tega provincialnega, zgodovinsko nepomembnega mesteca, imenovanega Ljubljana.

V centru je Ljubljana historična, od notranjega ringa naprej pa je prostor za novo arhitekturo. Ne vem kaj folku še vedno ni jasno. Kaj bi radi naredili? Plečnikovo promenado skozi Fužine?

V centru je Ljubljana historična, od notranjega ringa naprej pa je prostor za novo arhitekturo. Ne vem kaj folku še vedno ni jasno. Kaj bi radi naredili? Plečnikovo promenado skozi Fužine?

Se strinjam, ampak zato ni potrebno vsiljevat neka severna mestna vrata znotraj ringa, pa novi Kolizej, pa nevem kaj še vse. Že sedaj je znotraj Ringa preveč modernega. Ravno prej sem gledal na Google Earth kako zgleda veduta mesta iz Tivolija, katastrofa, same stolpnice.

Normalno, kaj pa pričakuješ od provincialnega mesteca? Treba zastopiti, da je bila Ljubljana še 100 let nazaj majhno mestece po današnjih standardih in se je ravno toliko starega ohranilo. Šiška, Bežigrad, Rožna dolina, Rakovnik, Moste, to so vse bile vasi proč od Ljubljane, vmes pa polja in travniki. Center pa je poleg nekaj malo večjih stavb obsegal večinoma manjše stanovanjske stavbe, daleč od neke srednjeveške lepote. Tako ali tako je večina zgradb v centru nastalo v zadnjih 100-150 letih. Zakaj bi to morali ohranjati za vsako ceno, mi ni jasno.

Severna mestna vrata, Emonika in Kolizej so samo par metov znotraj območja, ni to nekje sredi ringa! tak da ne ga strat o tem da ni primerna lokacija lepo prosim, menda ja naute pocrkal zarad unih 50 metrov razlike med "not" pa "ven" iz ringa

Severna mestna vrata, Emonika in Kolizej so samo par metov znotraj območja, ni to nekje sredi ringa! tak da ne ga strat o tem da ni primerna lokacija lepo prosim, menda ja naute pocrkal zarad unih 50 metrov razlike med "not" pa "ven" iz ringa

Dovolj.

Normalno, kaj pa pričakuješ od provincialnega mesteca? Treba zastopiti, da je bila Ljubljana še 100 let nazaj majhno mestece po današnjih standardih in se je ravno toliko starega ohranilo. Šiška, Bežigrad, Rožna dolina, Rakovnik, Moste, to so vse bile vasi proč od Ljubljane, vmes pa polja in travniki. Center pa je poleg nekaj malo večjih stavb obsegal večinoma manjše stanovanjske stavbe, daleč od neke srednjeveške lepote. Tako ali tako je večina zgradb v centru nastalo v zadnjih 100-150 letih. Zakaj bi to morali ohranjati za vsako ceno, mi ni jasno.

Nekoč je bila Lujbljana provincialno mesto, danes pa je prestolnica države in kot taka bi se morala oblikovat sedaj. Ampak kljub bvsemu so historične stavbe ostale iz tistega provincialnega obdobja in te so oblikovale nek specifičen ambient, ki pa ga danes uničujemo, namesto da bi ga ohranjali, in celo primerno nadgrajevali.Tudi če se nekaj gradi danes, ne vidim zakaj bi se moralo nek star ambient posiljevati z nekimi modernimi stvaritvami, namesto da bi ga primerno nadgrajevali s stavbami v historičnih slogih. Ne govorim da treba ohranjat one male hiške, pravim da bi se lahko nadgrajevalo in obnavljalo mestno središče v skladu s tem stilom. Moderno pa naj bo povsod zunaj središča, tam kjer so nekoč bila polja, kot praviš. Pa ne mi sedaj o disneyland-u prosim pa o tem da se danes historične stavbe ne gradijo, zato ker smo to debato že imeli.

evo, so že včeraj na Dnevniku poročal o porezanih koreninah na Kongrescu, danes pa spet, in seveda je prispevek dopolnil Jazbinšek še s koreninami na Krekovem trgu in na gradbišču Ciril-Metodovega trga...

Js še vedno čakam na tista glavna mesta...

Se strinjam, ampak zato ni potrebno vsiljevat neka severna mestna vrata znotraj ringa
Kaj bi pa ti zgradil na Bavarskem dvoru?4,5 nadstropne stavbe med samimi visokimi stavbami:doh:Ok nič ne bi rekel,če tam ne bi bilo visokih stavb,ampak tam so stolpnice že 30 let zaboga.Pomoje imaš paranojo pred stolpnicami,ker so vam jo v Kp zgradili v historičnem jedru in mešaš Bavarski dvor z Lj historičnim jedrom:)
Severna mestna vrata so projekt,ki ni bil nikoli dokončan in je zdaj tisto območje degradirano(makedam in luknja,ki že 30 let sameva:nuts:)

Nikoli dokončan projekt

http://www4.slikomat.com/09/1008/evq-329909.jpg

http://www4.slikomat.com/09/1008/74-severn.jpg

Tudi če se nekaj gradi danes, ne vidim zakaj bi se moralo nek star ambient posiljevati z nekimi modernimi stvaritvami, namesto da bi ga primerno nadgrajevali s stavbami v historičnih slogih.
Kje pa to delajo? Samo eno mesto bo zadostovalo. Torej da mesto gradi nove stavbe samo v starem slogu. Po možnsti naj bo to mesto pomembno urbano središče, ne pa Las Vegas.

Arhitektura je stvar, ki se razvija s časom. Res mi ni jasno, zakaj je arhitektura poznega 19. stoletja tako fenomenalno dobra, da bi jo morali upoštevati še pri novih stavbah. Vsak čas naj prispeva nekaj svojega. Ker po tvoje ne bi smeli imeti niti Nebotičnika, niti Kozolca in še kupa drugih stavb.

Just u wait :clown:

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Other/7b4188a7.jpg

Js še vedno čakam na tista glavna mesta...

No nism mislu izključno prestolnice ampak tudi druga večja mesta, s katerimi bi se morala Ljubljana primerjat...

Dunaj

https://www.locr.com/photos/000/d7/c6/d7c6fd3894dbe3f47d18a480e5ba150b_M.jpg

Munchen

http://www.muenchener-rundschau.de/wp-content/uploads/2008/05/munchen-altstadt-flickr-beketchai.jpg

Zagreb

http://www.brhphoto.com/img/croatia/image14.jpg

Trst

http://www.officeodyssey.com/images/trieste.gif

Praga

http://www.info.strollon.com/Prague/Photos/PragueGallery/640x480/27.%20View%20of%20Na%20Prikope%20street%20(On%20the%20Moat%20Street).JPG

Ljubljana pa...

http://dronyx.files.wordpress.com/2009/08/ljubljana_iz_zraka_5.jpg

http://www.delo.si/assets/media/picture/iman/2005_07/sz5_telekom_stolpnica_rez.jpg

http://i261.photobucket.com/albums/ii46/unionlj/kristalnastolpnica.jpg

..je res da to ni povsod v mestnem centru, ampak znotraj ringa so to primeri ki so v nebo vpijoči in zelo moteči.

Ampak to je seveda le moje mnenje.

Dunaj

http://www4.slikomat.com/09/1008/bmg-15flsh.jpg

http://www4.slikomat.com/09/1008/3h7-143529.jpg

http://www4.slikomat.com/09/1008/g5n-DSC004.jpg

Zagreb

http://www4.slikomat.com/09/1008/di2-Nebode.jpg

Kje pa to delajo? Samo eno mesto bo zadostovalo. Torej da mesto gradi nove stavbe samo v starem slogu. Po možnsti naj bo to mesto pomembno urbano središče, ne pa Las Vegas.

Arhitektura je stvar, ki se razvija s časom. Res mi ni jasno, zakaj je arhitektura poznega 19. stoletja tako fenomenalno dobra, da bi jo morali upoštevati še pri novih stavbah. Vsak čas naj prispeva nekaj svojega. Ker po tvoje ne bi smeli imeti niti Nebotičnika, niti Kozolca in še kupa drugih stavb.

Kaj ima veze kje to delajo? Važno je to da se da narediti in če se da, zakaj ne? Mogoče bomo celo nekoč imeli mesto, ki zgleda skladno, harmonično in prijetno.

Arhitektura se razvija s časom, se strinjam. Nikoli nisem rekel da nebi smeli modernih stavb gradit, popravi me če se motim. Ampak sem samo rekel da bi morali jih gradit izven mestnega središča, daleč od historičnih stavb. Nikoli nisem nasprotoval gradnji stolpnic v Bežigradu ali Šiški npr, ampak mestno središče je nekaj drugega. Sem samo proti mešanju različnih arhitekturnih obdobij/stilov na isti lokaciji oz. istem mestnem predelu, kar pa se dogaja od socializma naprej in se (na žalost) dogaja še naprej.

Kaj bi pa ti zgradil na Bavarskem dvoru?4,5 nadstropne stavbe med samimi visokimi stavbamiOk nič ne bi rekel,če tam ne bi bilo visokih stavb,ampak tam so stolpnice že 30 let zaboga.Pomoje imaš paranojo pred stolpnicami,ker so vam jo v Kp zgradili v historičnem jedru in mešaš Bavarski dvor z Lj historičnim jedrom
Severna mestna vrata so projekt,ki ni bil nikoli dokončan in je zdaj tisto območje degradirano(makedam in luknja,ki že 30 let sameva)

Projekt ki ni bil nikoli dokončan, ki nikoli nebi smel biti dokončan, in še tisto kar je bilo narejeno bi se lahko podrlo. In nato bi lahko gradili 4-5 nadstropne stavbe. Dejansko tisto območje ni historično, ampak spada pod center mesta, kar pomeni da bi moralo tudi zgledat kot preostanek centra mesta, vzhodno in južno od tod.

Tu v Kopru imamo imamo res kričeč primer, celo v srednjeveškem mestnem jedru, ampak so taki primeri tudi drugod in Ljubljana jih je tudi polna. Namesto da bi napake socialističnega obdobja popravljali, jih še poglabljamo.

Dunaj....

Zagreb



Najprej tole, a so te stavbe znotraj ali zunaj Ringa na Dunaju? Dvomim da bi dopustili kaj takega v mestnem središču, je pa res da se spomnem neke steklene zadeve na Stephansplatz-u, ampak je vsaj po višinskih gabaritih bila enakovredna sosednjim stavbam. Zagreb pa je jasno imel socializem kot mi, kar me ne preseneča da je tam tista grdoba.

In potem naj dodam še to, da sem ta mesta in pričujoče slike navedel kot primere stila, ki naj bi se uporabil, še zdaleč pa niso ta mesta popolna. Če smo cvetke imeli pri nas, je čisto možno da so jih imeli tudi drugod. Še posebej na Slovaškem se spounem da sem videl kar nekaj socialističnih katastrof med zgodovinskimi stavbami.

Ampak še zmeraj se pojavlja vprašanje zakaj takih stvari ne popravit, zakaj nadaljevat še bolj v tej smeri? Res ne vidim nobene motivacije za to. Za gradit stolpnice je dovolj placa drugje. Zakaj naredit eno tako neenotno in zapacano mestno podobo in ne eno harmonično in skladno?

Daj no ti nisi resen,prisežem,da nisi:lol:Iz LJ bi naredil dolgčas s popolno enako visokim stavbam.Poglej Atene kok so dolgočasne,če pogledaš dol z Akropole.
Kakorkoli,midva se ne bova strinjala:)Ampak zanimivo je slišat od vsazga mnenje in še bolj zanimivo je na forumu,če so mnenja različna.Bojim se pa,da si v manjšini,ker to je vseeno mestonebotičnikov.com heheh.:cheers:

Najprej tole, a so te stavbe znotraj ali zunaj Ringa na Dunaju?

Lej manipuliraš s slikami.Pokažeš fotke Dunaja in prilepiš slike ulic,kjer ni stolpnic.Lj pa prikažeš kot,da je Frankfurkt.

Zanimivo, kko se držiš tega ringa kot pijanec plota. Če je stolpnica na eni oz. drugi strani je efekt čisto enak.

Daj no ti nisi resen,prisežem,da nisi:lol:Iz LJ bi naredil dolgčas s popolno enako visokim stavbam.Poglej Atene kok so dolgočasne,če pogledaš dol z Akropole.
Kakorkoli,midva se ne bova strinjala:)Ampak zanimivo je slišat od vsazga mnenje in še bolj zanimivo je na forumu,če so mnenja različna.Bojim se pa,da si v manjšini,ker to je vseeno mestonebotičnikov.com heheh.:cheers:

Mah meni so dolgočasni bolj togi nebotičniki, ki imajo samo steklo na fasadi, kot pa stare stavbe, ki so raznovrstne po barvah in imajo bogato okrasje. Ampak kljub vsemu tudi v takih mestih imaš zvonike in kupole ki lahko to ravno črto zmotijo tako da naredijo domninanto. V Ljubljani pa je jasno da je domaninta grajski hrib, pa kupola stolnice in nekaj zvonikov je čisto dovolj po moje. Nebotičniki pa naj grejo v Bežigrad in Šiško.

Pa še to, jaz osebno bi Bavarski dvor in območje severnih mestnih vrat oblikoval nekako takole:

http://zlataleta.com/wp-content/uploads/2009/07/01-karlsplatz-stachus.jpg

Kar bi bilo za eno tako območje precej bolj primerno IMO.

Ja pa vem da je to Skycrapercity, ampak kaj ko ni drugih tako dobrih forumov za debatirat o arhitekturi, urbanizmu in novih projektih ki se gradijo.

PS 1. Ja vem da malo manipuliram, to pa zato ker sem želel prikazati skrajne primere zato da je koncept bolj jasen. Ni Ljubljana samo v stolpnicah in ni Dunaj samo v historičnih slogih. Ampak to ne prikrije dejstva da ima Ljubljansko mestno središče precej več v nebo vpijočih primerov kot pa ostala.

PS 2. Ja ta Ring je po moje pomemben, ker dejansko ločuje center od predmestij in bi posledično mogla to tudi bit meja ki bi ločevala stile med seboj vsaj okvirno.

Ne moreš kar porušiti Bavarski dvor in s tem inditeto mesta.To je pač neko obdobje,v katerem smo zaradi strme Slo gospodarske rasti,prvič začeli resno se spogledovati s stolpnicami,ki so bile sinonim gospodarskega napredka in razvoja mesta.Bi ti kar zbrisal neko obdobje svojega življenja in bi imel 5 letno luknjo v spominu.Zakaj bi se sramoval nečesa,ki je nekoč bilo lepo,danes pa to več ni,kot je primer stolpnic na Bavarcu.Meni so prav zanimive stare komunistične škatle,ki so v starem mestnem jedru in ki označujejo, pač neko obdobje v katerem smo bili.
Ah umikam se iz debate.

ti bi spremenil glavno križišče na robu centra, ki ima vse šanse da ponovno postane poslovni center (s severnimi vrati, emoniko) mesta, kar bi vrnilo življenje v ta del mesta v igrišče za turiste? oprosti to mogoče deluje v kopru (sicer močno dvomim) ampak ljubljana je mesto ki ima v načrtu razvoj ne pa nazadovanje

To je polpreteklost. Pretekla identiteta. Noben človek na tem forumu ni ostal na nivoju 5 letnega otoka, tko tudi stavbe ne morejo ostat v nekem obdobju secesije. Ljubljana ni muzejsko mesto. Je prestolnica s prebivalci in s tem posledično pridejotudi sodobne potrebe.

Meni osebno se zdi da bi poslovno središče z takimi stavbami stalo drugje, bolj severno ob Dunajski, in da bi Bavarski dvor in okolica morala postati harmoničen del, primerljiv s preostankom mestnega središča. In prepričan sem da to nebi nikakor pomenilo nazadovanja, ampak kvečjemu napredovanje in lepša celotna podoba mesta.

Sam pač razumem da je vaša vizija drugačna od moje, čeprav se v bistvu razlikujemo samo kar se tiče lokacije v bistvu. Malo komično a ne?

Lahko noč.

Alchemist,
1. Primerjava turističnih znamenitosti Dunaja, Münchna in Zagreba z modernimi stolpnicami v LJ pravi, da očitno še nisi videl mestnega trga, gradu, Prešerca itd.

2. bolje, da si Dunaj, München in Zagreb ogledaš v živo, boš silno presenečen, kaj vse se nahaja znotraj jnotranjih ringov. Za začetek predlagam Google Earth.

Recimo Dunaj:
http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/474454.jpg
(cerkev na desni ti je upam znana)

tale ulica pa je glavna do Štefanove katedrale (varianta Čopove), glede "srednjeveške" arhitekture pove dovolj:
http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/6777034.jpg

Pa kako urejajo mirujoči promet par sto metrov stran od katedrale, z avtom pa se lahko odpelješ skorajda do trga pred Štefanom brez kakih večjih težav:
http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/5570336.jpg

Ter še za finale:
Panorama gledajoč na prvi bezirk (velika slika):
http://static.panoramio.com/photos/original/2580788.jpg

Kaj se vidi v ospredju, ne bi komentiral, kajne? No, lahko ti povem, da to veliko stavbo vidiš precej lažje od daleč kot pa Štefanovo katedralo. Leži na samem robu prvega bezirka (torej primerjava z Bavarskim dvorom v LJ), kot leži na robu en velik kup ostalih steklenjakov.

Pa še München (odličen prikaz 3D zgradb je na Google Earthu):
Glavna nakupovalna ulica v samem središču mesta:
http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/460419.jpgKaj se nahaja nasproti tipičnega "srednjeveškega" steklenjaka, se vidi v odsevu šip.

Staro sreča novo:
http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/11251760.jpg

Nasproti Karlsplatz:
http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/1794664.jpg

300 metrov od centra Marienplatz je bila posneta tudi tale slika, ki prikazuje, kako v tujini zapirajo središča za ves promet:
http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/518090.jpg
kao ...:lol:

Kje pa to delajo? Samo eno mesto bo zadostovalo. Torej da mesto gradi nove stavbe samo v starem slogu.

Dresden;)

http://img.photobucket.com/albums/v675/Messervy/Renovated.jpg

Dresden in Nürnberg sta slaba primerjava. Oba popolnoma porušena v drugi svetovni vojni so namensko zidali v starem slogu, sicer od mesta ne bi bilo nič starega izgleda. Najverjetneje je gornji primer samo obnova nečesa, kar je že nekoč tam stalo. Poskusi z mesti, ki niso bila zravnana z zemljo.

Ja sorry, hotel si primer in sem ti ga dal - do pike po opisu kakršnega si hotel, zdaj pa je to slab primer.....:D

Sicer se strinjam, da na robu obroča ni kakšne panike, ampak bolj v centru pa nima smisla tlačit modernih stavb.

Tale primer je zelo nazoren:

http://www4.slikomat.com/09/1009/wiu-9yt-1b.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4047296.htm)

tule so res falili ja...

Ja sorry, hotel si primer in sem ti ga dal - do pike po opisu kakršnega si hotel, zdaj pa je to slab primer.....:D

Sicer se strinjam, da na robu obroča ni kakšne panike, ampak bolj v centru pa nima smisla tlačit modernih stavb.

Povsod to delajo. Če se zgradi kaj novega, se zgradi v nekem modernem slogu, nikoli starem (kot pravim, ne notri tlačit replik). Enako so počeli v zgodivini. Plečnik pač ni delal renesančne ali baročne arhitekture, ampak za tiste čase moderno, svojo. Zdaj pa to početi ne bi bilo več dobro?:bash:

Keber vidi. Kot sem ti že prej reku verjamem, da ni Ljubljana sama v tem da se tu pa tam vmes nahaja kaka moderna stavba. Ampak poglej center Munchna in Dunaja, tudi če so stavbe steklene, v gabaritih ne presegajo ostalih starih stavb? Je tako? To že precej pripomore k nekemu bolj uravnoteženemu skyline-u in veduti. Pač na robu se nahajajo stolpnice tudi Dunaju, ampak še zmeraj čez reko, torej izven prvega becirka. To je kot če bi v Ljubljani gradil take zadeve npr. na Vilhajrevi in ne na Bavarcu (na primer) kar je zame temeljna razlika.

Tudi na tej tvoji sliki se jasno vidi da je neka večja skupina stolpnic tudi v daljavi, kar pa je npr. precej bolj primerna lokacija in kjer verjamem, da poslovno središče gradijo danes (če pa gradijo in dograjujejo nove stoplnic tudi tu v ospredju pol pa enostavno delajo isto napako kot mi, ampak se mi te tvoje stolpnice tu v ospredju zdijo vse starejše) Torej zakaj nebi kar vse take stavbe premaknili tam? Zakaj nebi kar vse stolpnice iz centra premaknili v Bežigrad? Zakaj nebi severna mestna vrata premaknili npr. na križišče med Dunajsko in Topniško? Zakaj ne?

Povsod to delajo. Če se zgradi kaj novega, se zgradi v nekem modernem slogu, nikoli starem (kot pravim, ne notri tlačit replik). Enako so počeli v zgodivini. Plečnik pač ni delal renesančne ali baročne arhitekture, ampak za tiste čase moderno, svojo. Zdaj pa to početi ne bi bilo več dobro?

Ja, ampak v pravih gabaritih. In pol zakaj ne, če bi pa stvar lahko bila narejena kvalitetno in nebi zgledalo ''fake'', kaj je z replikami tako prokleto narobe, če pa bi te lahko zgledale fanj? Pa tudi ne pravim da treba gradit točno in striktno po historičnih slogih, dajat štukature na fasade itd, samo je pomembno da je pač višinski in talni gabarit enak (da je stavba enako visoka kot sosednje in da je stavba take oblike da na tisto mesto paše), stolpnice pa ravno to rušijo v obeh primerih. Pa tudi konc koncev Plečnik je res gradil v svojem modernem slogu, ampak je načrtoval na tak način da so stavbe padale not v določeno okolje. Npr. uršolinsko gimanzijo poglej. Stavbe v skaldu s tem so praktično načrtovali vsi arhitekti do 40-let 20. stoletja (z izjemo Lj.nebotičnika), pa nevem zakaj bi danes moralo biti drugače. Če bi današnji arhitekti načrtovali take zadeve bi blo fanj, ampak za to sploh nimajo občutka in to zmeraj znova opažam.

Nevem no, zdi se mi brezplodno debatirat naprej, ker očitno ne bomo prišli na skupno točko. Pač imava različno vizijo razvoja mesta in pika. Samo še to slikco poglej:link (http://static.panoramio.com/photos/original/2609146.jpg)

Pa povej mi če to zgleda lepo ali zgleda grdo.

Zakaj nebi severna mestna vrata premaknili npr. na križišče med Dunajsko in Topniško? Zakaj ne?

a da bo potem Emonika s 100metri še bolj ven štrlela, ker bo tako osamljena? strategija je popolnoma jasna že nekaj časa, postavljanje grozda stolpnic ob velikih križiščih po mestu. tako križišče je vsekakor Dunajska-Trg OF (kjer že imamo stolpnice), Tivoljska-Celovška (kjer je že enako visoki Lev kot bo Kolizej), Tivolska-Tržaška (Tobačna mesto), Njegoševa-Šmartinska (novi Veletekstil, stolpnica pri Kolinski, Situla) itd... tole ni kar nekaj nametano brez razmisleka ampak je točno določeno, da se najpomembnejša križišča v ljubljani zaznamujejo z monumentalnimi stavbami čimvišjih gabaritrov

Če bi današnji arhitekti načrtovali take zadeve bi blo fanj, ampak za to sploh nimajo občutka in to zmeraj znova opažam.


tudi tole govoriš kar nekaj na pamet. točno to počnejo z EDINIM večjim območjem, ki je sploh še na voljo v Ljubljani, povsod drugod so samo male flike ki jih je potrebno zaflikati. govorim seveda o Partnerstvu Šmartinska, kjer je končno neko večje območje, ki ga lahko smiselno zakljičijo v neko celoto z modernimi stavbami. drugje to praktično ni mogoče

VEDU sem, da bo en prej al slej prvleku na plano Dresden, zato sm meu slikce že kr pripravljene. ;)

http://i89.photobucket.com/albums/k217/Aviller71/ddneumarkt4-1.jpg

http://farm3.static.flickr.com/2317/2519935593_813c852280_b.jpg

http://farm3.static.flickr.com/2340/2520755662_6d1518de9c_b.jpg

http://img112.imageshack.us/img112/8103/image64001qn4.jpg

http://i365.photobucket.com/albums/oo92/rasectos/dresdenneumarkt4.jpg

http://i26.tinypic.com/2dv0dpt.jpg

a da bo potem Emonika s 100metri še bolj ven štrlela, ker bo tako osamljena? strategija je popolnoma jasna že nekaj časa, postavljanje grozda stolpnic ob velikih križiščih po mestu. tako križišče je vsekakor Dunajska-Trg OF (kjer že imamo stolpnice), Tivoljska-Celovška (kjer je že enako visoki Lev kot bo Kolizej), Tivolska-Tržaška (Tobačna mesto), Njegoševa-Šmartinska (novi Veletekstil, stolpnica pri Kolinski, Situla) itd... tole ni kar nekaj nametano brez razmisleka ampak je točno določeno, da se najpomembnejša križišča v ljubljani zaznamujejo z monumentalnimi stavbami čimvišjih gabaritrov

Vidiš in ravno ta strategija se mi zdi popolnoma napačna. Zato temu tako nasprotujem. Mislim da bi se dalo taka križišča napolniti z drugačnimi monumentalnimi stavbami, takimi ki jih Ljubljana še nima. Velikimi palačami, novo Opero, slavoloki in spomeniki, kupolami. Tudi Plečnik je deloval v tej smeri. Tega Ljubljana še nima in za neko evropsko prestolnico bi se spodobilo da bi take zadeve imela. Stolpnice pa dandanes ima itak vsako mesto na vsaki celini in v vsaki državi, in po sebi niso nič posebnega. Nevem, pač moj ideal nekega mesta in posebej prestolnice je drugačen od vašega očitno.

Lokey.. vidiš te nove stavbe v Dresdnu popolnoma sovpadajo z okolico. To je čudovit primer kako bi se zadeve morale graditi tudi v Ljubljani.

Nevem no, zdi se mi brezplodno debatirat naprej, ker očitno ne bomo prišli na skupno točko. Pač imava različno vizijo razvoja mesta in pika. Samo še to slikco poglej:link (http://static.panoramio.com/photos/original/2609146.jpg)

No tista stolpnica je grda, se strinjam. Ampak še en hakelc imamo: velikost becirkov v LJ in kje drugje. Dunajski prvi becirk je tolikšen kot cel notranji obroč Ljubljane (približno). Po številu prebivalcev pa je skoraj 10x večji. Če bi delali kolikor toliko pošteno primerjavo (pa je ne moremo zaradi specifike vsakega posameznega mesta), je prvi becirk na Dunaju po pomembnosti nekako podoben območju Ljubljane med Karlovško in Zoisovo cesto, Slovensko cesto do Dalmatinove, nato do Zmajskega mosta mimo Krekovega trga do Grajskega griča in skozi tunel na drugo stran do Karlovške ceste.

Pika. To je maksimalni obseg ljubljanskega "prvega becirka". Vse ostalo pa je ljubljanski drugi, tretji in tako naprej, kjer se gradi modernejše, kot tudi na Dunaju. Enako velja primerjava z notranjim središčem Münchna, ki je še manjše od notranjega obroča Ljubljane.

In še to se splača zapomniti: Ljubljana je premajhno in premalo pomembno mesto, da boš delal zgoovinska središča v velikosti središč 10x večjih mest.

Lokey.. vidiš te nove stavbe v Dresdnu popolnoma sovpadajo z okolico. To je čudovit primer kako bi se zadeve morale graditi tudi v Ljubljani.

:weird:

Se pravi, če bi blo po tvoje bi Bavarca čisto porušli in:

a) Zgradili, kar je bilo tam porušeno v 50tih-60tih
b) Zgradili neki po Plečnikovih starih načrtih
c) Zgradili neki čisto tretjega, umetno baročnega, secesijskega?

tudi tole govoriš kar nekaj na pamet. točno to počnejo z EDINIM večjim območjem, ki je sploh še na voljo v Ljubljani, povsod drugod so samo male flike ki jih je potrebno zaflikati. govorim seveda o Partnerstvu Šmartinska, kjer je končno neko večje območje, ki ga lahko smiselno zakljičijo v neko celoto z modernimi stavbami. drugje to praktično ni mogoče

Flike? A misliš da kako nepotrebno stvar ki danes obstaja se nebi dalo zrušiti in narediti več placa za poslovno središče, npr. severneje ob Dunajski. Pa konc koncev sem gledal po Google Earth in tam gor je že kar nekaj stolpnic, ona od WTC-ja se mi zdi najlepša.

Dobro zdej, ne mislim vodit 3eh debat s tremi različnimi ljudmi. Lokey, če si bral moje prejšnje poste veš zakaj se gre. Podarjam enako višino gabaritov že kr nekaj časa. Pa tudi če bi zgradili nekaj umetno baročnega, kaj za to? Gdo pa je rekel da bi moralo zgledat grdo?

Js zagovarjam:

a) mestno središče znotraj ringa z historičnimi stavbami (ali tudi ne) in več ali manj enako visokimi stavbami vse povsod, razen par dominant (tipo grad, kaka kupola, nebotičnik, kak zvonik itd. ampak razumno količino tega)

b) vse okoli Ringa cel venec različnih parkov in zelenih površin, kjer bi ob glavnih križiščih stale samostojne in monumentalne stavbe in spomeniki, po možnosti v historičnih stilih, ni pa nujno.

c) moderne stavbe in stolpnice poslovnega središča ob glavnih vpadnicah, predvsem severneje ob Dunajski in Celovški, pa vse do obvoznice.

To je v grobem to. In v skladu s tem sem lani zrisal tudi svoj idejni načrt (poudarjam: IDEJNI), ki pa ga seveda bi bilo treba prilagodit še malo in dodelat. Lahko ga prilepim, samo se bojim, da me boste raztrgali živega.

Ta načrt obljubljaš že par dni. Itk si na netu... kaj se ti pa lahko zgodi? :D

No tista stolpnica je grda, se strinjam. Ampak še en hakelc imamo: velikost becirkov v LJ in kje drugje. Dunajski prvi becirk je tolikšen kot cel notranji obroč Ljubljane (približno). Po številu prebivalcev pa je skoraj 10x večji. Če bi delali kolikor toliko pošteno primerjavo (pa je ne moremo zaradi specifike vsakega posameznega mesta), je prvi becirk na Dunaju po pomembnosti nekako podoben območju Ljubljane med Karlovško in Zoisovo cesto, Slovensko cesto do Dalmatinove, nato do Zmajskega mosta mimo Krekovega trga do Grajskega griča in skozi tunel na drugo stran do Karlovške ceste.

Pika. To je maksimalni obseg ljubljanskega "prvega becirka". Vse ostalo pa je ljubljanski drugi, tretji in tako naprej, kjer se gradi modernejše, kot tudi na Dunaju. Enako velja primerjava z notranjim središčem Münchna, ki je še manjše od notranjega obroča Ljubljane.

In še to se splača zapomniti: Ljubljana je premajhno in premalo pomembno mesto, da boš delal zgoovinska središča v velikosti središč 10x večjih mest.

Se ne strinjam, mislim da Ljubljanski ring bi se moral spogledovati tako z Munchenskim jedrom kot s Dunajskim prvim becirkom, če Ljubljanskega pogledaš tudi vidiš da so samo določena območja kjer so moderne stavbe, ostalo pa je zgodovinsko (oziroma predvojno). Stare stavbe segajo ponekod vse do roba. Konc koncev je Ljubljana po številu prebivalcev res le petina tega kar sta Dunaj ali Munchen, ampak je vseeno prestolnica neke države in kot taka bi morala tudi izgledat. Res je da nekoč ni bila toliko pomembna, ampak danes pa je in bo v prihodnosti vse pomembnejša.

Mislim da je glavna finta v mentaliteti, še zmeraj se počutimo majhni in nepomembni, kar pa po mojem nebi smelo biti.

Ta načrt obljubljaš že par dni. Itk si na netu... kaj se ti pa lahko zgodi? :D

Mah mogu sem ga najt. Pa v bistvu je bil gromozansko velik in sem moral zadevo zmanjšat.

http://www.shrani.si/f/3Z/t3/1cn7hm90/copy-of-ljubljana-renova.jpg

Eko sedaj pa me razpljuvajte.

PS. Več ko gledam, več stvari bi spremenil.

Mislim da je glavna finta v mentaliteti, še zmeraj se počutimo majhni in nepomembni, kar pa po mojem nebi smelo biti.

Halo, dobro jutro. MI SMO MAJHNI IN NEPOMEMBNI.

Vsaj proti Dunaju ali Münchnu. Ali 10x razlika v številu prebivalcev tebi ne pove nič ali kako? Ribez je še vedno ribez in ni lubenica.

V Ljubljani so vse stare pomembne zgradbe znotraj notranjega obroča (pa jih ni veliko). V Münchnu in na Dunaju so razpredene še prek ostalih becirkov.

http://www.shrani.si/f/3Z/t3/1cn7hm90/copy-of-ljubljana-renova.jpg

Ne bom spljuval, saj je čisto v redu. Za SimCity.
V realnem svetu pa ni možen. Kdor od tapomembnih bo prišel ven z idejo o podiranju polovice mesta, ta bo hitro utišan ali pa poslan na kako zdravljenje.

sej, tole rediranje mesta ki ga ima v mislih tudi mene zelo moti, saj očitno pozablja, da je tudi to zgodovina mesta in nekega obdobja. zato pa se ne more kar tako rušiti, še posebno ne zahodno od Slovenske ceste, kjer je ogromno lepih stavb (sploh ob Prešernovi je nemoralno razmišljati o kakršnem koli rušenju, da ne govorimo o Operi, Muzejih, Galerijah, takšnih in drugačnih Palačah in Ambasad)...

bi te pa na nekaj opozoril Alchemist, tale tvoja srednjeveška ljubljana je očitno precej manjša kot si misliš, samo poglej si sliko iz okoli 1850, pa ti bo vse jasno, koliko je zares starih stavb znotraj ringa. med Prešercem in Kolizejem skorajda ni stavb, podobno velja za območje med Prešercem in Železniško postajo...
http://img63.imageshack.us/img63/543/ljubljana1850.jpg

pa še ena malo mlajša:
http://img176.imageshack.us/img176/9111/ljubljanadolgaletanazaj.jpg

upam da sedaj vidiš, da se sploh ne more govoriti o nekih srednjeveških stavbah znotraj ringa, ker jih v najboljšem primeru najdeš v becikru ki ga je omenjal Keber.

aja, pa v enem od postov si omenjal, da bi prestavil železniško postajo. osebno menim, da je nekaj najboljšega za to mesto ravno to, da imamo železniško postajo praktično v centru mesta, ne pa nekje na obrobju. mislim da boljše strateške točke enostavno ni, in da imamo precej sreče glede tega. pa tle seveda govorim o potniškem prometu, tovorni se itak seli na obrobje (Zalog)...

pa seveda bi bilo bolje da bi bila proga pod zemljo, sam kaj čmo, če so se pa bali terorističnih napadov že 60 let nazaj

bi te pa na nekaj opozoril Alchemist, tale tvoja srednjeveška ljubljana je očitno precej manjša kot si misliš, samo poglej si sliko iz okoli 1850, pa ti bo vse jasno, koliko je zares starih stavb znotraj ringa. med Prešercem in Kolizejem skorajda ni stavb, podobno velja za območje med Prešercem in Železniško postajo...
http://img63.imageshack.us/img63/543/ljubljana1850.jpg

Poleg tega je treba vedeti, da razen Kolizeja in Železniške postaje ne stoji od današnje Dalmatinove dalje praktično nobena stavba več, kik je na tej sliki. Večina notranjega ringa preko Dalmatinove je bila pozidana v 20. stoletju.

Je res da so te stavbe del nekega obdobja. A v tem obdobju je bila Ljubljana pač provincialno mesto in danes bi moral it razvoj v drugo smer, da bi zgledala podobno kot ostle evropske prestolnice. Seveda se to nebi podrli zadev čez noč zgodilo čez noč, ampak postopoma, skozi daljše časovno obdobje in konc koncev se tudi strinjam s tem da bi bilo marsikaj kar je narisano preveč invazven poseg, zato pa bi bile pomembne nekatere korekcije. V teh območjih je seveda veliko lepih stavb, ki bi jih bilo potrebno le nadzirano podreti, shraniti ves material in arhitekturne elemente, ter zadeve spet postaviti drugje ali pa vključiti v stavbe ki bi se tam naredile na novo.

Pa seveda ko rečem historično ne mislim samo na srednjeveško, ker striktno srednjeveška je le stara Ljubljana. Historično je zame praktično vse pred letom 1945. Kasneje pa se koncept razvoja prostora drastično spremeni.

Kar se te tvoje slikce tukaj tiče, je logično da je vse še prazno, večina tega območja je bila pozidana po tistem usodnem potresu konec 19. stoletja.To je tudi iz franciscejskih katastrov konc koncev lepo vidno, da je še skoraj vse prazno v tem območju.

Dejansko, mislim da bi nekako morali nadomestiti razvoj, ki ga v začetku 20. stoletja nismo nikoli doživeli zaradi pomanjkanja sredstev takrat. Naj se čuje še toliko noro, mislim da bi nam to prineslo primerno prestolnico in prijetno mesto in da bi dolgoročno dejansko bili zadovoljni vsi.

Zdaj pa predlagam da končamo debato ker res ne vodi nikamor, ne pridemo skupaj in konec.

Halo, dobro jutro. MI SMO MAJHNI IN NEPOMEMBNI.



S takim načinom razmišljanja bi res bili na razvojni stopnji Burkine Faso.

:ohno:

Zdj pa res konc, kthxbye.

Če bi hoteli na silo razširiti historično jedro bi to na koncu izpadlo kot Las Vegas. V Dresdnu so le obnovili predvojni izgled in še tam izgleda vse skupaj rahlo umetno.
Je že res, da so v centru zgradili kar nekaj neprimernih objektov, ampak območje S. mestnih vrat se mi ne zdi prav nič problematično, prav tako ne Trg republike.

Če bi hoteli na silo razširiti historično jedro bi to na koncu izpadlo kot Las Vegas. V Dresdnu so le obnovili predvojni izgled in še tam izgleda vse skupaj rahlo umetno.
Je že res, da so v centru zgradili kar nekaj neprimernih objektov, ampak območje S. mestnih vrat se mi ne zdi prav nič problematično, prav tako ne Trg republike.

V Dresdnu zgleda prav fanj, če mene vprašaš. In seveda bi se dalo narediti dosti boljše če bi se dejansko držali pravih smernic in uporabljali prave materiale. Sposobno smo obnoviti srednjeveške gradove in protiturške tabore tako, da zgledajo kot original. Mislim da bi bili sposobni postaviti tudi kako palačo iz leta 1902 na isti način.

Alchemist tvoji načrti so perfektni. Tudi jaz bi naredil tako Ljubljano. V Simcityju, če bi bil tiranksi vladar ali kaj podobnega. V resničnem življenju pa tega enostavno ne moreš.

Sposobno smo obnoviti srednjeveške gradove in protiturške tabore tako, da zgledajo kot original. Mislim da bi bili sposobni postaviti tudi kako palačo iz leta 1902 na isti način.
Ne zastopim, zakaj bi delali nekaj, česar nikoli ni bilo. Umetno ustvarjanje zgodovine?

Predstavitev projektov

petek, 9. 10. 2009

Predstavitev projektov Parkirna hiša Tržnica s prizidkom Mahrove hiše in ureditvijo bodočih zunanjih površin tržnice, izgradnja Mesarskega mostu ter nova ureditev Petkovškovega nabrežja.

V petek, 9. oktobra 2009, je bila v ljubljanski Mestni hiši ob 14. uri javna predstavitev projektov:

* Parkirna hiša Tržnica s prizidkom Mahrove hiše in ureditvijo bodočih zunanjih površin tržnice,
* izgradnja Mesarskega mostu ter
* nova ureditev Petkovškovega nabrežja.

Projekte, katerih rešitve so bile izbrane na javnem, odprtem, anonimnem, urbanistično arhitektonskem natečaju za ureditev širšega območja ljubljanskih tržnic so predstavili projektanti, arheologi in geomehaniki.

Več o predstavitvi projektov lahko preberete v priloženih priponkah.
http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/19426/detail.html

Alchemist tvoji načrti so perfektni. Tudi jaz bi naredil tako Ljubljano. V Simcityju, če bi bil tiranksi vladar ali kaj podobnega. V resničnem življenju pa tega enostavno ne moreš.

Vse se da. To sem videl tu pri nas v Kopru, ko je dejansko Popo izpeljal projekte o katerih si prej nismo niti sanjat mogli. Mislim da je vse mogoče, le če je dovolj denarja in politične volje za to. To pa bi bil tudi največji problem za to zadevo.

Keber, ma kero umetno ustvarjanje zgodovine? To bi bile čisto nove zadeve, le da bi s svojo obliko spominjale na stare. Kot da bi si želel izmišljati in spreminjati zgodovino, sploh ne. Samo pač narediti nekaj novega, ki bi bilo v stilu z vsem tistim starim kar je že sedaj tam. Tako bi dejansko poenotili izgled mestnega središča in bi povsod imeli nek ''Dunaj'' recimo, tako pa bomo imeli sedaj na severu ''Manhattan'', nekaj sto metrov stran pa ''Spodnji Duplek'', vmes pa različne prehodne stopnje.

Ja ravno v tem je fora. Delamo nekaj, česar ni. Mestno središče Ljubljane je že poenoteno, in ga ne rabimo širiti dalje. Ali ti še vedno ni jasna 10x razlika v številu prebivalcev med Ljubljano in mesti, ki jih omenjamo tukaj? Arhitektura se spreminja s časom, forsirati neko dolgočasno arhitekturo poznega 19. stoletja je pa nesmiselno. Nikjer ne delajo tega (razen pri obnovah), ne zdaj ne prej.

Vse se da. To sem videl tu pri nas v Kopru, ko je dejansko Popo izpeljal projekte o katerih si prej nismo niti sanjat mogli. Mislim da je vse mogoče, le če je dovolj denarja in politične volje za to. To pa bi bil tudi največji problem za to zadevo.Mislim, da je treba upoštevati, kaj je Popovič dejansko naredil. Kolikor vem, nekega večjega rušenja Kopra ni bilo, pač je obnovil obstoječe ceste in trge. Vse ostalo so pa novogradnje, vendar ne na območjih z obstoječo poselitvijo. Tvoj plan dejansko predvideva rušenje večjih delov Ljubljane, ki so poseljeni že desetletja.

Ne bom trdil in pisal, kateri del Ljubljane bi bilo potrebno "odradirat", osebno se mi zdi škoda, ker so porušili Šumi. Dejstvo pa je, da bo potrebno prostor v Ljubljani iskati/pridobivati z rušenji. To je pač v večjih mestih ustaljena praksa. Na drugi strani pa je relativno malo (v teh časih če sploh) investitorjev, ki so sposobni zastaviti razvoj ne ene ali dveh zgradb, temveč cele avenije. To pa pomeni, da mora prevzeti MOL svojo vlogo in posledično načrtovati tudi take projekte. Pa ne mislim za avenijo imenovati ulico, široko 6m. Pomeni pa to tudi premik dela socialnih dejavnosti v to okolje. Kakško politiko, policentričnost s kasnejšo fuzijo ali rast in širitev obstoječih "ulic" pa si ne znam domišljati. Vem le, da je prva varianta možna le z izgradnjo od zunaj navznoter, tudi morebitno poceni gradnjo s krajšo življensko dobo-zavedajoč se odmikanja objektov v prihodnosti (ja, vem da je divje razmišljanje)-drugače bi imeli krajinarji preveč pripomb.
In ker je itak že thread Dunajska vertikala, se najlepše vidi, kako recimo neprimerno spada v tak prostor klasična stanovanjska hiša. Kako človeka pripraviti do tega, da ne "trmari" svojo nepremičnino-v demokraciji se ve-z denarjem.

Ja ravno v tem je fora. Delamo nekaj, česar ni. Mestno središče Ljubljane je že poenoteno, in ga ne rabimo širiti dalje. Ali ti še vedno ni jasna 10x razlika v številu prebivalcev med Ljubljano in mesti, ki jih omenjamo tukaj? Arhitektura se spreminja s časom, forsirati neko dolgočasno arhitekturo poznega 19. stoletja je pa nesmiselno. Nikjer ne delajo tega (razen pri obnovah), ne zdaj ne prej.

Mislim, da je treba upoštevati, kaj je Popovič dejansko naredil. Kolikor vem, nekega večjega rušenja Kopra ni bilo, pač je obnovil obstoječe ceste in trge. Vse ostalo so pa novogradnje, vendar ne na območjih z obstoječo poselitvijo. Tvoj plan dejansko predvideva rušenje večjih delov Ljubljane, ki so poseljeni že desetletja.

Joooj, sm reku da ne bom več komentiral, ampak pač ne morem iz svoje kože.

Keber, enostavno priznaj da ti taka starejša arhitektura ni všeč in smo končali z debato. Kot sem reku je konc koncev moj načrt le idejna rešitev, le predlog v kateri smeri razmišljat.

Btw, pri oblikovanju mojega načrta sem se zgledoval predvsem pri načrtih, ki sta jih narisala Fabiani in Plečnik. Fabiani je predvidel več ali manj enako veliko središče in Ring, kot sem ga jaz predlagal in več ali manj tako poenoteno strukturo ulic. Plečnik pa je potegnil ravno tako marsikero ulico, da bi bilo potrebno marsikaj rušiti (in med vojnama je bilo območje že kar pozidano ko je to načrtoval). Mestno središče sploh ni poenoteno, to se že iz zraka vidi in poenotiti se da le na dva načina po moje, tako da se obstoječe zgodovinske stabe dopolne s kompatibilnimi, ali da se vse skup ruši in se naredi popolnoma novo mesto po novih načrtih, po vzoru kake Brasilie al Canberre. Zdaj se ti odloči kaj je bolj dopustno. Tisto kar sedaj dobivamo je en ogaben kolaž, šarasta podoba nekega mesta ter kvarjenje vedute.

To je res vendar zato ker Koper ni gosto pozidan v tistem območju kjer je največji razvoj. Vendar kljub temu za izgradnjo severne obvoznice so porušili veliko luških stavb, pred kratkim je izginilo veliko skladišče ki je bilo tam že vse od nastanka Luke. Izginile so stvaritve arhitekta Mihevca, kot je npr. Šola Pinka Tomažiča, Šola Janka premrla, govori se o rušenju Tomosovega bloka. A si ti predstavljaš da bi npr v Ljubljani porušili Kozolec ali Metalko (ravno tako stvaritvi istega arhitekta). Jaz ne. Dvomim ravno tako da bi bili problemi če bi Popovič želel odstraniti 15 vrstnih hiš, če bi bilo to potrebno.

Pa še o primerjavi s preibvalci. Jaz sem narisal tako ureditev samo za center, je tako? Velika mesta kot je npr. Munchen imajo tako strnjeno pozidavo kot sem jo jaz narisal tule, dejansko čez 2/3 mesta. Kar pa za Ljubljano nisem nikoli rekel da mora bit tako, in razumljivo ne more biti.Ljubljana pač izven centra in vpadnic ostaja bolj naj ostane razpršena, kar je logično in tudi prav, ker ima manj prebivalcev.

Prepričan sem, da če želimo spodbuditi razvoj je potrebno nekaj drznih potez, če ne bomo vedno stagnirali in bo res prostorski razvoj le lepotno popravljanje.

kdo je rekel da ta ki ne podpira gradnje v starem slogu ne mara starega sloga?

in prosim povej mi zakaj bi mesto moralo imeti enoten center? v tem je čar da je preplet različnih obdobij in stilov...

Keber, enostavno priznaj da ti taka starejša arhitektura ni všeč in smo končali z debato.
Daleč od tega, starejša arhitektura mi je močno všeč (čeprav priznajmo, da je ljubljanska hudo dolgočasna, še s Plečnikom vred).

Ne maram pa ekstremnih idej, ki nimajo nikakršnega funkcionalnega smisla.

To je res vendar zato ker Koper ni gosto pozidan v tistem območju kjer je največji razvoj. Vendar kljub temu za izgradnjo severne obvoznice so porušili veliko luških stavb, pred kratkim je izginilo veliko skladišče ki je bilo tam že vse od nastanka Luke. Izginile so stvaritve arhitekta Mihevca, kot je npr. Šola Pinka Tomažiča, Šola Janka premrla, govori se o rušenju Tomosovega bloka. A si ti predstavljaš da bi npr v Ljubljani porušili Kozolec ali Metalko (ravno tako stvaritvi istega arhitekta). Jaz ne. Dvomim ravno tako da bi bili problemi če bi Popovič želel odstraniti 15 vrstnih hiš, če bi bilo to potrebno.
Hruške? Jabolka mogoče? Stara skladišča Luke primerjaš z Metalko? :lol:

Dejstvo je, da Tomosov nebotičnik res ne spada v strogi center Kopra. Kot gotovo ne bi spadal na obrežje Ljubljanice pri Čevljarskem mostu. Ja, to je namreč vzporedna primerjava, Metalka in Kozolec sta pa precej odmaknjena od centra, kot tudi Nebotičnik (ga nič ne omenjaš).

Novo pa se gradi v moderni arhitekturi in ne v stari, tako kot v avtomobile ne vgrajujemo več dvotaktnih motorjev ali pa ne gradimo več lesenih stropov. Napredek mora biti, ali pa stagniramo.

"Tako je bilo tisto, kar se je v Plečnikovem času zdelo kot omejitev, to je gospodarska kriza tridesetih let in splošno pomanjkanje v prvih letih po koncu vojne, z današnjega zornega kota srečno naključje. Če bi bila Ljubljana takrat premožnejša in bi uresničili vse Plečnikove zamisli, bi mesto ostalo brez bistvenih delov stare Ljubljane, podrli bi marsikateri arhitekturni spomenik (na primer tivolski grad in filharmonijo), pozidali bi velik del Tivolija, Grad pa bi že takrat spremenili oziroma ga nadomestili s stavbo novega parlamenta."

Morfologija mesta in ljubljanski urbanizem, 1998
Jelka Pirkovič (sedanja direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine)

točno tako. vsakdo ki ni popolnoma zasanjan nad Plečnikom "že po difoltu" in lahko kolikortoliko nevtralno ocenjuje njegovo delo ve, da je bil dejansko najhujša stvar ki se je kdaj zgodila Ljubljani. meni osebno so samo Žale kolikor toliko spodobne, vse ostalo je pa posilstvo nad mestom, vključno s tako opevano Tržnico (ki to sploh ni), oziroma bolje rečeno njenimi Arkadami, ki so nas popolnoma odrezali od stoletja najpomembnejše reči v Ljubljani- reke Ljubljanice. samo srečni smo lahko, da so mu okoliščine preprečile večino načrtov

točno tako. vsakdo ki ni popolnoma zasanjan nad Plečnikom "že po difoltu" in lahko kolikortoliko nevtralno ocenjuje njegovo delo ve, da je bil dejansko najhujša stvar ki se je kdaj zgodila Ljubljani. meni osebno so samo Žale kolikor toliko spodobne, vse ostalo je pa posilstvo nad mestom, vključno s tako opevano Tržnico (ki to sploh ni), oziroma bolje rečeno njenimi Arkadami, ki so nas popolnoma odrezali od stoletja najpomembnejše reči v Ljubljani- reke Ljubljanice. samo srečni smo lahko, da so mu okoliščine preprečile večino načrtov

A se hecaš??!

Ampak dejstvo tu je ravno specifičnost tega prostora ob Mahrovi hiši. Tukaj neke moderne (to je pri nas bolj kot ne steklena fasada) stvaritve praktično ni možno postaviti. In to zaradi omenjenega problema. Iz Tržnice ne bo vidno to, kot umestitev moderne arhitekture med staro, ampak, kot da so neko moderno stavbo zgradili. In ravno to bo popolnoma zgrešeno. Recimo zelo lep primer (pomoje ena lepših ''plomb'' ali pač nekih takih posegov novo zraven/med/ob staro) je Pravni faks oziroma Kapitelj ali kaj je tisto. Tam je lepo skrita steklena fasada za drevjem in obenem perfektno paše zraven tiste že tako mogočne zgradbe. Tu na tržnici tega efekta ne moremo ustvariti pa če se na glavo stavimo. Tu bi jaz predlagal mogoče neko dozidavo vsaj tistega robu ob Plečnikovih arkadah v stilu starega (da bi res zabrisal mejo med starim in prizidkom) in šele potem nadaljeval z neko moderno stavbo. Seveda nikakor to ne bi bilo kaj podobnega tej verziji, ki nam jo kažejo, ker ta se mi zdi obupna. In tu Alkemist čisto napačno pojmuješ to stvar. Tu je treba narediti neko balanco med starim in novim, ker prehod staronovo, ki nam ga kažejo je premočen in popolnoma nekontroliran. Tako, da res zgleda, kot je povedal naš dekan, kot da smo nekje par sto kilometrov južneje.

ne, saj je očitno da zavrl razvoj ljubljane za celo stoletje in ga bo očitno še naslednja desetletja/stoletja... halooooo

in to s precej povprečinimi stavbami, ki se morda samo nam zdijo lepe, ker smo obkroženi s samimi zmaski. dej mi eno lepo stavbo pokaži no...

in to s precej povprečinimi stavbami, ki se morda samo nam zdijo lepe, ker smo obkroženi s samimi zmaski. dej mi eno lepo stavbo pokaži no...

Plečnik ni gradil samo stavb. Z veliko spomeniki in drugimi popravki, za katere verjetno sploh ne veš da so njegovi, je naredil center LJ veliko bolj mesten in "svetovljanski".

Zdej nevem kaj se tebi zdi lepo, ampak meni so všeč skoraj vsa njegova realizirana dela (NUK, Palača zavarovalnice Triglav, Tržnica, zapornica na Ljubljanici, cerkev na Barju, mostovi, itn...). In nevem kje vidiš ti kakšne zmazke ob Nuku in Tromostovju recimo?

Ta prizidek paše na tržnico kot kravi gate !!!!!!!

všeč skoraj vsa njegova realizirana dela (NUK, Palača zavarovalnice Triglav, Tržnica, zapornica na Ljubljanici, cerkev na Barju, mostovi, itn...). In nevem kje vidiš ti kakšne zmazke ob Nuku in Tromostovju recimo?

no vidiš :) NUK in Zavarovalnica nista prav nič posebnega. sej nista slabi stavbi, da ne bo pomote, ampak temu reči kakršenkoli presežek je pa precej faljeno. je pač neka povprečna stavba, v svetovnem merilu verjetno celo podpovprečna, za uboge slovenske razmere pa seveda nadpovprečna.

kako ti je lahko taka cerkev všeč seveda ne vem... obup. to zame sploh ni cerkev ubistvu
http://www.visitljubljana.si/file/210200/fmpgtmp_hwk52h.jpeg

zapornice?!? a to resno misliš...

tržnice ubistvu sploh ni. tam so samo arkade, ki so uničile ta del Ljubljanice. če bi bilo kaj takega po celotni dolžini c centru mesta bi bilo grozljivo. Kongresc pa ubistvu tut ni nič posebnega

nasploh so vse njegove stvaritve v najboljšem primeru samo povprečne, gledano seveda iz nekega ne-majhno-slovenskega pogleda. me je kar sram ko hvalijo njegove stavbe turistom, ki se potem vrnejo v domača mesta, kjer je ena povprečna stavba lepša od naših "arhitekturnih biserov"

BeliF a ti sploh veš s kakimi materiali je grajena ta cerkev? Si že kdaj videl zapornice? Kaj pa Makalonca? Tržnica ni nikakor oddaljila ljubljanice, ker je tržnica postavljena ob Ljubljanico. Tista spodnja. No morem se punci posvetit...

Belif
Kaj je počilo v tvojo glavo??? Plečnikova dela so Ljubljani dala več kot karkoli drugega. NUK je izjemna stvaritev, tudi v evropskem merilu ima pomen in ni (pod)povprečno delo. Zavarovalnica lepo dominira na tistem vogalu, Tržnico imajo radi vsi obiskovalci, všeč je tako domačim kot tujim turistom. Tromostovje je verjetno največji simbol centra Ljubljane, itd....

vidu zapornice mnogokrat. bil v makalonci mnogokrat. in ja, če si na Arkadah imaš Ljubljanico "tam nekje spodaj", pa ni važno ali si gor (kjer je ubistvu sploh nikjer ne vidiš, razen z "razglednih točk") ali pa dol (kjer moraš čez "okna" gledat). sej ne rečem, zgleda še kar ok, sam hvalabogu se je taka gradnja zgodila samo na tem odseku in na tem bregu, drugače bi ostali brez Ljubljanice. včasih se čudim da je ni kar v cev speljal kot kako kanalizacijo, nad njo pa zgradil kako neumnost

ja, sej tromostovje še ima nek smisel, ampak kot vemo ni bil narejen zaradi lepšega ampak zaradi nuje

vidu zapornice mnogokrat. bil v makalonci mnogokrat. in ja, èe si na Arkadah imaš Ljubljanico "tam nekje spodaj", pa ni važno ali si gor (kjer je ubistvu sploh nikjer ne vidiš, razen z "razglednih toèk") ali pa dol (kjer moraš èez "okna" gledat). sej ne reèem, zgleda še kar ok, sam hvalabogu se je taka gradnja zgodila samo na tem odseku in na tem bregu, drugaèe bi ostali brez Ljubljanice. vèasih se èudim da je ni kar v cev speljal kot kako kanalizacijo, nad njo pa zgradil kako neumnost

BeliF raje piši o asfaltiranju in prometnih ureditvah, ker o Pleèniku oèitno nimaš pojma. Korita Ljubljanice pa sploh ni zgradil Pleènik.

Kar v tri dni pa tudi ni treba nabijat komentarje.

tista "korita" so meni dosti ljubša, zato sem pa napisal, da sem vesel da so Arkade samo na takem majhnem delu. pa še ta korita so ubistvu zasral in bi jih sam naredil mnogo bolj praktična...

zdej pa dost, k tole je že zdavnej ratal debatni krožek

vidu zapornice mnogokrat. bil v makalonci mnogokrat. in ja, če si na Arkadah imaš Ljubljanico "tam nekje spodaj", pa ni važno ali si gor (kjer je ubistvu sploh nikjer ne vidiš, razen z "razglednih točk") ali pa dol (kjer moraš čez "okna" gledat). sej ne rečem, zgleda še kar ok, sam hvalabogu se je taka gradnja zgodila samo na tem odseku in na tem bregu, drugače bi ostali brez Ljubljanice. včasih se čudim da je ni kar v cev speljal kot kako kanalizacijo, nad njo pa zgradil kako neumnost

sicer jo je res hotel prekriti in narediti široko avenijo :)

menda ja ne? točno to sem hotel napisati pa se mi je zdela tumač ideja

točno tako. vsakdo ki ni popolnoma zasanjan nad Plečnikom "že po difoltu" in lahko kolikortoliko nevtralno ocenjuje njegovo delo ve, da je bil dejansko najhujša stvar ki se je kdaj zgodila Ljubljani. meni osebno so samo Žale kolikor toliko spodobne, vse ostalo je pa posilstvo nad mestom, vključno s tako opevano Tržnico (ki to sploh ni), oziroma bolje rečeno njenimi Arkadami, ki so nas popolnoma odrezali od stoletja najpomembnejše reči v Ljubljani- reke Ljubljanice. samo srečni smo lahko, da so mu okoliščine preprečile večino načrtov

Večje neumnosti se nisem čul. Ma res, sto ljudi, so čudi.

In Btw, just for the record, plečnikov most je bil del načrta za tržnico. Zaradi pomanjkanja denarja tržnica sploh ni bila nikoli dokončana, sedaj pa bodo neki današnji arhitekti posegali v prvotno zasnovo in zamisel z nekim tujkom, ki ga originalni načrt niti približno ni predvideval. Plečnikovi načrti so ena najboljših stvari, ki se je Ljubljani lahko zgodila in žal mi je da ni bilo denarja za uresničitev vseh njegovih zamisli, oz. žal mi je tudi da se ni lotil še bolj monumentalnih in grandioznih stavb, ki bi se spodobile za ''Slovenske Atene'', kot si jih je sam predstavljal.

Pa kaj še.

Tole mojstrovino je Plečnik načrtoval kot eno izmed glavnih atrakcij v LJ - saj bi most stal na transverzali Baragovo Semenišče - Železniška postaja - Tržnica -(po Plečnikovo prenovljeni) LJ grad, ki jo je Plečnik hotel zgraditi po povsem rekonstruirani Kolodvorski (preko mostu in tržnice po stopnicah (morda tudi vzpenjači) in grajskem hribu do gradu). Pa je ni, ker ni bilo interesa mesta in investitorjev.

Oziroma ni bilo denarja, ker takrat ni smo bili še niti približno toliko gospodarsko razviti kot smo to danes. Življenske prioritete so bile pač drugje in ne v estetiki še takrat.

Sam most brez transverzale bi izgledal bedasto in izven konteksta.

To je tvoje mnenje. Mislim da bi bile tele arkade kar zanimiva povezava med tržnico in petkovškovim nabrežjem.

Graditi neobstoječe zgradbe po nekih starih načrtih velikih arhitektov je sprevrženo. In veliko lepša je lepo umeščena in subtilna moderna arhitektura v historičnem jedru kot pa nek vulgaren neostil - pa četudi so načrti sijajni.

Neostil je baje tam že prisoten, saj so kolonado tržnice vendar dokončali. Na tistem mestu jaz vidim samo en nedokončan projekt. Kako pa lahko moderna arhitektura (ko ponavadi historično nasilno posiljuje - dokazov je ogromno) se lahko vklopi v neko historično okolje, bolje kot pa neka ahritektura ki se zgleduje po historičnem slogu, res ne razumem. Sorry, ma v tem res ne vidim logike.

Kar se Plečnikovih načrtov LJ tiče: to bi lahko Zavod za turizem LJ financiral izdelavo makete (ali pa 3D virtualne projekcije) LJ po Plečnikovih načrtih in jo ponudil kot stalno razstavo nekje v LJ (npr. na gradu ali v NUK).

Zakaj bi delali nekaj neoprijemljivega če lahko dejansko most zgradimo v real life obliki. Ovire so samo v bedastem današnjem mišljenju oblasti in arhitekturne stroke in želji posameznih povzpetnikov, da se s svojimi objekti zapišejo v zgodovino in uveljavijo z objekti na pomembnih javnih mestih, da s tem rušijo harmonijo in usklajenost nekega prostora pa jih ne zanima dosti.

ki bi se spodobile za ''Slovenske Atene'', kot si jih je sam predstavljal.

aha, torej si ti navdušenec nad naziarhitekturo, ki se je v tistem času pasla po Nemčiji pod Hitlerjevo taktirko. čestitke :ohno:

aha, torej si ti navdušenec nad naziarhitekturo, ki se je v tistem èasu pasla po Nemèiji pod Hitlerjevo taktirko. èestitke :ohno:

Daj se malo pomiri!

on je načel temo, ki smo jo že pred tednom zaključili...

Belif
V zadnjem času si natrosil toliko naumnosti, kot jih ne zmore Jazbinšek v enem letu. Kakšna naci arhitektura?!!???

Dajte končat s to brezpredmetno in neumno debato.

Belif
Kakšna naci arhitektura?!!???

no, še nekaj preden zaključimo...

to je moj izraz, ne vem če tudi uradno obstaja, je pa evidentno vsakemu zgodovinarju ki preučuje takratno arhitekturo: naci arhitektura je umetno poustvarjanje nemške arhitekture pod Hitlerjevo taktirko in njegovega nevemkakomuježebiloime arhitekta, s katero sta barbarsko nemško poreklo spreminjala v nadraso in vse neumnosti povezane z njo. največ materiala sta seveda črpala ravno iz starodavne grške arhitekture, ki z nemškim zgodovinskim prostorom nima nič skupnega. takisto je v tem obdobju počel tudi Plečnik, ki je v našo zgodovinsko arhitekturo vrinil reči, ki z ljubljano nimajo nikakršne povezave, razen morda (izmišljene?) legende o Jazonu in argonavtih, ter njegovo potjo po Ljubljanici. v obeh primerih gre torej za očitno rušenje stare arhitekture, in umetno povzdigovanje in poustvarjanje zgodovine z kopiranjem grške kulture ki, še enkrat povdarjam, nima tukaj kaj iskati. ravno zato mi je dvignil pritisk, ko sem slišal za "ljubljanske atene". ampak me niti ne čudi, kot je alkemist že sam nekajkrat povdaril, bi počel točno to kot plečnik in hitler, uničil originalno arhitekturo mestnega centra, in ga rekonstruiral z neko kvazi "staro ljubljano", ki na večini tega območja nikoli ni obstajala.

kar na bruhanje mi gre, ko slišim kako bi nekateri radi spreminjali zgodovino

^^ Nisem vedel, da imate v Polju tudi računalnike, kaj šele internetno povezavo. Sam sem si bolj predstavljal da uporabljate voščenke in barvice za floskanje debilnosti.

BaliF, da te podučim ene osnove, katere bi moral poznat vsakdo starejši od 15 let. Plečnik in večina njegovih evropskih (to seveda vključuje tudi severnoameriške) kolegov, so uporabljali neke detajle, prvine in osnove znane iz grške in rimske arhitekture. Zakaj? Malce si poglej te stavbe. Ni treba napisati, da je večina teh stavb še danes po tisoč in več letih bolje ohranjenih, kot srednjeveške. Pa veš zakaj? Ker so veliko bolje zgrajene. Arhitektura Rimljanov in seveda Grkov (ker Rimljani so vleiko skopirali od Grkov) je bila tako napredna, da marsičesa po njih nismo znali ponovno ustvariti do 18. in 19. stoletja. Zdaj pa razmišljaj zakaj so prvine teh civilizacij tako pomembne in moderne skoraj do danes. To, da bi pa Plečnik naredil slovenske atena, pa očitno nisi dojel. Atene so bile v antičnih časih glava sveta. Mogoče te v šoli niso naučili tega, ampak skoraj polovica najbolj poznanih filozofov je starih Atenčanov. In spet se tu ponavlja vzorec. Modernejši (iz začetka 20.stol.) filozofi tlakujejo svojo pot na temeljih antične filozofije. Se prestavimo v književnost? Znanost? Še kam? Tu je tvoj odgovor kake veze ima Ljubljana in Evropa z Atenami. Navidez nikakršne, a vendar je tam. Tako, kot temleji pri bajti, jih ne vidiš, a so vseeno pod njo.

BaliF, da te podučim ene osnove, katere bi moral poznat vsakdo starejši od 15 let. Plečnik in večina njegovih evropskih (to seveda vključuje tudi severnoameriške) kolegov, so uporabljali neke detajle, prvine in osnove znane iz grške in rimske arhitekture. Zakaj? Malce si poglej te stavbe. Ni treba napisati, da je večina teh stavb še danes po tisoč in več letih bolje ohranjenih, kot srednjeveške. Pa veš zakaj? Ker so veliko bolje zgrajene. Arhitektura Rimljanov in seveda Grkov (ker Rimljani so vleiko skopirali od Grkov) je bila tako napredna, da marsičesa po njih nismo znali ponovno ustvariti do 18. in 19. stoletja. Zdaj pa razmišljaj zakaj so prvine teh civilizacij tako pomembne in moderne skoraj do danes. To, da bi pa Plečnik naredil slovenske atena, pa očitno nisi dojel. Atene so bile v antičnih časih glava sveta. Mogoče te v šoli niso naučili tega, ampak skoraj polovica najbolj poznanih filozofov je starih Atenčanov. In spet se tu ponavlja vzorec. Modernejši (iz začetka 20.stol.) filozofi tlakujejo svojo pot na temeljih antične filozofije. Se prestavimo v književnost? Znanost? Še kam? Tu je tvoj odgovor kake veze ima Ljubljana in Evropa z Atenami. Navidez nikakršne, a vendar je tam. Tako, kot temleji pri bajti, jih ne vidiš, a so vseeno pod njo.

Ok samo vse to skupaj ni noben relevanten argument za nič. Piramide in en kup starega egipta tudi še vedno stoji približno tolko kot ostanki iz antičnega rima (yup vem da so si pozneje izposojali "gradbeni material" iz koloseja ipd.) in grčije. Zaradi tega še vedno ne pomeni da moramo zdaj gradit templje in ne vem kaj sploh pa ne pomeni, da ima kakšen koli smisel kopirat antično arhitekturo sploh ker edino kar se kopira če se je zuanji izgled/kozmetiko.

^^ Nisem vedel, da imate v Polju tudi računalnike, kaj šele internetno povezavo. Sam sem si bolj predstavljal da uporabljate voščenke in barvice za floskanje debilnosti.


Kjer je prepirček tam si ti a ni tako? :bash:

BaliF, da te podučim ene osnove, katere bi moral poznat vsakdo starejši od 15 let. Plečnik in večina njegovih evropskih (to seveda vključuje tudi severnoameriške) kolegov, so uporabljali neke detajle, prvine in osnove znane iz grške in rimske arhitekture. Zakaj? Malce si poglej te stavbe. Ni treba napisati, da je večina teh stavb še danes po tisoč in več letih bolje ohranjenih, kot srednjeveške. Pa veš zakaj? Ker so veliko bolje zgrajene. Arhitektura Rimljanov in seveda Grkov (ker Rimljani so vleiko skopirali od Grkov) je bila tako napredna, da marsičesa po njih nismo znali ponovno ustvariti do 18. in 19. stoletja. Zdaj pa razmišljaj zakaj so prvine teh civilizacij tako pomembne in moderne skoraj do danes. To, da bi pa Plečnik naredil slovenske atena, pa očitno nisi dojel. Atene so bile v antičnih časih glava sveta. Mogoče te v šoli niso naučili tega, ampak skoraj polovica najbolj poznanih filozofov je starih Atenčanov. In spet se tu ponavlja vzorec. Modernejši (iz začetka 20.stol.) filozofi tlakujejo svojo pot na temeljih antične filozofije. Se prestavimo v književnost? Znanost? Še kam? Tu je tvoj odgovor kake veze ima Ljubljana in Evropa z Atenami. Navidez nikakršne, a vendar je tam. Tako, kot temleji pri bajti, jih ne vidiš, a so vseeno pod njo.

brez skrbi, dobro poznam zgodovino ;) ampak ravno to je ta absurd, ki se dogaja sedaj. plečnik je jemal elemente iz tujih držav, ki s slovenijo nimajo nič skupnega. to je sedaj seveda obče sprejeta "slovenska" arhitektura, ki je zaščitena. in za njeno zaščito se bojujejo razne iniciative in plečnikovi pristaši, ki nasprotujejo novim modernim slogom in rušenju starih arhitekturnih del. čeprav je plečnik počel TOČNO TO. v ljubljano je prinesel nekaj kar nikoli in nikdar ni bilo prisotno v ljubljani in pri tem podiral pravo staro slovensko arhitekturo. pomojem se sploh ne zavedajo dvoličnosti ki jo s tem izkazujejo. in prepričan sem, da bi Plečnik v današnjih časih podr tako tržnico, arkade, mahrovo hišo, stavbe ob Ciril-metodovem trgu pa verjetno tudi stolnico... tak je bil on :nuts: sam kaj takega dopovedat plečnikovim ljubiteljem je ist kot da bi zagrizenem levičarju razlagal, da je Tito poleg veliko dobrega naredil tudi ogromno slabega. ma ni šans da ti verjeme, pa čeprav je vse dokumentirano in dokazano :lol:

brez skrbi, dobro poznam zgodovino ;) ampak ravno to je ta absurd, ki se dogaja sedaj. plečnik je jemal elemente iz tujih držav, ki s slovenijo nimajo nič skupnega. to je sedaj seveda obče sprejeta "slovenska" arhitektura, ki je zaščitena. in za njeno zaščito se bojujejo razne iniciative in plečnikovi pristaši, ki nasprotujejo novim modernim slogom in rušenju starih arhitekturnih del. čeprav je plečnik počel TOČNO TO. v ljubljano je prinesel nekaj kar nikoli in nikdar ni bilo prisotno v ljubljani in pri tem podiral pravo staro slovensko arhitekturo. pomojem se sploh ne zavedajo dvoličnosti ki jo s tem izkazujejo. in prepričan sem, da bi Plečnik v današnjih časih podr tako tržnico, arkade, mahrovo hišo, stavbe ob Ciril-metodovem trgu pa verjetno tudi stolnico... tak je bil on :nuts: sam kaj takega dopovedat plečnikovim ljubiteljem je ist kot da bi zagrizenem levičarju razlagal, da je Tito poleg veliko dobrega naredil tudi ogromno slabega. ma ni šans da ti verjeme, pa čeprav je vse dokumentirano in dokazano :lol:

1. Govoriš kakor da je Plečnik popolnoma kopiral stare sloge. Naslanjanje na stare antične arhitektonske prvine (stebri ipd.), in njihovo povezovanje z modernistično arhitekturo - nek miks starinskega in novega, ni ravno pogosto in boš tako vrsto zgradb težko videl kar povsod po svetu. In nevem od kje ti to da naj bi bila to kar po splošno sprejeta slovenska arhitektura, ker ji vsi rečejo: plečnikova. Slovenski narodni slog je iskal Vurnik, ne Plečnik, ki je skušal na svoj način poudarjat mediteranski značaj Ljubljane - in zgradbe z italijanskim pridihom so v Lj. bile že dosti pred njim (barok!).

2. Spet govoriš kakor da je Plečnik podrl polovico Ljubljane!!! Pa pusti njegove načrte/sanjarije o veliki slovenski metropoli (te je itak imel proti koncu svojega ustvarjanja)... V realnosti se zaradi njegovih del ni podrlo kaj dosti stavb. [Pa ne reci kaj v zvezi: Ja zihr je za NUK moral porušit polno hiš]:lol:

btw - Pa da ne boš mislil, da sem kakšen veliki ljubitelj Plečnika, me pa razjezi če govoriš kar nekaj tja v dan, ne da bi kej dosti vedel o tem.

menim da bi bilo naslednje leto lahko odlična priložnost, dqa že enkrat za vselej razčistimo, kakšne so dobre in slbe strani Plečnikovega ustvarjanja v Ljubljani. glede na to, da se bo začela gradnja tržnice, bo gotovo ogromen pomp okoli tega, pa čeprav več od arheoloških izkopavanj niti ne pričakujem. naj se začne neka odprta, javna razprava o tem, kaj je Plečnik dejansko naredil v Ljubljani. pomojem bi bil marsikateri ljubljančan presenečen, in bi malo drugače gledal na številne iniciative, ki se trudijo zaščititi njegova dela... koneckoncev je od njegove smrti minilo dosti več kot od Titove, tako da bi lahko vsaj tega "svetnika" kolikor toliko objektivno obravnavali. mogoče...

Belif govoriš, kot da nimaš kančka zdrave kmečke pameti v glavi. Drugače pa za NUK ni podrl par starih hiš, ampak nekoč zelo lep dvorec, v takem stanju, kot je danes Kolizej. Treba je razumet, da pomeni arhitektura, tudi umik nečesa starega, nefunkcionalnega in mogoče celo grdega, nečemu novemu. Arhitekture se ne, da definirat, niti se je ne da omejevat in zaradi tega je včasih treba kako stvar podret. Konec koncev, so pa stvari, ki imajo pri podiranju prednost in so na nekem podnu hierarhije. Zdaj pa vsaj prikaži ali opiši en element ali detajl čisto izključno Slovenske arhitekture BeliF. Če ti to uspe, kapo dol.

kozolc? :lol: sej mene nič ne moti da je karkoli podiral, ampak poglejte kakšno hujskanje se dogaja v primeru Plečnikove tržnice, kjer je absurd še večji, glede na to da ne bodo ničesar podrli. sej boste vidli kak bo blo naslednje leto glede tržnice, vsak teden bomo lohka dva članka bral :lol: in takrat ne bo nihče od njih govoril o tem kako se mora staro umikati novemu. naravnost groteskna dvoličnost, še mal pa bom tragikomiko začel pisat o tem

BeliF strinjam se, da se Plečnika in njegova dela že skoraj malikuje in po logiki nekaterih se ne bi smeli v radiju 100 m od njegovih stavb sploh ničesar dotikati. Sem tudi proti graditvi stavb po načrtih iz nekaga drugega časa.
Vse ostalo so pa velike neumnosti. Arhitekturni slog je odvisen od časa in ne toliko od države vsaj kar se Zahoda tiče. Na prste lahko prešteješ res originalne stavbe oz. arhitekte, vsi ostali pa črpajo elemente iz raznih že obstoječih slogov. Po tvoji logiki so vse stavbe s kupolo brezzvezne kopije Panteona, vse gotske katedrale kopiranje Francozov, da ne govorimo o stolpnicah...
Ljubljana ni nikoli imela nobene stavbe za katero bi lahko rekli, da je res naša, slovenska. Slovenci svoje meščanske kulture do pred 150 leti niti nismo imeli, zato se nimamo na kaj naslanjati.
Kot si sam ugotovil je edina res avtohtona arhitekturna posebnost kozolec in še to je iz povsem kmečkega okolja in ga ne moreš direktno postaviti na sredo ljubljane. Sicer pa Kozolec imamo in je eden več kot dovolj.

Plečnikova velika odlika je bila, da je imel neko vizijo o celostni podobi mesta in je antične elemente na izviren način vklapljal v stavbe. Sicer pa ni vse antika, NUK je povsem izvirna, v svetovnem merilu zanimiva stavba, cerkev v Črni vasi se močno naslanja na ljudsko stavbarstvo (ampak ravno zato ni primerna za v mesto)... Da se ni posvetil dovolj stiku mesta z reko je traparija, kar se vidi na Tromostovju s stopnicami do spodnje terase, na Trnovskem mostu, ki je eden redkih z drevesi itd...
Je pa res, da so njegova zgodnjejša dela predvsen na Dunaju bolj izvirna kot Ljubljanska iz kasnejšega obdobja in, da se drugim arhitekotm predvsem Fabianiju dela krivica, ker so v njegovi senci.

http://www4.slikomat.com/09/1022/xvw-00456p.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4064149.htm)

Res si en bedak BeliF. Speer in Hitler sta oboževala megalomanske stvari in sta se naslanjala na klasièno izroèilo. Pleènik je imel rad monumentalne stvari, nikakor pa ni bil megaloman. Bil je predvsem mojster detaila, èrpal je pa iz najrazliènejših zgodovinskih slogov, pa tudi iz ljudskega izroèila.

Če primerjamo, kolikšen del takratne Ljubljane je hotel na novo zgraditi Plečnik in kolikšen del takratnega Berlina Speer, potem je Speer precej majhna riba proti Plečniku.

http://www4.slikomat.com/09/1022/thy-002339.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/4064253.htm)

Keber, z elipso sem ti oznaèil stavbo Reichstaga. Èe si bil kdaj v Berlinu, potem veš, da ni ravno majhna zgradba. Zdaj pa primerjaj njeno velikost z velikostjo Speerove kupole. Èe to ni megalomanija, pa res ne vem kaj je.

A 200 in več metrski nebotičnik pa ni megalomanija? Pa jih povsod gradijo, kot da 4x 50 metrski ni dovolj dober.

Sicer meni osebno je Speerov Berlin prav všeč. Ampak da bi sedaj ga delali, to nima smisla.

A 200 in več metrski nebotičnik pa ni megalomanija?

Odvisno kje. V New Yorku npr, je to že praktično potreba, medtem ko je v Dubaju čisto preseravanje.

no, še nekaj preden zaključimo...

to je moj izraz, ne vem če tudi uradno obstaja, je pa evidentno vsakemu zgodovinarju ki preučuje takratno arhitekturo: naci arhitektura je umetno poustvarjanje nemške arhitekture pod Hitlerjevo taktirko in njegovega nevemkakomuježebiloime arhitekta, s katero sta barbarsko nemško poreklo spreminjala v nadraso in vse neumnosti povezane z njo. največ materiala sta seveda črpala ravno iz starodavne grške arhitekture, ki z nemškim zgodovinskim prostorom nima nič skupnega. takisto je v tem obdobju počel tudi Plečnik, ki je v našo zgodovinsko arhitekturo vrinil reči, ki z ljubljano nimajo nikakršne povezave, razen morda (izmišljene?) legende o Jazonu in argonavtih, ter njegovo potjo po Ljubljanici. v obeh primerih gre torej za očitno rušenje stare arhitekture, in umetno povzdigovanje in poustvarjanje zgodovine z kopiranjem grške kulture ki, še enkrat povdarjam, nima tukaj kaj iskati. ravno zato mi je dvignil pritisk, ko sem slišal za "ljubljanske atene". ampak me niti ne čudi, kot je alkemist že sam nekajkrat povdaril, bi počel točno to kot plečnik in hitler, uničil originalno arhitekturo mestnega centra, in ga rekonstruiral z neko kvazi "staro ljubljano", ki na večini tega območja nikoli ni obstajala.

kar na bruhanje mi gre, ko slišim kako bi nekateri radi spreminjali zgodovino

Ne bom debatiral. Imam samo predlog zate. Malo pejdi v knjižnico in si kako knjigo o Plečniku izposodi, pa slike poglej in opazuj predvsem detajle, kajti ti so realno tisti, ki delajo Plečnika mojstra. Vklapljanje antike v sedanjost na povsem izviren in moderen način, mogoče celo art nouveau način. Kot veš nikoli ni načrtoval v Ljublani Partenona ali kaj podobnega.

Kot veš nikoli ni načrtoval v Ljublani Partenona ali kaj podobnega.

ker parlament kot akropola namesto gradu je pa zelo drugače....

kar pestro dogajanje bo na naslednji seji mestnega sveta http://www.ljubljana.si/si/mol/mestni-svet/seje/2006-2010/21171/detail.html

proračun za naslednje leto, odlok o gradnji Center Bellevue v Stari Šiški, odloka o preureditvi bencinskih servisov na Barju (obvoznica), tudi Roga se bodo dotaknili in očitno se končno premika tudi glede prodaje zemljišč za gradnjo F1 ob Masarykovi. pa seveda plačevanje parkinga na novih parkiriščih

med brskanjem sem našel zanimivo izjavo gospoda Jazbinška:
Svetnik g. Jazbinšek je opozoril, da je po prometni študiji »Novelacija prometnega režima na območju ožjega mestnega središča Ljubljane s predlogi in zaključki«, ki jo je leta 1998 izdelal Prometnotehniški inštitut in jo je leta 2000 obravnaval Mestni svet, Komenskega ulica med Kolodvorsko in Resljevo zaprta za promet.
Stališče:
Po študiji je Komenskega ulica v varianti IV, ki je končna varianta, res zaprta za promet. Vendar je v študiji predvideno, da »bi bili praktično vsi predeli mestnega središča (razen Stare Ljubljane) dostopni z motornimi vozili op principu žepov«.

če prav razumem tole študijo nameravajo urediti točno to, kar sem nekaj tednov/mesecev nazaj tečnaril tukaj gor

tam kjer so porušili barko pa naj bi bil novogradnja
http://www2.arnes.si/~supgiskr/cs/pridobitve.htm

Zdej sm šele prebral in piše:
Barako še od gradnje RTV izpred mnogih let so oktobra 2009 končno porušili na zahtevo MOL. Prostore bodo nadomestili z novogradnjo na Komenskega.
To pomeni, da novogradnja ne bo na tem mestu ampak na Komenskega:(

ufff, tole sem pa tudi jaz spregledal (nisem bil pozoren da so berake dejansko na Čufarjevi ulici). samo po mojem mnenju je to celo bolje, verjetno bodo sčasoma tudi to območje bolj primerno uredili. slepa fasada bo pa pač ostala. čeprav tega sploh ne razumem, kaj je sploh tak problem da jih ne uredijo?!? narediš pač nekaj lukenj za okna + malo urediš fasado. prav vse slepe fasade bi se dalo urediti na tak način, razen če je problem statika (kar malček dvomim). verjetno so večji problem stroški... kaj pa vemo, morda bodo nekoč v ljubljani sofinancirali tudi rekonstrukcijo slepih fasad, in ne samo fasad :) strošek je vsekakor precej nižji

Fora je v tem, da so v Lj karejske zazidave na pol narejene in povsod se najdejo potem slepe fasade.

Tkole bi lahko zgradil prizidek, bi vsaj bila slepa fasada obrnjena na dvorišče.Pa takih primerov je milion v LJ.
http://www4.slikomat.com/09/1113/i7x-fg.jpg

Zelo lep primer je na tej fotki.

Rdeča barva-objekt zgrajen konec 80 let, lepo sklene naselje in ga poveže v kare.

Modra barva-karejska zazidava-naselje zgrajeno v sredini 90ih

Zelena barva-v tem desetletju nas pa nekaj piči in začnemo graditi objekte,ki so samostojni ali kako se temu reče.

http://www4.slikomat.com/09/1113/s84-pr1.ge.jpg

verjetno jim je škoda tako dragocenega območja znotraj karejev. sej na prvi pgled izgledajo ta dvorišča prav prisrčna, samo kaj, ko so jih že zdavnaj zamenjala izključno parkirišča ali pa vrtički. kakega resnega družbenokoristnega pomena pa nimajo... je pa pri novih stavbah dobro vsaj to, da že vnaprej ne računajo na slepe fasde, ki naj bi jih nekoč dozidali

ps: nekaj bi dodal :ohno: zdnje čase imam veliko problemov s tipkovnico, tak da če bo kdaj kaka beseda/stavek narobe napisana, pač ne šteti tega kot pomankanje slovničnega znanja :lol: zgornji post sem popravljal več časa kot pa sem ga pisal :nuts:

verjetno jim je škoda tako dragocenega območja znotraj karejev.

Kok bi pa zgubil investitorji na površini, če bi tako gradili.
http://www4.slikomat.com/09/1113/f25-pr2.ge.jpg
Madrid in vsa španska mesta so nam lahko zgled
http://www4.slikomat.com/09/1113/58b-f.jpg
Aja pozabil sem dodati, da bi tako morali graditi v centru in ne na drugih območjih.Tabor je pa v centru.

ampak od notranjih površin karejske zazidave povprečen ljubljančan še vedno ne bo imel nič. karejska pozidava, oziroma območja znotraj njih niso dostopna prav nikomur, razen tam živečim. to je mene že od nekdaj motilo v samem centru ljubljane

Hmmm kaj bi pa jaz moral imeti od tega?Da parkiram,da sedim pred njihovim blokom?Meni je važna vsebina v samem objetku (kino,trgovine,storitve,usluge itd)
Škoda prostora v centru pri zgradbah,ki samostojno stojijo.
Lahko je polovični kare, poglej sliko Madrida.Pač tak način gradnje je velik bolj mestotvoren.

tista slika Madrida je dosti vredi, mene motijo predvsem 4-strane karejske stvabe. če bi se zadeve lotili tako, da je kare zaprt (oziroma dokončan) samo s treh strani, in na četrti strani dostopen vse, bi vse skupaj bolje delovalo. sej se ne gre toliko za to, "da bi imel jaz tam kaj početi", ampak zato, da je prostor bolj odprt (ko se sprehodiš mimo). če bo že kdo karkoli tam počel, bo veretno kvečemu "vaška" mladina (torej tisti, ki tam živijo)

http://www.shrani.si/f/2A/hN/2thq0MPx/dscn7809.jpg


Fino odvodnjavanje. Čist po naše:bash:

Drugače pa lepa prenova in super slike.

Sj včas more bit tako, kako bi pa drugače posnel moje ozadje na zalsonu? =)

EDIT: aja pa to je začasno drugače. Bojo verjetno še tlakovlai naprej.

seveda bodo tlakovali, to vse skupaj paše v urejanje Tržnice :)

V centru mesta sploh ne bi smeli dovoliti drugačne gradnje kot v kareju. Na drugem ortofoto posnetku se vidi bivša vojašnica Metelkova, kjer je celotno dvorišče odprto za javnost kljub karejski pozidavi in to ni edini primer.

V centru mesta sploh ne bi smeli dovoliti drugačne gradnje kot v kareju. Na drugem ortofoto posnetku se vidi bivša vojašnica Metelkova, kjer je celotno dvorišče odprto za javnost kljub karejski pozidavi in to ni edini primer.

če bi jaz imel kaj besede bi celo mesto morali graditi v karejih.:) to naredi mesto. Kakršnakoli drugačna pozidava ni za v mesto.

ali se je že kdo peljal skozi novoodprti tunel? predvsem me zanima, ali je katastrofalna osvetlitev sedaj kaj boljša?

Kar se tiče osvetlitve, je sedaj čisto drug svet, saj so stene svetle.
Bi pa pograjal zarisovalce talnih oznak. Ne moreš verjeti, da vse kar so potegnili je ena navadna neprekinjena črta. V prejšnem tunelu si imel dvojno po sredi (kar bi morala biti), robne črte, pa še hrupno komponento, če si zapeljal čez. Sedaj pa nič.:ohno:

Zelo lep primer je na tej fotki.

Rdeča barva-objekt zgrajen konec 80 let, lepo sklene naselje in ga poveže v kare.

Modra barva-karejska zazidava-naselje zgrajeno v sredini 90ih

Zelena barva-v tem desetletju nas pa nekaj piči in začnemo graditi objekte,ki so samostojni ali kako se temu reče.

http://www4.slikomat.com/09/1113/s84-pr1.ge.jpg

V 80tih letih je bil zelo prisoten trend karejske pozidave tudi zato, ker so bili enostavno v modi nizki objekti, objekti z trikotno streho, ipd. Danes je trend drugačen, zato je tudi tega manj.

Ni nujno, v kareju so lahko tudi visoke stavbe.Poglej to fotko in ta za*eban kare, kjer je nebotičnik.Trikotna steha ne igra nobene vloge pri karejih.Si bil kdaj v Barceloni ali katerem drugem evropskem mestu?Skoraj vsa evropska mesta tako gradijo v širšem mestnem jedru.Saj mi smo tudi znali včasih, ko je urbanizem nekaj pomenil in ne kapital.

http://www4.slikomat.com/09/1115/om-pr3.ge.jpg

..

..

dvomim da bodo čez nekaj let sploh še avti tukaj, sploh če se bo rtv malo zmigal okoli svoje garaže

Sedaj, ko je odpadlo listje, lahko z levega brega Ljubljanice spet vidimo Ljubljanski grad. Medtem ko je stara Ljubljana vsak dan lepša in bolj urejena, pa naš grad vedno bolj prerašča drevje in ga poleti, razen stolpa in strehe, sploh ni več videti. Primerjajte pogled na grad sedaj in poleti. ABSURD. V Salzburgu pogled na grad predstavlja eno glavnih mestnih vrednot in vedut.

Sam sem na spletno stran mesta Ljubljana "Pobude meščanov" že vložil pobudo o prirezovanju dreves, a kaj, ko so birokratsko zaščitena z odlokom. In to ob vseh stotisočih dreves na Golovcu in Rožniku.

https://urbanizem.ljubljana.si/PobudeMescanov/VnosPobude.aspx

Tudi vi lahko na to spletno stran vložite pobudo za prirezovanje dreves na grajskem hribu. Da ne bo slišati zgolj tistih iniciativ, ki dajejo pobude za zaščito vsake vrbe in grma v Ljubljani.

ja tko pač to je v Ljubljani. stolpnice morajo biti dovolj nizke, da ne zakrivajo pogleda na Grad, drevje je pa seveda lahko tako visoko, da ga potem skoraj ne vidiš :lol:

..

Škoda, ker si zbrisal post.Sem ti mislil odgovoriti.

Imaš prav ja.Vidm, da so stavbo na začetku Kolodvorske(ki je dokaj nova)zgradili v isti liniji kot RTV.To pomeni, da so res načrtovali verjetn tak drevored kot si omenil.Na začetku Kolodvorske drevored že obstaja.
Sem brcnil v temo,ko sem rekel,da bi tukaj morali zgraditi prizidek.Vse skupaj treba porušiti.
http://www4.slikomat.com/09/1117/t94-lj.jpg

Stari Tišler bi skoraj gotovo moral biti zaščiten? ps: tisto ni drevored ampak sramota, tolk neurejenega "parkca" res ne najdeš kar tako

Zakaj pa bi bil TIšler zaščiten? Kakšne kvalitete pa skriva ta zgradba?

stara in nekoč dobro poznana gostilna če se ne motim

To ni razlog za ohranjanje zgradbe, potem bi morali ohraniti praktično vsako staro bajto, v kateri se je kaj "dobro poznanega" dogajalo. Sploh pa lahko taka reč deluje tudi v novi stavbi.

Po tej logiki ne bi smeli tudi zgradbe, v kateri je Jurman, nikoli niti pomisliti se dotakniti.

Keber, saj nismo daleč od tega. A je kdo od vas že ugotovil, da ima stavba (mislim da) Šentjakobskega gledališča tisti turn z uro? Verjetno, kaj pa, da tista ura ob 12h (mogoče celo ob vsaki polni uri ali pa ob določenih) tudi igra in ne vem kaj še? Pa je slučajno kdo pomislil, da bi namesto tistega zelo zgledno urejenega trga za parkiranje avtomobilov naredili trg za zbiranje turistov, ki bi se trli, da bi videli to čudo? Da je to neumno? Kateri bedak bi to hodil gledat? Če sta komu vzniknili zadnji dve vprašanjinaj ga vprašam, če je bil že kdaj v Pragi, ali pa v kakem drugem evropskem mestu s tako uro? Tam se zgrinja na tisoče turistov, ki gredo takoj zatem veselo zapravljat svoje Kroničke v restavracije, bare in trgovine, katerih je miljavžent tam okoli. Zdaj pa naj si sami na MOL izračunajo, koliko denarja dobijo s parkingom 20 avtomobilov in koliko, bi bilo evrov od turistov.

EDIT: Verjamem vsaj v to, da se bo trg preuredil, ko bo garaža pod Tržnico, tako, da še en razlog več, za tisto garažo.

To ni razlog za ohranjanje zgradbe, potem bi morali ohraniti praktično vsako staro bajto, v kateri se je kaj "dobro poznanega" dogajalo. Sploh pa lahko taka reč deluje tudi v novi stavbi.

Po tej logiki ne bi smeli tudi zgradbe, v kateri je Jurman, nikoli niti pomisliti se dotakniti.

sej Šestica tud ni nobena umetnina, pa je skoraj nepredstavljivo da bi jo rušili, ker je pač stara in znana. js bi valda zrediral tega Tišlerja sam bo spet jok in stok :ohno:

EDIT: Verjamem vsaj v to, da se bo trg preuredil, ko bo garaža pod Tržnico, tako, da še en razlog več, za tisto garažo.

če bi nasprotniki gradnje pod tržnico samo malo pomislili, kaj to pomeni za bodoči razvoj tega predela mesta- praktično VSE se da potem na novo preurediti (ulice, trgi, nabrežja, drevoredi...)

Sam nekaj je treba naredit glede prizidka Mahrovi hiši, trenutna varianta je nevzdržna. Bolje, da pustijo kakor je, kot pa da naredijo tisto.

Škoda, ker si zbrisal post.Sem ti mislil odgovoriti.



Sem izbrisal, ker je nekdo premaknil poste, èeprav ni šlo za nobene politiène razprave ali zajebancije.

Èe pa sluèajno kdo ne ve kaj pomeni beseda forum, tule je definicija iz SSKJ:

fórum -a m (Îà) navadno s prilastkom
2. javno mesto, kjer se o èem razpravlja, odloèa

andrej forumi imajo svoja pravila...Na našem je eno tako, ki predvideva, debatiranje v debatnih krožkih, novice in komentarje na njih pa v threadih o dotičnih stvareh, verjetno je bil to tudi razlog, zakaj je nekdo prestavil poste. O političnih debatah smo se pa rped časom zedinili, da tu nimajo kaj početi, četudi se direktno nanašajo na novico, ker smo Slovenci žal še vedno tako nekultivirani, da se v 2 milisekundah po komentarju z nekim političnim pridihom vzpostavita tabora levih in desnih, ki pljuvata vsepovprek drug po drugemu čez xx strani. Zatorej, ko bomo enkrat postali dovolj kultivirani, da bomo znali na članek, ki na tak način pljuva po enem ali drugem županu, komentirati argumentirano in vljudno, s stavki, kot je: No res je, da tega pa tstega ni naredil, ker je treba pred volitvami tudi kaj takega obljubit, česar ne bo nikoli izpolnil, ampak celostno gledano, je pa mesto v veliko boljšem stanju, ali pa obratno; šele takrat, bo pa ta forum lahko tudi, to, kar piše v SSKJ, da je.

Štruèkar,
ravnokar so na thread Ljubljana napisal: Lahko bi tudi bil moderna umetnost sam muzej, ne pa da je neka povpreèna arhitektura.

Zakaj ta komentar sodi vanj, komentar o širitvi Kolodvorske pa ne, èeprav se je navezoval na rušenje barak na tej ulici??

Sem izbrisal, ker je nekdo premaknil poste, èeprav ni šlo za nobene politiène razprave ali zajebancije.

Èe pa sluèajno kdo ne ve kaj pomeni beseda forum, tule je definicija iz SSKJ:

fórum -a m (Îà) navadno s prilastkom
2. javno mesto, kjer se o èem razpravlja, odloèa

Očitno jih je Lokey sem premetal in to več postov, ne samo tvojega.Ne vidm nč narobe pri tem,ker smo se zmenil, da v Ljubljana-projekti objavimo poste, kot so: apdejti,novice in sem ter tja kšno mnenje o samem projektu.
Jaz se ne bi obremenjeval s tem:)

Oèitno jih je Lokey sem premetal in to veè postov, ne samo tvojega.Ne vidm nè narobe pri tem,ker smo se zmenil, da v Ljubljana-projekti objavimo poste, kot so: apdejti,novice in sem ter tja kšno mnenje o samem projektu.
Jaz se ne bi obremenjeval s tem:)

Lj-city, brez zamere, ampak neumnost je loèevat poroèila od komentarjev. Prav nemogoèe. Tega tudi ni na nobenem drugem forumu razen našem.

Potem je treba premaknit tudi struckarjev komentar o zelenju na metelkovi.

Aja nisem vedel, da je bila stvar o tem, sem mislil, da je blo kej bolj debatnega. No bo že.

Iz threada sem premaknil slike o karejih, k nimajo nobene veze s trenutno gradnjo v Ljubljani - kolikor vem nobenega na tistih slikah ne gradijo. Ker se je večina postov navezovala na tiste slike, so pač romali v debatni.

Iz threada sem premaknil slike o karejih, k nimajo nobene veze s trenutno gradnjo v Ljubljani - kolikor vem nobenega na tistih slikah ne gradijo. Ker se je veèina postov navezovala na tiste slike, so paè romali v debatni.

Tale thread se je odprl, ker so se na threadu Ljubljana razvnemale debate tipa za in proti mošeji, pa rdeèi proti èrnim...

Lokey, brigaj se za Novo Gorico, ljubljanske poste pa pusti pri miru.

Tale thread se je odprl, ker so se na threadu Ljubljana razvnemale debate tipa za in proti mošeji, pa rdeèi proti èrnim...

hja, tole se pa tudi jaz spomnem. bi res lahko bili malo manj strogi, v kolikor se govori kaj kar je dejansko v vezi z Ljubljanskimi gradnjami

Za govorjenje je odprt TA thread - za novice in update-e pa PROJEKTI IN GRADNJA - ne pa bullshit.

Pa ne ti meni tralala Nova Gorica - Ljubljana. tri strani debate v thread, ki naj bi baziral pretežno na slikah in novicah ne spada.

LoKeY mad, LoKeY smash. :laugh:

Intervju z Janezom Koželjem, arhitektom in podžupanom Ljubljane, v Sobotni prilogi:

V mestu živimo po vaško

Janez Koželj je eruptiven človek, kar se izraža v prav vsakem njegovem početju. Tak je, ko govori, ko se kot neprofesionalni podžupan Ljubljane ukvarja z urbanističnimi in arhitekturnimi rešitvami mesta, ko kot profesor predava študentom fakultete za arhitekturo, kot arhitekt v svojem biroju z raznovrstnim arhitekturnim in oblikovalskim opusom, in tak je, ko obiskuje številna mestna gradbišča, kjer ves čas nadzira delo.

Na intervju je prihitel iz Dravelj, kjer si je ogledal nastajanje novih vrtičkov na mestnem zemljišču, ki bodo imeli enotni videz, priročnik za njihovo ureditev je napisal Janez Koželj ob pomoči kolega. Po Ljubljani se že dvanajst let po opravkih dosledno vozi s kolesom, spotoma pa s tal pobira nemarno odvržene smeti in po potrebi obreže kakšno drevo. Ob koncih tedna je pogosto na Krasu, kamor se vozi z vlakom. Poklicno in zasebno je zavezan urejenemu in čistemu okolju. Tudi zato je sprejel vlogo prvega urbanista in arhitekta glavnega slovenskega mesta.

Ste v zadnji četrtini mandata in zdaj je že jasno, v kakšni fazi bo na koncu vsak od 22 projektov v mestu, ki ste se jih lotili na začetku. Koliko je narejenih, koliko jih nastaja in koliko jih bo šlo v naslednji mandat?

Vsi mestni projekti so v dinamični fazi, v postopkovnem zamiku, saj se ocena o njihovi izvedljivosti vsak dan spreminja. Pri nas je namreč tako, da ves čas delamo v nepredvidljivih razmerah, vsemogočna državna uprava lahko ustavi zastavljene projekte, kadar koli hoče, ustavi jih lahko pravzaprav, kdor koli hoče, tudi posameznik, upravičeno ali neupravičeno, in to v kateri koli fazi. Tako je naravnana naša zakonodaja. To je ena od mojih ključnih ugotovitev, ki jo prenašam tudi na politični vrh, a za zdaj še brez pravega odziva. Se bojim, da so tisti, na katere naslavljam ta problem, preveč oddaljeni od stvarnosti. Pred dnevi sem imel sestanek s predsednikom državnega zbora in sem mu o tem govoril, tudi predsedniku države sem to omenil. Moj pogled na ta prisilni jopič izhaja iz neposredne izkušnje, kako se pri nas težko vodi postopke in še teže izvaja projekte. Na primer: mesto je vložilo vlogo za gradbeno dovoljenje, da bi popravili most, ki se ruši na železnico, a so nam ga zavrnili, ker bi morali, če malo pretiravam, kupiti železnico pod mostom, da bi imeli pravico graditi. Ne morete si misliti, kako daleč smo od razvojnega zavezništva z državo.

Ali politika na državni ravni Ljubljano sploh obravnava kot glavno mesto ali le kot eno od slovenskih mest?

O tem govoriti je precej delikatno. V treh letih nisem doživel nobenega posebnega prizadevanja, da bi se država – vlada, državni zbor ali ministrstva – poskusila poistovetiti z mestom, ki si ga delimo. Nasprotno, ne izvedejo se niti tisti projekti, ki so v pristojnosti, tudi finančni, države. Kaj je mesto, kaj je prestolnica, kaj prostor, kjer se država predstavlja, kaj je središče naroda, to nas očitno ne zanima. Poglejte samo, kakšen je pogled na oltar domovine pred parlamentom. Spominski prostor razglasitve neodvisnosti je sesut, prava ruševina. Tega očitno nihče ne opazi, kar pomeni, da za državniške stvari nimamo občutka. In za povrh je prostor pred parlamentom, ki nosi ime Trg republike, namenjen parkiranju. Česa takega nisem videl v nobenem glavnem mestu nobene države! Kdor tega ne vidi – kako naj bi skrbel za druge stvari, ki konstituirajo duh glavnega mesta?

Na Trgu republike je parkirišče, ki je v zasebni lasti in na katerem imamo državne proslave. Ali tega ni mogoče spremeniti?

To bi se lahko hitro spremenilo, če bi bila volja. Kolikor je meni znano, bi se zasebnik, ki ima v lasti garažo, rad odpovedal parkirni ploščadi, že zaradi stroškov vzdrževanja. To se da narediti, to bi lahko storila država ali pa mesto, najlaže skupaj, če bi se kdo za to zares zavzel.

Trg republike je edini monumentalen državniški prostor, ki je nastal v novejšem obdobju, pa še tega smo degradirali. Zakaj, menite, države ne zanima, da bi postavila državniška poslopja, trge, parke …?

Ker pač nimamo pravega odnosa do tega. Prvič, kultura prostora je v Sloveniji slaba. Tudi pričakovanja o tem, kakšen naj bo javni prostor in kakšen naj bi bil njegov pomen, so majhna. Drugič, nimamo odnosa do tega, kaj je v resnici mesto. Mi še vedno živimo v mestu po vaško. To se kaže tudi v tem, da ljudje uporabljajo javne prostore, kot da niso njihovi. Za večino javni prostor ni skupna dnevna soba, javna domena, ki si jo delimo, kjer se pokažemo, ampak prostor, ki ga trošimo, smetimo, uničujemo. Brez pravega odnosa, da bi ga spoštovali, varovali njegovo opremo, se ulic, trgov in parkov ne da lepo vzdrževati. Tretjič, gre tudi za odnos do države, skrb za njena obeležja. Začne se pri tem, da imamo po likovnih merilih objektivno najgršo zastavo v Evropi, da še nimamo celostno urejene podobe države. Povsod, še posebej na mejah, se to opazi. To je zanimiv kazalnik našega gledanja na skupnost.

Je sestavni del te mentalitete tudi to, da Ljubljana nima niti ene elitne četrti?

Gotovo, mi nimamo razvitih takšnih potreb. Da bi si ljudje, ki so elita, želeli živeti na prestižnih lokacijah v središču mesta, tega pri nas ni veliko. Najbolj zaželena je hiša v predmestju, na zasebnem, ograjenem prostoru. Tudi to je del neurbane mentalitete. Zanimivo je še nekaj. Pogosto se srečujem z ljudmi v drugih mestih in še posebej na podeželju in spoznavam, kako Slovenci sovražijo svoje glavno mesto. Ljubljančan je v nekaterih slovenskih regijah psovka, čeprav je Ljubljana edini prostor, kjer se konstituirajo slovenstvo, slovenski narod in slovenska družba, čeprav je to edino pravo mesto v Sloveniji, ki je multikulturno, kjer preizkušamo vzajemno življenje v različnosti, kjer se rojeva politika, kjer so se zgodili pomembni zgodovinski dogodki, tudi razglasitev samostojnosti.

Ali ni paradoks, da je Ljubljana kulturno, znanstveno in univerzitetno središče, način življenja v tem mestu pa ni prav mesten?

Je in ni. Pri argumentiranju smeri razvoja mesta se srečujem z diametralno nasprotnimi pogledi od svojih. Prizadevam si, da bi Ljubljana postala bolj svetovljanska, mala metropola, ne pa da zgublja še tisto, kar je v njej ostalo mestnega. Zame je v mestu najbolj pomembna gostota. Mesta je več tam, kjer je večja gostota stavb, ljudi, dogodkov, kapitala, informacij, inovacij. Bistvo mesta je kopičenje, da nastane mestnost, mora biti ustrezno zgoščena kritična masa. Poleg tega je za mesto značilna raznolikost, pestrost oblikuje nov način obnašanja, iz raznovrstnega se rodi nova kvaliteta. Nasprotno temu meni javnost drugače, celo več, zgoščanju se upira. Iz treh let tega mandata se vidi, kako poskušamo uveljaviti strategijo razvoja mesta navznoter.

Se zato načrtuje gradnja stolpnic, ki jim ljudje tudi najbolj nasprotujejo?

Med drugim tudi zato. Kot vidite, se danes v mestu gradi na območjih opuščene industrije, in to s primerno gostoto, četudi nam v javnih razpravah ves čas govorijo, da je treba gradnjo seliti na obrobje. Takšen pogled ni mestotvoren. Naši ljudje ne bi radi živeli v mešani skupnosti, radi bi živeli v svojem socialnem okolju, v katerem se počutijo varne, kjer se ni treba ves čas prilagajati drugim.

Ali res Ljubljana gradi stolpnice samo na območjih propadlih industrijskih obratov?

Tudi, vendar nam ne gre za stolpnice, ampak za zgoščevanje. Prav ponosen sem na to, da gradimo mesto navznoter, na že urbaniziranih zemljiščih. Ne gradimo velike stanovanjske soseske, kot je bilo načrtovano, v Stanežičah, na skrajnem robu mesta, dokler ne zapolnimo vseh vrzeli in degradiranih območij znotraj mesta. Ne gre nam torej samo za stolpnice, ki so le ena od oblik zgostitve. Mesto vendar dopušča gradnjo v višino, in to na tistih točkah, ki so za to primerne, se pravi ob vpadnicah, na robu središča, na križiščih in upoštevaje več meril o tem, kje, kako in do katere višine se lahko gradi stolpnice.

Dobro, mesto bomo zgostili. Ste prepričani, da bodo priseljenci vplivali na bolj urban način življenja?

Mislim, da ja. Predvsem zato, ker se je prebivalstvo mesta do nedavnega krčilo, v središču so ostali v glavnem starejši ljudje in nižji socialni sloj. Mi bi želeli, da bi se v središče priselilo aktivno prebivalstvo. Radi bi ponudili možnost, da bi se priseljevali mladi, ustvarjalni ljudje, visoko izobraženi, vseeno od kod. Ne računamo samo na priseljevanje Slovencev, saj so danes mesta postala multikulturna.

Včasih je slišati tudi očitek, da predvidene višine niso v skladu z merilom mesta, na primer Kolizej, Tobačna, in da gre pravzaprav za popuščanje kapitalskim zahtevam.

To v bistvu ni čisto res. Te višine so dobro premišljene. Pri določanju višin ne popuščamo kapitalu, mi stolpom preračunamo mero in ta se sklada z mero pozidave, ki jo mesto že ima. Mestno središče je dobilo višinsko mero v 30. in jo po vsem mestu širilo vse od 60. let minulega stoletja. Od tedaj je bilo vendar samo v mestnem središču zgrajenih 25 stolpov, po vsem mestu pa vsaj še enkrat toliko! Na to merilo poskušamo uravnati novo zidavo. Zelo redko si kaka stavba zasluži, da prebije višino. Visoke stavbe, ki jih načrtujemo na robu ožjega mestnega središča, na primer Severna vrata, vključno s Kolizejem, ki naj bi bila stavba posebnega pomena, so poravnane s konico Nebotičnika, mislim, da je to 72,5 metra. Tudi višina načrtovanih stolpnic na mestu Tobačne tovarne je naravnana, če gledamo analogno, na višino stolpnic na Topniški iz leta 1970. Torej so očitki o neobrzdani gradnji v višino bolj izraz vnaprejšnjega odklanjanja kot tehtnega razmisleka. Za Tobačno, na primer, je bila najprej pripravljena mednarodna delavnica in opravljena presoja spomeniškega varstva, nato so bila izdelana natančna navodila za razpis natečaja. Žirija je med drugim upoštevala tudi bivalne razmere. Poleg tega z nizko zazidavo investitorji ne bi mogli prenoviti celotnega območja opuščene tovarne.

Ne bi bila finančno upravičena?

Pri nas še nočemo prav razumeti ekonomske logike, da je treba vlagati v pripravo zemljišča, kar je velik zagonski strošek, ki ga mora gradnja upravičiti, tudi z gostoto oziroma višino zazidave. Gradnja mesta je zahteven proces, v katerem se usklajujejo različni interesi, še posebej med pričakovanji mesta in zasebniki, ki danes v glavnem gradijo. To usklajevanje se mora iziti v skupno korist. Za velike in zahtevne mestne projekte, kot so športni park Stožice, Center sodobne umetnosti v Rogu, prenova kopališča Ilirija itd., mesto sklepa javno-zasebna partnerstva.

Je poleg Šumija, ko je posameznik za več let ustavil gradnjo, še kakšen tak primer?

V Ljubljani je več takih gradbišč. Država je zasebno lastnino preveč zaščitila s tem, da je uzakonila samo pravico, ne pa tudi odgovornosti do lastnine.

Ta pretirana zaščita zasebne lastnine tudi dopušča, da so v večstanovanjskih stavbah različni okna, rolete, tende, balkoni, kar je grdo in česar v drugih evropskih mestih ne vidimo.

Tu gre za več stvari. Tudi to je odraz neurbanega načina življenja, ko se nočeš podrediti skupnosti, prostorskemu redu in urejenemu izrazu, če nisi v to prisiljen. Odpor do skladnosti se kaže po vsej Sloveniji. Trenutno smo v fazi, ko hoče vsak graditelj, če ne gre drugače, izstopati vsaj z barvo svoje hiše. Že tako je načeta podoba krajine, ko lahko vsak gradi na svoji parceli, kar hoče, v svojem priljubljenem slogu, danes pa so v modi pročelja s kričečimi barvami. Ta hip so v ospredju limonasto rumena, oranžnordeča in turkizno zelena. Te barve so nov način izražanja individualnosti, ki se ne zmeni za učinek celote.

Ampak individualizem je značilen za ves zahodni svet, pa tovrstnega izražanja ne opazimo.

Tega ne znam pojasniti drugače kot s kulturno razvitostjo družbe. Vem le to, da pri nas ni več vrednota delovati v prid skupnosti in javnega interesa. Ker nam zaradi tega demokracija uhaja iz rok, si na vseh področjih krčevito prizadevamo naraščajoči nered čim bolj podrobno normirati. Poglejte primer: iz strahu pred samovoljo smo tako prostorsko kot gradbeno zakonodajo naravnali tako, da temelji na vnaprejšnjem nezaupanju. S tem se je razpršila tudi odgovornost, in to do te mere, da lahko vsak uradnik izkoristi svoj delček pristojnosti, ko odloča o gradnji. Ta svojo presojo zavaruje s čim bolj strogimi pogoji in s čim več predpisi ne glede na posledice. Zato so postopki dolgi, zamotani, nepregledni in nepredvidljivi. S takim ravnanjem probleme še otežujemo. Temu posvečam večino svojega delovanja v mestu, kjer vso svoje sposobnost vlagam v mediacijo, da bi dosegel kompromis med stranmi, ki trmasto vztrajajo pri stališčih in maksimiranih zahtevah. In ko se že približamo dogovoru, kot na primer pri odločanju o gradnji stolpnic v Dravljah ali o prenovi Plečnikovega stadiona, se nasprotna stran premisli in vrne na začetno stališče. Ni čudno, da je Ljubljana v takem razvojnem zaostanku. V tujini so uredili zakonodajo tako, da se sicer lahko vsakdo pritoži, vendar mora računati na to, da bo plačal škodo, če jo bo s tem povzročil, bistveno pa je, da uveljavljanje pravice do odškodnine na sodišču ne ustavi gradnje.

Ampak razvojni zaostanek za Ljubljančane in tudi za del arhitekturne stroke ni toliko moteč kakor kakšen projekt novega poslopja in rušitev starega, na primer Kolizeja.

Problem je v tem, da je Ljubljana, kot tudi druga slovenska mesta, še zmeraj v tranziciji. Javnost še ni prepoznala, da je mesto prej temeljilo na družbeni lastnini, iz katere je izhajala tudi pravica do odločanja, in da danes ni več tako. Stroka je tedaj imela več besede in prav tako mestna oblast. To se je zdaj obrnilo; smo v drugem sistemu, ki temelji v glavnem na zasebni lastnini, zaradi česar imajo lastniki več pravic pri odločanju, stroka pa nima več prve in zadnje besede. V novih razmerah je treba spremeniti upravljanje mesta in tudi metode načrtovanja, ki morajo biti bolj fleksibilne, predvsem pa ne dogmatske, ki temeljijo na dogovarjanju med zasebnim in javnim kapitalom, med javnim in zasebnim interesom. Vnaprejšnje nasprotovanje vsaki novi gradnji v starem mestu izhaja tudi iz zmotnega prepričanja, da je vsa dediščina enako vredna, tudi tista, ki v resnici ni. Mislim, da gre pri precenjevanju dediščine bolj za kulturni boj, kajti strokovne dileme o tem, kaj je vredno varovati in kaj ne, ni. Gre samo za to, kako si določena skupina ali ustanova izbori izključno pravico do odločanja. Naša dediščina se ne more primerjati z italijansko. Večkrat me vprašajo, ali ima Ljubljana sploh kakšno ureditev ali stavbo, ki je vpisana na Unescov seznam. Žal je nima. Ko se pri nas nekaj strogo zavaruje, ni več važno, kaj se s tem v resnici dogaja.

Nemalo je zgradb, ki propadajo pod spomeniško zaščito, zato se je uveljavilo malone pravilo, da bo stavba zanesljivo prepuščena razkroju, čim je spomeniško zaščitena. Ali ne bi bilo logično obratno?

Če nekaj razglasimo za spomenik, bi to moralo pomeniti, da že vnaprej vemo, kako bomo spomenik ohranili, ne samo konservatorsko, ampak tudi finančno. Ko dobi propadajoča stavba v tujini status spomenika, je s to zaščito tudi rešena. Pri nas ni tako; mi s tem še bolj obremenimo lastnika ne glede na to, koliko je finančno sposoben in kaj so njegove želje. Poleg tega mu postavimo stroge pogoje varovanja, ne glede na to, ali jih je mogoče spoštovati, in ne glede na to, ali potem spomenik propade ali ne.

Tak primer je hotel Bellevue, ki je spomeniško zaščiten do konca propadel. A ruševina za mnoge ljudi ni toliko moteča kot to, da ga namerava novi lastnik obnoviti in dozidati, s čimer, menijo, bi lahko skazil podobo krajinskega parka.

To je lep primer. Prejšnji kupec Bellevueja očitno ni kupil z namenom, da bi ga prenovil, zato je zaščiteno secesijsko stavbo prepustil propadanju. Ko smo današnjim lastnikom pomagali, kako s primerno dozidavo končno prenoviti stari hotel, smo se soočili z dvema interesoma: države, ki s svojim odlokom ščiti mejo krajinskega parka za hotelom in od nje ne odstopi niti za meter, ter mesta, ki je pred časom le poskusilo omogočiti prenovo hotela tako, da je s svojim odlokom obšlo državo. Pri tej zgodbi je šlo ves čas zgolj za to, kdo bo uveljavil svoj prav. S spomeniškim varstvom je prišlo vsaj do kompromisa, da je zdaj poleg videza zaščitena samo lupina spomenika. Zdaj usmerjamo projektante, da pridejo do predloga, ki bo že vnaprej skladen s pogoji varstva narave, varstva spomenikov, urbanistov in sosedov. Za nameček še tole. Novi lastnik je z ograjo vestno zavaroval stavbo pred vnovičnim požiganjem in uničevanjem. Vendar zanjo ne dobi gradbenega dovoljenja, ker v prostorskem aktu taka ograja ni določena. To bi vendar moralo biti ne le dovoljeno, ampak nujno! Pri nas ni mogoče ravnati po zdravi pameti, ampak zgolj po zakonskih normah, s katerimi pa se vsega nikoli ne bo dalo predpisati.

Ali ni podobno s Plečnikovim stadionom?

Zahteve v zvezi s tem stadionom so legitimne. Naj bo tak, kot si ga je zamislil Jože Plečnik, naj bo namenjen ljudem za šport in rekreacijo … Vse lepo in prav, vendar neuresničljivo. V takšni obliki in v ta namen se tega stadiona ne da niti obnoviti niti vzdrževati.

Morda ljudje pričakujejo, da bi ga moralo obnoviti in vzdrževati mesto, ki naj bi skrbelo tudi za vsebino?

Potem bi ga mesto moralo kupiti. Moralo bi prepričati lastnike, da ga prodajo, in zagotoviti iz svojega proračuna poleg kupnine še sredstva za obnovo in delovanje stadiona. Poleg tega, da vse to veliko stane, se postavlja vprašanje, ali se to sploh da narediti. Enako bi lahko ravnala tudi država. Saj je tudi lastnik Kolizeja objavil prodajo te nepremičnine, da bi jo lahko kdor koli odkupil in obnovil. Pa ni ponudba nikogar zanimala. Tudi v primeru stadiona je moja naloga pomagati pri iskanju najboljše rešitve, kako skupaj z zasebnim kapitalom in lastniki objekt obnoviti in posodobiti, kar je tudi v javnem interesu.

Mesto tega denarja nima, država tudi ne, recimo, da ga ima zasebnik. Imate pa kot mestni urbanist najbrž vizijo, kakšna naj bi bila vsebina na tem stadionu, ali je to stvar zasebnega lastnika?

Moj pogled na to je takšen: v socializmu so investicije financirali z javnim denarjem, zato je bila družba odgovorna za donosnost naložb, medtem ko gre v tržnem gospodarstvu tveganje na račun lastnika. Mesto sicer lahko postavlja investitorjem pogoje, lastnikom lahko marsikaj priporočamo in jih usmerjamo, a odgovornost za investicijo je le njihova.

Gradi se športni kompleks v Stožicah. Ali sta ob njegovi zmogljivosti potrebna še stadion za Bežigradom in Hala Tivoli, ki tako ali tako ni primerna ne za športne ne za koncertne prireditve, pa še njen prizidek načrtujete?

Vse kaže, da prizidka država ne bo dovolila, saj spomeniško varstvo trdi, da je ploščad pod halo del parkovne površine.

Ampak o njem ste prav vi že govorili.

Ker se mi zdi, da bi bilo treba tudi stari Hali Tivoli omogočiti preživetje, saj je eden od najbolj vitalnih delov športne infrastrukture v mestu. Športna dvorana v Stožicah bo imela drugo funkcijo. To je eno dejstvo, drugo pa je, da ploščad pod halo ni primerno izrabljena. Če bi tam zagotovili dodatno športno ponudbo, bi imel zavod več možnosti za obstoj.

Hala Tivoli je v središču mesta. Ko so v njej prireditve, obiskovalci v vsej širši okolici zaparkirajo pločnike, kolesarske poti, zelenice, dovoze. Če bi zagorelo, se ne bi mogel prebiti gasilski avto. Policija tolerira kršitve, očitno v skladu z dogovorom, da mora hala preživeti. Ali ne bi bilo bolj smiselno razmišljati o opustitvi dejavnosti, saj halo upravlja mestni zavod?

To, da prireditve obremenjujejo okolico, je res. Res pa je tudi, da študija o ekonomski upravičenosti investicije ugotavlja, zakaj bi bile potrebne dopolnilne rekreacijske dejavnosti, ki ne bi povzročale dodatnega prometa, še posebej ne v času prireditev. Rešitev za premalo parkirišč vidim predvsem v drugačni prometni ureditvi, obiskovalci bi se vendar morali na prireditve v hali pripeljati v glavnem z avtobusi ali vlaki! Enako vprašanje se zastavlja v zvezi s stadionom za Bežigradom, namreč zakaj hkrati graditi dva stadiona. Zavzemam se tako za novi stadion in nove športne dvorane v Stožicah kot za prenovo dvorane v Tivoliju in stadiona za Bežigradom. Vsako glavno mesto ima vendar sodoben športni park, kajti tudi na tekmah se oblikuje pripadnost mestu in državi.

Kako se soočate s kritikami na račun vsega, kar je v mestu narejenega, čeprav je podoba zdaj marsikje veliko lepša, na primer Barjanska cesta s parkom, ožje mestno jedro, Hrvatski trg, Krakovski nasip …?

Za svoje prizadevanje ne potrebujem podpore, ampak vsaj objektiven, četudi kritičen pogled na nove ureditve. Čeravno vem, da velike spremembe spremlja tudi močan odpor do novega, vseeno upaš, da bo reakcija vsaj razumna. Ne morem razumeti, da je za naše kritike lahko narobe čisto vse, kar naredimo, tudi ko urejamo parke in nabrežja, na novo urejamo vrtičke, ko širimo peščeve površine, preurejamo zanemarjene predele, prenavljamo znamenite stavbe. Prav zaradi te zaslepljenosti se ne da konstruktivno pogovarjati s kritično javnostjo, prav tako tudi številne iniciative niso pripravljene niti prisluhniti argumentom, kaj šele razumeti naše načrte in projekte. Važno je le, da so proti.

Vpadnic pa se še ne bo začelo delati?

Ko govorimo o spornih šestpasovnicah, govorimo o koridorju vpadnic, o profilu glavnih mestnih cest, ki omogoča ureditev največ šestih pasov. To pa ne pomeni, da jih bo zares šest, pomembno je, da zagotovimo prostor za različne cestne ureditve, za ločene pasove za javni prevoz. Gre torej za koridor celotnega javnega prostora ceste s prometnimi pasovi, kolesarskimi stezami, širokimi pločniki, drevoredi, ki mora biti vrisan v planske akte, da lahko odkupimo nepremičnine. To je prvi pogoj za prometno rekonstrukcijo in preoblikovanje obrobja vpadnic z novo zazidavo v višini, ki bi bila skladna s profilom glavne ulice v obliki bulvarja.

Onesnaženost zraka zaradi prometa bomo morali do leta 2050 zmanjšati vsaj za polovico. Kako gre to skupaj s širitvijo cest in garažami v mestnem središču?

Kje pa so nove garaže v centru? Pod Kongresnim trgom in tržnico. Obe garaži sta v glavnem namenjeni ohranjanju dejavnosti in okoliškim prebivalcem. Z garažo pod Kongresnim trgom bi si med drugim upali očistiti tudi ploščad Trga republike in sprostiti Južni trg. Z garažo pod tržnico, ki je razmeroma majhna, laže odpravimo parkiranje na Petkovškovem nabrežju in Krekovem trgu. Te garaže niso predvidene, da bi privabljale še več avtomobilov v mestno jedro, ampak so del mestne prenove. Pravzaprav so v vseh evropskih mestih, kar jih poznam, že zdavnaj ugotovili, da je treba tudi v središču mesta spraviti pločevino pod zemljo in zagotoviti tamkajšnjim prebivalcem prostor za parkiranje. Problem je drugje. V mesto pripelje nad 100.000 avtomobilov na dan, te je treba ustaviti na vstopih v mesto. Tam je treba zgraditi garažne hiše in prestopne postaje in od tam zagotoviti po ločenih rumenih pasovih hiter in udoben javni prevoz.

Začeli ste toliko projektov, da bi zanje potrebovali vsaj še en mandat. Razmišljate o tem?

En mandat je dovolj. Jaz sem hotel samo pokazati, da se vse da, če se hoče, in da je treba delovati sistemsko. Začel sem s celostno grafično podobo, ki je mesto ni imelo urejene. Po novem so vsaj na avtomobilskih tablicah pravi ljubljanski grbi. Moja druga naloga je bila izdelati sistem uličnega pohištva in cestne opreme ter pripraviti priročnik za uporabo. To je zelo pomembno, da se ve, kako opremljati ulice, kakšen robnik je treba izbrati, iz kakšnega materiala naj bo tlak, kakšna je barva klopi, kakšen koš za smeti sodi kam. A vloženi trud je le prevelik, potrebno je preveč časa, da bi se še tako dobre zamisli prenesle v prakso. Zakaj moram hoditi po gradbiščih in popravljati nemarnosti? Ne morem drugače, kot da opravim tisto, česar drugi ne vidijo, ne storijo. Žal vse bolj spoznavam, da je to Sizifovo delo. Težko je uveljaviti zavest, da bi vsak sam skrbel za čim večjo kakovost svojega dela. Spreminjati delovne navade, vcepljati odgovornost, spodbujati, miriti, povezovati, opozarjati … to je početje, ki se mi ne zdi več spodbudno.

Pa vendar pri svojem delu delujete zelo zavzeti, celo goreči, zato je vtis, da boste težko pustili stvari na pol poti ...

Ali sploh veste, kakšen drive je to? Povejte mi, kako je možno, da nam očitajo celo obnovo predora pod gradom, ki je bil veliko bolj nevaren kot šentviški. Lahko si mislite, kako nečastno je prenašati vse to nerazumno in nesramno nasprotovanje urejanju mesta. Da vam ne povem, kaj preživljam na fakulteti, kako globoko je sovraštvo nekaterih kolegov, kaj mi pišejo po pošti, kaj vse o meni lahko preberete na blogih … Obseg žalitev je prevelik, da bi mi dostojanstvo dopuščalo še naprej to prenašati. Sicer pa imam občutek, da sem kar nekaj le prispeval k temu, da ima danes mesto vizijo in zagon. To dvoje je bistveno. •




+ intervju s krajinsko arhitektko Majo Simoneti, časopis Dobro jutro:
http://www.dobrojutro.net/intervju/ljubljana_dolguje_svojo_zeleno_identiteto_legi/142100

Tale Koželj je pa kar precej laži natrosil, posebej okoli stolpnic, njihove umestitve in predvidenih višin.

Škoda, da novinar ne zna nič izzivalnega vprašat. Ali pa ni hotel, da ne bi intervju šel po gobe.

zanimiv članek. očitno se bo Koželj poslovil, škoda, mi je bil kar simpatičen

Nepremičninske agencije zapirajo svoja vrata

Promet z nepremičninami je v zadnjih dveh letih upadel za dve tretjini, kar pomeni tudi slabše poslovanje nepremičninskih agencij.

Kot je za Radio Slovenija poročal Andrej Šavko, je od aprila lani svoja vrata zaprlo 17 odstotkov nepremičninskih agencij, največ v Ljubljani in obalno-kraški regiji.

Take posledice nepremičninske krize je profesorica na ekonomski fakulteti Andreja Cirman napovedala že pred časom. Kot je dejala za Radio Slovenija, je bilo iz poslovnega registra izbrisanih približno 160 pravnih subjektov z dejavnostjo nepremičninskega posredništva. Nekaj več kot 50 posrednikov je bilo iz Ljubljane, osem pa iz obalno-kraške regije.

Očiten upad prodaje
Kot je pojasnila nepremičninska posrednica iz Kopra Ingrid Gaberc, je namreč konkurence veliko, prometa pa zelo malo. Navedla je, da je bilo konec leta 2007 prodanih tudi šest tisoč nepremičnin na mesec, do prve polovice tega leta pa se je prodaja hiš znižala za 85 odstotkov, prodaja stanovanj pa za 64 odstotkov.
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/nepremicninske-agencije-zapirajo-svoja-vrata/217486

Ne razumem kakšne laži naj bi natrosil Koželj?Očitno se je teb neki zameru, meni deluje človek na mestu in velik strokovnjak.

Ko boš enkrat napoto velekapitalistom, ki jih podpira mestna občina, boš že vedel, kaj mislim.

Poleg tega ima zelo dober nastop v javnosti, ki ga smatra za velikega strokovnjaka, ki pa to niti ni. Naj se drži samo arhitekture, v drugih področjih žal ni tako dober, kot misli da je.

Verjetno popušča, ker se zaveda, da danes mesto gradi kapital.Tako pač je to.
No ne bom se preveč spuščal v debato, ker človeka ne poznam in ga ne bom sodil.Meni deluje ok, verjamem pa da si ti lahko imel slabe izkušnje.

Ko boš enkrat napoto velekapitalistom, ki jih podpira mestna obèina, boš že vedel, kaj mislim.

Poleg tega ima zelo dober nastop v javnosti, ki ga smatra za velikega strokovnjaka, ki pa to niti ni. Naj se drži samo arhitekture, v drugih podroèjih žal ni tako dober, kot misli da je.

Kakšnim velekapitalistom neki? Na živce mi gredo paranoièni ljudje. Naloga urbanizma je usklajevanje razliènih interesov. In po mojem mnenju Koželj to dobro poène, zato mi bo žal, èe ne bo veè deloval na magistratu.

V sobotni prilogi je bil spet pameten Janez Suhadolc s komentarji na temo tržnice. Res ne razumem, zakaj on in njemu podobni drekaèi ne sodelujejo na arhitekturnih nateèajih s svojimi predlogi, pa da vidimo, kakšno je njihovo videnje arhitekture. Ker za njih je vse kar narišejo arhitekti nièvredno.

Verjetno popušča, ker se zaveda, da danes mesto gradi kapital.Tako pač je to.

Točno tako. Želje mesta in želje investitorjev morajo biti v ravnovesju, saj slednjim ni kaj dosti mar za celostno podobo mesta, vendar brez njih ni razvoja in napredka. Mesto mora pri vsakem projektu, ki prinaša dobiček od investitorja izpogajati tudi nekaj zase, kot to počne recimo pri Emoniki, obeh stadionih, novem Kolizeju itd.
Za Koželja in predvsem Jankovića nebi dal roke v ogenj, da na odločitve nikoli ne vplivajo razne veze in osebni interesi, a generalno gledano se stvari odvijajo v pravo smer.
Nihče od obstoječih stanovalcev seveda ne želi, da mu na sosednji parceli zraste stolpnica, a takšna je realnost življenja v mestu.
Nasprotovanja objektom preraščajo v Ljubljani v farse, ko etnologi razpravljajo o gradbenih jamah, ko je nekaj dreves pomembnejših od mostu, ki je načrtovan že od samega začetka urejanja območja, ko prebivalci blokov zahtevajo ohranitev "zelenice" čeprav na njej raste njihova solata in čeprav jo imajo več kot preveč dobrih 50m stran... Če drugega ne je nekaj narobe z arhitekturo.
Tukaj gre za lase privlečene argumente, v ozadju pa so predvsem kratkoročne nevšečnosti zaradi gradnje, strah pred poslabšano kvaliteto bivanja (kaj je lepšega kot enodružinska hiša v centru mesta po možnosti z razgledom, ki ga ne zakrivajo druge stavbe) in predvsem nepripravljenost meščanov živeti mestni način življenja.

Točno tako. Želje mesta in želje investitorjev morajo biti v ravnovesju, saj slednjim ni kaj dosti mar za celostno podobo mesta, vendar brez njih ni razvoja in napredka.
Kje so pa želje prebivalcev? Ker to v primeru Ljubljane niti pod razno ni enako željam mesta.

To je èisto navadno sprenevedanje. Èe boš vse spraševal prebivalce, se ne bo spremenilo prav niè. VSAK želi okrog svoje hiše park, ne pa stolpnic. Te diskusije se mi zdije brez veze. Sam živim v stari Šiški in vidim kako se zbere par nergaèev, ki potem zelo hitro zmotivirajo nekaj starih bab in skupaj nasprotujejo prav vsakemu predlogu. Enkrat nasprotujejo novogradnjam, ker ni parkirišè, drugiè ker ni trgovine. Ko investitor oboje zagotovi, potem ne ustreza višina objekta....

Velika večina ne zahteva parka. Ampak da se pa ustvarja toliko betona kot danes, tega ni bilo v nobenih socialističnih časih. Nove soseske pogosto nastajajo brez vsakega smisla urbanizma (a se niste prej ukvarjali s kareji in zakaj jih ni?), zelene površine pa sedaj nastajajo kar na zelenih strehah (kje je tukaj logika, ne bi vedel), ki tako ali tako niso dostopne nikomur razen vzdrževalcem.

Da pa investitor kaj zagotavlja, je pa larifari. Na eni javni obravnavi predloga Učnih delavnic za Astro je poleg predsednika četrtne skupnosti prišla celo ena uslužbenka mestne občine, ki itak ni nič vedela. O kakih investitorjih, projektantih in urbanistih seveda ni bilo ne duha ne sluha. kdo se potem spreneveda?

Se strinjam, da je Jankovič naredil več kot ostali prej, ampak načini, kako to dosega je pa druga zgodba, ki z nekim mestom, ki bi imel posluh za stanovalce, nima veze.

Keber govoriš o socialistični gradnji, ki je pri nas ravno naredila katastrofo in jo še zmeraj ustvarja. Gradnja po 2. svetovni vojni je bila popolnoma nekontrolirana in tako smo dobili eno največjih vasi na svetu. Ljubljano. Ta naša vas ima ob vseh vpadnicah prav do centra stanovanjske hiše. Kako je to mogoče? Pa, ker še to ni dovolj, zdaj vsi zahtevajo, da to za večno ostane. Verjamem, da je lepo tako živeti, ampak treba bo korenito spremeniti stvari in Koželj je s tem naredil veliko. Namreč strategija, da se bo mesto širilo navznoter. Treba je narediti neko gostoto. Če bi imela LJ malce več gostote, sem prepričan, da bi imeli že zdavnaj tramvaj in avenije in vsega boga, česar si danes ne more mesto privoščit. Imeli bi lepe parke, česar si danes ti ljudje ne želijo, ker v Sloveniji pa parke uporablajo sam mulci za mamile žret pa seksat. Ni mestnega vzdušja, večina ljudi misli, da živi na kmetih. Štale v Stari šiški zapret, pa jim mogoč mal cenej zrihtat zemljo nekje na obrobju, če se že moremo it nek karitas. Vse pač ne paše povsod. Tako, kot stolpnica ne paše v vas, kmetija ne paše v mesto.

Socialistična gradnja je poskrbela za urejene in zadosti velike parke z dovolj igrišči in športnimi igrišči, premišljeno zasnovane soseske ter urejen javni prevoz. To da zgradbe niso ravno višek lepote, ni toliko kriv socializem kot pa enostavna in poceni gradnja, ki pa je v povprečju še vedno boljša od današnjih gips plošč, vgrajenih v betonske okvirje.

Danes pa imamo betonska sračja gnezda, ki rastejo vsepovsod, samo tam ne, kot bi lahko, hvalijo se s parki v velikosti 100 kv. metrov na blok (posebej Jurčkove vile, ki jih hvalijo kot idealno za mlade družine, a ni ne zelenice ne otroškega igrišča), gradi se stran od prog javnega prometa, urbanizem pa je samo še oddaljen spomin, ki ga tudi Koželj in Jankovič ne bosta obudila, ker se niti ne trudita, važno da investitorji bogatijo mestno blagajno. O kakem sistemskem urejanju mesta ni ne duha ne sluha.

Jaz osebno se bolj sekiram s hišami in pa kmetijami sredi mesta kot pa stolpnicam ,ki zgledajo grdo samo zato, ker niso prebarvane parkov in pa igrišč je pa v "komunističnih" blokih dovolj (Štepanjsko Naselje 4x Fuzbal Igrišče 4x Basket igrišče 1x Rugby 1x baseball + tenis igrišča) zelenice so pa tudi povsod ista zgodba je v Fužinah in drugje...

npr Zaloška cesta ena izmed glavnih mestnih Vpadnic je v jutranjih urah na mestu pri hoferju kjer se zooža nabito polna in prideš prej peš do centra kot pa z busom ob cesti pa stojijo eno nadstropne hiše stisnjene ob Ljubljanico in pa cesto kjer bi lahko potegnili vsaj še en pas za bus oz tramvaj če kdaj bo ...

rešitev je da se jim ponudi nadomestno stanovanje oz nadomestna zemlja v isti vrednosti ali večji oz izplačilo odškodnine druge varjante ni...

Glej keber, jaz ne govorim o arhitekturi socialističnih časov, jaz govorim o tem, da so takrat pustili, da hiše delavskega proletariata rastejo, kot gobe in povsod. To je tisto, glede same arhitekture večstanovanjskih objektov, se pa popolnoma strinjam, da so bili veliko boljši, kot so danes. Včasih se je gledalo na notranjost, da bo udobna in majhna, danes se gleda, da je fasada lepa. Ampak nekatere vas moti, to, da se gradijo večstanovanjski objekti med hišami in to je tisti problem, ki ga je treba uredit. Tako se mora gradit, ker tiste hiše so pravo obupno stanje. Glede Zaloške, bi jo pa jaz raje dal pol v tunel, ali pa naredil enosmerni promet s Poljansko, ker se mi zdi to veliko boljša rešitev, kot pa rušenje okoli in okoli Zaloške, pa dvomim, da bojo to tudi dovolil =). Nekega dne se enostavno zapre, promet se pošlje na Poljansko (vem, da bi nastal hud kaos, ampak druge tu ni) in hopsasatralala se naredi nova Zaloška. Pa obenem, bi se mogla tudi železniška proga za Dolenjsko dvignit, recimo kar na stebre. Saj znamo nardit stebre, ki zdržijo več 100 tonski tovorni vlak ane? =)

Socialistična gradnja je poskrbela za urejene in zadosti velike parke z dovolj igrišči in športnimi igrišči, premišljeno zasnovane soseske ter urejen javni prevoz. To da zgradbe niso ravno višek lepote, ni toliko kriv socializem kot pa enostavna in poceni gradnja, ki pa je v povprečju še vedno boljša od današnjih gips plošč, vgrajenih v betonske okvirje.


bi se kar strinjal, so pa žal pozabili na najpomembnejšo stvar in to so parkirišča. vse te lepe in pametno zamišljene socialistične stavbe so sedaj ena bedna beznica, ki se utaplja v stoječem prometu. in zaradi tega je vsa ta lepota in premišljenost izgubila ves svoj pomen... bo treba počasi kak blok podret pa namesto njega zgraditi veliko garažno hišo, da se okolica bližnjih blokov sprosti in ponovno smiselno preuredi. in mtu imam v mislih predvsem blokovske grozde izven Centra

bi se kar strinjal, so pa žal pozabili na najpomembnejšo stvar in to so parkirišča.
Misliš?
Da ne boš isto rekel čez 30 let za današnji čas, ko bo imelo vsako stanovanje 4 ali 5 avtov. ;)
Takrat je pa povprečen blok stanovalcev imel v lasti 4 fičote in enega hrošča. Dejansko so za takratne razmere gradili zelo razkošna parkirišča.

Socialistièna gradnja je poskrbela za urejene in zadosti velike parke z dovolj igrišèi in športnimi igrišèi, premišljeno zasnovane soseske ter urejen javni prevoz. To da zgradbe niso ravno višek lepote, ni toliko kriv socializem kot pa enostavna in poceni gradnja, ki pa je v povpreèju še vedno boljša od današnjih gips plošè, vgrajenih v betonske okvirje.

.

Jaz se pa ne strinjam. Socialistièna gradnja je ravno najveèja napaka. Širila se je na nove nepozidane parcele izven mesta (Štepanjsko naselje, Dravlje itd.). Stavbe so nametane brez vsakega reda, kot da bi jih nastreljal s fraèo. Nikjer nobene ulice, vsak blok drugaèe orientiran. Èe išèeš neko ulièno številko, krožiš kot budala po naselju. Med bloki so res zelenice, ki pa služijo predvsem lokalnim štirinožcem.

Ljubljana se mora nehat širit v zaledje kot neka metastaza, ampak je treba pozidati strnjen del mesta. Vse polno je nekih lukenj in pa ostankov podeželjske arhitekture (spodnja šiška, tržaška cesta).

Misliš?
Da ne boš isto rekel èez 30 let za današnji èas, ko bo imelo vsako stanovanje 4 ali 5 avtov. ;)
Takrat je pa povpreèen blok stanovalcev imel v lasti 4 fièote in enega hrošèa. Dejansko so za takratne razmere gradili zelo razkošna parkirišèa.

Tvoje razmišljanje je napaèno. Po tej logiki nobeno velemesto ne bi funkcioniralo. Ravno v zgošèanju pozidave je kljuè, ker potem lahko zagotoviš tudi uèinkovit javni promet.

Več avtomobilov, kot jih imamo zdaj nikoli ne bomo imeli, glede na to da je 1 avto/ 2 slovenca. Dejstvo pa je, da bi se dal recimo na Fužinah, kjer so ogromne zelenice, skopat velko luknjo in naredit garaže in nazaj nardit zelenico. In tudi hvalabogu, da so zgradili razne Fužine in Dravlje in Štepanjca na obrobju, kako bi pa zgledalo to zraven centra?

Več avtomobilov, kot jih imamo zdaj nikoli ne bomo imeli, glede na to da je 1 avto/ 2 slovenca.
Never say never. Število avtomobilov v Sloveniji stalno raste. Pri nam doma imamo 6 avtomobilov na 5 oseb z vozniškim dovoljenjem. 12 let nazaj smo imeli enega. Garaže v t.i. socialističnih naseljih (čeprav se nič kaj dosti ne razlikujejo od podobnih ter mnogo večjih naselij v Franciji, Nizozemskem, Švedskem, Angliji ...) se pač dogradijo, spet ni to neka nemogoča reč, mogoče bo mesto kaj pritisnilo ali pa pomagalo pri tem.

In pozidava starih predelov, ki so po andrejevo metastaza ...
Naj se najprej pozidajo stari industrijski predeli, stari stanovanjski predeli pa se naj uredijo sistemsko, ne pa tukaj en zobotrebec, pa tam še eden ...
Naj se uredi naenkrat kot je treba, mesto pa trenutno ne ureja in zgoščuje, ampak dopušča, da vsak malo packa v svojem peskovniku. In to pa lahko zamerimo mestni oblasti, vključno z glavnim arhitektom, ki to investitorjem dopušča.

a se lahko v park Tivoli pripelje roštilj in podobne zadeve pa da skupina oseb (mladina, družine itd) naredi piknik? nisem še nikol videl, zato sprašujem

Gradnja odlično napreduje! Še bolje pa bo, ko bomo lahko fotkali še ostale stolpnice tu v bližini. Je pa res, da bo do takrat še kar nekaj časa preteklo.

Ma kake ostale stolpnice.
Tisto je fantazija:).

a se lahko v park Tivoli pripelje roštilj in podobne zadeve pa da skupina oseb (mladina, družine itd) naredi piknik? nisem še nikol videl, zato sprašujem

LOOL
Itak da ne. V parku bi si ti kuril in pekel čevape? :)

Ja opasni na razvitem in veleopevanem zahodu (beri Združene države južnega dela severne amerike) je to nekaj čisto normalnega, pravzaprav majo nekateri parki celo že serijsko to opremo. Se mi pa zdi, da pri nas tega ne dovolijo, pa tudi meni to ne paše ravno v Tivoli. Belif pejt rajš v čevabđilnico za Fakulteto za Arhitekturo kup čevapov s kajmakom pa lepinjo, kulker rabiš in odnes v tivoli, se vsedeš magari na travo in poješ. Garantirano dobri čevapi. Še nisem nikoli dobil slabših, kot dobrih. =)

Ubistvu sem prepričan, da 30 let nazaj nihče ni verjel, da bo kdaj več kot 1 avto na družino. Tako kot 60 let nazaj nihče ni verjel, da bo kdaj več kot en TV na vas :) Glede na neskončen razvoj družbe od 2SV smo pomoje lahko brez skrbi, da pojma nimamo, kaj bo čez 30 let.

Kar se pa parkov tiče - v večjih mestih, tudi po Evropi, so parki itak center popoldanskega/nedeljskega dogajanja in srce mesta. In zadeva je prav neverjetna in odlična za doživet, samo to je verjetno pogojeno z miljoni ljudi in precej manjšo količino zelenja kot pri nas.

ravno zato me je zanimalo, sam itak nisem pomislil na kaj takega. sem pa zadnjič gledal isto kuharsko oddajo Ljubezen skozi želodec, in je model na koncu prjavu idejo, kolk bi blo lepo če bi se takole družine dobivale po parkih, pa pekli pa to... in sem se prav zamislil, ker drugod to sploh ni tako nepričakovano kot je pri nas

ponavadi maš izven mesta lokacije ob kopališčih-rekah iška itd maš kamnite roštilje...

v Iškem vintgarju ja, sm tam blizu doma :) tam je kar lepo urejeno

Never say never. Število avtomobilov v Sloveniji stalno raste. Pri nam doma imamo 6 avtomobilov na 5 oseb z vozniškim dovoljenjem. 12 let nazaj smo imeli enega.

Keber brez zamere, ampak tole je pa dvojna morala par excellence. Najprej govoriš o betonaži, potem pa, da imaš doma 6 avtov za 5 oseb.

Naj vsak zaène s pometanjem pred svojimi vrati.

No keber marsikdaj mimo ustreli. Pa verjetno mate pri vas kako domačo firmo, da mate več, kot 1avto/člana. Drugače tega enostavno ne znam razumet. Mi mamo 4/4 s tem, da se le trenutno le 2 čist redno in za povsod uporabljata, moj in očimov eden stoji (ker lastnik nima več izpita), drugi pa do službe in nazaj. Enostavno si ne predstavljam zakaj bi meli recimo pri nas še en avto, glede na to, da jih je že to skoraj preveč. JE pa spet recimo avtodom nekaj drugega (mi smo ga nekoč meli) tu bi potem lahko bil kak avto več.

lahko da je 6ti avto pokvarjen al pa tolk fensi da ga samo za "posebne" priložnosti vozjo :) to na vasi sploh ni redko, da majo kake bolj premožne družine kak dodaten avto (veleposestniki, podjetniki), ki ga večino časa šparajo, ker se valda nauš po kmetih s poršeji pa ferariji vozu vsak dan...

Naj vsak zaène s pometanjem pred svojimi vrati.

Doma sem iz vasi, stanujem v LJ. En avto je oldtimer, ostale pa rabimo vsak zase. Pred pragom imamo zelo dobro pometeno. In ne mi o javnem prevozu, ker je že v LJ žalost, kje drugje pa ni niti omembe vreden.

Zakaj so pa na vsaki maketi na Centralni park narisane stolpnice tja do 120 metrov?

^^ ne razumem

glede makete(v Emporiumu) pa verjetno mislijo predviden razvoj za prihodnost v območju ali kaj podobnega...

seveda, imenuje se Partnerstvo Šmartinska. mud777 je pač napisal da je to fantazija, ker ni nujno da se zadeve tako izvedejo, vsekakor pa bo do popolne izvedbe projekta minilo vsaj nekaj 10-20 ali pa še več let
http://www.google.si/url?sa=t&source=web&ct=res&cd=1&ved=0CAYQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.ljubljana.si%2Ffile%2F4275%2Fkatalog-mipim.pdf&rct=j&q=%C5%A0martinska+district&ei=fB8NS7nmF4SFsAazlNShAw&usg=AFQjCNEE77373dpxd_xsKRC1StYexaplTg

Zelo odvisno od davčne politike.
Če bo ugodna davčna politika privabljala multinacionalke, potem bo to zgrajeno znotraj petih let.

seveda, imenuje se Partnerstvo Šmartinska. mud777 je pač napisal da je to fantazija, ker ni nujno da se zadeve tako izvedejo, vsekakor pa bo do popolne izvedbe projekta minilo vsaj nekaj 10-20 ali pa še več let
http://www.google.si/url?sa=t&source=web&ct=res&cd=1&ved=0CAYQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.ljubljana.si%2Ffile%2F4275%2Fkatalog-mipim.pdf&rct=j&q=%C5%A0martinska+district&ei=fB8NS7nmF4SFsAazlNShAw&usg=AFQjCNEE77373dpxd_xsKRC1StYexaplTg

Res je.

Zelo odvisno od davčne politike.
Če bo ugodna davčna politika privabljala multinacionalke, potem bo to zgrajeno znotraj petih let.

ugodno davčno politiko pri nas, jo lahko samo sanjaš. Pa četud bi jo meli to se vseeno ne bi izvedlo v roku 5 let.

Zelo odvisno od davčne politike.
Če bo ugodna davčna politika privabljala multinacionalke, potem bo to zgrajeno znotraj petih let.
Kaj še.:lol:

Zakaj pa bi multinacionalke v petih letih v neko majhno mesto vložile nekaj milijard evrov za množice stolpnic? Pa če se jih oprosti davkov, se to ne zgodi tako hitro.

Kje so pa želje prebivalcev? Ker to v primeru Ljubljane niti pod razno ni enako željam mesta.

Kako to ne more funkcionirati, sem omenil ravno v zadnjem odstavku. Življenje v mestu prinaša veliko ugodnosti, a tudi mnoge probleme zaradi zgoščene poselitve.
Isto velja za parkirišča, marsikdo bi rad imel 5 parkirnih prostorov na stanovanje, naj jih ima, ampak naj jih tudi primerno plača, ne da parkira kjerkoli se mu zazdi.
Zelenice pred stolpnicami so svoja zgodba, okoli bratovševe ploščadi je trava pred poletjem zrasla pol metra visoko, kar pomeni da je nihče ne koristi razen za pasje stranišče.
Glavni problem je predvsem v tem, da ljudje smatrajo vsako malo višjo zgradbo (npr. 10 etaž) za nevem kaj, ki naj bi se gradila ne nekem idealnem mestu, ki ga seveda ni, saj si to vsak drugače predstavlja. Konsenz je najbrž edino okoli partnerstva Šmartinka, pa še tam bo komu zakrivalo pogled na Kamniške Alpe.
Glavna napaka je, da ljudje nepremišljeno kupujejo stanovanja, kjer ni v bližini igrišča, kjer so uporabljeni slabi materiali in za to plačujejo nore vsote. Kdor bo v celovških dvorih odštel 3200€/m^2 je vsaj zame neumen, saj lahko v Domžalah za 2700€ dobi neprimerno bolje izgrajeno stanovanje z igriščem in veliko večjo "zračnostjo". Od tam do ljubljanske gneče, porabi z avtom 10min, kot bi ravno zamudil precej frekventen bus v LJ.
Ko se bodo kupci takšnemu nategovanju uprli, bodo tudi investitorji začeli graditi bolje in manj pogoltno.

Konsenz je najbrž edino okoli partnerstva Šmartinka, pa še tam bo komu zakrivalo pogled na Kamniške Alpe.

Uf... kot se (je) da(lo) prebrat v medijih ni pri Partnerstvu Šmartinka niti približnega soglasja lastnikov zemljišč.

Milijarde?

Cel projekt Partnerstvo Šmartinska ni vredno več kot 1mrd EUR.

Milijarde?

Cel projekt Partnerstvo Šmartinska ni vredno več kot 1mrd EUR.

O pa jade je pa kr več.Očitno misliš, da so samo stolpnice v tem projektu.
Projekt zajema polovico Zelene Jame in četr Novih Jarš, če štejemo BTC pod Jarše.

Štejem samo poslovni del.

Multinacionalke ne bi imele nič z 5-6 nadstopnimi stanovanjskimi bloki.

Emonika naj bi koštala 300 milijonov, pa je samo ena velika ter dve mali stolpnici, tisti javni del pa niti ni neka velika reč. Pa še vedno samo grmovje raste. 100 metrska stolpnica namreč ne košta samo nekaj 10 milijonov evrov. Kje boš ti našel investitorje, ki bodo vlagali tako velike denarje v eno četrtmilijonsko mesto, najbrž samo ti veš.:lol:

Poslovnih prostorov je namreč z nameravanimi poslovnimi stolpnicami v Ljubljani več kot dovolj, kriza je povpraševanje močno zmanjšala (beri: postavila ga je na realna tla).

@partizany

Kva pa vem mogoče.Drgač poslovni del je tudi na začetku Zelene Jame in ob Bratislavski c.
Drgač tist za 5 let, ki si omenil ni šans:nuts:Tudi, če bi se danes odločili bi rabl par let samo za priprave.Par osnutkov odloka na mestnem svetu,potem morajo razgrniti osnutek odloka okoliškim prebivalcem, kar ne gre brez pripomb.Potem odlok o komunalnem opremljanju zemljišč in bla bla.
To se bo gradil 20 let,ker je tudi malo morje različnih lastnikov zemljišč.Zupančičeva jama se gradi že 20 let z eno stolpnico in to na 2x manjši površini.:lol:


http://www4.slikomat.com/09/1125/alf-PS-14-.jpg

Uf... kot se (je) da(lo) prebrat v medijih ni pri Partnerstvu Šmartinka niti približnega soglasja lastnikov zemljišč.

Men tud ni jasn.Nekdo bo lahko na svoji parceli zgradil stolpnico, nekdo drug pa zelo profitabilen park:lol:Mam filing, da bo tist park na koncu manjši od Argentinca.
No odvisn kako poteka meja parcel med lastniki in koliko jih je.
Aja BTW lastniki so pa sami mogotci.SCT,Kolinska,Žito... itd.

tale BTCjeva stane 60mil EUR, 90 metrov;
pač ni center mesta kot Emonika ane.

Poslovnih prostorov v Ljubljani je kar nekaj ja, od tega 2/3 za porušit. Ko pogledam delovo stolpnico ali pa petrolovo, me srat prime.

In če pogledaš poslovni del tega projekta vidiš dejansko samo 7 stolpičev, od tega sta samo dva višja od 90 metrov. Kaj bi tukaj stalo 1 mrd EUR mi ni jasno. Na tem placu trenutno itak ni ničesar, samo parkir placi.

Mam občutek, da se nekaj res grozno ne motiš, ker je to praktično degradirano območje.

tale BTCjeva stane 60mil EUR, 90 metrov;
pač ni center mesta kot Emonika ane.

Poslovnih prostorov v Ljubljani je kar nekaj ja, od tega 2/3 za porušit. Ko pogledam delovo stolpnico ali pa petrolovo, me srat prime.

In če pogledaš poslovni del tega projekta vidiš dejansko samo 7 stolpičev, od tega sta samo dva višja od 90 metrov. Kaj bi tukaj stalo 1 mrd EUR mi ni jasno. Na tem placu trenutno itak ni ničesar, samo parkir placi.

9 jih je;)
Ok ni važn kok.In kdo bo dal mrd?Sct,Žito,Kolinska, ki so največji lastniki zemljišč:lol:Rabl bojo kar nekaj let, da bojo najdl poslovnega partnerja, ki se bo upal iti v projekt in ob dejstvu, da je v Lj načrtovanih kar nekaj poslovnih stolpnic.
http://www4.slikomat.com/09/1125/9yd-dg.jpg

Pri takih projektih je treba malo širše gledat. Denar bo delal stolpnice, ne bodo se same naredile. Če ne bo interesa podjetij, potem teh stolpnic ne bo niti čez 110 let.

Veliko upanje dajem širitvi EUja na Hrvaško. Absolutno postanemo precej bolj zanimivi za večja podjetja, ki bodo odpirala svoje podružnice za ta del Evrope. Precej bolj kot Avstrija in Hrvaška.
In za eno 140 metrsko je potrebno mogoče dva ali tri večja podjetja in to je to.

Gremo lahko tudi računat na meter višine..
90 metrska cca 60mil EUR, to je recimo 700k EUR po metru.
Vse skupaj poslovni del mogoče 600 metrov, to je cca 500 mil EUR
Pa dodajmo še ene 20% na ostale objekte poleg teh stolpnic..

skupaj 600mil EUR za vse.

Lej to je vse lepo kar si napisal:)
Jaz ti pa povem, da se bo po izgradnji severnih mestnih vrat, emonike, gemini in btc stolpnice, gradnja poslovnih stolpnic za kar nekaj let ustavila.
Sej se ne gradijo samo poslovne stolpnice, maš še kup poslovnih stavb, ki se gradijo in se načrtujejo:nuts:

Naj se izvede menjava. To bo še najbolj enostavno in pošteno. Tisti, ki hoče še naprej kako industrijsko dejavnost, dobi v industrijski coni nekje parcelo. Ostali dobijo v zameno poslovne prostore. Gleda se cena po m2. No če bolje pomislim so tu spet komplikacije, ker so vse pozidane in bi potem hoteli vsi za pozidano. No mogoče, pa se določi 2x cena nepozidane parcele v tistem koncu. Pa bi to lahko bilo to.

Hočem samo povedat, da za zapolnitev ene 140 metrske stavbe ne potrebuješ 10 velikih podjetij ampak samo ene par. Malo si poglejte recimo Nizozemsko, kjer ima evropski center ogromno število podjetij izven EU.

Potrebujemo samo en mali ščepec takih podjetij, pa bomo potrebovali še veliko več takih zgradb in ne samo 10 (kot si jih naštel).

Ma pomoje se bo to še prej ustavilo. Problem je v naši nesposobni vladi. Pa ne tej že vseh pred njo. Takrat, ko se je tako močno zajemalo brezposelne ljudi v državne službe, da imamo zdaj recimo 6 uradnikov(ne me držat za besedo) na 1 delavca na terenu pri SŽ, 5 uradnikov na 1 nogometaša pri NZS in tako naprej. Jaz se sploh sprašujem, kako nam je uspelo preživeti (naši državi) glede na to, da porabi toliko denarja za brezveze. Takrat bi enostavno naredili en ekonomski boom, prišlo bi ogromno firm iz tujine, te bi naredile poslovne prostore, fabrike in vsega boga, ki bi dajale ljudem kruh in investicije v državno in mestno infrastrukturo. Ampak ne pri nas je treba ustanavljat občine z 10 hišami, okraje s 10000 prebivalci, še malo pa bomo imeli pokrajine, z manj kot 100000 prebivalci. Jaz bi vse to spucal. Sam je problem, da smo zdaj že v tistem začaranem krogu, ko če začneš te ljudi pucat, jih dobiš pa spet na grbo pri socialni podpori. Žal je politika v Sloveniji nesposobna in morem posplošit, ker jaz še nisem slišal ali pa videl kakega, ki bi bil sposoben, če pa tak obstaja pa naj dvigne roko.

Hja, probelm je samo kako boš vrednotil parcele pri nakupu/menjavi. Tisti, ki so obsojeni na park, bodo verjetno svoje parcele vrednotili, kot da bi bile na njih načrtovane stolpnice (kar je tudi prav, ker stolpnice imajo precej višjo ceno z parkom). Tisti, ki imajo parcelo s pravico do stolpnice, pa bodo želeli "parkovne" parcele odkupovat s parkovnim potencialom.

S mi zdi, da bi morali najprej razrešit lastniška vprašanja, potem pa šele načrte v javnost razgrnijat. Zdej je pomoje predvsem veliko užaljenosti, kar dodatno otežkoča izvedbo načrtov.

+ opozoril bi, da za parcelo Gradisa še vedno poteka pravda med Vegradom in Gradisom/Triglavom. In verjetno še kar nekaj časa bo. Tista parcela pa območje Partnerstva Šmartinska prebije po polovici, oz. je točno tam, kjer naj bi zraslo največ stolpnic. Pa še praktično nepozidana je. Tako da realno je tole partnerstvo res verjetno bolj načrt za prihodnost.

Seveda pa si vsi želimo, da bi se čim prej zmenli :)

Ma pomoje se bo to še prej ustavilo. Problem je v naši nesposobni vladi. Pa ne tej že vseh pred njo. Takrat, ko se je tako močno zajemalo brezposelne ljudi v državne službe, da imamo zdaj recimo 6 uradnikov(ne me držat za besedo) na 1 delavca na terenu pri SŽ, 5 uradnikov na 1 nogometaša pri NZS in tako naprej. Jaz se sploh sprašujem, kako nam je uspelo preživeti (naši državi) glede na to, da porabi toliko denarja za brezveze. Takrat bi enostavno naredili en ekonomski boom, prišlo bi ogromno firm iz tujine, te bi naredile poslovne prostore, fabrike in vsega boga, ki bi dajale ljudem kruh in investicije v državno in mestno infrastrukturo. Ampak ne pri nas je treba ustanavljat občine z 10 hišami, okraje s 10000 prebivalci, še malo pa bomo imeli pokrajine, z manj kot 100000 prebivalci. Jaz bi vse to spucal. Sam je problem, da smo zdaj že v tistem začaranem krogu, ko če začneš te ljudi pucat, jih dobiš pa spet na grbo pri socialni podpori. Žal je politika v Sloveniji nesposobna in morem posplošit, ker jaz še nisem slišal ali pa videl kakega, ki bi bil sposoben, če pa tak obstaja pa naj dvigne roko.

^^ Neverjetno! Popolnoma se strinjam s tvojimi besedami.

1) 600 mio za 10 stolpnic, ok, kaj pa za infrastrukturo? Al se bodo vsi ti silni ljudje vozili po enosmerni za halo A?

2) Kar se tiče napolnit stolpnice pa se hecaš. Nizozemska je Xkrat večja od Slovenije in ima pol večji BDP na prebivalca. Ob tem ima kolonialno zgodovino, na novo pa je že kolonizirala V Evropo. Hkrati je davčna oaza. Tega že zato ne moreš primerjat s Slovenijo. Tudi če mi postanemo davčna oaza (pa se mi ne zdi potrebno), to pomeni, da skenslamo davek na dobiček, še vedno ne bodo sem prihajale tuje firme polnit stolpnice. Sem bodo prihajali kvečemu nabiralniki tujih podjetij, za to pa ne rabiš velikih stolpnic ampak veliko pošto. Stolpnice so tovarne storitvenih dejavnosti in če ti nimaš trga za potrošit te storitve, tudi stolpnic ne moreš napolnit.

Če bi želel privabit veliko tujih delavcev, pa bi moral mirali skenslat dohodnino in socialne prispevke. S tem tvegamo sesutje proračuna in obeh socialnih blagajn - ob tem lahko omenino primer Španije, ki je pred kakimi 10 leti (takrat, ko je Beckam odšel v Madrid) zelo znižala obdavčitev osebih prihodkov bogatih priseljencev, ker so želeli privabit izobražen folk, pa ga bodo drugo leto ponovno dvignili, ker ni učinka. Torej, kapital mogoče je mobilen, delavci (vsaj izobraženi) pa, če niso ravno iz Indije ali Pakistana, bolj ne tako zelo. A si sploh lahko predstavljaš kakšno storitveno dejavnosti, ki bi se množično izvajala pri nas za neke tuje trge? Jaz si zelo težko, mogoče kako telefonsko anketiranje, pa še to se pomoje stroškovno ne splača.

Če torej upoštevamo, da so delavci (pisarniški, t.j. izobraženi) relativno nemobilni (še posebno če ni neke ekstremne ekonomske luknje), prav tako pa je nemobilna storitvena dejavnost, ostane samo še varjanta, da tuje investicije dodatno zaposlijo slovenski folk. Tukaj se pa sam sprašujem, zakaj bi neka multinacionalka želela polnit stolpnice v Sloveniji, ko pa v bližnji okolici (Madžarska, Poljska, Slovaška, še posebno Bolgarija in Romunija) dobijo podobno delavno silo veliko veliko ceneje? Ne pozabite, da tuj kapital nikoli ni bil rdeč križ, pač pa je sredstvo izkoriščanja (kar ne pomeni, da ne prinese nič dobrega). Visoke plače in visok pritok kapitala, še posebno v tako malih in tako odprtih trgih, se navadno izključujeta.

Torej, po mojem mnenju se stolpnice lahko napolnijo samo po naravni poti, tuj kapital lahko zadevo malo pospeši, da bi pa delavci padali iz neba, to pa ni mogoče, razen če damo res davke in regulacijo na 0, kot sta to naredila recimo Dubaj in Singapur, pa se bojim, da za kaj takega nimamo denarja. In tudi se mi ne zdi, da bi bili strici v Bruslju s tem zadovoljni :)

Je pel en pesnik pesmico, kjer zlato ribico prosi za tretjo željo. Ta želja je, da bi Slovenci ne bili več favšni in zahrbtni, pamu ta odgovori: ''Če bi ti hotela pa tako željo izpolnit bi mogla biti pa kit''.

Saj naredijo to za eno leto recimo, potem pa spet zvišajo. Tako, kot v trgovinah, dražijo, pa naredijo akcijo pa malce pocenijo, pa potem po koncu akcije čudežno spet ful zraste cena. =)

Koliko hiš pa bodo mogli zrušiti? Nič, ali veliko?

Ma pomoje se bo to še prej ustavilo. Problem je v naši nesposobni vladi. Pa ne tej že vseh pred njo. Takrat, ko se je tako močno zajemalo brezposelne ljudi v državne službe, da imamo zdaj recimo 6 uradnikov(ne me držat za besedo) na 1 delavca na terenu pri SŽ, 5 uradnikov na 1 nogometaša pri NZS in tako naprej.
Hakelc je, da ni problem v naši vladi. To je splošen problem v celotni EU. Tudi zaradi tega ne bo k nam nobenih velikih multinacionalk, ker mi prav ni jasno, kaj bi tukaj počele.

Pa prvič slišim, da je Nizozemska davčna oaza, saj drugače davkov nimajo prav majhnih.

Zakaj pa misliš, da slovenski lastniki tja seijo svoja lastništva (zdej mi na misel padeta KD Group in Ultra). Seveda davčna oaza v smislu, da je davčno precej ugodnejša od drugih EU držav, ne v smislu Antilov ali Kajmanskih otokov.

Samo v neki Franciji so manjši departmaji tolikšni, kot Slovenija, pri nas bi pa v to uvajali še pokrajine. In še in še nadaljevali tradicijo. Pa v nekih drugih državah, nimajo polovico ljudi zaposlenih v državnih ustanovah. Malce sicer pretiravam, ampak pra veliko pa spet ne, poleg tega, dobivam občutek, da so druge države, veliko boljše gospodarke, kot naša. Recimo zjutraj sem poslušal na radi o gradu Borl v Halozah. Zakaj država tega ne proda raje? Če ne najdejo primernega ponudnika, naj raje prodajo, magar za polovično ceno nekomu, ki bo stvar uredil in konec koncev služil z njo. Ker država sama ni sposobna stvari uredit in služit z njo, ker pač tu ni rubežev in takih stvari in ko ne bo denarja, ne vem... ne bo nič, spakal bojo kovčke in jovo na novo..

A ni fora glede partnerstva Šmartinka ravno partnerstvo... se pravi neko skupno podjetje ali sistem po katerem bi za svoja zemljišča dobili vsi enako ne glede na to, kaj se bo na njih gradilo.
Pisarniških prostorov je v Ljubljani sicer dovolj, a jih je ogromno neprimernih, omenjeni stolpnici Dela in Telekoma sta prava bisera v primerjavi z nekaterimi drugimi. Ena izmed lepih priložnosti za privabljanje multinacionalk je naše poznavanje balkanskih trgov, zato bi se tukaj lahko naselili regionalni sedeži velikih podjetij. Je pa precej bolje privabiti neposredna tuja vlaganja v industrijo, kot le pisarne ali povsem brezzvezno nabiralnike.
Dejstvo je, da Slovenija ponuja sorazmerno dobro razmerje med kvaliteto in izobraženostjo delavne sile in stroški, čeprav države res ogromno pobere v obliki prispevkov in dohodnine. To dokazujejo mnoge na žalost manjše podružnice pomembnih hi-tech podjetij pri nas.
Se pa povsem strinjam, da je rešitev predvsem v zmanjševanju števila uradnikov in gospodarnim upravljanjem z premoženjem države, saj je rezerve ogromno.

Če pri nas je v javnem sektorju zaposlenih 24,9 % vseh zaposlenih, povprečje OECD pa je 14,3 %. To je povsem nevzdržno. Seveda pa 25 % ljudi predstavlja maso, na kari se dobi volitve, tko da je vprašanje, kateri bi pri nas bil junak, ki bi odpustil 40 % zaposlnih v javni upravi. Žal... Plačuje pa ta luksuz zasebni sektor.

vir: http://www.finance.si/264512/Lepo-je-v-na%B9i-dr%BEavi-biti-uradnik

Če pri nas je v javnem sektorju zaposlenih 24,9 % vseh zaposlenih, povprečje OECD pa je 14,3 %. To je povsem nevzdržno. Seveda pa 25 % ljudi predstavlja maso, na kari se dobi volitve, tko da je vprašanje, kateri bi pri nas bil junak, ki bi odpustil 40 % zaposlnih v javni upravi. Žal... Plačuje pa ta luksuz zasebni sektor.

vir: http://www.finance.si/264512/Lepo-je-v-na%B9i-dr%BEavi-biti-uradnik

To se je res lepo pokazalo lani, ko je Virant podaril reformo javnega sektorja, in potem je njegova koalicija dobila volitve. Mimogrede, od te slavne reforme bo izpolnjena največ polovica (meni se je tako plača realno povečala za okoli 70 €).

(ne, nisem državni uradnik, ampak svojo plačo pošteno prislužim v javnem zdravstvu)

Tvoj komentar je sicer sarkastičen, kar pa resničnosti zgornjega podatka ne more omajat.

Tebi se je plača (realno) povečala za 70 EUR - torej vsaj 5%, predvidevam torej, da nominalno še precej več -, v zasebnem sektorju pa je realno plača letos padla. Ti pa povem, da sem sam delal od 10 do 11 ur na (vsak) dan, na visoko kvalificiranem delovnem mestu, zaslužil pa sem manj kot znaša povprečna plača v javnem sektorju.

PS: ni pa moj namen posploševat. In tudi povsem verjamem, da marsikdo v javnem dela, kot je treba. Pa tud ti verjemi, da marsikdo ne.

To se je res lepo pokazalo lani, ko je Virant podaril reformo javnega sektorja, in potem je njegova koalicija dobila volitve.
Kolikor mi je znano, je šla njegova koalicija v opozicijo ...

Kolikor mi je znano, je šla njegova koalicija v opozicijo ...

Moj komentar je bil, kot je ugotovil zgoraj Borimir, seveda sarkastičen.

Poštni predal 29

V mestu živimo po vaško

Skozi obširen intervju nas Janez Koželj, arhitekt urbanist, ljubljanski podžupan in univerzitetni profesor, seznanja s svojimi prizadevanji za prenovo mesta in vrsto težav, ki ga pri tem omejujejo.

A kaže, da mu izvirno omejitev predstavlja že sam osrednji urbanistični pojem mestnosti, za katero naj bi si prizadeval v svojih projektih. Citat g. Koželja: »Mesta je več tam, kjer je večja gostota stavb, ljudi, dogodkov, kapitala, informacij, inovacij. Bistvo mesta je kopičenje, da nastane mestnost, mora biti ustrezno zgoščena kritična masa. Poleg tega je za mesto značilna raznolikost, pestrost, oblikuje se nov način obnašanja, iz raznovrstnosti se rodi nova kvaliteta.«

Mestni urbanist slovenske prestolnice torej meni, da naj bi že zgolj iz nekakšnega sovpadanja KAKRŠNEKOLI gostote in raznolikosti KATERIHKOLI in KAKRŠNIHKOLI stavb, ljudi, dogodkov, kapitala, informacij in inovacij samo po sebi nastajala mestnost (nasproti nekakšni vaškosti, ki se po Koželju polašča naše metropole)!!! Če sledimo tej edinstveni logiki, potem so med drugim trgovska središča na periferiji (npr. v BTC je gostote in raznolikosti obilo!) pa tudi zgostitev prometa v mestnem središču (raznolika in kritično gosta masa!) po Koželjevem mestotvorni pojavi. Hm!? Čemu si potem sploh prizadeva za mestnost, če se pojavlja prav tam, kjer stroka vidi razloge za njeno izginjanje?

Morda pa gre za neko strokovno nostalgijo! Namreč, na gostoto in raznolikost omejeno pojmovanje bistva mesta je med drugim prevladovalo na ljubljanski fakulteti za arhitekturo desetletja nazaj. To je bil čas, ko zaradi drugačnih razmer pri nas še nismo zaznali pojava in pomena »sitizacije« – trend kopičenja kvartarnih dejavnosti v središčih zahodnoevropskih mest ter sočasno izrivanje stanovalcev in maloprodaje na periferijo. Ta trend, ki ga je stroka problematizirala kot izginjanje mestnosti (urbanosti), je postal splošno prisoten v času povojne obnove. Kot strokovno, gospodarsko in politično neželenega so ga po nekaj desetih letih načrtne mestne prenove uspešno zajezili, pri čemer je imelo zavzemanje za urbanost odločilno planersko, legitimacijsko in mobilizacijsko vlogo.

Problematika in model revitalizacije mestnih jeder, izpeljana iz načrtovalskega vodila urbanost, sta že pred dobrimi 30 leti (glej npr. Urbanistični slovar, Urbanistični inštitut SRS, 1976) postala predmet strokovnega diskurza tako v ideološkem kot v načrtovalskem smislu tudi pri nas. Zelo težko je verjeti, da je tako zagnanemu strokovnjaku, kot nam je skozi intervju prikazan g. Koželj, omenjeni diskurz neznan ali morda celo nepomemben.

Predvsem pa zbuja skrb, če prof. Koželj svoje brezpomensko, že zdavnaj preseženo razumevanje bistva mesta kot vodilo urbanističnega načrtovanja prenaša tudi na svoje študente. Potem se ni čuditi, če se revitalizacija tradicionalnih mestnih jeder izvaja predvsem oblikovalsko (fasade, mestna oprema, mestno pohištvo), le sporadično pa tudi z nekaterimi delnimi (in zato neučinkovitimi) drugimi ukrepi za povečanje njihove privlačnosti in dostopnosti. Da bi potrebne vseobsežne (in le tako res uspešne) revitalizacijske ukrepe lahko izpeljali zgolj iz nekega prepleta neopredeljene gostote in raznolikosti – ne more biti kaj več kot dokaj naivna želja. ∙

dr. Rudolf Jakhel, Domžale

No doktor Jakhel naj se raje osredotoči na Občino Domžale, če je že ravno tak strokovnjak. Me pa zanima doktro česa, je dr. Jakhel.

No doktor Jakhel naj se raje osredotoči na Občino Domžale, če je že ravno tak strokovnjak. Me pa zanima doktro česa, je dr. Jakhel.

Baje je sociolog, ampak naslov in naziv nista argument za to, da ne smeš odpret ust.
Saj tud Koželju noben ne očita, da nima doktorata in da je v vseh teh letih veliko več teoretiziral kot pa kaj konkretnega realiziral...

Ne pravim, da ne sme komentirat, ampak, da piše neke članke o stvari na katero gleda le kot laik je pa totalno neprofesionalno in neumestno. Le čevlje, sodi naj kopitar, je rekel naš ljubi pesnik.

Prav zaradi "strokovnjakov", ki so se pasli na področju Ljubljanskega urbanizma v zadnjih 60-tih letih je Ljubljana to kar je - urbanistično in infrastrukturno skrpucalo!

Toliko o čevljih in kopitarjih !

In kje pride v to "vintage" zgodbo sociolog?

Mogoče skozi delo analizira arhitekta, ali družbo?

Ne pravim, da ne sme komentirat, ampak, da piše neke članke o stvari na katero gleda le kot laik je pa totalno neprofesionalno in neumestno. Le čevlje, sodi naj kopitar, je rekel naš ljubi pesnik.

Sem šel preverjat - laik ravno ni, če je o urbanih središčih objavil knjigo:

AVTOR................... : Jakhel, Rudolf - avtor
NASLOV.................. : Iluzija in resničnost urbanih središč :
prispevek h kritiki urbanistične ideologije
IMPRESUM................ : V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1979
FIZIČNI OPIS............ : 219 str., [12] str. pril. ; 19 cm :
ilustr.
ZBIRKA.................. : (#Zbirka #Misel in čas)
PREDMETNE OZNAKE........ : urbanizem - teorija
UDK..................... : 711.55
UDK ZA STATISTIKO....... : 71/72
VRSTA GRADIVA........... : monografska publikacija, tekstovno gradivo,
tiskano
COBISS.SI-ID............ : 4398593

Tudi ni narobe, če se laiki uprejo stroki, če znajo to tud argumentirat.

Sem šel preverjat - laik ravno ni, če je o urbanih središčih objavil knjigo:

NASLOV.................. : Iluzija in resničnost urbanih središč :
prispevek h kritiki urbanistične ideologije

Meni se zdi ta naslov podoben kot filozofski razpravi, ki je namesto za šankom napisana v knjigi.

Kolikor sem našel v tej knjigi obravnava urbanizem na marksističen način, karkoli naj že to pomeni. Mnenje sociologa v urbanizmu niti ni tako nepomembno, vendar je Jakhel natrosil kar nekaj cvetk v svojem članku.
BTC na obrobju naj bi bil nekaj slabega prav tako zgoščevanje prometa v mestnem središču. Izjava je kontradiktorna saj BTC zmanjšuje gnečo v mestnem središču.
Povojna obnova naj bi zajezila odliv stanovalcev in maloprodaje na obrobje, a nam je pustila kar nekaj poraznih ureditev (trg Ajdovščina) in kup stolpnic posejanih neposredno na robu in v samem, za klasično evropsko mesto že tako zelo majhnem, historičnem centru mesta.
Ne razumem kaj je narobe. da stanovalce in masovno maloprodajo v centru mesta zamenjajo kvartarne dejavnosti (sodišča, državna uprava...), trgovine višjega ranga in storitvene dejavnosti predvsem lokali. Visoke cene stanovanjskih in poslovnih prostorov ter nabito polni lokali v centru kažejo, da je vse prej kot izgubil privlačnost in mu grozi izumrtje.
@keber: v knjigi ni filozofije je pa najbrž precej filozofiranja.

Danes ob 17. uri se bodo v mestu zasvetile praznične lučke

Ljubljana - Danes se uradno začenja December 09 v Ljubljani, v sklopu katerega se bodo v mestu odvili mnoge praznične prireditve, koncerti in sejmi.

Tudi letos se bo vse skupaj začelo s tradicionalno prireditvijo "Ljudje, prižgimo luč" in hkratnim prižigom vseh lučk, ki sestavljajo prednovoletno okrasitev Ljubljane, in sicer točno ob 17. uri.

Tradicionalna prireditev »Ljudje, prižgimo luč« je posvečena dvema slovenskima literarnima ustvarjalcema, Francetu Prešernu, ki se je na ta dan rodil, in Franu Milčinskemu - Ježku, ki je avtor pesmi, po kateri je prireditev dobila svoje ime. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Danes zjutraj se bosta začela tudi Miklavžev sejem na Prešernovem trgu in Praznični sejem na Cankarjevem in Petkovškovem nabrežju ter Prešernovem in Pogačarjevem trgu. Na stojnicah Miklavževega sejma bodo naprodaj darila, primerna za tradicionalno praznično obdarovanje ob sv. Miklavžu. Te stojnice bodo stale na trgu samo tri dni, do 6. decembra, medtem ko bodo stojnice Prazničnega sejma postavljene vse do 2. januarja prihodnje leto. Ta ni namenjen le nakupovanju daril, ampak je tudi družabni dogodek, pravijo v Zavodu za turizem, ki December 09 tudi pripravlja, saj bo na stojnicah tudi gostinska ponudba.

V soboto bo najmlajše razveselil še Miklavžev sprevod, ki bo ob 17. uri s Krekovega trga krenil na Ciril-Metodov trg po Stritarjevi ulici proti Prešernovemu trgu, kjer bo še pozdravil mimoidoče, nato pa izginil v Frančiškansko cerkev.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042320239

js grem popoldne v ljubljano in bom do večera tam, tak da se utegne posneti nekaj fotk, tudi od prižiga lučk :cheers:

Selitev Papir servisa spet prestavljena

Ljubljana - Selitev Papir servisa iz Most v novo gospodarsko cono Dobrunje je padla v vodo. Na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana, kjer si obetajo, da bi na lokaciji tovarne za zbiranje in ločevanje odpadnih surovin zgradili okoli 200 stanovanj, namreč pravijo, da lokacija v Dobrunjah ni več aktualna, temveč razpravljajo o novi nadomestni lokaciji v bližini deponije Barje.

Zaplet z iskanjem nove lokacije za Papir servis bo selitev proizvodnje, ki že leta visi v zraku, le še zavlekel. Če so na JSS MOL lani napovedovali, da bi konec leta 2009 že začeli seliti tovarno, pa danes Jožka Hegler, direktorica JSS MOL, pravi: "Selitev bi bila možna konec leta 2010 ali v začetku 2011."

http://www.dnevnik.si/uploads/articles/2009/12/02/1042320198_1.jpg

Toda še ta nova lokacija na Barju bo postala realna možnost šele po sprejemu novega dolgoročnega občinskega prostorskega načrta, ki ga za zdaj še ni, ter seveda po sklenjenem dogovoru s Papir servisom. Zanimivo je, da je že prejšnji, lanski načelni dogovor, ki je predvideval selitev v Dobrunje, propadel zaradi odpovedi Papir servisa, menda zaradi gospodarske krize. Informacije smo želeli preveriti tudi na Papir servisu, a na naše klice in sporočila niso odgovorili.

Nad celodnevnim hrupom in smradom, tovornjaki, ki noč in dan vozijo mimo stanovanj, zastoji na ulicah, zaparkiranimi izvozi, izpuhi, tresljaji, neznosnimi zvoki stiskanja starega papirja, embalaže, plastike in železa, roji muh, mušic in drugega mrčesa ter podganami, ki občasno zaidejo tudi v dnevne sobe bližnjih hiš, se namreč že skoraj 20 let pritožujejo stanovalci v bližini Papir servisa. Nedavno so ponovno pisali ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu in ga rotili, naj dejavnost končno umakne iz gosto naseljene stanovanjske soseske v Mostah, a so tudi tokrat ostali brez odgovora, pravi predstavnica civilne iniciative Marinka Pogačnik.

Selitev moteče dejavnosti je bila sicer predvidena že mnogokrat, denimo pred dvema letoma je ljubljanski župan Zoran Janković obljubil, da jo bodo prestavili na zemljišče nekdanjega avtosejma pri Papirnici Vevče v Sostrem, nazadnje pa je lani zagotavljal, da bo Papir servis najkasneje do leta 2010 preseljen v Dobrunje. Na območju Pod ježami, kjer je Papir servis, naj bi zrasla stanovanja, je rekel Janković, čakali naj bi le še spremembe prostorskega akta in namembnosti zemljišča. Na te spremembe čakajo še danes.

Medtem pa, namesto da bi se preselil, Papir servis še razširja svoje zmogljivosti in dejavnost, "nedavno so zgradili še dodatno halo", opisuje Pogačnikova, stanovalci pa ostajajo nemočni. V minulih mesecih so namreč pisali tako Jankoviću kot predsedniku države Danilu Türku ter vsem možnim inšpekcijam, a ukrepal ni še nihče. "Papir servis je grozno zlo, proti kateremu se stanovalci borijo že vsaj 20 let, četrtna skupnost pa vse od ustanovitve. Načrtom o selitvi bom verjela, ko se bodo uresničili," pa zaključuje Stanislava Marija Ferenčak Marin, predsednica četrtne skupnosti Moste.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042320198

Danes ob 17. uri se bodo v mestu zasvetile praznične lučke

evo, sem držal obljubo in šel na sprehod po ljubljani. šla sva že (pre)zgodi tako da sem posnel tudi nekaj ostalih fotk (Novi trg-Breg, Mesarski most, Kongresni trg...) in upam da jih jutri uspem uplovdat. tukajle so tri fotke za vzorec, postavitev je standardna kot že prejšna leta, seveda z obveznimi dodatki nekaterih novih elementov (tokrat so bojda popularna geometrijska telesa). imam tudi kratek video trenutkov ob prižigu luči, ampak dvomim da mi bo uspelo uplovdat (tako kot mi ni uspelo uplovdat obljubljenega filmčka s sprejema nogometašev na Prešercu :ohno::bash::nuts:, res sem jezen ker je posnetek mnogo boljši kot karkoli kar sem videl na TVju, res se začuti vzdušje).

naj ob tem omenim še, da je bil trenutek prižiga lučk zares veličasten, kot da bi mi pred očmi eksplodirala atomska bomba :cheers: :banana:

http://img134.imageshack.us/img134/3696/dsc00502w.jpg

http://img691.imageshack.us/img691/976/dsc00507h.jpg

http://img525.imageshack.us/img525/4521/dsc00510b.jpg

qmeWPOC89Dw
http://www.youtube.com/watch?v=qmeWPOC89Dw

Vsako leto enako, jim je že davno zmanjkalo idej.

No, važno da je spet (predrag, prevoden, precukran) kuhanc. :cheers:

Men se pa zdi, da je letos boljše, ne vem, nisem še videl v živo, samo glede na slike, letos in lani, je pa letos lepše.

Bi pa pripomnil sledeče: Za ceno tistih cevi, ki so jih navesili po že osvetljenih stavbah, bi lahko kupili še nekaj tisoč žarnic, ki i jih naštimali na ''nebo''... Bi bilo bolje.

mah, sej strategija je čisto logična. ko začneš okraševat kupiš določeno število žarnic. naslednje leto te žarnice ponovno namestiš in kupiš še nekaj novih. leto za tem namestiš žarnice od lanskega in predlanskega leta ter spet kupiš nekaj novih. leto za tem spet naštimaš lanske in predlanske in predpredlanske žarnice ter kupiš nekaj novih. potem spet namestiš žarnice od lani in predlani in predpredlani in predpredpredlani in namestiš neakj novih in potem spet...

Po fotkah je videti lepo, kot vedno!!:cheers: Ljubljana je že dolgo za praznike res lepo okrašena in se v tem lahko, kosa tudi z večjimi in bogatejšimi evropskimi mesti.
Komaj čakam na sprehod po centru.

Kuhano vino Prešerc 2 €, okoli Zlate ladjice 1,80€.

Mislim da je to najpomembnejši podatek za večino večernih obiskovalcev centra LJ v teh dneh.:lol:

Kar se okasitev tiče. Je lepo, ampak okrašenih je v bistvu samo par ulic, Slovenska praktično nič, niti drugih ulic ni okrašenih razen standarda Prešernovega trga in nekaj ulic okoli njega.

pri tržnici (ob stolnici) je bil 1,5€ :) sem pa videl da so na štantih od ljubljani dražji

Ob Ljubljani? hehe Saj se stvar dogaja v centru. =P Malce šale, saj vemo, da misliš ob Ljubljanici.

hehe Struckar, prav imaš :lol:

največ je okrašena stara ljubljana, kot vedno, tokrat s posebnim povdarkom na prešercu. kongresni trg je bil vsa leta okrašen pa iz znanih razlogov letos ni. mestni in stari trg sta dokaj minimalistična, imata pa vsak svojo smrekco. mislim torej da sem v stari ljubljani videl tri smrekce (morda pa je še kakšna). če so tudi na slovenski uredili tako kot je bilo zadnja leta pa ne vem (lučke po robovih stavb)

evo, še slika Mestnega trga s smrekco
http://img707.imageshack.us/img707/1091/dsc00511.jpg

in na novo urejenega Ciril-Metodovega trga
http://img689.imageshack.us/img689/156/dsc00513j.jpg

No evo kaj me moti recimo pri teh ''ceveh''. Na 1. sliki eni stavbi vmes manjkajo, pa potem tistim bolj zadaj vsem. Na spodnji sliki ena še ma, druge majo vsaka neko osvetlitev po svoje, ali pa nič, cerkev je modra, ene so z rumeno, druge nimajo nič. Zakaj ne bi imeli v tem ''histeričnoveselem Decembru'' vse neko magari diskretno osvetlitev, ki bi dajala neko celoto?

drugače pa sem šel včeraj še na pijačo v Makalonco. kaj posebaj veliko nisem slikal, bi pa mrbit kaj napisal :) torej, notranjost je izjemno lepa in fensi urejena, popolno nasprotje tistega klošarstva kot je bilo včasih. wcji so še vedno izredno majhni, sploh tipi boste lahko opazili eno zanimivost pri pisoarju :lol: wc namreč nima vstopnih vrat, pisoar pa je postavljen tik poleg vhoda v vogalu. tak da če kaka punca stoji pred ženskim vecejem utegne malo smešno izpasti. pili smo zunaj, na novih sedežih, ki se po udobju sploh ne morejo primerjati s prejšno plastik-fantastih ponudbo. vsak sedež ima tudi DEKO, tako da se lahko v primeru mraza ogrneš z njo :) drugače pa imajo postavljene plinske gorilnike ki te grejejo + ob ograji imajo zastor, ki malček bolje zapre prostor in ga izolira. če sem prav občutil so tudi rahlo razširili hodnik, tako da je hoja do miz malo bolj svobodna kot je bila nekoč.

bdw, piva imajo samo v malih flaškah (točenega ni), košta pa 2.20€

http://img46.imageshack.us/img46/2827/dsc00477h.jpg