LoL seveda so vrata na moškem WCju sam so drseča-drsna;)

aja :lol: pol sm pa slabo pogledal. mi je bilo prav čudno, ker tudi na ženskem wcju nisem videl vhodnh vrat

A se bojiš da bo kaka punca vidla tvojga lulčka? =) hahaha =)

bdw, piva imajo samo v malih flaškah (točenega ni), košta pa 2.20€

http://img46.imageshack.us/img46/2827/dsc00477h.jpg

Če je verjeti tvojim besedam potem je res lepo zrihtano. Samo to, da ni točenega piva je pa katastrofa! Ful se mi gabijo lokalčki, ki želijo izpasti fancy s pivom v malih flaškah. Flaše še najbolj ceneno izpadejo, neglede na to kolkošna je cena! To je kot v tistih "mercator" bifejih! Pir mora biti točen! :cheers:

ne boš verjel, sem ga vprašal o tem pa je rekel da imajo tako malo prostora, da točenega piva nimajo kam dati... in mu kar verjamem ker tam spodaj je bila prostorska stiska vedno problematična

ne boš verjel, sem ga vprašal o tem pa je rekel da imajo tako malo prostora, da točenega piva nimajo kam dati... in mu kar verjamem ker tam spodaj je bila prostorska stiska vedno problematična

No tole je malo smešno! Zaboji in steklenice ti vzamejo več prostora, kot sodi. Res je potem tu še "pipca" v šanku, ampak se vse, da zrihtat. Sem pred leti dolgo časa delal v gostinstvu in malo vem kako pa kaj. Se pa strinjam, da je prostor (skladišče,šank) največji problem vsakega gostinca.

na barju pada dež tak da v Lj verjetno tudi

Tudi pri nas pada dež. Dobro snega še ne potrebujem ravno =)

Köbenhavn do okolja najprijaznejše mesto

Raziskava o do okolja prijaznih evropskih mestih je pokazala, da je med 30 mesti najbolj zelen Köbenhavn. Ljubljana se je uvrstila na 19. mesto, po količini CO2 na prebivalca pa na tretje.

Izsledke študije European Green City Index so predstavili v danski prestolnici, v kateri poteka tudi ZN-ova podnebna konferenca. To je prva celovita in neodvisna primerjava 30 evropskih političnih in gospodarskih prestolnic glede na njihovo okolijsko trajnost.

Na vrh lestvice so se uvrstila skandinavska mesta Köbenhavn, Stockholm in Oslo, sledijo pa jim Dunaj, Amsterdam, Zürich, Helsinki, Berlin, Bruselj, Pariz in London. Na repu lestvice sta Sofija in Kijev.

Ljubljana se je na skupni lestvici uvrstila na 19. mesto, v skupini prestolnic Vzhodne Evrope so pred njo Vilna, Riga, Varšava in Budimpešta. Slovenska prestolnica je boljši rezultat dosegla v podkategoriji neposrednih izpustov ogljikovega dioksida (CO2) na prebivalca, kjer je po količini izpustov tretje najčistejše mesto, prehitela sta jo le Oslo in Carigrad. Dobre rezultate je Ljubljana dosegla tudi v kategorijah transporta, kakovosti zraka in na področju okolijskega upravljanja.

Nekaj korakov je narejenih, a ...
Po besedah Martine Merslavič iz Siemensa, ki je v Ljubljani predstavila izsledke, je raziskava še pokazala, da imajo skoraj vsa mesta nižje izpuste CO2 na prebivalca od povprečja evropske sedemindvajseterice, ki znaša 8,46 tone letno. 23 od 30 mest ima cilj zmanjševanje CO2, ki je ločen od nacionalnih ciljev. Več kot polovica prebivalcev v raziskavo vključenih mest bodisi hodi, kolesari ali uporablja javni prevoz na delo, dve tretjini mest pa dejavno promovira zelene oblike prevoza. Povprečna količina mestnih odpadkov na prebivalca znaša 511 kilogramov, 24 mest pa uresničuje ukrepe za zmanjšanje količine odpadkov.

Kljub temu v analiziranih mestih v povprečju še vedno ena tretjina ljudi uporablja avtomobil za prevoz na delo, delež energije iz obnovljivih virov pa je majhen in znaša le 7,3 odstotka, kar je bistveno manj od evropskega cilja za povečanje obnovljivih virov na 20 odstotkov v letu 2020. Le slaba polovica mest dejavno promovira uporabo zelene energije, problematična sta tudi puščanje vodovodov in majhen delež recikliranih odpadkov.
A. P.
http://www.rtvslo.si/okolje/koebenhavn-do-okolja-najprijaznejse-mesto/218714

glede na prebrano v tejle raziskavi je torej popolnoma zgrešenih večina trditev, s katerimi "pljuvajo" nekateri po Ljubljani

Kje pa so v tem članku omenjeni ogljikov monoksid, dušikovi oksidi, žveplene spojine, benzeni, trdni delci (saje, smog) itn?

Sploh je pa tem novinarjem glede okoljske problematike vse manj za verjeti, ko poleg CO2 bullshita začnejo trobiti še takele bedarije:
http://www.rtvslo.si/okolje/foto-segrevanje-zene-polarne-medvede-v-kanibalizem/218719

Nove enosmerne ulice za Bežigradom

Ljubljana - Za Bežigradom, natančneje na območju, ki ga omejujejo Dunajska, Tolstojeva, Podmilščakova in Posavskega ulica, Mestna občina Ljubljana (MOL) pravkar ureja enosmerni promet.

Tako se bodo tam sprostile nekatere prometne površine, ki jih bodo uporabili za predvidoma 235 dodatnih parkirnih prostorov, je povedal Peter Skušek z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet.

Tudi za Bežigradom bo, podobno kot na Prulah in območju Mirja, kjer so bile pred časom urejene enosmerne ulice, parkiranje kmalu plačljivo, in sicer bo za eno uro parkiranja treba odšteti 0,30 evra. Stanovalci bodo lahko dobili letno parkirno dovolilnico za enotno ceno 100 evrov, toda število dovolilnic bo omejeno, vsako stanovanje bo upravičeno le do ene. Na tem območju parkomatov za zdaj še ne bodo postavili, torej parkirnine še ne bo treba plačevati.

Medtem bodo druge ulice, in sicer Lambergarjeva, Novinarska, slepi kraki Triglavske ulice in slepi kraki Glavarjeve ulice, spremenjene v "območje umirjenega prometa". Parkiranje v teh ulicah ni več dovoljeno, razen v zadnjih dveh, kjer ostaja režim nespremenjen. Še letos naj bi parkomate postavili na Prulah, kjer so bile najprej uvedene enosmerne ulice.

Kaže, da se bo tudi po Bežigradu uvajanje enosmernih ulic v Ljubljani nadaljevalo, naslednje območje, ki bo na vrsti, je Rožna dolina I., na delu med železniško progo, Šestovo in Škrabčevo ulico ter Erjavčevo cesto, nato pa Trnovo, Bežigrad II., Bežigrad III. in Bežigrad V., ki sega do obvoznice, južno območje Kodeljevo II., Zelena jama in nazadnje Kolezija.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042321014

Novi prostorski načrt Ljubljane

sreda, 9. 12. 2009

V času od 15. decembra 2009 do 15. januarja 2010 poteka v Ljubljani javna razgrnitev dopolnjenega osnutka novega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana.

http://www.ljubljana.si/file/629021/fmpgtmp_ohilzk.jpeg

Dokument bo nadomestil veljavni »Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 do 2000« ter več kot sto prostorskih izvedbenih aktov. Sestavljen je iz Strateškega prostorskega načrta in Izvedbenega prostorskega načrta.

VStrateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana (SPN MOL) določa izhodišča, cilje in zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture na območju Mestne občine Ljubljana. Strateški prostorski načrt obvezuje predvsem Mestni svet, Mestno upravo in druge nosilce javnih funkcij, da sprejeto strategijo z nadaljnjimi akcijskimi programi, podrobnimi prostorskimi načrti in drugimi ukrepi v pristojnosti občine tudi izvajajo.

Izvedbeni prostorski načrt Mestne občine Ljubljana (IPN MOL) je neposredna pravna podlaga za vse posege v prostor mestne občine. Njegovi osnovni nalogi sta, da določa območja in pravila ravnanja, s katerimi se vzpostavlja in varuje javni interes. Izvedbeni prostorski načrt določa območja podrobne namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje ter območja, za katera bodo izdelani občinski podrobni prostorski načrti (OPPN). Po sprejetju odloka IPN MOL bo na pretežnem območju občine začel veljati enoten prostorski izvedbeni akt, ki bo podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V izdelavo novega prostorskega načrta, strokovnih podlag in sestavin strateškega in izvedbenega načrta je bilo skozi več let vključeno veliko število posameznikov, ki so naloge in dela opravljali v različnih vlogah. Dokumenta, ki sta dana v javno razgrnitev, sta rezultat usklajevanja različnih interesov in pričakovanj, razvojnih usmeritev, strokovnih rešitev, prostorskih danosti in okoljskih omejitev. Posamezne rešitve v dokumentih niso avtorski predlogi. Izdelava SPN MOL je bila poverjena Urbanističnemu inštitutu Republike Slovenije, izdelava IPN MOL pa Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu s številnimi zunanjimi sodelavci.

Za potrebe preveritve posameznih zasnov in rešitev je bilo treba izdelati tudi Okoljsko poročilo (OP). V okoljskem poročilu je ocenjeno, ali rešitve, predvidene v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu, prispevajo k izboljšanju stanja v okolju oz. ali bi imele negativne vplive na okolje. V primerih negativnih vplivov so v okoljskem poročilu predpisani t. i. omilitveni ukrepi, ki jih je treba izvesti pri nadaljnjem načrtovanju in urejanju prostora. Okoljsko poročilo je bilo izdelano tako za strateški kot za izvedbeni načrt. Obe je izdelalo podjetje Oikos d.o.o.

Prostorski načrt je v celoti izdelan v digitalni tehniki.

Javna razgrnitev poteka v prostorih:

* Gospodarskega razstavišča, v preddverju Marmorne dvorane, Dunajska 18, Ljubljana,
* Oddelka za urejanje prostora Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, Ljubljana,

za območja posameznih četrtnih skupnosti pa tudi v prostorih:

* Četrtne skupnosti Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Center, Štefanova 9, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Črnuče, Dunajska 367, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Dravlje, Draveljska 44, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Golovec, Litijska 38, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Jarše, Kvedrova 32, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Moste, Ob Ljubljanici 36a, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Polje, Polje 12, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Posavje, Bratovševa ploščad 30, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Rožnik, Viška 38, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Rudnik, Pot k ribniku 20, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Sostro, Cesta II. grupe odredov 43, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Šentvid, Prušnikova 106, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Šiška, Kebetova 1, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Šmarna gora, Pločanska 8, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Trnovo, Devinska 1b, Ljubljana,
* Četrtne skupnosti Vič, Tbilisijska 22a, Ljubljana.

Javne obravnave za območja posameznih četrtnih skupnosti bodo v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča:

* 5. januarja 2010 ob 17.00 uri za območja četrtnih skupnosti Črnuče, Posavje, Bežigrad in Center,
* 6. januarja 2010 ob 17.00 uri za območja četrtnih skupnosti Rudnik, Trnovo, Vič in Rožnik,
* 7. januarja 2010 ob 17.00 uri za območja četrtnih skupnosti Jarše, Moste in Golovec,
* 11. januarja 2010 ob 17.00 uri za območja četrtnih skupnosti Polje in Sostro,
* 12. januarja 2010 ob 17.00 uri za območja četrtnih skupnosti Šentvid, Šmarna gora, Šiška in Dravlje.

E razgrnitev
Gradivo je v času javne razgrnitve dostopno javnosti tudi na spletni strani Mestne občine Ljubljana (http://www.ljubljana.si).

Podajanje pripomb
Pripombe na razgrnjena gradiva je do vključno zadnjega dne javne razgrnitve, to je 15. januarja 2010, možno podati na spletni strani Mestne občine Ljubljana (http://www.ljubljana.si).

Tisti, ki te možnosti nimate, pa jih lahko podate tudi
* z vpisom v knjige pripomb na mestih javne razgrnitve, ali
* po pošti na naslov: Oddelek za urejanje prostora Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Poljanska 28, 1000 Ljubljana; v rubriko "zadeva " vpišite: "Pripomba na SPN MOL", "Pripomba na IPN MOL" ali "Pripomba na OP",

Občina bo do pripomb z javne razgrnitve zavzela stališča in skladno z njimi po potrebi dopolnila oba akta. Vse pripombe z odgovori nanje bodo objavljene na internetni strani MOL. Na podlagi upoštevanih pripomb z javne razgrnitve bosta pripravljena predloga obeh novih aktov, na katera bo morala občina skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju pred sprejemom na Mestnem svetu pridobiti še soglasja pristojnih ministrstev in drugih nosilcev urejanja prostora na državni ravni.

Razstava ob razgrnitvi novih prostorskih aktov Mestne občine Ljubljana – Gospodarsko razstavišče, preddverje Marmorne dvorane, 14. december 2009 – 15. januar 2010

Na razstavi ob ponovni razgrnitvi novih prostorskih aktov MOL, ki bo na Gospodarskem razstavišču, si bo mogoče ogledati poleg razgrnitvenih gradiv tudi povzetke strokovnih podlag, prikaze stanja prostora, tematske pojasnjevalne karte k IPN ter video projekcijo tridimenzionalnega modela mesta s prikazom pomembnejših načrtovanih projektov. Digitalno verzijo SPN MOL in IPN MOL si boste lahko ogledali na za ta namen posebej pripravljenih računalniških mestih. Posebej primerna je za poizvedovanje o namembnosti posameznih parcel in pogojih za posege v prostor.

Razstavo bo odprl 14. decembra ob 12.00 uri župan g. Zoran Janković.

Nosilec priprave Prostorskega načrta MOL in organizator razstave na GR: Oddelek za urejanje prostora Mestne uprave MOL
http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/65591/detail.html

Možnost odstopa od sedanjega projekta NUK II in kako naprej

Saga o NUK-u II se vleče že dvajset let, a o razpletu še ni mogoče reči kaj določenega. To meni Gregor Golobič.

Minister za visoko šolstvo, znanost in šport je na novinarski konferenci povedal, da so pripravili dokument, ki obsega vrsto rešitev, kako naj bi se v prihodnje vodilo projekt NUK II. Vendar pa je v tem trenutku pomembno predvsem to, da vira za financiranje nove narodne in univerzitetne knjižnice ta hip ni. Prvotno je bilo namreč predvideno, da naj bi gradnjo NUK-a financirali iz približno 130 milijonov evropskih sredstev, ki so bila sicer namenjena tudi še za druge projekte. Vendar pa tega denarja ni več, ker je bil porabljen za druge projekte, stroški za izvedbo katerih so očitno bili podcenjeni, za NUK pa bi potrebovali skoraj 100 milijonov evrov.

Odstop od izbranega projekta je možnost
O prihodnosti projekta je Golobič med drugim dejal, da bo omenjeni dokument o NUK-u posredovan vladi, ki naj bi se o njem verjetno izrekla še letos. Dokument je sicer nastajal v dialogu z ministrstvom za kulturo, ki je partner pri projektu, in z vodstvom NUK-a, v pogovore o novi knjižnici pa so vključili tudi strokovno javnost. Ob upoštevanju sedaj že dve desetletji stare rešitve arhitekta Marka Mušiča je Golobič povedal, da je pomislekov glede tega objekta več, in sicer z vidika tehnoloških in energetskih rešitev. V tem trenutku je tako odstop od izvedbe sedanjega projekta in razpis za novega realna možnost.
http://www.rtvslo.si/kultura/novice/moznost-odstopa-od-sedanjega-projekta-nuk-ii-in-kako-naprej/218718

poleg tega je včeraj govoril tudi o Treh akademijah. Kot kaže so v obeh primerih "zamudili" evropski vlak in se jim sedaj zelo mudi, da bi prejeli sploh kaj sredstev do leta 2013. potem pa sredstev za Slovenijo itak ne bo več

Dobro, a nas majo za norca? Kje na www.ljubljana.si je to gradivo strateškega načrta?

EDIT: se oproščam, zgleda, da moramo počakati še 6 dni.

https://urbanizem.ljubljana.si/index.htm

inj ja, še bo treba čakati. me pa mika da bi šel na Gospodarca

Lahko bi imeli kak miting in debato tam, glede na to da smo tako pomembni ;)

Masaker na Janežičevi cesti v Ljubljani: Padlo je več kot deset starih dreves

Bralec nas je danes obvestil, da na Janežičevi cesti v Ljubljani, od Prulskega mosta proti gradu, podirajo stara drevesa. "Pred dnevi samo nekaj, sedaj pa padajo stara mogočna drevesa. Cesta je zaprta, stanovalci pa smo zgroženi. Akcijo je mesto pripravilo v tajnosti," je še zapisal naš bralec. Vzeli smo kamero in odšli "na mesto zločina".

http://www.dnevnik.si/video/4746

čist tko bdw bom omenil, da se je moj prijatel pred enim letom zaletel v enega teh dreves. šel je po klancu navzdol proti mostu in ker je padal dež + je bilo ogromno jesenskega lista na cesti, je enostavno "podrsal" v drevo

Folk očitno res ne razume, da se drevje more urejat v mestih. Če bi se pa drevo podrlo in ubilo nekoga bi pa spet blo oh in sploh kake nesposobneže mamo Zoki baraba je ubil človeka in tako naprej. Saj bodo novo drevje nasadili. A so ti ljudje brezposelni, al jim je tako dolgčas al se jim je čist zmešal al zakaj se skoz nekdo neki buni? Najraj bi jim plastičn drevje postavu, tak, da bi bil skoz isto velik, brez nevarnosti ubijanja in brez tegob odstranjevanja.

po tem, ko so jih včeraj vlačili po medijih, so vendarle napisali sporočilo za javnost :)

Menjava dreves na Janežičevi ulici in Privozu

petek, 11. 12. 2009

Na Janežičevi ulici zamenjujemo drevored. Z deli bomo nadaljevali tudi na ulici Privoz.

Na Janežičevi ulici zamenjujemo drevored, saj je obstoječi drevored izgubil svojo osnovno funkcijo, estetski videz. V tem drevoredu je bilo nekaj sladkornih, kroglastih in navadnih javorjev. Nekatera drevesa so že povzročala škodo na infrastrukturi, sladkorni javorji pa v zimskem času predstavljajo veliko nevarnost zaradi snegoloma. Deležni smo bili mnogih klicev s strani stanovalcev tega območja z željo, da drevored zamenjamo.

Izvajalec del je Snaga Javno podjetje, ki s svojim podizvajalcem Tisa, d.o.o. skrbi za vzdrževanje mestnega drevja. Zasadili bomo nov drevored, vrste ginko, za katerega smo prepričani, da bo zelo lep, in da bodo z novo urejenim prostorom zadovoljni tudi občani.

Z deli bomo nadaljevali še na ulici Privoz, kjer bomo ravno tako odstranili neprimerna drevesa ter jih zamenjali z novimi. Dela bodo končana predvidoma v ponedeljek, 14. decembra.
http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/65640/detail.html

Folk očitno res ne razume, da se drevje more urejat v mestih. Če bi se pa drevo podrlo in ubilo nekoga bi pa spet blo oh in sploh kake nesposobneže mamo Zoki baraba je ubil človeka in tako naprej. Saj bodo novo drevje nasadili. A so ti ljudje brezposelni, al jim je tako dolgčas al se jim je čist zmešal al zakaj se skoz nekdo neki buni? Najraj bi jim plastičn drevje postavu, tak, da bi bil skoz isto velik, brez nevarnosti ubijanja in brez tegob odstranjevanja.

Zakaj se mi zdi, da komentator TadejR govori popolnoma enako, hkrati pa poda še opazko, da bi se lahko gradilo višje od gradu :laugh:

Možnost odstopa od sedanjega projekta NUK II in kako naprej

Saga o NUK-u II se vleče že dvajset let, a o razpletu še ni mogoče reči kaj določenega. To meni Gregor Golobič.

Minister za visoko šolstvo, znanost in šport je na novinarski konferenci povedal, da so pripravili dokument, ki obsega vrsto rešitev, kako naj bi se v prihodnje vodilo projekt NUK II. Vendar pa je v tem trenutku pomembno predvsem to, da vira za financiranje nove narodne in univerzitetne knjižnice ta hip ni. Prvotno je bilo namreč predvideno, da naj bi gradnjo NUK-a financirali iz približno 130 milijonov evropskih sredstev, ki so bila sicer namenjena tudi še za druge projekte. Vendar pa tega denarja ni več, ker je bil porabljen za druge projekte, stroški za izvedbo katerih so očitno bili podcenjeni, za NUK pa bi potrebovali skoraj 100 milijonov evrov.

Odstop od izbranega projekta je možnost
O prihodnosti projekta je Golobič med drugim dejal, da bo omenjeni dokument o NUK-u posredovan vladi, ki naj bi se o njem verjetno izrekla še letos. Dokument je sicer nastajal v dialogu z ministrstvom za kulturo, ki je partner pri projektu, in z vodstvom NUK-a, v pogovore o novi knjižnici pa so vključili tudi strokovno javnost. Ob upoštevanju sedaj že dve desetletji stare rešitve arhitekta Marka Mušiča je Golobič povedal, da je pomislekov glede tega objekta več, in sicer z vidika tehnoloških in energetskih rešitev. V tem trenutku je tako odstop od izvedbe sedanjega projekta in razpis za novega realna možnost.
http://www.rtvslo.si/kultura/novice/moznost-odstopa-od-sedanjega-projekta-nuk-ii-in-kako-naprej/218718

poleg tega je včeraj govoril tudi o Treh akademijah. Kot kaže so v obeh primerih "zamudili" evropski vlak in se jim sedaj zelo mudi, da bi prejeli sploh kaj sredstev do leta 2013. potem pa sredstev za Slovenijo itak ne bo več

Ampak 100 mio evrov za to ljubljansko preseravanje, nekatera slovenska mesta pa nimajo niti osnovne knjižnice? A to je tut v jankovičevih projektih.. 100 mio evrov vseh slovenk in slovencev?

Mater si ti težek s tvojimi ljubljanofobičnimi forami. NUK je nacionalna knjižnica, ne ljubljanska. In povej mi, katero mesto nima niti osnovne knjižnice. Saj če bi Nuk stal v Mariboru in bi se gradnja enako zapletala, bi bil gotovo čisto tiho.

a se ti ne zdi osrednja knjižnica malo pomembnejša kot pa knjižnica v spodnjem dupleku?

Opasni, zakaj sodeluješ v temah z oznako LJUBLJANA, če te povsem očitno ne zanima gradnja v Ljubljani? Razen do te mere, da kritiziraš :) Manjvrednostni kompleks je huda reč, ja, ampak zdravi ga drugje.

Zakaj se mi zdi, da komentator TadejR govori popolnoma enako, hkrati pa poda še opazko, da bi se lahko gradilo višje od gradu :laugh:

Bogsigavedi, mogoče imava pa podobne misli =)

Ampak 100 mio evrov za to ljubljansko preseravanje, nekatera slovenska mesta pa nimajo niti osnovne knjižnice? A to je tut v jankovičevih projektih.. 100 mio evrov vseh slovenk in slovencev?

kero MESTO pa nima svoje knjižnice?

Opasni ima verjetno prav. V kraju kjer je on odrašèal oèitno nimajo niti osnovne šole. :lol:

hehe... Danes so na področju NUK 2 valjali šuder za parking. Pa ograje so tud odstranl.

NUK je nacionalna, ne ljubljanska knjižnica in tu Jankovič ne odloča, pač pa država oz. Vlada RS.

Kranj, Jesenice..?

Pa še nekaj je. Dokler bodo knjiznice po nekaterih drugih delih drzave morale pridobivati denar od različnih donatorjev, podjetij ipd za osnovno opremo, gradnjo prizidka itd v Ljubljano se bo pa metalo enormne vsote, ki gredo celoo v 100 in več mio sem proti. Sploh je pa Lj smešna s tem "nacionalno to, nacionalno tisto" kot argument za nove investicije po eni strani, po drugi strani pa slišimo, kako ji je status prestolnice breme in posledično zahteva razne finančne inekcije kot je bila ta v zvezi z Zakonom o glavnem mestu, razmišlja o krčenju sredstev subvencije za "neljubljanske" študente oz. tiste, ki nimajo tukaj stalnega prebivališča, čeprav se v Lj posledično zaradi tega steka ogromno denarja, kar se pozna tudi na eksistenci mariskaterega ljubljančana. Samo jaz pustim v Lj mesečno 500-600 eurov, ki ga služita moja starša v Mariboru, takih je še več 10 000.

KAj si je pa Lj zgradila tako pomembnega sama, brez republiškega denarja in brez pretveze, da je prestolnica? Vzpenjačo in tlakovce?
Zakaj bi vsi plačevali za vaš luksuz tukaj?

Kranj, Jesenice..?

Pa še nekaj je. Dokler bodo knjiznice po nekaterih drugih delih drzave morale pridobivati denar od različnih donatorjev, podjetij ipd za osnovno opremo, gradnjo prizidka itd v Ljubljano se bo pa metalo enormne vsote, ki gredo celoo v 100 in več mio sem proti. Sploh je pa Lj smešna s tem "nacionalno to, nacionalno tisto" kot argument za nove investicije po eni strani, po drugi strani pa slišimo, kako ji je status prestolnice breme in posledično zahteva razne finančne inekcije kot je bila ta v zvezi z Zakonom o glavnem mestu, razmišlja o krčenju sredstev subvencije za "neljubljanske" študente oz. tiste, ki nimajo tukaj stalnega prebivališča, čeprav se v Lj posledično zaradi tega steka ogromno denarja, kar se pozna tudi na eksistenci mariskaterega ljubljančana. Samo jaz pustim v Lj mesečno 500-600 eurov, ki ga služita moja starša v Mariboru, takih je še več 10 000.

KAj si je pa Lj zgradila tako pomembnega sama, brez republiškega denarja in brez pretveze, da je prestolnica? Vzpenjačo in tlakovce?
Zakaj bi vsi plačevali za vaš luksuz tukaj?

Heh, preberi si zakon o financiranju občin, priporočam ZFO-UPB1. Mogoče boš potem razumel financiranje občin, kajti sedaj ga več kot očitno ne.

... Samo jaz pustim v Lj mesečno 500-600 eurov...

Ka sam živiš v 2,5 SS? fency :nuts:

Sicer mogoče ni najbolje da kot Ljubljančan odprem to temo, pa moram:

Centralizacija je realnost, get over it. Centralistična ureditev je najbolj racionalna iz vidika stroškov prebivalstva, stroškov družbe kot celote, ne nazadnje iz vidika varstva narave. Kakorkoli se sliši kruto, bi bilo za naravo, javne finance in še marsikaj najbolje, če bi vsi živeli v Lj kotlini (ali pa pod Pohorjem zaradi mene). In edino logično je, da državno infrastrukturo gradiš na enem mestu. To, da bi imela vsaka vas svojo občino, svojo knjižnico, svoj kulturni dom, nas (pri)pelje v čisto preveč potratno družbo in ne samo finančno (kar se še prenese) pač pa predvsem v odnosu do narave, ki nam naj bi bila svetinja. To ohranjanje naravne krajine (aka. podeželja s kmetijami) je, roko na srce, bull shit. Narava je v osnovi brez vse te potratne infrastrukture in javne uprave, ki zanjo skrbi samo zato, da bi bili vsi "enaki".

In v istem kontekstu si lahko razlagaš odnos Lj Mb kot večejega in manjšega mesta.

Kar se tiče jokanja o pravičnosti pa samo to: male občine se financirajo s primerno porabo, t.j. iz proračuna. In so povsem nerentabilne. Tako da če že jokaš o nepravičnosti, se ne obračćaj proti Ljubljani (ali ostalim mestnim občinam), pač pa proti raznim Pesnicam in Vuzenicam (al kaj so že male občine okoli Maribora).

^^Se strinjam.

kranj ne velja ker se trenutno prenavlja globus v namen knjižnice

Kranj, Jesenice..?

Pa še nekaj je. Dokler bodo knjiznice po nekaterih drugih delih drzave morale pridobivati denar od različnih donatorjev, podjetij ipd za osnovno opremo, gradnjo prizidka itd v Ljubljano se bo pa metalo enormne vsote, ki gredo celoo v 100 in več mio sem proti. Sploh je pa Lj smešna s tem "nacionalno to, nacionalno tisto" kot argument za nove investicije po eni strani, po drugi strani pa slišimo, kako ji je status prestolnice breme in posledično zahteva razne finančne inekcije kot je bila ta v zvezi z Zakonom o glavnem mestu, razmišlja o krčenju sredstev subvencije za "neljubljanske" študente oz. tiste, ki nimajo tukaj stalnega prebivališča, čeprav se v Lj posledično zaradi tega steka ogromno denarja, kar se pozna tudi na eksistenci mariskaterega ljubljančana. Samo jaz pustim v Lj mesečno 500-600 eurov, ki ga služita moja starša v Mariboru, takih je še več 10 000.

KAj si je pa Lj zgradila tako pomembnega sama, brez republiškega denarja in brez pretveze, da je prestolnica? Vzpenjačo in tlakovce?
Zakaj bi vsi plačevali za vaš luksuz tukaj?


Get a life. Ljubljana je in vedno bo prestolnica, Maribor bo pa vedno drugorazredno mesto v Sloveniji in tega NE MOREŠ spremeniti, ker je prestolnica v večini primerov mesto, kjer se gradijo stvari pomembne za celotno državo, kamor se steka največ državljanov, kjer je največja in najkvalitetnejša univerza, kjer bodo vedno večje knjigarne in knjižnice od Spodnjega Dupleka pri Mariboru, kjer bo vedno več trgovin, plesnih šol, mednarodnih organizacij, politikov in nenazadnje tudi turistov. Poleg tega ima Ljubljana zelo prikladno lego v središču Slovenije, kar za Maribor ne bi mogli reči. In oprosti, res ne vem, kdo je tebi dal srednješolsko (oz. osnovnošolsko) spričevalo, ker če misliš, da je prepotrebna NUK2 luksuz, nisi nič bolj kredibilen od nekega dolenjskega kmeta, ki kurca Ljubljano, pa v žiivljenju še tam ni bil.

Zanimivo. 4. največje mesto v Sloveniji in še nima knjižnice? Pa sj jo ima. Ali pač? No kakorkoli. Naj še dodam nekaj. To, da Kranj recimo, da nima knjižnice, ni stvar vlade in države, ampak je stvar lokalne skupnosti. To je meni povsem enako tistemu, ki je lani poleti jamral (pred krizo), da ne dobi zaposlitve itd. po drugi strani je bilo pa miljardo del. Jaz tudi ne čakam, da mi bo nekdo ponudil, naj grem v njihov projektantski biro delat, ampak opravljam selitve, sem tudi že čistil in tako naprej, da sem nekaj zaslužil. Torej treba je nekaj ukrenit, da se nekaj zgodi in torej morajo Kranjčani nekaj ukrenit, da jim bo župan zrihtal knjižnico. NUK je pa tu nekaj drugega. Ker NUK pa ni neka lokalna knjižnica, ampak je nacionalna knjižnica. Čeprav, bi lahko MOL tu marsikaj pripomogla (ker konce koncev bi bilo meni če bi bil Ljubljančan v interesu, da je moje mesto urejeno in nima takih gradbišč), da bi se NUK uresničil že davno tega. Centralizacija je pa pri nas nujna. Politiki nimajo pojma kakšno škodo delajo, ko se grejo neko decentralizacijo. Najbolje, da naredimo vsako upravno enoto svojo državo, in se združimo v Združene države Slovenije. Krajevna skupnost bi bla pa vsaka bajta. Vsaka vas bi imela svojo Univerzo, vsako mesto, bi bilo glavno mesto. Predsedovanje bi šlo po vsaki državi eno leto. =)

Mater si ti težek s tvojimi ljubljanofobičnimi forami. NUK je nacionalna knjižnica, ne ljubljanska. In povej mi, katero mesto nima niti osnovne knjižnice. Saj če bi Nuk stal v Mariboru in bi se gradnja enako zapletala, bi bil gotovo čisto tiho.

Saj po zakonu mora imeti celo vsaka občina svojo knjižnico. Torej si lahko prepričan, da ima osnovno knjižnico celo vsaka manj pomembna vas.


Predsedovanje bi šlo po vsaki državi eno leto. =)

To smo že imeli, pa se ni izšlo. :lol::lol:

Vem, samo pri nas bi se ziher potrudili, da bi šlo.

Get a life. Ljubljana je in vedno bo prestolnica, Maribor bo pa vedno drugorazredno mesto v Sloveniji in tega NE MOREŠ spremeniti, ker je prestolnica v večini primerov mesto, kjer se gradijo stvari pomembne za celotno državo, kamor se steka največ državljanov, kjer je največja in najkvalitetnejša univerza, kjer bodo vedno večje knjigarne in knjižnice od Spodnjega Dupleka pri Mariboru, kjer bo vedno več trgovin, plesnih šol, mednarodnih organizacij, politikov in nenazadnje tudi turistov. Poleg tega ima Ljubljana zelo prikladno lego v središču Slovenije, kar za Maribor ne bi mogli reči. In oprosti, res ne vem, kdo je tebi dal srednješolsko (oz. osnovnošolsko) spričevalo, ker če misliš, da je prepotrebna NUK2 luksuz, nisi nič bolj kredibilen od nekega dolenjskega kmeta, ki kurca Ljubljano, pa v žiivljenju še tam ni bil.

Ma kaj ma tukaj Maribor veze. V zadnjih trhe letih sem bil večkrat v Kopru kot v Mariboru.

Get a life. Ljubljana je in vedno bo prestolnica, Maribor bo pa vedno drugorazredno mesto v Sloveniji in tega NE MOREŠ spremeniti, ker je prestolnica v večini primerov mesto, kjer se gradijo stvari pomembne za celotno državo, kamor se steka največ državljanov, kjer je največja in najkvalitetnejša univerza, kjer bodo vedno večje knjigarne in knjižnice od Spodnjega Dupleka pri Mariboru, kjer bo vedno več trgovin, plesnih šol, mednarodnih organizacij, politikov in nenazadnje tudi turistov. Poleg tega ima Ljubljana zelo prikladno lego v središču Slovenije, kar za Maribor ne bi mogli reči. In oprosti, res ne vem, kdo je tebi dal srednješolsko (oz. osnovnošolsko) spričevalo, ker če misliš, da je prepotrebna NUK2 luksuz, nisi nič bolj kredibilen od nekega dolenjskega kmeta, ki kurca Ljubljano, pa v žiivljenju še tam ni bil.

Kaj pa ima tukaj Maribor veze? V zadnjih treh letih sem bil večkrat v Kopru kot pa v Mariboru.

Saj, problem je ravno ta "prvorazrednost", "drugorazrednost" in podobno v glavah določenih struj, ki upravljajo (v tem primeru) z državnim denarjem in tukaj seveda ni pomembno, ali pride (po tvojem) in žepa prvorazrednega ali drugorazrednega državljana, pride od nas vseh, zato je tudi pomembno, da se zagotovi kontinuiteta investicij enakomerno po vseh koncih državi. Plod takega razmišljanja kot ga imaš ti je tudi pripeljal (v zadnjem času) do enormnih razlik v razvitosti med posameznimi regijami, kljub temu da je bil adut "prejšnje" Slovenije ravno zelo nizko razmerje BDPja med centrom, perifernimi centri in periferijo naspoh (1:2, 1:3) po čemer se je Slovenija ravno razlikovala od drugih republik bivšče Yu.

Zanimivo. 4. največje mesto v Sloveniji in še nima knjižnice? Pa sj jo ima. Ali pač? No kakorkoli. Naj še dodam nekaj. To, da Kranj recimo, da nima knjižnice, ni stvar vlade in države, ampak je stvar lokalne skupnosti. To je meni povsem enako tistemu, ki je lani poleti jamral (pred krizo), da ne dobi zaposlitve itd. po drugi strani je bilo pa miljardo del. Jaz tudi ne čakam, da mi bo nekdo ponudil, naj grem v njihov projektantski biro delat, ampak opravljam selitve, sem tudi že čistil in tako naprej, da sem nekaj zaslužil. Torej treba je nekaj ukrenit, da se nekaj zgodi in torej morajo Kranjčani nekaj ukrenit, da jim bo župan zrihtal knjižnico. NUK je pa tu nekaj drugega. Ker NUK pa ni neka lokalna knjižnica, ampak je nacionalna knjižnica. Čeprav, bi lahko MOL tu marsikaj pripomogla (ker konce koncev bi bilo meni če bi bil Ljubljančan v interesu, da je moje mesto urejeno in nima takih gradbišč), da bi se NUK uresničil že davno tega. Centralizacija je pa pri nas nujna. Politiki nimajo pojma kakšno škodo delajo, ko se grejo neko decentralizacijo. Najbolje, da naredimo vsako upravno enoto svojo državo, in se združimo v Združene države Slovenije. Krajevna skupnost bi bla pa vsaka bajta. Vsaka vas bi imela svojo Univerzo, vsako mesto, bi bilo glavno mesto. Predsedovanje bi šlo po vsaki državi eno leto. =)

Ojej Struckar, čeprav se včasih ne strinjam s tabo sem te imel za razgledanega. Ampak tole?

Do decentralizacije državne uprave (in posledično s tem tudi centrov odločanja) bo prej ali slej prišlo, in to je dobro. Regije (tudi Ljubljana) naj upravljajo s toliko denarja, kot ga premorejo ne da se dogaja to kar se danes, da se izčrpavajo drugi deli države na račun enormnih investicij v "ljubljanske institucije" pod pretvezo "nacionalnih projektov". Kaj je pa bila Ljubljana leta 1991? Nič. Ob takšnih državnih sredstev kot so se zmetala v to mesto nima niti osnovne infrastrukture kot so avtobusna ali železniška postaja ipd (da ne naštevam).

Pa zgradimo tudi "nacionalno" avtobusno postajo, "nacionalno" tržnico, "nacionani" inštut za raziskave kebaba, za kaj pa ne? Saj je Lj center, "kjer se gradijo stvari pomembne za celotno državo, kamor se steka največ državljanov, kjer je največja in najkvalitetnejša univerza, kjer bodo vedno večje knjigarne in knjižnice od Spodnjega Dupleka pri Mariboru, kjer bo vedno več trgovin, plesnih šol, mednarodnih organizacij, politikov in nenazadnje tudi turistov. Poleg tega ima Ljubljana zelo prikladno lego v središču Slovenije, kar za Maribor ne bi mogli reči.".

Pozabil si napisati tudi, kamor se steka "največ državnega denarja vseh državljank in državljanov", ki so povsem tem poleg ljubljanskega "pačenja" primorani financirati (vendar takrat sami) podobne projekte tudi v svojem kraju.

Konec koncev pa, ko bi se ta denar nekje vsaj videl. Ljubljana je še vedno ena najbolj odvratnih in sivih (post)komunističnih evropskih prestolnic, kot nalašč za trume kitajskih in italjanskih poletnih enodnevnih "WC" turistov turistov na poti na Hrvaško oz. Srednjo Evropo.

Za crknit smešno.

Nisi resen, kaj šele načitan. A je mela pred 20. leti vsaka vas univerzo? Shopping centre? Kino kompleks? Avtocesto? Obvoznico?

Ravno toliko kot ti plačuješ za projekte v Ljubljani, jaz plačujem za projekte v neštetih slovenskih vaseh. Ravno toliko. Davek je povsod enak. Pritožuješ se, kot da bi obubožal in da plačuješ več kot ostali državljani. S tem, da ti imaš nekaj od NUKa, jaz pa od kvazi-univerz in obnov vaških cerkva, za katere gre neredko denar iz pobožne občinske blagajne, prav nič. Zato ima vsaka vaška šola po tri telovadnice, medtem ko ljubljanske šole šele menjajo azbestne strehe. Denar je povsod, vprašanje je le, KAM gre denar.

In za "crknit smešna" je tvoja proti-ljubljanska nastrojenost, ki se kaže v VSEH temah. Prav patetičen izgledaš no. Zanima me, zakaj se sploh še zanimaš za to mesto, če ti je tako bedno? Ali pa mogoče celo živiš v njem? :O Practice what you preach, pojdi vlagat denar v neko manjšo univerzo in prispevaj za razvoj rodnega mesta.

Nisi resen, kaj šele načitan. A je mela pred 20. leti vsaka vas univerzo? Shopping centre? Kino kompleks? Avtocesto? Obvoznico?

Ravno toliko kot ti plačuješ za projekte v Ljubljani, jaz plačujem za projekte v neštetih slovenskih vaseh. Ravno toliko. Davek je povsod enak. Pritožuješ se, kot da bi obubožal in da plačuješ več kot ostali državljani. S tem, da ti imaš nekaj od NUKa, jaz pa od kvazi-univerz in obnov vaških cerkva, za katere gre neredko denar iz pobožne občinske blagajne, prav nič. Zato ima vsaka vaška šola po tri telovadnice, medtem ko ljubljanske šole šele menjajo azbestne strehe. Denar je povsod, vprašanje je le, KAM gre denar.

Davek je povsod enak. Že že, kam se pa steka ta denar od davkov?
Saj, kaj pa imaš ti od "kvazi-univerz" in obnov vaških cerkva?

Ojej človek, še kakšno urco pa se mi zasmiliš.

Heh, preberi si zakon o financiranju občin, priporočam ZFO-UPB1. Mogoče boš potem razumel financiranje občin, kajti sedaj ga več kot očitno ne.

^^

Opasni je Fužinc :)

Je posebna sorta - takšen, ki ima vedno prav in mu ni težko žalit tistih, ki "nimajo". A nimamo vsi kakšnega takšnega prijatelja? :)

Heh, preberi si zakon o financiranju občin, priporočam ZFO-UPB1. Mogoče boš potem razumel financiranje občin, kajti sedaj ga več kot očitno ne.

^^



Haha, verjemi, lokalno samoupravo poznam od ureditev v času absolutistične države Jožefa ll., ko so mesta izgubila svojo avtonomijo, do občin s posebnim statusom od leta 1849 naprej ko je bil sprejet Zakon o občinah, pa vse do okrajev (in treh ravneh lokalne samouprave) v času med l. in ll. svetovno vojno, do ukinitve lokalne samouprave leta 1945, do ustanavljanja občin leta 1952, komunalnega sistema leta 1955, uvedbo krajevnih skupnosti in do današnjega Zakona o ustanovitvi občin iz leta 1994.

Zato bova midva težko.. no, jaz bom že, za tebe pa močno dvomim :)

In oprosti, res ne vem, kdo je tebi dal srednješolsko (oz. osnovnošolsko) spričevalo, ker če misliš, da je prepotrebna NUK2 luksuz, nisi nič bolj kredibilen od nekega dolenjskega kmeta, ki kurca Ljubljano, pa v žiivljenju še tam ni bil.

Haha fante, smiri hormone. :D

Nisi resen, kaj šele načitan. A je mela pred 20. leti vsaka vas univerzo? Shopping centre? Kino kompleks? Avtocesto? Obvoznico?



Ne, je bilo kr mišljeno glede na obdobje tistega časa v poveza s statusom in renomejev ostalih primerljivih mest v Yugi kot so Zagreb, Split, Sarajevo, Novi Sad, ipd.

Konec koncev pa, ko bi se ta denar nekje vsaj videl. Ljubljana je še vedno ena najbolj odvratnih in sivih (post)komunističnih evropskih prestolnic, kot nalašč za trume kitajskih in italjanskih poletnih enodnevnih "WC" turistov turistov na poti na Hrvaško oz. Srednjo Evropo.
Za crknit smešno.

Res ne vem kakšne travme si doživljal v Ljubljani, da imaš tako izkrivljeno mnenje o mestu. Upam si trditi, da je Ljubljana glede na velikost in relativno zgodovinsko nepomembnost med bolje ocenjenimi in priporočenimi mestnimi turističnimi destinacijami v uglednem tujem tisku.

V Sloveniji imamo v evropskem merilu eno najboljših knjižničnih mrež (tudi izjemno visok delež izposoje glede na prodajo knjig), ki s pomočjo mobilnih enot pokriva domala vsako malo večjo vas. Kranj je imel in še ima knjižnico, ki pa se sedaj le seli v Globus. Tudi Jesenice jo imajo, ne vem sicer v kakšnih pogojih, a ne vem od kje podatki, da je ni.
Glede NUK-a mi je povsem nerazumljivo, kako nekdo trdi, da se Ljubljana "živi" od študentov iz drugih delov države, obenem pa smatra to univerzitetno ustanovo za povsem lokalno zadevo. Mnogi Štajerci študirajo v Ljubljani zaradi programov, ki jih v MB ni ali zaradi bolj priznane univerze (ne nujno boljše na določenih področjih) in vsi ti koristijo nacionalno knjižnico. Poleg tega je NUK za državo na simbolni ravni vsaj tako pomembna kot parlament, saj naša narodna zavest izhaja skoraj izključno iz jezika in posledično knjige; tak simbol pač ne more biti nek zastareli arhitekturni zmazek, sploh glede na Plečnikovo mojstrovino.
O centralizaciji nebi izgubljal besed, ker je bilo na tem forumu o tem že ogromno napisanega in nima smisla, da se zopet zapletamo v podobne debate.

Haha, verjemi, lokalno samoupravo poznam od ureditev v času absolutistične države Jožefa ll., ko so mesta izgubila svojo avtonomijo, do občin s posebnim statusom od leta 1849 naprej ko je bil sprejet Zakon o občinah, pa vse do okrajev (in treh ravneh lokalne samouprave) v času med l. in ll. svetovno vojno, do ukinitve lokalne samouprave leta 1945, do ustanavljanja občin leta 1952, komunalnega sistema leta 1955, uvedbo krajevnih skupnosti in do današnjega Zakona o ustanovitvi občin iz leta 1994.

Zato bova midva težko.. no, jaz bom že, za tebe pa močno dvomim :)


Potem takem pa ne piši, da v Ljubljani "pustiš" 500-600, čeprav kot sem razumel tu nimas prijavljenega stalnega bivališča. Občina nima od tega tvojega denarja praktično nič. Iz DDV-ja se ne financira. Uporabljaš pa javne storitve, ki so financirane oz sofinancirane iz strani MOL. Če hkrati praviš, da dviguješ eksistenco marsikateremu ljubljančanu, jo s tem istim dejanjem nekaterim znižuješ. Predstavljaš konkurenco na trgu najemniških stanovanj in posledično pride do dviga cen (zaradi vsote domnevam, da si v najemniškem stanovanju). Kar se tiče recimo krčenja subvencij, pa povsem logična poteza. Ne vem zakaj bi MOL subvencionirala neobčane.

Opasni je CirilVA.. Dvomim, da Maribor premore dva taka debila.

Opasni čez par let, ko boš velik, boš prebral, kaj si pisal tukaj in se nasmejal, kak lolek si bil =) Trenutno pa prekašaš Cirila za ene 100x.

Pa zgradimo tudi "nacionalno" avtobusno postajo, "nacionalno" tržnico, "nacionani" inštut za raziskave kebaba, za kaj pa ne? Saj je Lj center,

Pa se ti zavedaš, da če ne zgradimo npr. knjižnice v Ljubljani, da so družbeni stroški, torej stroški vseh nas, veliko višji?

Knjižnica v Ljubljani pokrije največ ljudi, povrhu vsega zagotavlja skoraj optimalno oddaljenost od vsakega Slovenca glede na druge lokacije in minimalno oddaljenost od največje koncentracije prebivalstva.

Opasni čez par let, ko boš velik, boš prebral, kaj si pisal tukaj in se nasmejal, kak lolek si bil =)

LoL

Da ne govorimo o stroških najema, katerega plačujemo trenutno, ker so knjige razmetane po depojih po celi Ljubljani in še naokoli. Da ne bo kakih neumnih komentarjev v smislu, pa naj jih razpošljejo po knjižnicah, gre se za knjige, ki sodijo samo v NUK.

No sam, sem poslal eno pripombo na SPN Ljubljane. Da prekinem to brezvezno debato o potrebnosti NUKa.

Najlažje je napisati nekomu, da je bedak, brez protiargumentov, kar za mene ne pomeni nič drugega kot nerazgledana prazna glava.

Jaz sem ti napisal argument. Mnenja na podlagi nacionalne, lokalne pripadnosti, morale itd. pa za mene niso argumenti.

No ne vem, ampak mislim, da smo ti vsi napisali argumente, edino ti tu govoriš o nekih preseravanjih žabarjev, ki si zmišljujejo novo knjižnjico.

No ne vem, ampak mislim, da smo ti vsi napisali argumente, edino ti tu govoriš o nekih preseravanjih žabarjev, ki si zmišljujejo novo knjižnjico.

Da še s primerom podprem glas razuma v tej temi. SV je v prestavila svoj vojaški muzej zaradi ne vem kakšnih razlogov v MB, kar praktično pomeni, da štirje zaposleni dnevno potujejo iz Lj v MB. To pomeni 4x mesečno nekaj 100 € samo za potne stroške na davkoplačevalski račun, precej po nepotrebnem. Teoretično bi lahko to pomenilo, da bi 4 vozila onesnaževala okolje, ampak na srečo so toliko inteligentni, da temu ni tako. Da o izgubi časa na govorim.

IMO je največji problem v tem, da se knjižnico načrtuje že 20 (!!!) let, poleg tega je 100 milijonov € (pre)velik znesek.

Potrebno bi "presekati gordijski vozel", zavreči stare načrte, ki so valjali po arhivih in so za današnji čas popolnoma neustrezni, odpreti mednarodni natečaj, ter izbrati novo, ustreznejšo rešitev.

http://www.delo.si/assets/media/picture/iman/2008_03/sz5_nuk2.maketa.blaz.samec.jpg

:down:

Dars je politično selitev v Celje elegantno rešil. Tam je uradni sedež družbe, dejansko pa tajnica, arhivar, pet fikusov in kupi arhivov s starimi projekti. Vse ostalo pa je v Ljubljani, torej tam kjer mora biti.

Tudi fikuse bi lahko preselili, pa potem ne bi rabili tajnice.

Aha, pa gre celo Celje v luft (karikiram), ker da selijo upravo Darsa v žabarijo.:lol:

Dars je politično selitev v Celje elegantno rešil. Tam je uradni sedež družbe, dejansko pa tajnica, arhivar, pet fikusov in kupi arhivov s starimi projekti. Vse ostalo pa je v Ljubljani, torej tam kjer mora biti.

DARS je čist poseben (precej čuden) primer in to za to, ker funkcije, razen poštni naslov in fikusa nikoli niso niti bile premeščene v Celje. Kakšen argument pa bi bil, da DARS ni sposoben delovati v Celju? Razen vodstvenih delavcev so tuakj še pravniki, egonomisti, kadrovniki in ostalo stroka. Boš rekel, da Celjani tega niso sposobni? Pač sistem je bil zastavljen napačno že v začetku, saj teh funkcij v Celje nikoli niso preselili.

Dobra poteza je bila naprimer leta 1994 ko se je cepil takratni PTT na Telekom in Pošto, pri čemer se je pojavil pravi upor ljubljanskih poštnih delavcev proti selitvi sedeža v Maribor, češ, da tako velko državno podjete ne more delovati drugje kot v prestolnici, plus še ene kup floskul na ta račun.

Danes je recimo Pošta Slovenije ena največjih in najuspešnejših slovenkih podjetij z ogromnimi investicijami na vseh področjih Sedež in vse funkcije podjetja so v Mariboru, povečini jih seveda zasedajo domačini. Kaj to pomeni za okolje recimo? Največ vlaganj (spoznorstva v kulturo-šport-družbene dejavnosti, investicije, družbena odgovornost do družbenega okolja - v prvi vrsti, tam kjer je sedež, vsaj v primeru Pošte je tako) ipd. Recimo za Maribor sedež Pošte pomeni ogromno in gre samo za eno veliko državno podjetje.

Recimo, pred kratkim je bilo v mariborskem Habakuku srečanje (oz. kongres) vodilnih poštnih delavcev evropskih Pošt, približno 400 ljudi, ki so ostali tam dva dni. Precej denarja skratka, ki ostane v lokalnem okolju.

Sedaj pa Ljubljana. Ista slika je tudi tukaj, le da je tukaj državnih podjetij precej več (oziroma praktično vsa), povečini so na vodstvenih položajih delavci iz domačega okolja, ki povečini vlagajo denar v prostor od koder izhajajo. Recimo v spoznorstva športnih kolektivov, kulture, ostalih družbenih dejavnostih.

Zakaj bi pa bila danes Ljubljana v nevem kakšni prednost, da bi pa morali biti sedeži (vsaj državnih) podjetij tam? Konkretno v Mariboru je že 14 fakultet, ducat visokih šol, tik pred zdajci je tudi ustanovitev umetniških akademij,

Nekako ne razumem te logike. Ni državni interes, da imamo vsaj 2 do 3 močno razvite centre, ki potegnejo tudi širšo regijo.

No ne vem, ampak mislim, da smo ti vsi napisali argumente, edino ti tu govoriš o nekih preseravanjih žabarjev, ki si zmišljujejo novo knjižnjico.

Ma poglej, tvoje poste sploh ne bom več bral, se mi zdi, da bolj tekmuješ za tiste števike v levem spodnjem kotu kot kaj drugega.

Sicer si pa podobne sorte kot Verso - oba vtakneta nos v čisto vsako temo tukaj.

NUK pa pošta nista primerljiva. Z vidika dostopnosti prebivalstva in družbenih stroškov je vseeno, kje je sedež pošte.

Pa že večkrat smo se tukaj pogovarjali in tudi dokazali, da državna podjetja ne ustvarjajo zdravega gospodarskega jedra, saj za svojo uspešnost potrebujejo pomoč države v obliki omejevanja konkurence. Ne razumem Slovencev s to socialistično obsedenostjo z državnimi podjetji in državnimi službami, ki so nas samo pripeljala do tega, da smo daleč najbolj obdavčen narod na svetu, zaradi česar nam vse tuje investicije pobegnejo v ostale nekdanje komunistične države. In to takšne, ki ustvarijo na tisoče delovnih mest....

DARS je čist poseben (precej čuden) primer in to za to, ker funkcije, razen poštni naslov in fikusa nikoli niso niti bile premeščene v Celje. Kakšen argument pa bi bil, da DARS ni sposoben delovati v Celju? Razen vodstvenih delavcev so tuakj še pravniki, egonomisti, kadrovniki in ostalo stroka. Boš rekel, da Celjani tega niso sposobni? Pač sistem je bil zastavljen napačno že v začetku, saj teh funkcij v Celje nikoli niso preselili.
Zakaj bi delal večje stroške kot so potrebni? Zato je v Celju samo fikus.
Saj potemtakem bi jih lahko selili tudi v Bovec, a ne? Ali pa v Hodoš. Saj, kakšne prednosti pa ima Celje, da bi moral biti Dars tam in ne v Ljubljani?

Ma poglej, tvoje poste sploh ne bom več bral, se mi zdi, da bolj tekmuješ za tiste števike v levem spodnjem kotu kot kaj drugega.

Sicer si pa podobne sorte kot Verso - oba vtakneta nos v čisto vsako temo tukaj.

Naj ti odgovorim:

Ne pozabite, da gre v Murski Soboti za montažne tribune, niso zidane.


Aja, moj 1000 post. Cheeeers.
^^iz threada o stadionih in dvoranah... ne trudi se iskat mojih takihle, ker jih ne boš našel. Za razliko od tebe, se z Versotom ponavadi zadržima nekih neumestnih komentarjev, medtem, kot i ustvarjaš žgoče debate o ničemer v žabarskih threadih, ker te je očitno nek žabar pretepal al pa nekaj, da maš take fobije pred njimi. No nadaljnih komentarjev se bom vzdržal, ti pa le ne beri mojih neumnih komentarjev, ker so precej brezpredmetni in temeljijo le na sovražnosti, ki jo gojim do absolutno vseh Mariborčanov, ker kot Celjan sem že vzgojen v tej smeri.

Zakaj bi delal večje stroške kot so potrebni? Zato je v Celju samo fikus.
Saj potemtakem bi jih lahko selili tudi v Bovec, a ne? Ali pa v Hodoš. Saj, kakšne prednosti pa ima Celje, da bi moral biti Dars tam in ne v Ljubljani?

In obratno.

Naj ti odgovorim:


^^iz threada o stadionih in dvoranah... ne trudi se iskat mojih takihle, ker jih ne boš našel. Za razliko od tebe, se z Versotom ponavadi zadržima nekih neumestnih komentarjev, medtem, kot i ustvarjaš žgoče debate o ničemer v žabarskih threadih, ker te je očitno nek žabar pretepal al pa nekaj, da maš take fobije pred njimi. No nadaljnih komentarjev se bom vzdržal, ti pa le ne beri mojih neumnih komentarjev, ker so precej brezpredmetni in temeljijo le na sovražnosti, ki jo gojim do absolutno vseh Mariborčanov, ker kot Celjan sem že vzgojen v tej smeri.

Sicer ne vem kaj imajo soboške tribune s tem ampak ok. Ti živiš v svojem svetu.

Men je sicer vseeno sam je nekako logično da v največjem mestu v Sloveniji domuje večina državnih podjetji in ustanov ne pravim da so vsa v Ljubljani oz. bi mogla bit vendar je to povsem realno

Ljubljana-280
Maribor -115 Tisoč
Celje - 62



Evo me zanima koliko državnih ustanov/podjetji ima sedež v Celju v primeru z Mariborom :)

Imam idejo. Kaj, ko bi odprli posebno temo Vrtec, v kateri bi določeni lahko nadaljevali z brezpomenskim preobračanjem besed in smetenjem SkyscraperCity planeta ... Ali pa, kot je Werner (RTV-jevo) Emo na tiskovki označil za kuhinjo -> kar Slovenska kuhinja ... Nekaterim iz srca predlagam, da si zelo dobro obrišejo usta, ker imajo že čisto umazana od fekalij, ki iz le-teh iztekajo.

Tvoja zadnja dva stavka sta popolnoma brezsmiselna.

IMO so Viktorji veliko večja kuhinja, kot EMA, saj si Pro Plus lastne viktorje kar izmišljuje - npr. oddaja Svet na kanalu A je bila lani (letos?) razglašena za posebni dosežek :nuts: :lol:

Poleg tega ne vem kaj je narobe s takšno debato, v kolikor ne preraste v osebne obračune in žaljenje, takšne prispevke se pač izbriše, ter ignorira...

Tvoja zadnja dva stavka sta popolnoma brezsmiselna.

... a vseeno v skladu s "smiselnostjo" tekoče debate.

pa ti si za na akanal :lol:

Dobro, pustimo zdaj to debato ker je nesmiselna.

http://www.finance.si/266631/Zakon-o-glavnem-mestu-popla%E8ilo-predvolilnih-uslug-Jankovi%E6u

In obratno.
Ministrstva, direkcije, DDC, ZIL, večina projektantskih služb pa še bi se našlo.

... a vseeno v skladu s "smiselnostjo" tekoče debate.

Če si si tako zelo želel debatirati o Wernerju, bi preprosto odprl tematiko v Gostilni. :lol:

Ljubljanski Kozolec bo kmalu razkril obnovljeno pročelje

Ljubljana - Konec leta bodo delavci SCT začeli postopoma odstranjevati gradbene odre z najbolj opaznega pročelja spomeniško zaščitene stavbe Kozolec ob Slovenski cesti na Bavarskem dvoru, kjer je na severnih vratih v središče Ljubljane s svojim oluščenim in propadajočim pročeljem dolga leta delala sramoto tako lastnikom kot prestolnici.

Tudi streho bodo lahko obnovili, tako kot je bilo predvideno. Obnovo stranskih pročelij na vzhodni in zahodni strani stavbe pa bodo začasno odložili. Inštitut za raziskavo materiala (IRMA) je namreč naknadno ocenil, da sta stranski pročelji v tako slabem stanju, da samo delna obnova, kakršna je bila predvidena z gradbeno pogodbo, ne bi zadostovala, saj bi dopuščala preveliko nevarnost odpadanja posameznih kamnitih plošč.

več: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042323009

Mednarodna avtomobilistična zveza: Ljubljanske zebre med najnevarnejšimi v Evropi

Bruselj - Prehodi za pešce v Ljubljani so med najnevarnejšimi v Evropi, ugotavlja Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) v raziskavi, predstavljeni v Bruslju. Med desetimi najnevarnejšimi evropskimi zebrami so kar tri ljubljanske: na križišču Gregorčičeve in Igriške ulice, Kongresnega trga in Wolfove ulice ter Vegove ulice in Trga francoske revolucije.

Vsako leto v prometnih nesrečah po Evropi življenje izgubi več kot 8000 pešcev, skoraj četrtina na prehodih za pešce, opozarja FIA in poziva k osnovnim skupnim standardom na evropskih prehodih za pešce. Tokrat je slabo oceno dobilo še več evropskih zeber kot lani, ko je bilo izvedeno prvo takšno preverjanje.

Ocenjenih je bilo 310 prehodov za pešce v 31 evropskih mestih. Najbolje so se odrezali Bratislava, Rotterdam in Strasbourg. Slovaška prestolnica se ponaša z najvarnejšim prehodom za pešce, Rotterdam je mesto z največ pozitivno ocenjenimi zebrami, Strasbourg pa ima največ zelo varnih prehodov za pešce.

Na lestvici zelo slabo, slabo, sprejemljivo, dobro in zelo dobro je 60 odstotkov vseh preverjenih prehodov za pešce dobilo oceni dobro ali zelo dobro, 53 zeber pa je na izpitu pogrnilo. Najnevarnejši prehod za pešce je v Milanu, edino mesto s prav nobeno pozitivno ocenjeno zebro pa je Neapelj.

Med najboljšimi desetimi so poleg prehodov za pešce v Bratislavi in Strasbourgu še zebre v Londonu, Münchnu, na Dunaju in v Dubrovniku. Med desetimi najslabšimi pa so poleg zeber v Milanu in Neaplju še prehodi za pešce v Budimpešti, Berlinu, Rimu in Dubrovniku ter največ - trije v Ljubljani.

V slovenski prestolnici je bilo sicer ocenjenih deset prehodov za pešce. Poleg omenjenih treh še križišče Prešernove ceste in Šubičeve ulice, ki je bilo prav tako ocenjeno s slabo, Aškerčeve in Prešernove ceste ter Novega trga in Gosposke ulice, ki sta dobila oceno sprejemljivo, ter Tivolske in Tržaške ceste, Slovenske in Rimske ceste, Zoisove ceste in Krakovskega nasipa ter Šubičeve in Trga republike, ki so ocenjeni z dobro.

Ocenjevalci so ceste prečkali v Barceloni, Beogradu, Berlinu, Bratislavi, Bruslju, Bukarešti, Budimpešti, Koebenhavnu, Dubrovniku, Frankfurtu, Ženevi, Helsinkih, Carigradu, Linzu, Ljubljani, Londonu, Luxembourgu, Madridu, Milanu, Münchnu, Neaplju, Oslu, Parizu, Pragi, Rimu, Rotterdamu, Sevilji, Stockholmu, Strasbourgu, na Dunaju in v Zagrebu.

Ocenjevanje evropskih prehodov za pešce so izvajali od junija do septembra letos. Podrobnejši rezultati preverjanja, tudi poseben dosje o Ljubljani, so na voljo na spletni strani http://www.eurotestmobility.com.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042323740

ma ne vem no, men se zdi tole mal bučkasto :nuts: Kongresni trg-Wolfova je po zaprtu Wolfove manj prometen, itak pa, tako kot tudi pri Gregorčičevi in Igriški, tam pelješ zelo počasi mimo. poleg tega bo že naslednje leto križišče z Wolfovo peš cona :lol: trg francoske revolucije je pa res malo bolj tečen, tam bi po mojem mnenju itak moral drugače porihtati trg (al pa ga kar zapreti)

Če si si tako zelo želel debatirati o Wernerju, bi preprosto odprl tematiko v Gostilni. :lol:

Morda kdaj drugič :nuts:

http://www.facebook.com/#/group.php?gid=254816847432&ref=nf

:banana:

Haha. Bi se kr strinjal. Poleti smo poslušala razne wanabe Oliverje Dragojeviče, Mišo Kovače itd. :)

Ni kaj, Ljubljana postaja Poreč. :))

Mi lahko kdo razloži, kakšno pravico ima kdo odločati o tem, kaj nekdo vrti v zasebni kavarni? Oz. na kakšni osnovi je grajena pogodba?

Saj tako ali tako samo izražajo mnenje. Peticije ala fejsbuk nimajo vpliva na nič. Pa če gledaš, 500 jih je trenutno podpornikov, a toliko strank imajo gotovo v tem lokalu vsakodnevno.

Pa če gledaš, 500 jih je trenutno podpornikov, a toliko strank imajo gotovo v tem lokalu vsakodnevno.

Prej v eni uri...:lol:

Mi lahko kdo razloži, kakšno pravico ima kdo odločati o tem, kaj nekdo vrti v zasebni kavarni? Oz. na kakšni osnovi je grajena pogodba?

Preberi si na facebook strani. ;)

MOL je v najemni pogodbi od najemnika zahtevala, da mora ponujati tudi kulturni program. V pretežni meri glasbeni program. In še ta s področja zvrsti jazz, etno, resna glasba in šanson. To je bil pogoj za najetje vrta / prostora, ki je v lasti MOL!!!

Ja, mogoče je res nenavadno, da se od najemnika zahteva, kaj naj tam vrti. Zvrst glasbe je pač stvar okusa. Če je gostom glasba všeč, se meni ne zdi problematično. Ampak glasba se vrti na odprtem prostoru in žal ni omejena le na goste lokala.

Problem je v tem, da pa je glasba zunaj in tako glasna (premočno ozvočenje), da so jo PRISILJENI poslušati tudi ljudje, ki niso gostje tega lokala. To pa je sporno. Npr. če si ti gost v kakem bližnjem lokalu, avtomatično dobiš zraven še "glasbeno ponudbo" iz kavarne Tromostovje. Ali pa če samo stojiš kje blizu - saj je vseeno.

Če je glasba namenjena gostom dotične kavarne, naj pač ozvočenje omejijo na temu primerno jakost. Pa zaradi mene lahko vrtijo kar hočejo.

Če pa je glasba namenjena širši javnosti (in ne le gostom lokala - kar bi iz najemne pogodbe lahko sklepali), pa ima javnost vso pravico zahtevati, da najemnik upošteva določila iz najemne pogodbe, MOL pa od njega to izterja.

Če se še zvrsti dotaknem - sploh poleti dostikrat nastopajo one-man-band "artisti", ki ob sintesajzer spremljavi prepevajo stare hite (pretežno YU). In zadeva izpade, kot da si nekje on Jadrani v kakem kampu - in se izvaja "glasbeni program" na terasi restavracije tega kampa. In očitno nas je kar nekaj, ki nas to moti - pa nesam zvrst glasbe, ampak nejna kvaliteta. Če bi res povabili originalne izvjalce (Dragojević, Kesovija, Dedić, Novi fosili itd) ne bi nihče imel nič proti. Ampak tam dobesedno krulijo slabi imitatorji - ki so verjetno za najemnika izjemno poceni, ali pa celo za kozarec pijače in reklamo pridejo tja "peti".

Morda ti pove nekaj tudi to, da se je MOLu pritožil že večkrat tudi Zavod za turizem Ljubljane, zaradi neprimernosti KAKOVOSTI (neupoštevanja pogodbe) programa na takem mestu.

In nihče družbi SEAM ne more nič. Kriv je pa MOL (župan in pristojne službe), da od najemnika pač ne zahtevajo uresničevanje pgodbe - ali pa zagrozijo s prekinitvijo le te, ker je najemnik ne spoštuje.

Verjamem, da SEAM hoče priti skozi najceneje z "najemom" nekih poceni in zanič glasbenikov - saj so goro denarja namenili za najemnino samo. Ampak če so pogodbo že podpisali takšno, potem naj se je držijo. MOL pa naj to od njih strikno zahteva.

Ali naj pa anekse podpišejo k pogodbi.

Žal pri Zokijo štejejo le €, za kvaliteto ga pa prav malo briga. Ali pa iz osebnih motivov pač vztraja pri tem glasbenem programu in nedotakljivosti najemnika. Karkoli je že, je slabo za LJ.

Vsak mesec imam kar nekaj znancev iz tujine na obisku in jih rad popeljem po LJ - in me je potem sram, ker jim moram razlagati, zakaj taka nekvalitetna muzika tam. Ker vsak lahko sliši, da je glasba pod nivojem (ne zvrst, ampak izvedba). In zvečer, ko ni toliko hrupa, so to glasbo iz kavarne Tromostovje sliši zelo daleč naokrog. Vsak dan. In je slišna precej večji množici ljudi kot pa le gostom dotične kavarne. In če se ji hočeš izognit, se moraš kar precej oddaljiti od Prešernovega trga. Torej zdaj vsi tisti, ki nas ta glasna nekvalitetna glasba iz te kavarne moti sploh več zvečer nismo dobrodošli na Prešernovem trgu, Tromostovju in oklolici, kjer ta glasba posiljuje?

Naj vsaj unplugged igrajo - brez ozvočenja. Pa bo mir.

Problem je v tem, da pa je glasba zunaj in tako glasna (premočno ozvočenje), da so jo PRISILJENI poslušati tudi ljudje, ki niso gostje tega lokala. To pa je sporno. Npr. če si ti gost v kakem bližnjem lokalu, avtomatično dobiš zraven še "glasbeno ponudbo" iz kavarne Tromostovje. Ali pa če samo stojiš kje blizu - saj je vseeno.

Zakaj pa so prisiljeni? A jih je kdo z verigo tja privezal?

Zakaj pa so prisiljeni? A jih je kdo z verigo tja privezal?

Poglej, če grem jaz z mojo drago npr v Cacao (Petkovškovo nabrežje) ali Zvezdo (Wolfova) na posladek - ker sta mi ambient in ponudba všeč - sem PRISILJEN poslušati (razen če si dam čepke v ušesa) glasbo, ki se predvaja v Kavarni Tromostovje. Ker je tako glasna, da se je ne da ignorirati. V Cacau so imeli celo svoj program, ki pa je bil moten zaradi preglasne glasbe z vrta dotične kavarne.

Pa sem zelo toleranten do vseh zvrsti glasbe (jugo pop me sploh ne moti), če je KVALITETNA in ne posega v svobodo (ne)poslušanja. Stadionsko ozvočeni ceneni imitatorji na sintesajzerju so daleč od tega. In po mojem osebnen mnenju tak nivo glasbene ponudbe be sodi na osrednji trg srednjeevropske prestolnice kot je LJ. Mogoče v kamp v Luciji itd.

Torej, če nočem poslušati glasbene ponudbe Kavarne Tromostovje, sem se prisiljen odreči vsem bližnjim lokalom in lokacijam in njihovi ponudbi (gostinski in kulturni).

Da ne omenim, da se ponavadi zgodi, da glasba iz te kavarne preglasi kako drugo glasbo v drugem lokalu. Npr. kitaristov na Ribjem trgu (Abecedarium, Zlata ribica) se sploh ni dalo poslušati, ker ju je glasba s sosednjega brega Ljubljanice povsem preglasila.

Da ne omenim, da bo poleti tudi Makalonca imela svoj zunanji program, pa nova kavarna v Filipovem dvorcu tudi. In že omenjeni Cacao. Pa še kdo. In zelo nepošteno do gostov teh lokalov bo, če bodo namesto programa, ki so ga prišli poslušat / gledat na vrtove teh lokalov, posiljeni z glasbo iz kavarne Tromostovje.

Sem za pluralnost, seveda. Naj gre vsak tja, kjer mu je všeč. A to je težko izvedljivo, če je glasba na enem vrtu tako glasna, da preglasi vse ostale okoli.

Upam, da bodo poleti tudi sosednji ponudniki težili MOL, da naj pritisne na najemnika v Kavarni Tromostovje, da stiša ozvočenje.

No, potem je problem v glasnosti, ne pa zvrsti glasbe, a ne?

Saj se tudi slovenska narodno-zabavna glasba (harmonike) iz čopove slišijo čez cel center in gredo verjetno marsikomu na živce, pa jim vseeno nihče nima pravice reči, da grejo stran. To je mesto in sprejmeš ga tako, kot je.

Takšna določba MOL-a je zagotovo ustavno sporna z vidika svobode izražanja.

Sam sem predlagal enostavno raziskavo: naj istočasno vrtijo na različnih koncih različno glasbo in vidimo, kje se bo zbralo največ turistov. To zagotovo ne bo jazz ali šansoni. Vendar je v Sloveniji problem, da se gremo kvazi visokega turizma in vedno poskušamo zadovoljiti manjšino.

@GREMI: Najboljše, da se še domisliš o poseganju v svobodo negledanja, pa bomo odstranili npr. vse grde ljudi z ulic.

Nihče se ne sili, da se odrečeš. Sam izbereš. In če se bo večina strinjala s tvojim okusom, bodo tega nekvalitetneža tržno izločili, a ne? Kar pa vidim, da se ne dogaja. To me spominja na vojno z McDonaldsom in kaj je primerna restavracija.

Ja, zdaj sem pa jaz "ta grdi". Svašta. Nekako ne dojamete bistva problema.

Najemnik je podpisal pogodbo (TOREJ SE JE Z NJO STRINJAL!) - in nihče ga ni v to silil - v kateri lepo piše, kak program je dolžan vrtet. In pogodbe ne upošteva v tej točki. MOL pa tudi ne reagira.

Kaka svoboda izražanja? Koga? Firme? MOL je oddala vrt in zahtevala določen kulturni program - ki se zdaj pač ne izvaja. To je kot bi ti oddal v najem dvorano za koncert klasične glasbe, potem bi pa ansambel vrtel dance glasbo na playback.

Seveda je v prvi vrsti problem glasnost, ne toliko zvrst. Ker če bi kako drugo zvrst vrteli s tako glasnostjo bi bilo enako tečno. Ali pa bi bilo tudi vse OK, če bi to kar vrtijo, vrteli s primerno glasnostjo.


Zakaj je to problem?

1. Najemnik krši pogodbo. MOL ne reagira.
2. Zakaj so sploh zapisali to v pogodbo, če je to mrtva črka na papirju?
3. Kako se počuti izpadli najemnik na tenderju, ker je ponudil manj za najemnino, a zato kvalitetnejši in pogodbi ustrezajoč glasbeni program?
4. Seveda je mesto tako kot je - pisano. Zato je pa potrebno, da je pač nekaj za vse - ne pa da ena zadeva dnevno preglasi vse ostalo naokoli.

Itak pa, kaj se sploh tu s tem mučim. Uživajte v glasbi iz kavarne. Jaz bom svojo karavano peljal naprej.

:)

Pogodba MOLa ne more iti nad ustavno zaščiteno pravico. V takem primeru je pogodba nična.

Pogodba MOLa ne more iti nad ustavno zaščiteno pravico. V takem primeru je pogodba nična.

Pa o čem ti to govoriš? Kaka ustavno zaščitena pravica? Komu? Kaj?

A po tvoje je preglasno javno predvajanje glasbe ustavna pravica? A ne ga lomit.

Prav, če je tako, ti pa pod okno stanovanje / bajte pripeljem stadionsko ozvočenje in bom na ves glas krulil tam. Vsak dan nekaj ur.

Resno. To, da ti neki poslovni osebi oddaš prostor, da tam izvaja program, ki si ga NAROČIL, ni nobeno kršenje ustavnih pravic. A štekaš, da je MOL naročnik programa. So pač to zapisali v odločbi o izbiri najemnika - in ti je tudi lepo v razpisu pisalo. Izvajati ga mora pa najemnik, torej SEAM d.o.o. - preko "umetnikov", ki jih pač najame. Še več: dolžni so imeti programski odbor z najmanj tremi člani z umetniškega področja, ki potrjuje glasbeni program. MOL pa prejema poročila. Oziroma naj bi.

Govorili smo o tem, da tam vrtijo določen tip glasbe, ki tebi ni všeč in se očitno zavzemaš, da ga ukinejo. Preglasno javno predvajanje glasbe ni ustavna pravica, najemanje poljubnih glasbenikov ali vrtenje poljubne glasbe znotraj zakonsko določenih obremenitev s hrupom pa je.

Govorili smo o tem, da tam vrtijo določen tip glasbe, ki tebi ni všeč in se očitno zavzemaš, da ga ukinejo. Preglasno javno predvajanje glasbe ni ustavna pravica, najemanje poljubnih glasbenikov ali vrtenje poljubne glasbe znotraj zakonsko določenih obremenitev s hrupom pa je.

OK, očitno ne poznaš narave problema oz je nočeš zastopit, zato bom s tabo debato zaključil.

Preberi si vse moje poste in razlago na facebook strani še 1x in boš videl, da ni problem v tem, da bi jaz imel kak issue s kako zvrstjo glasbe, ampak je problem povsem drugje.

Tisto stvar na Facebooku sem 3x prebral in zadevo popolnoma razumem. Ti hočeš, da se zaradi dobrobita turistov, privatne subjekte s pogodbo prisli, da vrtijo glasbene zvrsti, ki jim prinesejo manj obiskovalcev. Bodi brez skrbi, da če bi jazz želelo poslušati veliko ljudi, bi ga vrtela tudi konkurenca.

Pa vedno praviš, da te ne moti zvrst ... iz tvojih sporočil in obsedenostjo s pogodbo MOLa izhaja drugače. Tudi na FB ves čas govori o tem, da bi se moralo vrteti jazz, etno...

V Kavarni Tromostovje kršijo pogodbo z MOL v členu, ki določa zvrst glasbenega programa, razmerje med uprizoritvenimi umetnostmi in glasbo, so zgled slabemu okusu, sprenevedanju in ignoranci.

Takšna pogodba bi (po moje) posegala v svobodo govora/izražanja. Naše ustavno sodišče sicer ni še nikoli odločalo o čem takem, ker se mora ukvarjati z bedarijami, odločajo pa redno o takih stvareh npr. ameriško, kjer se posamezni county-ji vsakokrat spomnijo kakšno omejitev za privatne subjekte. V ZDA so poskušali že vse, kako določiti primerno kakovost ... celo če smeš zapovedati, da ne smeš goli nastopati. Pa še vedno je vse padlo v imenu "free speech".

Tako pa v samem jedru Ljubljane občane, obiskovalce in turiste posiljujejo s ceneno glasbo in promovirajo ceneni pop, naječkrat kar hrvaški, slovenski in srbski (in mu delajo tudi škodo).

Nisem še videl, da bi kdo turistu držal pištolo na čelo. Če pa je preglasno z vidika preobremenitve hrupa, pa je zadeva upravičeno sporna. Samo kot piše na FB, je problem zvrst.


Če predpostavimo, da takšna pogodba ne omejuje svobode izražanja, kaj ti potem brani, da s pogodbo določiš še NPR. primerni (-kakovostni) ples nastopajočih ali gostov, primerna oblačila, primerno (-kakovostno) glasbilo? Mogoče bi tudi kaj takega MOL zapisal v pogodbo... poskusite predlagati preko FB-ja.

S FB grupami pa je itak tak, da za vsako neumnost najdeš polno podpornikov - pa naj si bo prepoved pitja vode iz plastenk, zapiranje gostiln ob polnoči, prepoved suhih na slikah... Ljudje so namreč blazno veseli, če nekomu drugemu nekaj prepovejo.

A gremo ustanovit eno skupino tko za neki res neumnega? hahaha =)

^^Obvezna omejitev hitrosti v avtomobilih na max 100 km/h? Podpornikov dobiš kolikor hočeš.

Zanimivo je, da so vedno mlajši ljudje skrajneži, starejši pa tolerantni.

Pijanc, če ne boš priden, ti SEAM s kavarno in vsemi "glasbeniki" vred pošljemo na Ptuj. Na glavni trg. Pa jih tam poslušajte. :lol: Dobite tudi zasoljene cene pijač, sladic in sladoleda.

In še vedno ne zastopiš. Ne vem kaj je narobe, da ne.

MOL je oddala prostor in naročila določen kulturni program. Kot naročnik. In izvajalec se tega naročila ne drži. Kaj ma to zveze s svobodo izražanja? Gre za pogodbeno zadevo med dvema pogodbenema partnerjema. Če se oba s tem strinjata, je to prostovoljno. Nobene kršitve pravic in prisile ni. Če bi SEAM imel kaj proti naročilu, pogodbe ne bi podpisal oz. bi zahteval spremembo. Pa je ni.

In naročilo za glasbeni program je tak: jazz, etno, resna glasba in šanson. Produkt je pa povsem drugačen od naročila.

Ne vem kaj delaš v življenju, ampak ko boš kjerkoli v službi in boš dobil naročilo A, ti boš pa naredil B namesto A - se mi javi in poročaj o posledicah. A če bi bil ti npr. glasbenik in bi ti naročnik naročil, da zaigraš na poroki Poročno koračnico, ti bi pa zavrtel Pogrebni rekvijem - in bi se pri tem skliceval na svobodo izražanja? A ti to resno? MOL je pogodbeni naročnik programa, SEAM (Kavarna Tromostovje) pa izvajalec programa - ki je v pogodbi točno določen. In kot sem že rekel: "dobava" ne ustreza naročilu iz pogodbe. Ne vem kaj vlačiš pravico do izražanja sem notri. Očitno pojma nimaš niti o pogodbah niti o človekovih pravicah.

Glede glasnosti gre pa za (ne)fer odnos do konkurence. Sicer SEAM pravi, da imajo vsa dovoljenja "za začasno prekomerno obremenjenost s hrupom", ampak ne znam si predstavljati stanja v centru LJ, če si bodo VSI lokali z glasbenim programom pridobili tako dovoljenje - in ne vem, zakaj ga ne bi dobil. Če ga je en lokal, ga bodo tudi ostali.

O FB skupinah: ja, vse sorte gor najdeš. A ni vse brez pomena. In dostikrat je FB le začetek neke ljudske pobude ali iniciative. In to je del demokracije. Sploh če zadeva preraste v neko interesno gibanje.

In tvoje relativiziranje v smislu "ja, a zdaj bomo pa prepovedali še ...". Ne ne bomo. A svoboda tudi ni neomejena - kot si ti očitno predstavljaš. Je še kako omejena. Drugače bi bil kaos. In na Prešernovem trgu smo vsaj kar se glasbene scene tiče že kar blizu točke kaosa. ;)


PS: takole to izgleda ... (ko tip "prepeva" Džuli od Danijela). Kako se pa sliši to, si pa sam predstavljaj:

http://www.kavarna-tromostovje.si/fileadmin/images/Uros/IMG_9328.JPG

Velik hujših problemov v mestu je kot pomanjkanje jazz glasbe na Prešernovem trgu. Za tiste tri, ki bi jo poslušali, se pa že najde prostor v Jazz clubu Gajo ;) Tebi se morda zdi glasba na trgu kaos, ampak zadovoljnim obrazom, ki se vsak dan zgrinjajo po trgu, pa ne.

joj pa a ti kej bereš? njega ne moti to da bi si tako resno želel jet na jazz....

Velik hujših problemov v mestu je kot pomanjkanje jazz glasbe na Prešernovem trgu. Za tiste tri, ki bi jo poslušali, se pa že najde prostor v Jazz clubu Gajo ;) Tebi se morda zdi glasba na trgu kaos, ampak zadovoljnim obrazom, ki se vsak dan zgrinjajo po trgu, pa ne.

Očitno ne poznaš problema. Prej je bila tam "Kavarna Pločnik" - z odličnim in originalnim programom. In ogromno obiskanostjo. In zelo nasmejanimi obrazi vseh. Ker je bila glasba KVALITETNA. Ne glede na zvrst.

Ko jim je potekla najemna pogodba, je bil nov razpis. In tam je po ogromno zapletih zmagal SEAM, ki je ponudil 3x več denarja kot ostali. In g. županu so očitno pomembni le €, za vse ostalo se ne sekira. Če kaj ni v skladu s pogodbo, odloki, zakoni ... Najprej programa sploh ni bilo (so se zgovarjali na veliko, da so novi v tem poslu - čeprav je bil na razpisu kulturni program pogoj).

Za namig: SEAM d.o.o. je firma, ki ima po LJ prodajalne sadje-zelenjava in pekarnice ("burek jedinice"). Seveda o kulturni ponudbi pojma nimajo.

Ne gre za to, da se meni lušta poslušat jazz. Gre za to, da so si v Oddelku za kulturo in turizem MOL in Zavodu za turizem LJ zadali cilj, da na osrednjem mestnem trgu ponudijo pester in kvaliteten glasbeni program. Nekaj, kar bo delovalo kot vizitka LJ - kot vizitka dobrega okusa. Program, ki se zdaj tam izvjaja je totalno nasprotje tega. In ZTL že mesece protestira na Oddelek za gospodarske dejavnosti MOL in županu zaradi nekvalitetnega programa in kršitve pogodbe, pa se ne MOL ne župan ne zganeta. Kar mi daje misliti, da ima SEAM županovo protekcijo.

In teh samovolj župana je v LJ polno.

Če se LJ želi tržiti kot kvaliteten turističen produkt in brand (in kvalitetna in originalna kulturna ponudba je ena glavnih točk tega branda), si pač ne more privoščiti takega fiaska na osrednjem mestnem trgu. In dotičnemu podjetju in kavarni nihče nič ne more. Vsem se smejejo v brk in pišejo PR odgovore, kako oni prinašajo veselej in srečo obiskovalcem in otrokom, ki tam plešejo na muziko.

Mene osebno jugopop ne moti - če je izvajan originalno in kvalitetno. Ne pa od krulečih imitatorjev brez posluha za sintesajzerjem. In če je glasnost primerna, da se ne sliši tudi 500m daleč po Miklošičevi gor muzike.

Očitno ne poznaš problema. Prej je bila tam "Kavarna Pločnik" - z odličnim in originalnim programom. In ogromno obiskanostjo. In zelo nasmejanimi obrazi vseh. Ker je bila glasba KVALITETNA. Ne glede na zvrst.

Če je bila tako zelo obiskana in toliko srečnih obrazov, zakaj potem tega programa ne ponudi nihče drugi na trgu? Oz. če misliš, da bo tako zelo šlo v promet, zakaj ti sam ali podobno razmišljujoči trgu tega ne ponudite?

V nobeni normalni razviti državi problema ponudbe določenega glasbenega okusa ne rešujejo prisilno.

Vprašanje se tudi pojavlja, kaj je kvalitetno? Če boš vprašal 1 milijon Slovencev, boš dobil 1 milijon različnih odgovorov. Tudi to je razlog, da se javna sfera nima kaj za vtikat v to.

Če je bila tako zelo obiskana in toliko srečnih obrazov, zakaj potem tega programa ne ponudi nihče drugi na trgu? Oz. če misliš, da bo tako zelo šlo v promet, zakaj ti sam ali podobno razmišljujoči trgu tega ne ponudite?

V nobeni normalni razviti državi problema ponudbe določenega glasbenega okusa ne rešujejo prisilno.

Vprašanje se tudi pojavlja, kaj je kvalitetno? Če boš vprašal 1 milijon Slovencev, boš dobil 1 milijon različnih odgovorov. Tudi to je razlog, da se javna sfera nima kaj za vtikat v to.


Tole ti bom povedal: v LJ je precej več (po tvoje "neprisilne") ponudbe jazza, šansona, resne in etno glasbe kot pa imitacij jugopopa na sintesajzerju. Hm, kako le to. Verjetno zato, ker je po tem povpraševanje. Za sintesajzer "umetniki" ga pa v LJ ni. Mogoče na Ptuju je, ali kaj?

Ljudje so na Prešernovem trgu zato, ker je centralni trg v LJ, ne pa zato, ker hodijo muziko v Kavarno Tromostovje poslušat.

Eksperiment: če bi npr prestavil trenutni program iz Kavarne Tromostovje na lokacijo kjer je zdaj Jazz klub Gajo (pri galerijah in operi), ta klub pa na Prešernov trg, dam roko v ogenj, da ne bo ravno veliko ljudi odšlo s Prešerca proti Tivoliju do prestavljene lokacije nastopa "sintesajzer umetnikov". Bo pa kar nekaj ljudi prišlo na Prešerca poslušat program, ki bi ga npr. Gajo pripravil. Npr. vključno s PJ.

Kaj je kvalitetno, ne določa milijon slovencev - ker o kvaliteti nikoli ne odloča ljudstvo, ampak stroka oz avtoritete na določenem umetniškem področju. In kvalitetne stvari so tudi estetsko privlačne širši množici - tako da so tudi popularne lahko. Veš, če bi se ljudi spraševalo po kvaliteti raznih Mozartov in Beethovnov itd ne bi nikoli bilo. Še dobro, da so škofje in plemstvo imeli okus in denar.

To, da mesto (v imenu vseh meščanov) naroči določen program NA SVOJEM ZEMLJIŠČU, je daleč bolj demokratično kot pa samovolja ponudnika, ki bo ponujal tisto, kar se dokaj dobro prodaja in je zanj poceni - ne glede na kontekst lokacije in kvaliteto izvedbe.

Ljudstvo lahko odloča le o tem, kaj je popularno in zabavno. S tem, da kupuje ta produkt. Torej: popularno je tisto kar je komercialno. Oziroma obratno. In ponavadi je kar precej v promocijo vloženo.

Saj dance glasba je tudi popularna. Pa turbofolk tudi. Pa cenena narodno-zabavna muzika tudi. Pa verjetno si ne morem predstavljati, da bi si kak privatnik uzurpiral to pravico, da bi v starem mestnem jedru bodisi LJ ali PT to vrtel dnevno po močnem ozvočenju.

Staro mestno jedro - še posebej pa glavni trgi - naj bi bil nudil pinnacle brezplačne javne glasbene in kulturne ponudbe. Imitatorji na sintesajzerju to niso. To mogoče sodi na kako vaško veselico ali pa na privat zabave za abrahama ali zlato obletnico poroke. Ne pa v staro mestno jedro kontinentalne Slovenije.

Če tega nisi sposoben ločit in dojet, potem ti žal ne morem pomagat.

Po tvojem bi potem v operah lahko vrteli karkoli, v Narodnih gledališčih bi nastopali amaterski vaški ansambli, v Cankarjevem domu pa bi imeli tekmovanje imitatorjev na sintesajzerjih. Tako to ne gre. Vsaka stvar je nečemu namenjena. In Prešernov trg - lahko izvedeš metodološko korektno anketo pa ti bo tudi ljudstvo v veliki meri odgovoorilo enako - ni namenjen temu, da bi dnevno tam nastopali imitatorji na sintesajzerjih.

In še vedno očitno nisi prebral mojih tekstov. Ker res ni problem v tem, da bi bil jaz kak fanatičen ljubitelj jazza.

Preden ti odgovorim na predprejšnjo sporočilo, odgovori ali ima kdorkoli kakršnokoli pravico omejiti koga, ki bi si postavil poleg tistega tipa na zgornji sliki svoj sintesejzer in začel igrati?

Ne vem kaj delaš v življenju, ampak ko boš kjerkoli v službi in boš dobil naročilo A, ti boš pa naredil B namesto A - se mi javi in poročaj o posledicah. A če bi bil ti npr. glasbenik in bi ti naročnik naročil, da zaigraš na poroki Poročno koračnico, ti bi pa zavrtel Pogrebni rekvijem - in bi se pri tem skliceval na svobodo izražanja? A ti to resno? MOL je pogodbeni naročnik programa, SEAM (Kavarna Tromostovje) pa izvajalec programa - ki je v pogodbi točno določen. In kot sem že rekel: "dobava" ne ustreza naročilu iz pogodbe. Ne vem kaj vlačiš pravico do izražanja sem notri. Očitno pojma nimaš niti o pogodbah niti o človekovih pravicah.

Ti si vse zmrdal. Mesto ni plačnik ponudbe (če je, so moji argumenti neveljavni), ampak samo oddaja prostor (in torej ni nadaljnja stranka v pogodbah). Povrhu, gre se za odprt, javni prostor, kjer poslušalci/mimoidoči niso stranke v pogodbi.

Takoj na začetku obligacijskega (pogodbenega) zakonika piše:
Prosto urejanje obligacijskih razmerij

Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.

Torej, najemodajalec meni ne more v pogodbi predpisati nobenih omejitev glede svobode izražanja (to je zelo širok pojem).

Rešitev? Zelo kratkoročne pogodbe, ki jih pač ne podaljšaš, če se najemnik ne strinja z dogovorom o zvrsti glasbe.

Preden ti odgovorim na predprejšnjo sporočilo, odgovori ali ima kdorkoli kakršnokoli pravico omejiti koga, ki bi si postavil poleg tistega tipa na zgornji sliki svoj sintesejzer in začel igrati?

Seveda ima. Lastnik zasebnega odra / zemljišča.

Če pa misliš na npr most tam zraven ali trg, na javni prostor - takrat pa nima. V kolikor nastopajoči ne moti javnega reda in miru oz ne vznemirja javnosti (npr. ni ekscesno glasen in ne nadleguje mimoidočih).

Saj takih (po)uličnih nastopov je polno. S harmoniko, violino, piščaljo itd. Ponavadi brez ozvočenja (za katerega rabiš že kar dovoljenje in elektriko!). Če gre pa za bolj organizirano in komercialno dejavnost že, pa rabiš še soglasje mesta, ki ti to zaračuna - kot npr za postavitev stojnice, ki je ne moreš tudi kjekoli postavit - pa čeprav le zato, da bi izražal svoje mneje za njo in ponujal svoje zbirke pesmi, novele itd.

Če je zadeva organizirana, moraš tudi "javno prireditev ali shod" prijavit na policiji. itd.

Ti mešaš jabolka in hruške. Tu ne gre za neke svobodne umetnike, poulične nastopače, ki izražajo svoje mnenje skozi glasbo, nastop, umetnost.

Tu gre za to, da je MOL naročila nekemu podjetju (SEAM), naj na tem določenem mestnem prostoru izvaja določem program. Pogodben odnos. Naročilo storitve - izvedba storitve. Kot naroči MOL program za npr Novo leto na trgih. Ali pa ti misliš, da lahko kdorkoli tja pade in začne igrat na odru? Karkoli se mu zahoče?
Saj MOL tudi izdaja dovoljenja gostincem, kam lahko vrtove postavijo in kam ne - na mestnem zamljišču. Ne more kar nekdo postavit miz, kjer se mu zdi fino.

Ej, ta oder pri Kavarni Tromostovje ni nek ljubljanski Hyde Park Speakers' corner, kjer lahko npr tu glasbeniki pridejo pet kar se jim zljubi. Tu sta se stranki dogovorili s pogodbo, kaj naročnik hoče in kaj mora ponudnik izvesti. Pa tega ne dela.

^^Jaz točno razumem, kaj ti hočeš povedati. V primeru oddaje prostorov je MOL v vlogi najemodajalca, ki ga zakoni omejujejo, kaj sme omejiti najemniku.

Ko MOL naroči program, je primer drugačen in tvoj razmislek drži, saj so neposredna stranka v pogodbenem razmerju.

Za ono s sintesajzerjem - mislil sem javni prostor, pač 2 metra vstran. Čeprav je tudi javni prostor pri nas določen zelo na široko.

Ti si vse zmrdal. Mesto ni plačnik ponudbe (če je, so moji argumenti neveljavni), ampak samo oddaja prostor. Povrhu, gre se za odprt, javni prostor, kjer poslušalci/mimoidoči niso stranke v pogodbi.


Mesto je NAROČNIK. Mesto da zemljišče za DOLOČENO gostinsko in DOLOČENO kulturno dejavnost. Kot vidiš, mesto določi, kaj se lahko tam ponuja - npr sladoled, sladice - ne morejo pa se kar najemnik spomnit in jedi z žara in bureke začet ponujat. a bi se lahko kak kuhar tudi skliceval, da mu je kratena "svoboda do izražanja", ker mora samo sadne kupe delat nep tudi pleskavic in burekov. In enako je s kulturno dejavnostjo in programom.

V razpisu je pisalo, kaj mora najemnik ponuditi. Tisti, ki niso, so izpadli. SEAM je ponudil (obljubil) zahtevan program in zmagal. Očitno niso imeli pomislekov, ko so pogodbo podpisovali. Drugače je ne bi. A zdaj se podpisane pogodbe ne držijo.

Mesto je dalo ponudniku v najem za komercialno dejavnost gostinski vrt, ponudnik je moral pa plačati najemnino z denarjem in zahtevanim brezplačnim kulturnim programom - v korist javnosti. In korist javnosti je v tem primeru zastopala MOL.

In kaj ima odprt javni prostor zveze? Javni prostor še ne pomeni, da ni v nikogaršnji lasti. Saj nakupovalni centri, bolnišnice, šole, itd so tudi javno prostori - pa imajo svoja pravila. Ne smeš notri s psom, pa ne s hrano, v šoli ne obut, v bolnišnice s cigaretom itd.

Ta pravica do svobode izražanja ni tako široka in neomejena kot si ti misliš. Pa itak tisto itak ni nobena svoboda izražanja. Drugače bi se lahko vsakdo vedno skliceval na svobodo izražanja, če bi ga kdo kdaj poskusil omejiti - magari z naročilom točno določene storitve.

In kolikor je meni znano pravne osebe niso nosilke človekovih pravic, ampak se to nanaša na posameznike - na fizične osebe. In v primeru MOL vs SEAM d.o.o. gre za dve pravni osebi.

Še to: MOL je SEAMU naročila, da naj v njenem imenu pač izvede določen program. Pa ga ne. Štekaš? Pooblastila je SEAM - kot bi npr najela in pooblastila kako drugo organizatorsko agencijo - naj organizira točno določen program v njenem imenu. Naročnik programa je MOL. SEAM je le organizator. Končni izvajalci so pa pevci in gledališčniki.

Če ti po gradbeniško povem: naročnik - projektant - izvajalec. MOL naroči projektantu naj zgradi šolo. Ta pa
najame izvajalca in mu reče, naj zgradi raje poslovni objekt - in ta to naredi. Tu je štorija ista. Kake svoboda izražanja. Potem lahko tudi izvajalci gradbeniki rečejo, da se oni skozi gradnjo poslovne stolpnice bolj svobodno izražajo kot pa skozi gradnjo šole. C'mon.
Rešitev? Zelo kratkoročne pogodbe, ki jih pač ne podaljšaš, če se najemnik ne strinja z dogovorom o zvrsti glasbe.

Saj ni problem ,da se najemnik ne bi strinjal s programom. Problem je, ker najemnik NI SPOSOBEN organizirati programa, ki bi ga moral - ker bi moral najeti zunanje organizatorje, to bi pa stalo. To pa najemniku ni v interesu in izigrava.



Itak se pa vrtiva v krogu in ta debata s tabo res nima več smisla. Ker se ne bo nikoli končala.

Ja, vrtima se v krogu. Govorima o tem, kaj vse ima pravico omejiti najemodajalec-MOL najemniku-SEAM, kjer jaz mislim, da je določanje zvrsti glasbe pregrob poseg, ti pa ne. Tvoji argumenti pa radi zaidejo na vse okoli.

Razsodba slovenskega ustavnega sodišča glede pravnih oseb in svobode izražanja:

Kljub temu, da je svoboda izražanja po svojem bistvu pravica posameznika, se nanjo lahko sklicujejo tudi pravne osebe. Po ustaljeni ustavnosodni presoji so pravne osebe nosilke ustavnih pravic, kolikor se posamezne pravice glede na svojo naravo nanašajo tudi nanje. Izražanje je lastno tudi pravni osebi.

Tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice nedvomno izhaja, da se na svobodo izražanja lahko sklicujejo tudi pravne osebe, celo takšne izrazito komercialne narave, in da so z 10. členom EKČP varovane tudi vse vrste umetniških uprizoritev, informacije znanstvene narave in celo reklame.

Zanima me, kje so vsi poznavalci pogodbe le-to dejansko videli? Ker pogodbe niso ravno dane vsem na vpogled, še posebej pa ne navadni javnosti.

Zanima me, kje so vsi poznavalci pogodbe le-to dejansko videli? Ker pogodbe niso ravno dane vsem na vpogled, še posebej pa ne navadni javnosti.

Bil je razpis, ki je bil seveda javen. Tam so bile v razpisni dokumentaciji podane vse zahteve in pogoji - vključno s pogoji za izvajanje kulturnega programa. Izbranec na razpisu je bil ugotovljen z odločbo MOL MU OGDP. Vse je bilo pa takrat na novinarski konferenci predstavljeno in potem objavljeno v medijih.


@pijanec

SEAM ni nikoli izrazil pravnega interesa spodbijati najemne pogodbe (oz. odločbe MOL o oddaji v najem) zaradi kakega kršenja zakonsko in ustavno zagotovljenih pravic. Če že, bi lahko sprožil postopke na ustreznih institucijah. Pa jih ni. Nihče jih ni.

Kršitev pravic se pa ugotavlja samo, če postopek sproži stranka v postopku - kot si sam rekel. Oz. v določenih primerih tudi kaka od državnih institucij.

In jaz močno dvomim - in bi si upal stavit, da vsa pravno stroka tudi - da naročilo izvajanja določenega kulturnega programa na javnem mestu pač ni nobena kršitev ustavnih pravic. Če bi bilo tako, potem niti država niti lokalna skupnost ne bi mogli izvajati svojih (npr. kulturnih) politik - saj bi se vsak vklj. s pravnimi osebami skliceval, da so mu kršene pravice do svobodnega izražanja, če bi bil točno določen program zahtevan / naročen. BS!

Pravica do svobode izražanja ne pomeni, da ti lahko kjerkoli delaš kar hočeš brez omejitev, ampak da nisi s strani javnih oblasti npr. prisilno utišan ali celo kako drugače utišan (npr. cenzura, kazenski postopek zaradi "verbalnega delikta" itd).

Seveda svoboda izražanja ni neomejena. Je omejena s pravicami drugih.

Bil je razpis, ki je bil seveda javen. Tam so bile v razpisni dokumentaciji podane vse zahteve in pogoji - vključno s pogoji za izvajanje kulturnega programa. Izbranec na razpisu je bil ugotovljen z odločbo MOL MU OGDP. Vse je bilo pa takrat na novinarski konferenci predstavljeno in potem objavljeno v medijih.

A nisem vprašal, kako veste, kaj piše v pogodbi?
Kaj je razpis, in kaj piše v pogodbi, to sta dva precej različna pojma.

A nisem vprašal, kako veste, kaj piše v pogodbi?
Kaj je razpis, in kaj piše v pogodbi, to sta dva precej različna pojma.

Ni klasične najemne pogodbe. O "najemni pogodbi se govori le zaradi lažjega razumevanja laikov.

Z odločbo OGDP MU MOL je bilo izdana dovoljenje za rabo javne površine v gostinske namene najugodnejšemu ponudniku na razpisu, ki je bil prej objavljen in izveden.
Ponudnik je moral v ponudbi zadostiti razpisnim pogojem in zahtevam (vključno z določenim kulturnim programom). Zmagal je tisti, ki je ponudil največje nadomestilo za uporabo javne površine in najkvalitetnejši kulturni program. V odločbi so tudi varovalke (določene sankcije), če npr najemnik nadomestila ne poravna pravočasno oz. ne izvaja kulturnega programa, ki ga je obljubil v razpisni priajvi / ponudbi.

Razpisna komisija je pač ugotovila, da je največ ponudil SEAM d.o.o. in predlagala OGDP MU MOL, naj njim izda odločbo za rabo javne površine za 5 let. Itak pa o takih zadevah v LJ odloča kar župan - kdo je "najugodnejši" ponudnik. Javni razpisi so v LJ prej ko ne farsa. Vsak, ki je že bil kdaj del te zgodbe, ti bo vedel povedati, da je razpisna komisija le neka formalnost - kot tudi njena odločitev. O odločbi sami pa odloča župan - po pogajanju z ugodnimi ponudniki. Mimo razpisa.

Tole ti bom povedal: v LJ je precej več (po tvoje "neprisilne") ponudbe jazza, šansona, resne in etno glasbe kot pa imitacij jugopopa na sintesajzerju. Hm, kako le to. Verjetno zato, ker je po tem povpraševanje. Za sintesajzer "umetniki" ga pa v LJ ni. Mogoče na Ptuju je, ali kaj?


Dej ne prbiji, sem Ljubljančan in se ne spomnim, kdaj sem zadnjič slišal šanson v Ljubljani, al pa kšno "resno in etno glasbo". Kaj je sploh to? Katalena? Pa kdo bo to poslušal :) V vsakem lokalu (vem, ker sem kelnaril) imaš moderne pop/rock/yugo/rnb pesmi. Šansoni, jazz in ostale podobne "resne" zvrsti imajo ponavadi prav temu namenjene lokale, ala jazz club gajo in piano bar. Poleg tega je itak že znano, da je Prešernov trg bolj za širši okus (kar "Dobra stara vremena" in podobno itak so), Mestni trg pa za bolj "izbran". In to sploh ni res, da se glasba iz Prešernovega trga sliši vsepovsod po centru. ;)

Dej ne prbiji, sem Ljubljančan in se ne spomnim, kdaj sem zadnjič slišal šanson v Ljubljani, al pa kšno "resno in etno glasbo". Kaj je sploh to? Katalena? Pa kdo bo to poslušal :) V vsakem lokalu (vem, ker sem kelnaril) imaš moderne pop/rock/yugo/rnb pesmi. Šansoni, jazz in ostale podobne "resne" zvrsti imajo ponavadi prav temu namenjene lokale, ala jazz club gajo in piano bar. Poleg tega je itak že znano, da je Prešernov trg bolj za širši okus (kar "Dobra stara vremena" in podobno itak so), Mestni trg pa za bolj "izbran". In to sploh ni res, da se glasba iz Prešernovega trga sliši vsepovsod po centru. ;)


Govorimo o glasbenem programu v živo NA JAVNEM PROSTORU. Kaj vrtijo lokali notri ali na svojih zasebnih prostorih, je njihova stvar (in morda stvar SAZASa, hehe).

Resna glasba je npr klasična, operni vokalni nastop, instrumentalni nastop na godala, piano nastop itd. Etno glasba je pač značilna "ljudska" glasba ta določen kraj - ni nujno niti slovenska. Takih nastopov v živo je v LJ precej več kot pa sintesajzer izvedb jugo hitov. Ta ponudba v živo je le v kavarni Pločnik.

Nisem nikoli rekel, da se sliši po celem centru. Ampak po precej starega jedra pa zagotovo. Čopova, Miklošičeva do Uniona, Wolfova, Petkovškovo do Zmajskega mostu, Stritarjeva, Mestni trg okrog vodnjaka, Cankarjevo nabrežje do Mačka nekje in Hribarjevo do Dvornega trga. To zagotovo. Ob ekstremnih primerih še dlje. Preverjeno.

Itak, pa če sem zloben, tule niste ravno neki poznavalci okusov, če mokre sanje doživite že ob neki podpovprečni 70m visoki stekleni stolpnici. Provincialnost. To tare LJ. Vedno bolj.

Nisem nikoli rekel, da se sliši po celem centru. Ampak po precej starega jedra pa zagotovo. Čopova, Miklošičeva do Uniona, Wolfova, Petkovškovo do Zmajskega mostu, Stritarjeva, Mestni trg okrog vodnjaka, Cankarjevo nabrežje do Mačka nekje in Hribarjevo do Dvornega trga. To zagotovo. Ob ekstremnih primerih še dlje. Preverjeno.
Vsakič ko sem bil jaz, tega nisem slišal niti na drugi strani Tromostovja, kaj šele na Čopovi, kjer je polno raznih harmonikašev in Perujcev. Pretiravat pa res ni treba ... Zmajski most, lepo te prosim. :lol:

Vsakič ko sem bil jaz, tega nisem slišal niti na drugi strani Tromostovja, kaj šele na Čopovi, kjer je polno raznih harmonikašev in Perujcev. Pretiravat pa res ni treba ... Zmajski most, lepo te prosim. :lol:

Npr. pozno zvečer, ko se mesto umiri, se sliši do Zmajskega mostu. Očitno imaš bolj slab sluh že. Kak pregled ne bi škodil. ;)

Saj ne rečem, da se vsakič enako daleč sliši. Je odvisno od ozvočenja, hrupa v okolici, ure, vremenskih razmer itd.

Ravno prejšnji teden je nek model na sintesajzer "prepeval", kako je "Umoran" in se ga je slišalo že na Kongresnem trgu (blizu Zvezde). Kolega iz Zagreba me je podrezal, če ima kako hrvaško društvo v LJ živečih Hrvatov družabni večer tam. :lol:

Hm, zvečer je center v tem času še posebej glasen, tako da mi sprehod mimo Pločnika nikoli ne pade v ušesa, razen to, da tam nekaj špilajo. Da bi tam postal, pa mi pri tistih cenah itak na kraj pameti ne pade. Jaz osebno nisem nikoli slišal kakih problemov, sluh pa imam zdravniško preverjeno odličen, hvala na skrbi.

Bi pa bil lahko ti zaskrbljen zaradi simptoma selektivnega sluha, torej slišiš samo tisto, česar ne maraš. :lol:

Bi pa bil lahko ti zaskrbljen zaradi simptoma selektivnega sluha, torej slišiš samo tisto, česar ne maraš. :lol:

Zna bit. :lol: A poznaš kako zdravilo? :cheers:

Ravno prejšnji teden je nek model na sintesajzer "prepeval", kako je "Umoran" in se ga je slišalo že na Kongresnem trgu (blizu Zvezde). Kolega iz Zagreba me je podrezal, če ima kako hrvaško društvo v LJ živečih Hrvatov družabni večer tam. :lol:

Zakaj ne priznaš, da te bolj kot zvrst glasbe moti dejstvo, da je to "južna" glasba? Sej vsi vemo, ni treba fejkat. Se sam izdajaš. Tko kot tiste podmladke moti dejstvo, da je Zoki "balkanec" :) Če bi pel, da je "tired" al pa "faitgué", bi blo pa vse v redu.
Dejstvo je, da če bi ljudem ponudil zastonj koncert Severine na eni strani in zastonj koncert Katalene na drugi strani, bi večina množično drla k Severini. Če želiš slovensko narodno-zabavno glasbo, pojdi v kakšno izmed okoliških vasi. Šansoni izvirajo iz Francije, pa v Parizu na ulicah slišiš več francoskega rapa kot karkoli drugega. ;)

no ja...sintesajzer na glavnem mestnem trgu bi mene motil tut če bi prepevou fatigué ali tired...

Zakaj ne priznaš, da te bolj kot zvrst glasbe moti dejstvo, da je to "južna" glasba? Sej vsi vemo, ni treba fejkat. Se sam izdajaš. Tko kot tiste podmladke moti dejstvo, da je Zoki "balkanec" :) Če bi pel, da je "tired" al pa "faitgué", bi blo pa vse v redu.
Dejstvo je, da če bi ljudem ponudil zastonj koncert Severine na eni strani in zastonj koncert Katalene na drugi strani, bi večina množično drla k Severini. Če želiš slovensko narodno-zabavno glasbo, pojdi v kakšno izmed okoliških vasi. Šansoni izvirajo iz Francije, pa v Parizu na ulicah slišiš več francoskega rapa kot karkoli drugega. ;)

A ne znaš nič drugega kot ljudjem podtikat? Ne poznaš me in očitno si poln predsodkov, če si mi drzneš tole podtaknit.

Moti me nekvalitetna izvedba izvajalcev skrajno sumljivega slovesa. In ne pojejo one-man-sintesajzer-band le Jugo hitov, ampak tudi slovenske in ameriške. Tako je v decembru zelo popularna Bela snežinka (Veter) ali pa Poker Face (Lady GaGa). Ne boš verjel tip je poleti pel tudi Surviver od Destiny child. Tudi Shakiro je "obvladal". Pa Na nebotičniku (Bele vrane), Dan ljubezni (Pepel in kri) itd. In zveni enako grozno in nadležno preglasno. In totalno neprimerno za ta plac.

Jugo hiti v original izvedbi so mi zelo pri srcu. Severina je tudi zabavna. Njihovi ceneni imitatorji pač ne. In izpostavljanje jugo muzike je zato, ker je ta res najbolj na udaru in najbolj predvajana. Ni pa edina. In to dejstva, da je program zanič in preglasen, ne spremeni prav nič.

Ja, res bi bilo kdaj fino, če bi res pripeljali kakega originalnega izvajalca tja. Severina bi bila tudi OK. Dejstvo je, da SEAM nima pojma o glasbi - gre za firmo, ki se ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, pekarstvom, hitro prehrano (burek, pleskavice). Denarja nimajo, da bi najemali original glasbenike. Poznanstev tudi ne, da bi kake kvalitetne še neuveljavljene glasbenike pripeljali. Vse kar zmorejo so večinoma ti sintesajzer bendi - saj nekajkrat jim je celo uspelo pripeljat kaj zanimivega in posrečenega. A to je bila žal zlata izjema.
Niti nimajo občutka za glasnost, ker je ozvočenje obupno preglasno in preglasi programe v sosednjih lokalih. Konkretno: Cacao in Abecedarium / Zlata ribica. Preverjeno.

PS: v facebook skupini je že čez 1,000 članov. Ustanovljena je bila pa v torek 22. decembra. Torej nisem edini, ki me ta nekvalitetna glasbena ponudba moti. Da o stalnih pritožbah občanov na Servisu Pobude meščanov niti ne govorim. In o pogostih protestih Zavoda za turizem Ljubljana, ki se pritožuje na MOL. Pa nihče nič ne ukrepa.

Vsakič ko sem bil jaz, tega nisem slišal niti na drugi strani Tromostovja, kaj šele na Čopovi, kjer je polno raznih harmonikašev in Perujcev. Pretiravat pa res ni treba ... Zmajski most, lepo te prosim. :lol:

Sliši se tudi na Ljubljanski grad! Zelo glasno in večkrat preverjeno. In se zelo strinjam z vsem, kar je GREMI zapisal v zadnjih nekaj postih na to temo.

A ne znaš nič drugega kot ljudjem podtikat? Ne poznaš me in očitno si poln predsodkov, če si mi drzneš tole podtaknit.

Moti me nekvalitetna izvedba izvajalcev skrajno sumljivega slovesa. In ne pojejo one-man-sintesajzer-band le Jugo hitov, ampak tudi slovenske in ameriške. Tako je v decembru zelo popularna Bela snežinka (Veter) ali pa Poker Face (Lady GaGa). Ne boš verjel tip je poleti pel tudi Surviver od Destiny child. Tudi Shakiro je "obvladal". Pa Na nebotičniku (Bele vrane), Dan ljubezni (Pepel in kri) itd. In zveni enako grozno in nadležno preglasno. In totalno neprimerno za ta plac.


Potem pa očitno nimaš pojma o zastopanosti in vrsti današnje popularne glasbe. Za t.i. synth-pop revival še nisi slišal?

ojoj pa a se ti norca iz sebe delaš?! to ti je synth-pop revival?! a sploh veš o čem govorimo? si ti gdaj dejansko slišal koga na prešercu?! al pa kje na hrvaški obali?! očitno ti mormo posnet in prlimat sm gor da boš sploh vedu kaj branš

Zna bit. :lol: A poznaš kako zdravilo? :cheers:
Aha, sirup BMK. :D Meni je važno samo, da je toliko glasno, da se da vsaj pogovarjat, kar se je včeraj zlahka dalo celo par metrov od izvajalcev, čeprav so bili včeraj precej bolj glasni kot nekaj dni prej (verjetno vpliv sobote).

Če pa hočem poslušati kvalitetno glasbo, ki mi je všeč, pa grem raje na koncert, ne pa na kuhanca v center mesta. In jaz od centra mesta ne pričakujem opernih arij ter džez festivalov. Navsezadnje smo lahko veseli, da imamo neko dogajanje v centru Ljubljane, namreč česa podobnega v Skandinaviji, Parizu in Rimu ne boste videli.

Aha, sirup BMK. :D Meni je važno samo, da je toliko glasno, da se da vsaj pogovarjat, kar se je včeraj zlahka dalo celo par metrov od izvajalcev, čeprav so bili včeraj precej bolj glasni kot nekaj dni prej (verjetno vpliv sobote).

Če pa hočem poslušati kvalitetno glasbo, ki mi je všeč, pa grem raje na koncert, ne pa na kuhanca v center mesta. In jaz od centra mesta ne pričakujem opernih arij ter džez festivalov. Navsezadnje smo lahko veseli, da imamo neko dogajanje v centru Ljubljane, namreč česa podobnega v Skandinaviji, Parizu in Rimu ne boste videli.


Z dialogom in nekaj dobre volje se da vse rešit. A za zdaj so pri SEAMu gluhih ušes. Zato ta akcija, da se jih malce spodbode. Da se malco bolj potrudijo s programom. In da tudi MOL končno oddreagira. Da zmorejo, so že nekajkrat pokazali - a očitno ni ne dovolj volje ne denarja za stalno kvaliteto. Marsikdo bi celo rad igral brezplačno. Ko je bil drug najemnik (kavarna Pločnik), so glasbeni umetniki dostikrat igrali neprofitno. In program je bil kvaliteten, ljudje so tja hodili poslušat te mini koncerte. Danes dvomim, da gre kdo nalašč tja tiste sintesajzer izvajalce poslušat.

Seveda je fino, da se dogaja. Za kar gre zasluga predvsem Zavodu za turizem Ljubljana, Oddelku za kulturo in turizem na MOL ter enemu kupu društev. In kolikor mi je znano, se bo še več (če ne bo kriza ful huda in bo povsem denarja zmanjkalo v proračunu), saj se s prenovo LJ odpira ogromno novih prostorov (Stritarjeva - CM trg - Mestni trg, Križevniški trg (pri Križankah), Eipprova, Breg, Kongresni trg itd), kjer bosta MOL in ZTL spodbujala prireditve. In ponudba bo še bolj pestra. A še vedno sem mneja, da one-man-sintesajzer-bandi ne sodijo v zgodovinsko mestno jedro kateregakoli mesta v SLO. Ker to pač ni nivo ponudbe, ki bi tja sodil. Ne glede na popularnost. Saj je fuzbal tudi popularen, pa niso satdiona naredili sredi mesta.

Glede zdravila. Pri meni BMK sirup niti tablete žal ne primejo. Na veliko žalost mnogih. :lol: Saj ne da bi bil tečen kar tako iz navade, ampak je ponavadi kar konkreten razlog zadaj. In ko pristojni končno začno poslušat, se skoraj vedno tudi premakne. Tako da je to teženje kar konstruktivno. :) In veseli me, da je zdajšnja mestna oblast tako dovzetna za ideje in pripombe meščanov in meščank. Tudi tokrat bo. Z MOL so ravno 24. 12. sporočili, da so zahtevali poročilo programskega odbora o kulturnem programu za nazaj in za naprej v kavarni Tromostovje in da bodo ustrezno ukrepali. Bomo videli, če res. Saj kot izraz dobre volje jim lahko pustijo en večer za tematski sintesajzer žanr - zaradi nostalgije. :lol:

Del intervjuja z županom (Delo Mag 28. 12. 1009)

Na prvi pogled kaže, da je ljubljanski župan Zoran Janković vedno dobre volje, saj nasmešek zlepa ne izgine z njegovega obraza. Nekoliko se namršči le, kadar govori o izgubljenih milijonih, ki jih je mestu vzela prejšnja vlada, in kadar žuga opozicijskim svetnikom, ki se ne strinjajo z njegovimi dejanji. Šerif, kot mu ljubkovalno pravijo Ljubljančani, se ne da, odločil se je, da bo še enkrat kandidiral in do konca izpeljal projekte, ki jih je obljubil že pred štirimi leti, verjetno pa se bo lotil še drugih.

Kateri od 22 prednostnih projektov vam bodo ostali za naslednji mandat?

Bolje je reči, da ne bodo končani oziroma bodo začeti v tem mandatu. To so štirje projekti: garaža pod tržnico, prenova Plečnikovega štadiona, preureditev nekdanje tovarne Rog in prenova kopališča Ilirija, pri čemer je največ težav, saj še nimamo soglasja ministrstva za kulturo. Preostalih osemnajst pa je ali izpeljanih ali v sklepni fazi. Pri nekaterih je MOL izpolnil vse svoje obveznosti, zdaj so na vrsti investitorji.

Pa bo garaža res pod tržnico ali raje pod Gradom?

Garažna hiša bo pod tržnico, skladno z zakonodajo, izbranim projektom, razpisom, ki še prihaja, in gradbenim dovoljenjem, ki ga čakamo.

Ko boste spet kandidirali, vas ne bo premamilo, da bi jo prestavili pod Grad, da bo v mestu mir?

V nasprotju z drugimi vztrajam pri stališčih, ki sem jih imel pred izvolitvijo. Nekaj sem obljubil in po tem me boste ocenjevali. Moja izvolitev je bila posledica treh postavk. Prvič, dober program z roki za končanje projektov; nekateri resda zamujajo, toda ljudje bodo že presodili, zakaj. Drugič, zelo pomembna je bila lista kandidatov za mestne svetnike, ki je izredno kakovostna in kompetentna. Njeni člani resda ne govorijo na sejah mestnega sveta, ker prej vse naredijo na odborih. Najboljši primer je Sašo Rink. Dve leti vodi projekt Občina po meri invalidov, in Ljubljana je danes edina prestolnica s tem statusom. Pa se je Rink doslej morda dvakrat oglasil, čeprav je ves čas delal. Ne išče cenene popularnosti, kot na primer Miha Jazbinšek, ki se je zadnjič prišel prijavit, nato pa je eno uro stal z novinarji. Tretja postavka je bila moja blagovna znamka. Naš program, ki vključuje tudi garažno hišo pod tržnico, je dobil 63 odstotkov glasov volivcev. Če se vrnem v čas pred volitvami in pomislim na naše javne nastope, okrogle mize in podobno, se ne spomnim niti enega, ki bi nasprotoval naši zamisli o garažni hiši.

Kje sta se zataknila projekta Severna vrata in Potniški center Ljubljana?

Severna vrata so projekt dveh stolpnic, eno bo zasnoval slovensko-tržaški biro, drugo pa Boris Podrecca. Tam, kjer je zdaj luknja, torej na zahodni strani Slovenske, so komunalne stvari urejene, prihodnji mesec pa bo pridobljeno gradbeno dovoljenje, da se bo lahko začela gradnja. Danes (pogovarjali smo se 16. decembra, op. p.) smo podpisali pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu pri gradnji garažne hiše Kozolec 2. Kar zadeva Emoniko, pa je mestna občina svoje naredila. Sprejeli smo prostorski načrt.

Pa ne morete gradnje nekako pospešiti?

Mestna občina je zaščitila javni interes. Zasebnemu naložbeniku smo naložili, da mora, ko postavi komercialni del, zgraditi še avtobusno in železniško postajo. Zdaj si želi, da bi komercialni del gradil v dveh fazah, najprej stolpnico, potem hotel. Rekli smo, da je to izvedljivo, če bo zgradil vso infrastrukturo.

Torej po vašem mandatu ne bo ostalo več gradbenih jam, kot jih je bilo, ko ste postali župan?

Mestna občina tudi pred mojim mandatom ni povzročila nobene gradbene jame.

So bili krivci samo zasebni naložbeniki?

Da, pa tudi država. Nuk 2 ni več jama, ker je tam začasno parkirišče. Država bo izpeljala nov razpis za izbiro projekta in dela bodo spet stekla. Na Dalmatinovi so se gradbena dela že začela. Problem imamo na Nazorjevi, kjer je bil objekt zgrajen mimo gradbenega dovoljenja in bo naložbenik moral projekt začeti znova. Stavbo na Čopovi 9, v Knafljevem prehodu, bodo lahko kmalu spet gradili, saj bomo marca sprejeli občinski podrobni prostorski načrt. Največja luknja je bila gramoznica v Stožicah, degradirano območje, kjer se zdaj gradi.

Ko smo se z vami pogovarjali pred enim letom, ste nam navdušeno kazali načrte za vrtičkarske kolonije. Kaj je zdaj z njimi?

Odprli smo dve reprezentativni vrtičkarski območji kot modela za druge. Eno je v Štepanjskem naselju, ob Gruberjevem prekopu, drugo pa na Regentovi ulici v Dravljah. Na prvem je petnajst vrtičkov, na drugem 48. Vrtičke, velike od petdeset do sto petdeset kvadratnih metrov, oddajamo za eno do pet let, in sicer po evro na kvadratni meter letno. Prav te dni se začenja zbiranje prijav, med katerimi bo komisija izbrala izključno Ljubljančane, prednost pa bodo imeli starejši od šestdeset let. Takih vrtičkov ni nikjer v Evropi. Ne samo da imajo urejene sanitarije, vodo in smetišče, ampak je ob parkirišču urejeno še otroško igrišče. Ker imajo prednost starejši, bodo stari starši tja pripeljali svoje vnuke, ki se bodo lahko igrali, oni pa bodo obdelovali svoje vrtove. Stvar je vrhunska!

Koliko je prostora za vse vrtičke?

V investicijskem prostorskem načrtu je zanje zarisanih več kot štirideset lokacij. Naš cilj je, da bi vsako blokovsko naselje v bližini dobilo vrtičke.

Kdaj se bomo lahko kopali na Špici?

Leta 2012. Definitivno. Z mano! (smeh) Na Rakovi Jelši urejamo kanalizacijo. Od Vrhnike do Špice tako rekoč ni več onesnaževalcev, Ljubljanica je v bistvu čista. Ko Rakovo Jelšo očistimo, in projekt bo izpeljan konec prihodnjega leta, zagotavljam, da bo imela vsaka hiša kanalizacijo ali pa jo bomo porušili. Ko smo začeli ta projekt, je imelo 530 hiš manj kot 150 gradbenih dovoljenj, danes jih je z dovoljenji ali v postopkih pridobivanja skoraj štiristo. Torej, ko bo tam urejena kanalizacija, bo Ljubljanica na Špici čista. No, dela zdaj stojijo, ker so arheologi menda našli dokaze, da je bilo tam življenje že pred 4500 leti. Če bo to potrjeno, bo Ljubljana najstarejše mesto v Evropi. Sicer pa na Špici načrtujemo park z lesenim podijem in stopnicami za sedenje, sončenje in skakanje na glavo.

Bo Ljubljana prihodnje leto dobila štirinajstdnevnik o kulturi ali ne?

Da.

Kdo ga bo pripravljal?

Tisti, ki ga bo izbralo županstvo.

Kakšen postopek boste izpeljali?

Ne vem še, imamo nekaj dni časa.

Boste upoštevali odločitev sodišča?

Seveda. Dve možnosti imamo. Sodišče je dopustilo možnost ponovnega razpisa. Sam pa se bom najprej pogovoril s časopisno hišo Delo in se potem odločil, ali bomo izpeljali še en razpis ali ne.

Vas je odločitev sodišča presenetila?

Zelo. Ta odločitev je bila precedens. Potrebujemo jasnejšo zakonodajo. Strokovna komisija je neodvisen organ, ki svetuje, ne določa. Kje je diskrecijska pravica župana ali pa ministra? Komisija je svetovalni organ, ne odloča o tem, kaj naj kupimo.

Katero načelo je po vašem bolj pomembno, načelo formalnosti ali gospodarnosti?

Gospodarnosti.

Zakaj?

Moja naloga je skrb za Ljubljano in kaže se v tem, da občanom zagotovim največ za najmanj denarja. Prav je, da obe načeli obveljata. Računsko sodišče sem spraševal o tem. Navedel sem tudi primer: mestna občina je lokal na Gradu skušala oddati sedemkrat, pred in med mojim mandatom. Vprašal sem, ali ga lahko oddamo za en evro. Ni bolje, če ga oddamo za evro, kot da je zaprt? Če bi ga hoteli oddati negospodarno, vendar formalno pravilno, bi lahko to storili le tako, da bi ga prenovili, vložili vanj milijon evrov in ga nato oddali za 12 evrov na mesec. Jaz pa sem se odločil drugače: lokal smo oddali tak, kot je, vanj nismo vložili nič, oddajamo pa ga po tri evre na mesec. Kaj je zdaj bolje? Formalno bi bilo pravilno, da mestna občina lokal prenovi in nato odda v upravljanje, toda najemniki, ki vanj vložijo svoj denar, ne bodo odšli, če bo posel slab. Trudili se bodo, da bi se razmere izboljšale. Zato pravim, da je zame načelo gospodarnosti na prvem mestu, ob spoštovanju formalnosti tam, kjer se da. Zakonodaja je včasih tako zategnjena. Če primerjam podjetje in mestno občino, je tu po mojem petino več dela. Na mestni občini smo imeli 2400 razpisov, od tega petsto velikih, dobili pa smo le dve pritožbi.

Koliko denarja je občina dobila iz donacij? Za kaj jih je porabila?

Če upoštevam tudi donacije v naravi, približno sedem, osem milijonov evrov. Župan je tisti, ki predstavlja občino in mora znati prepričati partnerja, zakaj je prav, da mestu, v katerem posluje in ustvarja dobiček, tudi nekaj podari. Donacija je lahko v denarju ali v naravi, najlepše je, če je v denarju, toda to lahko privede do težav. Hipotetičen primer: SCT bi dal sto tisoč evrov za Grad, mestna občina pa bi na razpisu kot najugodnejšega ponudnika izbrala Vegrad. Na odprtju bi se morali zahvaliti SCT in povedati, da tako dobri pa vendarle niso bili, ker je posel dobil Vegrad. Neumno.

Donacije so šle za otroška igrišča v šolah in vrtcih, zamenjavo azbestnih streh, ureditev Poljanskega nasipa, obnovo Gradu. Tja so šli veliki zneski.

Meja med donacijami in sponzorstvom je tanka.

Zelo. Ampak mi donatorjev ne oglašujemo.

Je šla kakšna donacija tudi za gradnjo štadiona?

Ne. Direktorja Gradisa G in Energoplana sicer pravita, da so največji donatorji, pri čemer izhajajo iz tega, da so na javnem odpiranju ponudb v tej sejni dvorani za 51 odstotkov projekta ponudili 81 milijonov evrov, holandski ponudnik pa 45 milijonov. Torej, njihova donacija naj bi bila razlika med 45 in 81 milijonov evrov. Projekt je vreden 358 milijonov evrov, športni park pa se bo raztezal na tristo tisoč kvadratnih metrih.

Bo na koncu ostalo pri tej številki ali bo večja?

Po oceni se bo investicija na javnem delu podražila, zaradi dodatnih zahtev. Ugotovili smo, da smo v razpisu pozabili na ogrevalno dvorano in pomožno nogometno igrišče. To dodatno naročamo. Čeprav je po pogodbi zasebni partner do zgraditve večinski partner, nato dobi le trgovski center, parkirna mesta in zemljo pod objektom, vse drugo bo last MOL. V pogodbi tudi piše, da o vsem odloča projektni svet, ki ga sestavljajo trije člani MOL in dva predstavnika zasebnega investitorja.

Kako se projekt financira?

Imamo 25 milijonov evrov bančnih garancij, da bomo 30. junija prihodnje leto prevzeli štadion. Če zamudijo, jih bomo unovčili. Zasebni partner to financira iz potenciala trgovskega centra. V tem imata po 37,5 odstotka Gradis G in Energoplan, četrtino pa Supernova. Zdaj že podpisujejo pogodbe o najemu lokalov, na podlagi tega bodo imeli 70 odstotkov posojil, preostalo pa bodo lastna sredstva.

Ali podjetje vašega sina, Electa, kakorkoli sodeluje pri gradnji tega objekta?

Nikakor.

Kdaj bo torej štadion končan?

Tridesetega junija 2010. Stadion in športna dvorana.

Potem pred svetovnim prvenstvom naša reprezentanca na njem ne bo odigrala prijateljske tekme?

Tega nisem rekel. Trening bo lahko na novem štadionu, čeprav še ne bo imel uporabnega dovoljenja. Konec maja, 25., bo trava položena in igrišče pripravljeno za igro. Tako kot sem v ponedeljek tja peljal mestne svetnike, bom v kopačkah peljal tudi naše nogometaše, če bodo seveda hoteli. Lahko bodo imeli trening. Ne bodo potrebovali čelad, ker se ne bo nič več delalo.

Kdo bo upravljal športni park?

Zavod Tivoli, ki se bo verjetno preimenoval.

Ali bo skrbel za vso vsebino, tudi koncerte in druge dogodke?

Seveda, tako kot zdaj v Tivoliju. Prednost bo imel šport, kadar pa bo prosto, bodo tam lahko tudi koncerti.

Kakšna pa bo usoda Hale Tivoli? Ali je smiselno vzdrževati oba objekta?

Seveda je. Mesto bo končno dobilo ustrezno infrastrukturo, da se bodo naši klubi lahko spet postavili na noge. Pomagati želimo Unionu Olimpiji, ACH Volley, Krimu, Slovanu, Interblocku, nogometnemu klubu Olimpija in drugim. Največje klube bomo preselili na Stožice, Halo Tivoli pa predelali tako, da bomo povečali hokejsko dvorano, v kateri bi lahko organizirali prvenstva. Košarkarska dvorana bi sprejela okoli dva tisoč gledalcev. V njej bi Union Olimpija lahko igrala domačo ligo in tekme lige NLB, evropska tekmovanja pa v Stožicah.

Ali ne bo težko financirati vseh teh objektov?

To nas je vprašalo tudi računsko sodišče, vendar odgovora še ni. Saj lahko, na primer, danes odpremo Stožice in jih jutri zaklenemo, in potem ne bomo imeli nobenih stroškov. Rad bi vedel, v čem je problem financiranja. Mestna občina ljubljanskim klubom in društvom zagotavlja 160 tisoč brezplačnih ur na leto za uporabo dvoran.

Jih nameravate zdaj zaračunati?

Ne, princip bo ostal isti. Naj vam povem zgodbo o našem obisku Helsinkov, kamor smo si šli ogledat njihovo športno dvorano. Zasebni lastnik nam je kazal diapozitive, kako so jo gradili in podobno. Vseskozi nam je razlagal, s kakšnimi prijemi jo polni. Poudaril je, da imajo sto stranišč in osemnajst barov. Prava reč, sem si mislil. Namen tega je, da obiskovalec med odmorom spije pivo, gre odtočit in naroči še enega. Njegova filozofija je, da nihče ne sme čakati v vrsti, ker bo namesto dveh ali treh piv spil le eno. Tam imajo od petsto do tisoč sedežev v VIP ložah, ki so jih vnaprej prodali za dva milijona evrov. Na podlagi tega so dobili kredit za gradnjo dvorane. Nazadnje je želel z nami podpisati pogodbo, da bi za nas prirejal različne dogodke.

Ne dovolim, da bi bil tak objekt namenjen dogodkom, prednost mora imeti šport, potem pa se lahko dopolnjuje še z drugimi dejavnostmi. Tudi pri nas bodo lože, vendar jih nismo prodali vnaprej, ampak jih bomo dajali v najem. Kdor bo hotel sedeti zraven (osrednje) županske lože, bo seveda moral plačati več kot tisti, ki bodo od nje bolj oddaljeni. Če bo treba, se bo dvorana imenovala po nekem podjetju. Denar od tega bomo namenili za vzdrževanje ali pa ga dali klubu, o čemer bosta odločala vodstvo in mestni svet. O tem je zdaj nesmiselno razpravljati. Navsezadnje je tudi vsaka cesta, pločnik ali kolesarska steza strošek.

Stožice bi se lahko imenovale Arena Ultra.

Lahko, če imajo denar. Mora biti resno podjetje. Objavili smo anketo, v kateri Ljubljančane sprašujemo, ali naj se športna objekta imenujeta po kakšnem športniku, na primer Petru Vilfanu, Ivu Daneu ali Juretu Zdovcu. Štadion se lahko imenuje po Branetu Oblaku ali Srečku Katancu. Morda po Petru Božiču.

Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja MOL v letih 2007 in 2008 našlo za dobrih 18 milijonov evrov nepravilnosti. Kako komentirate njegove ugotovitve?

S ponosom. To je najboljše poročilo, kar jih je MOL kdaj dobil. Do zdaj so mu vedno izrekli negativno mnenje, tokrat pa prvič mnenje s pridržkom. Priporočila računskega sodišča že povsem izvajamo. Večina od 18 milijonov evrov se nanaša na 12,8 milijona vreden nakup zemljišča na Brdu, pri katerem smo izkoristili predkupno pravico. Ta izdatek ni bil predviden v proračunu, ker nismo mogli vedeti, da se bo zemljišče prodajalo. Takoj smo začeli pripravljati rebalans mestnega proračuna, svetniki so ga dobili pet dni pred podpisom pogodbe, sprejet pa je bil 24 dni po njem. Ravnali smo gospodarno, dejstvo je, da smo denar v proračunu imeli.

Drugo vprašanje so bile plače. Glede tega mislim, da bomo skupaj z računskim sodiščem vplivali na zakonodajalca, kajti dva zakona se med seboj izključujeta. Tretja stvar je bil aneks za zaključna dela pri enem od projektov. Pri delih, vrednih dva milijona evrov, smo podpisali še 24 tisočakov vreden aneks. Formalno bi moral izvajalec končati dela, mi pa bi morali za odstotek projekta pripraviti nov razpis. Zdaj jih sprašujem, kdo bi dal garancijo na ta dela.

Računsko sodišče je ugotovilo, da je Lekarna Ljubljana pravzaprav dobičkonosna gospodarska družba, ne javni zavod, ker ima tolikšen presežek prihodkov nad odhodki. To je zanimivo zlasti zato, ker ste pred kratkim vzeli koncesijo zasebni lekarni, kar je bilo videti, kot da napadate konkurenco.

Računsko sodišče je ugotovilo, da je naš javni zavod Lekarna Ljubljana zelo uspešen, in se je strinjalo, da mestna občina lahko te presežke vzame. Vsi imajo fiksne cene pri zdravilih, poslovni uspeh lahko izboljšajo le z nekaterimi tržnimi produkti. Naša lekarna je z novim vodstvom izredno uspešna. Marko Jaklič se je izkazal z uvedbo kartice zvestobe in povečal promet. V Ljubljani imamo 24 lekarn, zasebniki jih imajo petnajst, pri čemer je štirinajst naših na obrobju mesta, kamor zasebniki nočejo. Preprosto povedano, čudim se skrbi za zasebni kapital enega od ponudnikov, ne za javno dobro, oba pa delata po enakih cenah oziroma ima naša lekarna nižje. Vsi zasebniki imajo pogodbo z MOL, na podlagi katere dobijo koncesijo. O tem, ali ima Lekarna Bitenc prav, naj odloči sodišče. Lekarna Ljubljana ima najbolj strokoven kader, ki je izjemno prijazen, in v treh letih nisem dobil nobene pritožbe.

Ali je sploh smiselno, da je Lekarna Ljubljana javni zavod, kajti v zadnjih treh letih je imela 26 milijonov evrov presežka?

Stoodstotno. Zakaj pa ne bi bila javni zavod? Dokler bom jaz tu, bo ostala javni zavod.

V zadnjem času ne zamudite priložnosti, da okarate opozicijske svetnike, še posebej esdeesove. Zakaj vas tako živcirajo, saj imate v mestnem svetu udobno večino?

Ljudem je treba povedati, da so Ljubljani delali in še delajo škodo. Vlada Janeza Janše je 17. novembra 2006 v uradnem listu objavila zakon, ki je glavnemu mestu vzel 60 milijonov evrov proračunskih sredstev na leto. To je dejstvo.

Svetniki, razen Dimitrija Kovačiča, niso imeli nič pri tem.

Kovačič je ne samo glasoval za omenjeni zakon, ampak tudi govoril, da Ljubljana tega denarja ne potrebuje. Ko sva se lani pred parlamentarnimi volitvami srečala na konjskih dirkah v Zalogu, kjer je zbiral podporo za ponovno izvolitev, sem ga vprašal, ali želi biti še enkrat izvoljen zato, da bo lahko Ljubljani ponovno vzel 60 milijonov. O gradbišču v Stožicah v kolumnah piše, da se nič ne dela. To je sramota za delavce, ki delajo v mrazu na 25 metrih višine. Peter Sušnik mi je rekel, da tam ni videl nobenih obrtnikov. To je žal del folklore. Tudi zakonu o glavnem mestu, ki je v drugem branju, SDS nasprotuje.

Govorite, da svetniki nimajo nič pri tem. Ali njihovih osem svetnikov ne more v svoji stranki reči, oprostite, mesto si ta denar zasluži? Ali v dobro Ljubljančanov hodijo okoli in podpihujejo ljudi, na primer v spodnji Šiški? Povejte mi, ali je kdo iz opozicije rekel, da je kakšen projekt slab. Vprašam vas, ali je važno za Rakovo Jelšo, ali ste levi ali desni, če se bomo vsi utopili v fekalijah. Pri projektu obnove tunela je sodeloval dr. Likar. Sam mi je povedal, da imamo dve možnosti. Ena je lepotna, stane 1,5 milijona evrov in bo zdržala kakšno leto. Druga pa stane šest milijonov in pomeni celovito sanacijo predora. Odločili smo se za drugo, ker smo spoštovali stroko.

Trojček je obljubil, da bo Ljubljana denar dobila nazaj. Kako zdaj kaže s tem?

Objektivno smo v zelo težkem položaju. Zaradi tega še vedno tožimo državo. V času debelih krav so nam denar vzeli, zdaj pa je recesija. Predlagal sem, da zaradi krize za prejšnji dve leti denarja ne bi zahtevali nazaj, za letos in prihodnje leto pa bi nam ga vrnili. Zdaj je v fazi sprejemanja zakon o glavnem mestu, ki nam bo prinesel del tega zneska. Načrtujemo tudi pobot vseh tožb z državo, tudi naših pravnih subjektov. Torej bomo imeli čiste odnose in trudili se bomo, da bo tako ostalo. Tretja stvar pa je, da bi komunalne potrebe države kompenzirali z okoli štiristo stanovanji, ki bi iz republiškega prešla v mestni stanovanjski sklad, kar bo Ljubljančanom omogočilo več neprofitnih stanovanj. Moram reči, da je ta vlada v vsakem pogledu veliko boljša od prejšnje. Vsaj vzela nam ni nič.

Ali vam je všeč, da vam Ljubljančani pravijo šerif?

Imenujejo me različno. To je prvi zapisal Igor Arih, ki mi je celo prinesel značko. Včasih me mladi fantje, ko jih ponoči srečam na ulici, vpijejo, kako si, Zoki. Zadnjič sem bil na brucovanju, kjer je bila tudi skupina iz Maribora. Povedali so mi, da so slišali, da sem neko nedeljo avto ustavil na Dolenjski cesti, prižgal vse štiri smernike in odšel na neko dvorišče, ker je bila dvojna neprekinjena črta kar naenkrat prekinjena. Človek jo je pobarval na črno, da lahko zaviješ k njemu v delavnico. Stopil sem tja, žena je čakala v avtu, in ga vprašal, sosed, kaj pa delaš, ne moreš kar sam barvati. Rekel sem mu, danes to pobarvaj nazaj na belo. Prosil me je, ali lahko to naredi v ponedeljek popoldne. Odgovoril sem, okej, pa v ponedeljek popoldne. Še en primer. Zadnjič je nekdo iz avtomobila s celjsko registracijo vrgel prazno škatlico cigaret. Ustavil sem pri semaforju in ga šel prosit, da naj jo gre pobrat. Pa kaj, ali naj se obrnem stran in se naredim neumnega? Vsak me ima pravico imenovati, kakor želi, ampak bistveno je, s kakšnim tonom to naredi.

Vaš slogan, ki ga ponavljate že tri leta, je, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu.

Stoodstotno.

Ali kaj potujete?

V petek sem bil pri hrvaškem predsedniku Stipetu Mesiću v Zagrebu.

Razen po Balkanu.

Obiskal sem večino evropskih mest, bil sem tudi v New Yorku, Washingtonu, San Franciscu, Sidneyju … Moj model Ljubljane je mešanica urejenosti Dunaja in življenja v Barceloni. Povejte mi za mesto, ki ima: polovico zelenih površin, tako čisto reko, kot bo Ljubljanica, takšno mestno jedro in je najbolj varno mesto v vzhodni Evropi, peto najbolj idilično evropsko mesto za življenje, najbolj pošteno in svetovna prestolnica knjige. Ko vse to seštejem, vas vprašam, kaj nam pa manjka?

Evropska kulturna prestolnica.

Saj je Maribor. Že takrat smo vedeli, da pri tem nimamo možnosti. Ne priznam, da je kje bolje. Poglejmo samo medkulturni dialog. Kje lahko priredijo parado ponosa? V Budimpešti, Berlinu? Samo če jo želite imeti med molotovkami. Ko sem prišel na tekmo med Avstrijo in Hrvaško, sem sedel med dunajskim županom Michaelom Häuplom in zagrebškim Milanom Bandićem, potem pa je bila še tekma med Avstrijo in Nemčijo in je prišel berlinski kolega Klaus Wowereit, s seboj pa je imel dva varnostnika. Še Häupl se je smejal. Si predstavljate, da bi po mestu hodil z varnostniki?

Luka Jakše, Anuška Delić

Torej, ko bo tam urejena kanalizacija, bo Ljubljanica na Špici čista. No, dela zdaj stojijo, ker so arheologi menda našli dokaze, da je bilo tam življenje že pred 4500 leti. Če bo to potrjeno, bo Ljubljana najstarejše mesto v Evropi.


ja če je pa to res pol smo ga pa čist zmagal :banana:

pa super za GD pri Severnih mestnih vratih

Ali vam je všeč, da vam Ljubljančani pravijo šerif?

Imenujejo me različno. To je prvi zapisal Igor Arih, ki mi je celo prinesel značko. Včasih me mladi fantje, ko jih ponoči srečam na ulici, vpijejo, kako si, Zoki. Zadnjič sem bil na brucovanju, kjer je bila tudi skupina iz Maribora. Povedali so mi, da so slišali, da sem neko nedeljo avto ustavil na Dolenjski cesti, prižgal vse štiri smernike in odšel na neko dvorišče, ker je bila dvojna neprekinjena črta kar naenkrat prekinjena. Človek jo je pobarval na črno, da lahko zaviješ k njemu v delavnico. Stopil sem tja, žena je čakala v avtu, in ga vprašal, sosed, kaj pa delaš, ne moreš kar sam barvati. Rekel sem mu, danes to pobarvaj nazaj na belo. Prosil me je, ali lahko to naredi v ponedeljek popoldne. Odgovoril sem, okej, pa v ponedeljek popoldne. Še en primer. Zadnjič je nekdo iz avtomobila s celjsko registracijo vrgel prazno škatlico cigaret. Ustavil sem pri semaforju in ga šel prosit, da naj jo gre pobrat. Pa kaj, ali naj se obrnem stran in se naredim neumnega? Vsak me ima pravico imenovati, kakor želi, ampak bistveno je, s kakšnim tonom to naredi.


Da vržeš škatlico iz avta, pa ti pride Zoki na semaforju trkat na okno, da pobereš :D Car.

No po drugi strani se pa na semaforju ne hodi iz avta. Je pa res, neotesanost na višku. Take bi jaz ganjal na rob sveta, pol bi jih pa čez porinil. Kako je težko pospravljat svinjarijo za sabo. Kako lahko vzgoja nekoga tako zataji, da išče pozornost s tem, da pušča za sabo sled smeti.

Ko sem jaz nazadnje pri semaforju nekoga opozoril, da se čez okno ne meče smeti, sem skoraj bil tepen. Nikoli več.

Če bi bilo tako, potem niti država niti lokalna skupnost ne bi mogli izvajati svojih (npr. kulturnih) politik - saj bi se vsak vklj. s pravnimi osebami skliceval, da so mu kršene pravice do svobodnega izražanja, če bi bil točno določen program zahtevan / naročen. BS!

Ti nočeš razumeti. Kar ti praviš je, da če ti meni oddaš poslovni prostor, da imaš ti meni pravico s pogodbo določit, katero glasbo smem vrteti oz. kateri ansambel najeti npr. ob zaključku leta, čeprav jaz plačujem za prostor, kot bi tudi za morebitni ansambel. Določene stvari ne morejo biti predmet najemnih pogodb.

Če je občina ali posameznik naročnik programa, sta to dve stranki v obligacijskem razmerju, ki se zavežeta, da bo ena nekaj izpolnila za drugega (pa še te prostovoljne pogodbe niso neomejene, kot si ti predstavljaš). V tvojem primeru pa je občina sklenila NAJEMNO pogodbo, kjer zakon točno predpisuje, kaj smeš omejiti z najemno pogodbo in kaj ne. Občina ni noben naročnik kulturnega programa, ker za njega nič ne prispeva, niti ne vodi naročila.

Itak, pa če sem zloben, tule niste ravno neki poznavalci okusov, če mokre sanje doživite že ob neki podpovprečni 70m visoki stekleni stolpnici. Provincialnost. To tare LJ. Vedno bolj.

In potem ti o predsodkih? Si precej nestrpen.

A še vedno sem mneja, da one-man-sintesajzer-bandi ne sodijo v zgodovinsko mestno jedro kateregakoli mesta v SLO. Ker to pač ni nivo ponudbe, ki bi tja sodil. Ne glede na popularnost.

Presenečen boš, kako obisk vpliva na to, kaj se ponuja. Postavi na trg Avsenike, Vlada Kreslina in sintesajzer človeka. Pa boš videl, da ne bo nihče stal pri tem sintesajzerju.

Takšni kot si ti so najbolj nevarni za družbo, ker se nikoli ne ustavi. Vedno se vsiljuje drugim, kaj je nekje primerno in kaj ne - namesto da bi takšno odločitev prepustili ljudem. Zdaj boste dosegli "primerno" glasbo, potem boste nadaljevali s tem, kaj se sme streči na vrtovih teh gostiln v centru Ljubljane (npr. nič fast fooda, pizz, čevapčičev - ker to v kozmopolitansko mesto ne sodi). Če se bo potem kateri bar odločil, da bodo natakarice stregle v kopalkah sredi poletja, pa bi se še vtaknili v to... in samo ne reči, da se ne bi, ker so taki ljudje vedno isti.

Preprosto ni res, da se v najemno pogodbo ne sme vključiti pogoje uporabe določenega prostora. V tem primeru niti ne gre za klasično najemno pogodbo, ampak občina od ponudnika storitev poleg gostinske ponudbe zahteva tudi izvajanje določenega kulturnega programa. Glede na to, da je MOL javni zavod, ki more poslovati po določenih pravilih je jasno, da morajo biti pogoji razpisa vključeni v pogodbo sicer se krši zakon. Če kdo, bi lahko pogoje razpisa spodbijali samo ponudniki, ker je za to potrebno izkazati pravni interes, a ga niso. Tisti one-man-band tam ni zaradi tega, da bi privabljal stranke, ampak je blef kako z čin manjšimi stroški nekako izpolniti pogodbo, ki jo ima sklenjeno z občino.
Največja neumnost je trditi, da se glasbe oz. izvedbe ne da objektivno oceniti glede na kvaliteto in primernost za določen prostor. Lahko sicer zagovarjamo skrajni relativizem, ki pripelje do popolne bizarnosti, saj bi lahko natakarice na prostem stregle tudi popolnoma gole, kar bi zagotovo privabilo ogromno strank ali pa bi izvajali performens kako ličinke muh rijejo po svinjskem stegnu. Gole natakarice me vse prej kot motijo v za to namenjenih klubih, performens bi mogoče celo požel aplavz v galeriji Kapelica, nič od tega pa ne sodi na ulico.
Za družbo so trenutno najbolj nevarni skrajni neo-liberalci, ker poskušajo uničiti oziroma relativizirati človeško etiko, kulturo in moralo izključno zaradi iskanja dobička.

@pijanec

Sem ti že razložil in Lagoya ti je še 1x.

MOL je dala v rabo javno površino družbi SEAM d.o.o - za 2 različni ponudbi: gostinsko in kulturno. In v obeh primerih je določila pogoje (že v razpisu), kaj od uporabnika površine pričakuje. Prijavili so se tisti, ki so se s pogoji strinjali.

Gostinski del zajema ponudbo pijač, slaščic itd, kulturni program ma 1/3 gledaliških iger, 2/3 pa glasbenega programa določenega žanra.

Kdo to izvaja, je MOLu vseeno - ali zaposleni podjetja SEAM, ali pa podnajeti izvajalci.

In sploh ne gre za najemno pogodbo oz za oddajo v najem za najemnino, ampak za izdajo dovoljenja za rabo javne površine proti enkratnemu nadomestilu. Drugače je, če npr. občina oddaja kake zaprte prostore v najem - npr. lokale na gradu ali pa lokale. Ko pa izdaja dovoljenja za rabo javne površine za neko dejavnost (gostinsko, kulturno, umetniško, trgovsko itd), pa določi pogoje, kaj se lahko tam izvaja in kaj ne.

Tako tudi z razpisnimi pogoji in kasneje z odločbo točno določijo, kaj se bo na katerih stojnicah prodajlo, kak program umetniški naj bo, kaj naj lokal ponuja in prodaja, kako hrano naj ponuja gostilna itd.

Ne bluzi ti nekaj o svobodi itd. Zakaj se mi zdi, da si študent 1. ali 2. letnika prava?

Da bo jasno s kako mafijo imamo opravka:

Skupina "Glasba v Kavarni Tromostovje - ljubljanska sramota!" v katero se je od ustanovitve 22. decembra včlanilo malo manj kot 1,500 članov - uporabnikov facebooka - , je danes doživela hakerski napad. Neznana oseba pod vzdevkom "Romina Potokar" je na nezakonit način pridobila administratorski status, izpisala vse člane in skupino tudi ukinila.

Seveda to ne bo ostalo brez posledic.

Svašta.

HAHAHAHAHA

HAHAHAHAHA

No, da ne bo kdo tebi kake accounte shekal. Potem se bom pa jaz smejal.

Ni smešno, da ti kdo poseže takole grobo v svobodo izražanja. Čeprav preko facebooka.

Saj se bo ugotovilo, kdo je zadaj.

A se ti hecaš? Z mafijo opravka... :D Navaden trinajstletni smrkavec bi lahko ugibal geslo in zbrisal skupino :lol:

A se ti hecaš? Z mafijo opravka... :D Navaden trinajstletni smrkavec bi lahko ugibal geslo in zbrisal skupino :lol:



S kakim motivom pa bi to storil? Ker je njegov ati eden tistih, ki na sintesajzer tam igra? :nuts:

Skupino je izbrisal nekdo pod imenom "Romina Potokar".

In sploh ni smešno. Me prav zanima, kako bi se tu počutili, če bi kdo ensotavno izbrisal celo sekcijo "Slovenija" na tem forumu in poslal vse skupaj na smetišče zgodovine. Verjetno se ne bi takole privoščljivo smejali kot se sedaj.

Še ena provincialna slovenska fora - privoščljivost.

Sicer pa, ustanovljena bo nova FB skupina - in ko se izve, da so jo poskuša na tak podel način ustaviti (kdorkoli že), ne bo samo 1,500 članov se včlanilo, ampak vsaj še 1x toliko.

In to je šele začetek ... Akcije bodo tudi konkretne - na pravno-formalni ravni v resničnem svetu.

Samo da grejo prazniki mimo ... Odločbe je treba spoštovat. Tudi občinske.

No dejte prjavit na Svet - nekje je treba začet :D

Še ena provincialna slovenska fora - privoščljivost.

Itak ja. To je vseslovenski šport. Vsak Slovenec, pa naj boš še tako napredno misleči ali dober in prijazen ima v svojih žilah vsaj deci krvi okužene s to boleznijo. Da o tistih najbolj gorečih sploh ne ugibamo (verjetno majo več krvi, kot normalen človek). :lol:

Drugič pa svoja gesla ne dajajte vsem na razpolago.

"Šokantno: Podtalna mafijska skupina jugo sintesajzer glasbe vdrla v fejsbuk":lol:

A se ti hecaš? Z mafijo opravka...
No očitno nič ne veš o SEAM d.o.o.!!

Tole na "fejsu" je res lahko kdorkoli naredil, ki sploh nima veze z ničemer in tudi meni se to ne zdi tako resno. Me pa nebi presenetilo, da za tem stoji prav SEAM d.o.o., ampak oni so zmožni kaj veliko bolj resnega in hujšega naredit.

No dejte prjavit na Svet - nekje je treba začet :D

Bi si upal reči, da publika, ki gleda oddajo Svet tudi rada posluša sintesajzer bende. Tako da to ni ravno dobra ideja. ;)

Glede dotične firme: povprašaj na KC Ljubljana, kake težave imajo z njimi - je ta firma imela kisok na zemljišču KC in je dolžna še tono denarja. Ko pa je KC začel postopek izterjave (ki še traja) pa so se začele tudi grožnje pristojnim na KC.

Z burek mafijo se ni za hecat. So ti že kdaj dali račun, ko si kupil kebab ali burek? V precej obljudeni kebabčenici v LJ (je ne bom z imenom omenil) ima model blagajno kar non-stop odprto - le kot predalček za keš. Račun? Kar prosi, če imaš dovolj jajc. Jaz jih nimam.

Ne bi se niti čudil, če še celo vsemogočnega Zokija v šahu držijo - da jim nič noče, čeprav evidentno kršijo odločbo MOL.


Kdo je skupino pobrisal, ne vem. Vsekakor je ni stvaritelj. V času izbrisa je bila administrator skupine oseba z imenom "Romina Potokar". Skupina se izbriše sama, če v njej ni več članov. In bil sem priča, ko je ta lažni administrator člane skupine pospešeno brisal (ko sem stran osveževal, je bilo čedalje manj članov) in na koncu je po vseh izbrisanih članih, se skupina avtomatično zaprla / ukinila. Zanimivo je to, da kreatorja skupine (to je bil Luka Pajntar) ne moreš izčlanit - razen če se sam. Ali pa če mu kdo vdre v računa oz. ga kdo prisili.

Ker malce nenavadno se mi zdi, da šel človek, ki je še nekaj ur prej žolč zlival po tej kavarni, potem se odstranit prostovoljno iz skupine in še prej podeliti administratorske pravice nekomu, ki potem zbriše vse člane in ukine skupino.

1,500 ljudi je pa že kar masa. Tudi za facebook.

no mi smo ustvarl skupino policaji smradi pa ma okol 2k članov tko da ni to neka velka masa :lol:

Glede na to, da je na facebooku 15 tisoč ljudi za obdavčitev cerkve, 5 tisoč za lpp tudi ponoči, 8 tisoč za preimenovanje letališča JP, dvomim da je "1500 strong against synthesiser" tako velika masa, da bi lahko povzročila revolucijo. :) Tok si zagret glede te zadeve, da je že mal smešno. :lol:

Sj vemo kko so te FB grupe.. en frend se pridruži neki spkupni in potem ovčke samo poklikajo ker se jim zdi kul ime in ne vem kaj še. Tudi jaz sem tko npr. tko v nevem kolk skupinah za katere zdaj še vem ne več.

Opažam, da ima spletna stran http://www.si.map24.com/ nekaj zračnih posnetkov Slovenije, celo bolj svežih od Geopedie (npr. končana AC Šentvid-Koseze), samo je slaba resolucija, če približaš.

Fotke so iz leta 2008:cheers:

Njegošev kvart,urgenca-pediatrična,objekt Sketova
http://img710.imageshack.us/img710/1047/njegoevkvart.png (http://img710.imageshack.us/i/njegoevkvart.png/)

Trg kom.Staneta,Celovški dvori
http://img262.imageshack.us/img262/6464/celovkidvori.png (http://img262.imageshack.us/i/celovkidvori.png/)

Modri kvadrat,Zelena jama
http://img46.imageshack.us/img46/4298/zelenajama.png (http://img46.imageshack.us/i/zelenajama.png/)

Tehnološki park
http://img262.imageshack.us/img262/4923/tehnolokipark.png (http://img262.imageshack.us/i/tehnolokipark.png/)

Viška sončava, Antonov trg
http://img231.imageshack.us/img231/8591/vikasonava.png (http://img231.imageshack.us/i/vikasonava.png/)

Center starejših Trnovo, Barjanska c.
http://img693.imageshack.us/img693/6784/barjanska.png

Soseski v Kosezah
http://img231.imageshack.us/img231/3998/koseze.png

Opera
http://img46.imageshack.us/img46/6412/drama.png

se nadaljuje

Poslovni objekt Dimičeva
http://img412.imageshack.us/img412/6815/dimieval.png (http://img412.imageshack.us/i/dimieval.png/) http://img412.imageshack.us/img412/dimieval.png/1/w1024.png (http://g.imageshack.us/img412/dimieval.png/1/)

Novogradnje na Dunajski c.
http://img205.imageshack.us/img205/9629/dunajska.png (http://img205.imageshack.us/i/dunajska.png/) http://img205.imageshack.us/img205/dunajska.png/1/w1024.png (http://g.imageshack.us/img205/dunajska.png/1/)

F2, R5
http://img63.imageshack.us/img63/8088/33060704.png (http://img63.imageshack.us/i/33060704.png/) http://img63.imageshack.us/img63/33060704.png/1/w1024.png (http://g.imageshack.us/img63/33060704.png/1/)

Tax group, poslovni objekt V3, Mega center
http://img412.imageshack.us/img412/1558/tax.png (http://img412.imageshack.us/i/tax.png/) http://img412.imageshack.us/img412/tax.png/1/w1024.png (http://g.imageshack.us/img412/tax.png/1/)

Stanovanjska soseska Savski breg
http://img140.imageshack.us/img140/4941/savskibreg.png (http://img140.imageshack.us/i/savskibreg.png/) http://img140.imageshack.us/img140/savskibreg.png/1/w1024.png (http://g.imageshack.us/img140/savskibreg.png/1/)

Zadnja 2 objekta v gradnji- soseska Brod
http://img31.imageshack.us/img31/8012/brod.png (http://img31.imageshack.us/i/brod.png/) http://img31.imageshack.us/img31/brod.png/1/w1024.png (http://g.imageshack.us/img31/brod.png/1/)

Soseska Pilon, predor Šentvid
http://img694.imageshack.us/img694/8755/entvid.png (http://img694.imageshack.us/i/entvid.png/) http://img694.imageshack.us/img694/entvid.png/1/w1024.png (http://g.imageshack.us/img694/entvid.png/1/)

Vila Urbana
http://img33.imageshack.us/img33/5418/vilaurbana.png (http://img33.imageshack.us/i/vilaurbana.png/) http://img33.imageshack.us/img33/vilaurbana.png/1/w1024.png (http://g.imageshack.us/img33/vilaurbana.png/1/)

Poslovni objekt BTC, Kristalna palača(na fotki je lunapark):nuts:
http://img81.imageshack.us/img81/8118/btc.png (http://img81.imageshack.us/i/btc.png/) http://img81.imageshack.us/img81/btc.png/1/w1024.png (http://g.imageshack.us/img81/btc.png/1/)

Tribuna, Vila Grad
http://img215.imageshack.us/img215/5071/tribuna.png (http://img215.imageshack.us/i/tribuna.png/) http://img215.imageshack.us/img215/tribuna.png/1/w1024.png (http://g.imageshack.us/img215/tribuna.png/1/)

dobr si tole naštimu :cheers:

Res je dobr naštimu, sam thread ni taprav - tle se bo kar izgubilo.

Za toliko vloženega dela bi bilo vredno to imeti nekje na začetku.

sem tudi jaz pomislil na to, kaj če bi dali v zadnji ljubljanski thread 2009 ali pa kar v prvega iz 2010

@LJ-city

Drama
http://img46.imageshack.us/img46/6412/drama.png



Opera ^^

Ups.
sm zrihtu

Sicer je že malo stara zgodba, ampak sem šele zdaj prišel do foruma in se čutim dolžnega podučit pijanca o Ustavi.

To, kar si ti praviš o ustavno določenih pravicah do svobode izražanja, nima nič veze s SEAM, pa tudi drži bolj slabo.

Razmerje med MOL in SEAM je civilno razmerje. To je razmerje med dvema osebama, od katerih je ena lahko tudi oseba javnega prava (MOL). Res je, da MOL take zahteve ne bi smela uveljavljati v svojih predpisih (aktih), ker morajo ti upoštevat splošna načela prava, ustavo, zakone ipd.

Medtem ko so civilna razmerja podvržena večji dispozitivnosti (po domače: večji "svobodi" določanja, kjer pravni akti to svobodo dopuščajo). Ustavo in ostale pravne akte morajo upoštevati samo tam, kjer so ti kogentni (po domače: kjer je določeno, da mora biti točno tako in nič drugače).

Kar se tiče svobode izražanja: to je pravica osebe (fizične ali pravne) v razmerju do države kot oblasti, ne pa pravica v civilnem razmerju (kjer se tej pravici lahko tudi odpoveš).

LJ-city, počakaj da na Gerku dostavijo zračne posnetke za Ljubljano za junij 2009, bodo še precej bolj podrobni. Kar obsežen del Slovenije je že prikazan, v naslednjih tednih in mesecih bodo tudi ostali deli na voljo.

http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp

Slovenski FBI (Nacionalni Preiskovalni Urad NPU) naj bi bil v tej stavbi na Dimičevi :lol: družbo mu bodo delali še kriminalisti

http://www4.slikomat.com/09/0709/bgi-Slika-.jpg
foto by Lj-city

@keber
Vem, bom pač še enkrat.Ni panike.:)
@Beli F
Maš novejšo sliko Ljubljana 2000-2009:)

zvečer bo na Odmevih gost Jankovič pa še predstavnik iz mestnega sveta in bodo seveda govoili o (ne)resničenih projektih




prej pa lahko poslušata še življensko zgodbo gospoda Erjavca, ki bo morda imel celo dovolj poguma, da razkrije vso grozo in trepet, ki nas v tem letu čaka pod vladavino levega trojčka (brez desusa). boste videli, folk bo kr sam na ulce skaku, Janši še rečt nau treba ;) če so odjebal upokojence jih bo tut za ostale prav malo brigalo. sploh ob tako astronomskem dolgu kot so ga spacali v prejšnem letu...

hehe...

MOL s programom Kavarne Tromostovje ni zadovoljen

Meščani pravijo, da je glasba v gostinskem vrtu na Prešernovem trgu nekakovostna, pogosto tudi preglasna

Ljubljana - Vedno več Ljubljančanov v občinskem spletnem servisu Pobude meščanov izraža nezadovoljstvo nad glasbeno ponudbo gostinskega vrta Seam na Prešernovem trgu. Glasba je po njihovem nekakovostna, mnogokrat pa tudi preglasna, saj se sliši tudi v druge okoliške lokale.

Pisali smo že, da se je protestna skupina oblikovala tudi na spletnem omrežju Facebook, vendar je po besedah enega od članov dan po objavi v Dnevniku neznanec vdrl v uporabniški račun skupine ter jo ukinil.

"Mestna občina Ljubljana (MOL) z izvajanjem programa gostinskega vrta na Prešernovem trgu ni najbolj zadovoljna, zato se bo v začetku meseca poskušala dogovoriti z gostincem glede zahtevane kakovosti programa, ki sodi v staro mestno jedro," se je na pritožbe občanov odzval načelnik mestnega oddelka za kulturo Uroš Grilc. Iz družbe Seam pa nezadovoljnim Ljubljančanom sporočajo, da so občani, turisti in drugi gostje veseli, da se v Ljubljani na prostem sploh kaj dogaja, ne morejo pa ugoditi vsem glasbenim okusom in "sočustvujemo z njimi, ker morda ni prijetno bivati v tako barviti prestolnici s pestro ponudbo raznih dogodkov". Trdijo tudi, da glasbo izvajajo po odločbi, pri čemer imajo dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom.

V skladu z odločbo za posebno rabo javne površine za postavitev gostinskega vrta s točilno mizo na Prešernovem trgu, ki sta jo MOL in Seam podpisala aprila 2007, je sicer določeno, da mora najemnik za izvajanje kulturnega programa zagotoviti programski odbor, katerega člani delujejo na zahtevanih umetnostnih področjih in zagotavljajo kakovost kulturnega programa, je pojasnil načelnik mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Gorazd Gorkič. Povedal je še, da programski odbor sestavljajo Zoran Vasiljevič iz skupine Mambo Kings, Dare Klarič iz skupine Kingston in Uroš Lavrič iz Zavoda enostavno prijatelji.

Poleg tega je Seam maja lani za svetovanje pri pripravi glasbeno-umetniških programov sklenil pogodbo še z organizacijo MKoncerti. "Na podlagi pogodbe MKoncerti zagotavljajo in svetujejo nabor izvajalcev glasbenih in drugih dogodkov, koordinirajo nastope izvajalcev, kakovost izvedbe programov, svetujejo pri reklamiranju dogodkov in skrbijo za pravočasno obveščanje o dogodkih na lokaciji kavarne," je še pojasnil Gorkič.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042327429

da programski odbor sestavljajo Zoran Vasiljevič iz skupine Mambo Kings, Dare Klarič iz skupine Kingston

ahahahahahahahahaha, kva pa ta specialca tle delata :nuts: zdej mi je šele jasn zakaj tok obupna muska :bash:

ahahahahahahahahaha, kva pa ta specialca tle delata :nuts: zdej mi je šele jasn zakaj tok obupna muska :bash:


Ja, sem prebral to včeraj. Meni pa nihče na MOL ni hotel (ker očitno vedo, saj so novinarki povedali) povedati, kdo so člani odbora - kljub klicem na pristojne službe.

Kaurič (Kingston) in Vasiljevič (Mambo Kings) sta torej zadolžena za glasbeni del, tisti tretji pa za otroške predstave, ki so tudi del repertoarja v kavarni.

Zdaj se sploh ne čudim, da je program takšen kot je. :ohno:
Na Oddelku za kulturo MOL so mi sporočili, da bodo od programskega odbora zahtevali naj program prilagodijo zahtevam iz odločbe MOL. Niso pa mi vedeli povedati rok, do kdaj mora SEAM to storiti niti kakšne naj bi bile sankcije, če zahtev Oddelka ne bodo upoštevane - saj naj bi nad izvajanjem odločbe bdel Oddelek za gospodarke dejavnosti in promet in ta naj bi bil tudi odgovoren za izvršitev morebitnih sankcij.

Vseeno vsaj izgelda kot da se nekaj premika. Če ni to le pesek v oči.

Mi je pa pred tedni novinarka nekega ljubljanskega radia dejala, da ji je šef kavarne Tromostovje / Seama grozil, da se zanjo ne bo dobro končalo, če bo o njem, podjetju in kavarni objavila kak negativen prispevek. Gospodična je preverjala (po sledovih anonimke nekaj zaposlenih), kako omenjeno podjetje ravna s svojimi delavci (jih izsiljuje, ne plačuje, ne omogoča regularnih delovnih pogojev itd). In takim ljudem MOL daje v rabo javne površine.

^^No in ravno zaradi tega, ker se trudim spoštovati pravlia nisem repliciral ampak postavli vprašanje, ali bomo o tem razpravljali tu, ali pa naj se posti prestavijo pa bom repliciral tam kjer bo temu namenjeno. Ne vem kaj tu ni jasno oziroma kaj je bilo tu nekorektno iz moje strani?

V mislih sem imel vse in ne samo tebe.

Seveda! :D Ampak bo treba počakat še kakšen teden da bo do konca obnovljen.

Glede Lekarne se pa strinjam z zio. Že zarad samega dejstva koliko časa je na tistem mestu osrednja lekarna (še pred potresom je tam delovala apoteka) se mi zdi nesmiselno da se jo zamenja z enim lokalom, ki jih je itak u bližini polno. Js osebno tud Kresije nebi spremenu v hotel.


CENTRALNA osrednja mestna lekarna DANES pač ne sodi v peš cono sredi mesta, kamor z avtom niti ne moreš priti - npr. invalid. Centralno lekarno naj magari prestavijo v Upravni distrikt Cukrarna (bo dovolj dostopen, garaže in parkirišča bodo na voljo, blizu je Poliklinka, KC itd).

Ja, tam nekje, kjer je danes Centralna lekarna pa je bila pred potresom 1895 v neki drugi (potem porušeni) stavbi res lekarna.

V tej "novi" po potresu zgrajeni stavbi pa je bila Kavarna Napoleon. Lekarno so tja spet naselili po 2. svet. vojni, ko so lastniku stavbo nacionalizirali. Saj se že iz same arhitekture pritličja vidi, da je prostor namenjen kavarniški dejavnosti. Tako vhod, velika "izložbena okna ob vhodu", niz visokih ozkih oken ob strani s pogledom na grad in reko itd. In notranji cetralni velikanski prostor.

Lekarna, kak manjša, lahko seveda ostane na Prešernovem trgu - zaradi tradicije - a v kaki drugi zgradbi. Npr. v pritličju Hauptmanove hiše, kamor se je zdaj naselila banka SKB (in tisti bankomati prav ogabno izgledajo) ali v kak drug pritlični prostor hiš med Wolfovo in Čopovo na Prešernovem trgu - kjer je zdaj npr. KD finančna točka itd.

IMO ravno te miniaturne bančne in finančne poslovalnice ne sodijo na Prešerca. Saj je SKB je na Ajdovščini, Unicredit je na Wolfovi ob kavarni, NLB na Čopovi, Deželna banka na začetku Miklošičeve. Zdaj so pa na Prešercu kar 3 bančno-finančni prostori: Unicredit, SKB in KD.

Klasične mestne kavarne na Prešernovem trgu pa ni. Razen tista zunanja med Wolfovo in Hribarjevim nabrežjem. In IMO je klasična mestna kavarna reprezentativna za osrednji trg (srednje)evropskega mesta. In zadnji čas je že, da jo LJ in Prešernov trg spet dobita.

Me pa zanima, kaj bo res s Kresijo, ko se enkrat mestna uprava in UE preselita v Cukrarno. Še en hotel? Nekoč se je govorilo, da ja. In že takrat je Kempinski neuradno izrazil interes za to lokacijo. Me zanima. če imajo interes za to lokacijo na Prešernovem trgu - za en tak res butičen hotel. Kresija je že kar ogromna zadeva v velikosti Uniona.

CENTRALNA osrednja mestna lekarna DANES pač ne sodi v peš cono sredi mesta, kamor z avtom niti ne moreš priti - npr. invalid. Centralno lekarno naj magari prestavijo v Upravni distrikt Cukrarna (bo dovolj dostopen, garaže in parkirišča bodo na voljo, blizu je Poliklinka, KC itd).

Za to, kar ti praviš, je primarnega pomena seveda Lekarna pri Polikliniki, kjer je poleg UKC (mimogrede, lahko bi se tri leta po imenovanju naučili pisati pravilno) in ostali zavodi, ki je hkrati dežurna. Drugače pa, kar se dostopa tiče, imajo ljudje raje (sicer ne vem zakaj) trgovske centre. Prav je, da Centralna ostane, kjer je, čeprav mi je sedaj veliko bolj vseeno, odkar imajo tako nestrokovno vodstvo.

Pri športnih objektih je enako. Seveda so potrebni. A v racionalnih okvirih in zavedanjem, da bo stvar finančno in ekološko vzdržna. Da bo čim manj negativnih vplivov na javne finance (občinske ali državne) in na okolje.

Ne spada zraven racionalnih okvirov tudi dolgoročna uporabnost takih večnamenskih objektov? Take objekte ne greš na novo gradit vsakih 20 let, ker postanejo neuporabni in zastareli v prekratkem času.

Po mojem je pri nas problem nasproten in sicer je prevelik del Slovencev ekstremno konzervativnih in nazadnjaških in se smatra za racionalno izključno tisto kar je kurativne narave, kar ima dolgoročno zelo negativne posledice. Po mojem bi bilo neprimerno manj racionalno če bi namesto arene postavili "telovadnico" kot je bilo na prvih načrtih.

Finance in ekologija sta pa na nasprotnih bregovih. Obojega ne moreš imet. Ukrepi v smeri zaščite okolja pomenijo dodoten strošek, če bi bilo obratno varstvo okolja ne bi bil noben problem.

Kar se javnih financ tiče je moje mnenje, da so tisti, ki se z njimi ukvarjajo pri nas nesposobni in ker so to že 20 let več ali manj eni in isti in kaže, da bo tako še dolgo ostalo se dobro ne more pisat. Zadnji dve vladi urejajo javne finance tako, da čim manj dajo (zdr. zavarovanja itd.) in čim več vzamejo po drugi strani. Zdi se mi naivno, da toliko ljudi misli, da ima to kakšne zveze z politično usmerjenostjo sploh trenutno desničarje, ki pozabijo koliko denarja bi bilo vrženo stran za morebitne volitve, da o vseh referendumih, z rezultati ki ne brigajo nobenega, niti ne govorimo.

Hja. Se deloma strinjam.

Seveda so to objekti z dolgo amortizacijsko dobo. Zato je nujno, da so grajeni kvalitetno in funkcionalno - da so stroški popravil in vzdrževanja manjši. Npr. da na koncu privarčevanih €200k pri gradnji strehe posledično ne privede do sanacije strehe zaradi zamakanja že po 5. letih - v vrednosti €2 milijona, garancija je pa trajala 3 leta.

Ali pa da je objekt tako energetsko potraten, da bo čez 10 let moral plačevati visoke okoljske dajatve / penale. Itd.

Racionalnost je stvar potreb. Če potrebe obstajajo, potem je lahko upravičit racionalnost. Kapital (zasebniki) imajo potrebo zgraditi čim ceneje in čim več iztržiti od komercialnega dela. Ljudstvo ima potrebo po kvalitetnih in pogostih dogodkih za ugodno vstopnino - za zabavo. Občina ima interes čim nižjih stroškov vzdrževanja in čim boljšega programa ter kvalitete prostorv - da se lažje tržijo. A v to formulo po načelu trajnostnega razvoja (sustainability) pride tudi okolje - in končni izid mora biti čimbolj optimalen za vse vpletene. Torej dovolj ekološko, dovolj poceni in dovolj kvalitetno.

Glede odnosa finance vs ekologija - ni nujno, da sta tako vsaka sebi. Odvisno kako široko gledaš in na kolikšen rok. Če gledaš dolgoročno in trajnostno, potem se kompromis kaj hitro najde.

Ko bomo okolje uničili (oz. bomo tik pred tem), maneverskega prostora za kompromise ne bo več. Zato je bolj modro že danes postopoma a vztrajno vlagati v eko / sustainable rešitve.

Glede javnih financ: problem je, ker smo preveč razvajeni. Tako država (javni sektor) kot ljudje (socialne pravice). In za to stopnjo razvajenosti nimamo dovolj denarja, saj je gospodarsko prešibko. Zato se nekako šlepamo proti prepadu. Ko bo potrebna šok terapija: močno zategovanje pasu ob hkratnih močnih spodbudah gospodarstvu. In slovo od udobnih socialističnih jasli - vsaj do točke, ko BDP dovolj visok, da si bomo lahko privoščili razkošno socialno državo. Neracionalno razmetavanje proračunskega denarja zaradi posebnih interesov lobijev, političnih igric, nesposobnosti vodilnih itd. pa stvar samo še poslabšuje.

In se strinjam s tvojo ugotovitvijo, da trenutna politična elita - ne leva ne desna - nima ne dovolj znanja ne volje niti resursov za izpeljavo reform javnih financ - ki bi racionalizirale porabo (ob čim manjšem zmanjševanju pravic uporabnikov) in spodbudile rast gospodarstva.

Talk is cheap.

'Ne parkiraj, sicer boš ostal brez pnevmatik'

V prestolnici vlada prava vojna za parkirišča. A Janković ne popušča. Pravi, da bodo mestni redarji še naprej brez izjem pisali listke. V ljubljanskem Štepanjskem naselju in Fužinah pa si parkirišča kar prilastijo.

http://24ur.com/novice/slovenija/ne-parkiraj-sicer-bos-ostal-brez-pnevmatik.html

Ne vem, a samo meni ne dela, ali je to napaka v programu?!
Ne morem oddati e-pripombe na IPN 2. Kliknem na povezavo Želim poslati e-pripombo za to parcelo, a se ne zgodi nič.

na uvodni strani imaš možnost "Želim podati pripombo na razgrjeno gradivo" in če tam klikneš, ti napiše da moraš biti registriran... za parcelo pa res nebi vedel

Spet prispevek na nivoju...

naj se folk navadi puščat avte doma in z busom/kolesom/peš v službo hodit.

sam je res hec k vidš avto evidentno narobe parkirano, pol se pa človk prtožuje k je dubu kazen :lol:

Za to, kar ti praviš, je primarnega pomena seveda Lekarna pri Polikliniki, kjer je poleg UKC (mimogrede, lahko bi se tri leta po imenovanju naučili pisati pravilno) in ostali zavodi, ki je hkrati dežurna.

Ne, centralna lekarna je tam, kjer piše, da je (na Prešercu). Tam se dobi stvari, ki jih ne dobiš nikjer drugje v Ljubljani, vključno z lekarno pri Polikliniki. To ne sodi v najstrožji center Ljubljane že zaradi (ne)dostopnosti, pa tudi zato, ker je lokacija preveč elitna. V lekarno samo prideš in greš, razen tega z njo nimaš kaj početi. Pravzaprav je škandalozno, da na Prešercu ni niti ene same kavarne. Kar se pa hotelov tiče, sicer z njimi tudi nimaš kaj početi, če tam ne nameravaš prespati, bi pa bila vsaj dobra lokacija za turiste. Ampak nisem za več kot en hotel na Prešercu (seveda z vsaj 4 zvezdicami).

Tam se dobi stvari, ki jih ne dobiš nikjer drugje v Ljubljani, vključno z lekarno pri Polikliniki.

Recimo?

Centralno lekarno naj magari prestavijo v Upravni distrikt Cukrarna.

Zakaj pa ne recimo v Hipermarket Šiška, saj ni nujno, da je Centralna lekarna v Centru.

pa tudi zato, ker je lokacija preveč elitna.

Ja, tja recimo sodi veliko bolj eliten McDonalds, ki ga recimo še ni v Centru.

V lekarno samo prideš in greš, razen tega z njo nimaš kaj početi.

V kavarni pa človek širi obzorja svojega intelekta in premika meje nemogočega.

Pravzaprav je škandalozno, da na Prešercu ni niti ene same kavarne.

Še bolj je škandalozno to, da v krogu recimo 500 metrov okoli Prešerca ne moreš nikjer dobiti kave.

Ampak nisem za več kot en hotel na Prešercu (seveda z vsaj 4 zvezdicami).

Res škoda, da na hodni razdalji od Prešerca na koncu dveh ulic ni nobenega hotela s štirimi zvezdicami.


Opravičujem se za OT (Lokey, lahko tole gre v Debatni krožek, prosim?)

^^ Oprosti, ampak mal si tečen. :) No, pa pojdimo:Recimo?Pred kratkim sem letal na vse konce (ker so me na vse konce tudi pošiljali, sicer bi šel že kmalu v Centralno lekarno), da bi nekaj dobil, se pa več ne spomnim, kako se je imenovalo (pa tudi sicer ne mislim na forumu razlagat, kaj sem šel iskat v lekarno), če te pa res zanima, jih lahko pokličeš in vprašaš, kaj imajo, česar se ne da dobit niti pri Polikliniki. Če nič drugega, pa vsaj to.

Ja, tja recimo sodi veliko bolj eliten McDonalds, ki ga recimo še ni v Centru.Tvoje besede. Jst bi tja not dal npr. prepotrebno kavarno/slaščičarno, mogoče hotel, ali pa celo trgovino. Tudi kakšen nočni klub ne bi bil odveč.

V kavarni pa človek širi obzorja svojega intelekta in premika meje nemogočega.Povsem možno. :) (vsekakor bolj kot v lekarni)

Še bolj je škandalozno to, da v krogu recimo 500 metrov okoli Prešerca ne moreš nikjer dobiti kave.Mogoče res, ampak to nima veze s kavarno. Kavo lahko kupiš kje drugje, ne ravno na mestu današnje Centralne lekarne.

Ampak nisem za več kot en hotel na Prešercu (seveda z vsaj 4 zvezdicami).Res škoda, da na hodni razdalji od Prešerca na koncu dveh ulic ni nobenega hotela s štirimi zvezdicami.Hmm, precej čuden del mojega posta si si izbral za quote, glede na to, da sem itak proti več kot enemu hotelu na Prešercu (predvidevam, da si tudi ti proti več kot enemu). Zakaj pa sploh enega? Ker bi imel bistveno boljši razgled kot npr. Union (sem pa sicer bolj za kavarno).

naj se folk navadi puščat avte doma in z busom/kolesom/peš v službo hodit.
me zanima, s čim bi se recimo ti peljal v službo v mojem primeru, ko imam 8 km do službe = 15 minut z avtom v jutranji konici oziroma = najmanj 40 minut z busom, odvisno od prestopanja.

Sem pa že imel danes zjutraj kreg, ko sem parkiral na prazno parkirišče ministrstva za okolje, ki zapre rampo ob 6 zjutraj. Kljub temu, da je bilo tudi ob pol 8 praktično prazno parkirišče, so me zaparkirali. Razlog: ti uradniki imajo vsak zase oštevilčena mesta in sem si upal zasesti enega izmed njih. Tako si zaparkiran, pa če si edini na parkirišču. Uradniška logika.

a ni na Čopovi McDonalds (torej v centru)? vem da je včasih bil, sam js v te beznice itak ne hodim, tak da lahko da ga ni več...

pa kavo se da dobiti v krogu 500m. Makalonca, Zvezda, Podmornica, Pločnik...

ne vem kaj je bolj tečno... al je to sarkazem al pa resni odgovori na taka vprašanja :lol:
Anyway Mcdonalds je še tam in mislim, da ga ne moreš zgrešit pa če se še tako trudiš. Sm mogu glih v četrtek skočit tja neki pojest, ker sem imel 10 minut časa, kar sem sicer nato plačeval cel dan s slabim počutjem.

ne vem kaj je bolj tečno... al je to sarkazem al pa resni odgovori na taka vprašanja :lol:

Ja, ampak niso bli vsi njegovi stavki sarkastični. :) Je pa bil sarkastičen tisti del z McDonald's-om. :lol: Kar se pa kave tiče, sem jaz dojel, da je ne moreš kupiti (v trgovini), ne pa naročiti, da bi jo na licu mesta spil. Kavo lahko naročiš že na Pločniku, seveda pa tudi naprej. Predvidevam, da Metrodusa živi v Centru.

no pol se pa posipam s pepelom k mi je očitno nekdo preklopil sarkazem na off :lol:

Predvidevam, da Metrodusa živi v Centru.

Metroduša živi v lepem naselju, ki je samo 10 minut stran od Centra, hkrati pa na robu krajinskega parka. Razlog, da me jezi ta nenadna gonja, da bi se Centralno dalo ven iz mesta, je nerazumevanje, zakaj je to tako potrebno, glede na to, da tam stoji že stoletja in da so vse alternative že zastopane v okolici.

Sicer je pa Janković rekel, da ne bo šla ven, ker verjetno prinese več denarja v mestni proračun, kot bi katerikoli lokal. Ne glede na to, kar se pogovarjamo, v ozadju so interesi in denar (vem iz druge roke), ki presegajo tudi mestno oblast in to bo na koncu odločilo.

Metroduša živi v lepem naselju, ki je samo 10 minut stran od Centra, hkrati pa na robu krajinskega parka. Razlog, da me jezi ta nenadna gonja, da bi se Centralno dalo ven iz mesta, je nerazumevanje, zakaj je to tako potrebno, glede na to, da tam stoji že stoletja in da so vse alternative že zastopane v okolici.

To, da tam stoji že stoletja, ni noben argument. To je tako, kot da bi rekel, da so na mestu BTC-ja stoletja bila polja, torej kaj zdaj BTC tam počne? Alternative so že zastopane v okolici, to je res. Jaz načeloma ne pogrešam nekega mesta, kjer bi si lahko naročil pijačo, ker imaš take stvari zelo blizu. Gre za elitno lokacijo. Če malo pretiravam: zakaj bi si kavo moral naročiti v neki zahojeni luknji s pogledom na železniške tire (pa ne, da je Pločnik zahojena luknja s pogledom na tire, samo pravim), če pa si jo lahko naročim v najstrožjem centru glavnega in največjega mesta Slovenije s čudovitim pogledom na Prešernov trg, Tromostovje, Ljubljanico itd.? Tako elitno lokacijo, kot je najstrožji center Ljubljane, je treba izkoristiti maksimalno, sploh pa, ker je Prešernov trg miniaturen v primerjavi z ostalimi, celo veliko manjšimi mesti.

Če me že silite, se bom ponavljal:

http://metrodusa.blogspot.com/2007/03/gospodu-koaku-v-odgovor.html (http://metrodusa.blogspot.com/2007/03/gospodu-koaku-v-odgovor.html)

Saj lekarna lahko ostane na Prešernovem trgu. Lahko tudi v isti stavbi - a ne v osrednjem prostoru. Lahko v kakem drugem krilu stavbe - z vhodom s Trubarjeve. Manjša kot je sedaj. Sploh pa ne centralna, kjer se da ekskluzivno dobiti določena zdravila - sploh tista, ki jih sami namešajo. Lahko pa se jo preseli v kako drugo stavbo na Prešernovem trgu (v pritličja hiš med wolfovo in Čopovo). Ali pa na začetek Trubarjeve - kjer je bila včasih Centromerkurjeva drogerija.

Se mi je zgodilo že nekajkrat, da so me poslali v Centralno iskat tisti zvarek, ker jih v drugih lekarnah niso mešali. Niti ni opcije, da bi v lokalni lekarni dal recept, oni bi naročili v Centralno in ti bi dostavili zvarek v lokalno lekarno - magari naslednji dan. Pa te opcije ni. Moraš iti na Prešerca pa trapast zvarek. Z avtobusom ali s taksijem ali plačaš parkiranje - ali moraš koga prosit, da te zapelje do Uniona in potem skočiš do lekarne. 2x. Prvič, da neseš recept in potem čez nekaj ur prit stvar iskat. Pa je že meni tečno, kaj šele komu, ki težko hodi naokrog - in se mora v center vozit le po zdravila. 2x v enem dnevu! Al ipa mora pač tiste dve ali tri ure zabit v centru.

Centralno lekarno naj dajo nekam na dostopno mesto - blizu bolnišnic magari. Ali pa še bolje: uvedejo dodatno (plačljivo) storitev dostave na dom ali pa možnost naročila in prevzema v najbližji možni loklani lekarni.

Še bolj se mi pa zdi trapasto, da najbolj elitni prostor - kavarniško avlo v pritličju eminentne stavbe na osrednjem mestnem trgu zavzema lekarna. Prostor s skoraj najlepšim pogledom v LJ: na Prešernov trg, Tromostovje, Ljubljanico, Tržnico, Kresijo, grad. In tam notri je lekarna. Svašta.

Ja, lekarna je bila tam na tistem mestu že stoletja. V neki drugi stavbi - precej manj impozantni. Ko je bil trg drugačen (pred potresom) - saj je večina današnjih stavb tam bila zgrajena po potresu. In po potresu je bila v tej stavbi kavarna. In ta stavba v originalu nikoli ni bila mišljena za lekarno - že sama arhitektura nakazuje na to. Lekarna je bila notri naseljena po denacionalizaciji po 2. svet. vojni. Ko so naselili tja bolj "plebejsko" dejavnost (lekarno) namesto "buržujske" kavarne. In še to: vse do pred nekaj let nazaj je tam mimo potekal promet - tudi javni. In je bila lokacija bolj priročna in dostopna. Danes je tam peš cona.

Čas gre naprej, situacija se spreminja. Vztrajanje pri tradiciji le zaradi tradicije same je trapasto - še posebej če gre to na račun funkcionalnosti in racionalnosti.

Saj npr. na Slomškovi je bla tudi že ne vem koliko let elektrarna - dajmo vztrajat, da jo spet tam postavijo. Pa zapore naj s Povšetove preselijo na grad - kjer so bile ječe v preteklosti. Na prostorih Tobačne sezidajmo fabriko - ker je tam vedno bila fabrika. Izselimo Pravno fakulteto iz Ljudske pravice in tja spet naselimo tiskarno. :nuts:

Z enakim "argumentom" bi lahko tudi na silo poskušali ohraniti tiste obrtnike v centru, ki so relikt preteklosti: popravljalce čevljev, popravljalce ur, popravljalce dežnikov, krojače in šivilje, brusilce nožev, krznarje, usnjarje, kovače, ključavničarje itd.

Itak pa so lekarne v obliki, ki danes pri nas obstajajo, tudi same relikt preteklosti. Palače v marmorju in stilskim pohištvom. Z monopolom nad prodajo zdravil in sanitarnega materiala. Naj omogočijo, da se lahko te zadeve kupi in dobi tudi v drugih specializiranih trgovinah - npr. drogerijah ali celo megamarketih: s posebnim lekarniškim kotičkom in zaposlenim farmacevtom. Bo dobro tako za kupce kot zaposlene - ker bo več izbire.

Če me že silite, se bom ponavljal:

http://metrodusa.blogspot.com/2007/03/gospodu-koaku-v-odgovor.html (http://metrodusa.blogspot.com/2007/03/gospodu-koaku-v-odgovor.html)Aha, farmacevt si; pa ne da tam not delaš? :lol:

Aha, farmacevt si; pa ne da tam not delaš? :lol:

Na srečo ne, ker pri takem neprofesionalnem diktatorju, ups, direktorju, kot je Jaklič, ne bi vedel za 14 dni naprej, kje bi delal.

Centralno lekarno naj dajo nekam na dostopno mesto - blizu bolnišnic magari. Ali pa še bolje: uvedejo dodatno (plačljivo) storitev dostave na dom ali pa možnost naročila in prevzema v najbližji možni loklani lekarni.


Bil bi presenečen, koliko taksistov to počenja. Imamo kar nekaj stalnih ljudi, ki ga druge pridejo po zadeve, ki jih recimo dela samo pri nas, ali pa tudi na naši zunanji izpostavi je vsaj eden ali dva, ki to delata. Poti, tudi preko cele Slovenije, je veliko, dve strani, ki od tega načeloma nimata nič, morata pokazati precej dobre volje. Saj ponavadi se to povrne.

Kar pa se tiče tega, da bi se uvedlo storitev prevzema, je pa problem v ZZZS, ki plača storitev, ki vsebuje (recimo pri magistrali) delo, material, vnos recepta in vročitev s svetovanjem. To pomeni, da bi nekdo dobil plačano nekaj, česar ne bi delal, drugi pa bi delal nekaj, za kar ne bi dobil plačano. Storitveni sistem je vezan na izdajno mesto, ki je lokacijsko.

me zanima, s čim bi se recimo ti peljal v službo v mojem primeru, ko imam 8 km do službe = 15 minut z avtom v jutranji konici oziroma = najmanj 40 minut z busom, odvisno od prestopanja.

Sem pa že imel danes zjutraj kreg, ko sem parkiral na prazno parkirišče ministrstva za okolje, ki zapre rampo ob 6 zjutraj. Kljub temu, da je bilo tudi ob pol 8 praktično prazno parkirišče, so me zaparkirali. Razlog: ti uradniki imajo vsak zase oštevilčena mesta in sem si upal zasesti enega izmed njih. Tako si zaparkiran, pa če si edini na parkirišču. Uradniška logika.

Jaz imam do službe kakih 5 km, pa se vozim s kolesom. In tudi, če bi imel 8 km, bi se verjetno vozil s kolesom. Samo da bi rabil 10 minut več.

Sicer pa: v centru so garažne hiše - mesečno stane parkiranje 150 EUR - to je to. Avto v center je luksuz; če ga zmoreš, parkiraj v parkirni hiši, če ga ne, pa se vozi s kolesom (kot jaz). Samo ne pa parkirat sredi ceste, na pločniku ali celo na kolesarki, potem pa klicat Svet, ko dobiš kazen...

PS. s kolesom sem precej hitreje kot z busom, z avtom pa si niti ne upam, glede na to, da vem, da ga nimam kam parkirat. Preden pa sem zamenjal službo in sem bil nekoliko izven strogega centra, sem rabil z avtom še vedno več kot s kolesom, ker sem 10 minut iskal parkirišče in hodil do službe. In verjamem, da isto velja za vsaj 50% lokalnih vozačev.

Naj omogočijo, da se lahko te zadeve kupi in dobi tudi v drugih specializiranih trgovinah - npr. drogerijah ali celo megamarketih: s posebnim lekarniškim kotičkom in zaposlenim farmacevtom. Bo dobro tako za kupce kot zaposlene - ker bo več izbire.

Se popolnoma strinjam, kar se tiče sanitete. To zna zavzeti veliko prostora, izdaja je časovno potratna in slabo plačana, pa še tečno je vse skupaj.

Glede drugega dela pa takole: za to, kar predlagaš, ne rabiš farmacevta, ampak bi kar tehnik zadoščal, ker res človek ne rabi 17 let šolanja za kaj takega. Je pa, po drugi strani, še vedno (žal zadnje čase v Ljubljanskih, ki imajo nestrokovnega direktorja, temu ni več tako) v Sloveniji stroka na zelo visokem nivoju v primerjavi s tujino.

Marmor in stilsko pohištvo je pa bolj stvar preteklosti, ker ZZZS zelo slabo plačuje zadnje čase, stvar je drugačna pa predvsem tam, kjer je kupna moč velika in je tudi izdaja izdelkov z maržo velika. Naj te ne zavede, kaj počenja Jaklič in kaj vse odpira. Večina strokovnjakov bi ti brez pomisleka povedala, da se temu, kar on počenja, ne more več reči lekarništvo.

Verso seveda je kavarna na Prešercu. Tromostovje je kavarna, a ni? Razen če misliš tako res meščansko kavarnico, kjer ne dobiš drugega, kot miljone vrst kav.

Verso seveda je kavarna na Prešercu. Tromostovje je kavarna, a ni? Razen če misliš tako res meščansko kavarnico, kjer ne dobiš drugega, kot miljone vrst kav.

Manjka taka tipična salonska meščanska kavarna. Ne nek kup stolov okrog šanka pod milim nebom nekje pred vhodom v banko. To ni kavarna. To je kvečjemu gostinski vrt.

Manjka nekaj takega kot je kavarna Union. Ali kar je bila nekoč kavarna Evropa. In je reprezentativno za osrednji trg srednjeevropske prestolnice.

V tej stavbi je kavarna že bila - in za ta namen je bila stavba po potresu tudi zgrajena. Poglej si tipično kavarniško avlo in arhitekturne rešitve. Lekarna se je prej nahajala (pred potresom) v stavbi na istem mesti, ki pa je bila v potresu 1895 porušena. Po 2. svet. vojni in denacionalizaciji današnje stavbe so tja spet naselili lekarno, ker seveda elitistično-kapitalistično-meščanska kavarna pač ni sovpadala z idejo socializma. Še dobro, da so bili toliko dovzetni, da niso tja naselili keke Emone oz Mercatorja. Ali še celo kako tehnično trgovina ala Merkur ali Astra. Kot npr. do pred kratkim prodajalna s semeni, pesticidi in gnojili (Semenarna) v Filipivem dvorcu na začetku Cankarjevega nabrežja.

Ponudba v taki kavarni? Kava, čaj in ostali topli napitki. Brezalkoholne pijače. Slaščice, prigrizki (toast, sendviči). Dnevno časopisje na razpolago. Mogoče tudi revije. Danes je verjetno obvezen še brezplačen WLAN. Glasbeno-kulturna ponudba v večerih na visokem nivoju: recitali, šansoni, akustična instrumentalna glasba itd. Podobno kot v kavarni Union. Mogoče še malce bolj posh - ker je pač na osrednjem trgu. Poleg (kmalu) prodajalne s prestižnim blagom (Galerija Emporium).

Če je že kak prostor v LJ, ki bi moral biti elitistično in posh naravnan, je to Prešernov trg. Že arhitektura in vzdušje je tako.

V vseh mestih imaš na osrednjih trgih ekskluzivno posh ponudbo. In zakaj je ne bi imela tudi Ljubljana. Spet.

se nadaljuje zgodba :)

http://www.rtvslo.si/slovenija/drzava-prikrito-vraca-denar-ljubljanski-obcini/221311

Ne razumem, po kakšni logiki menjalna pogodba med ministrstvo in nekim zasebnim podjetjem financira gradnjo stadiona v Stožicah:dunno:

če boš ti od prjatla kupu rabljen telefon bo on lažje s tem denarjem kupu nov TV :lol:

Ne razumem, po kakšni logiki menjalna pogodba med ministrstvo in nekim zasebnim podjetjem financira gradnjo stadiona v Stožicah:dunno:


Špekulira se, da gre za vezano trgovino, ki ji je župan vedno rad naklonjen. IVZ (ministrstvo) in Mabra bi zamenjali nepremičnini, Mabra bi z MOL zamenjala to stavbo za neko drugo nepremičnino - in stavba Centralne lekarne bi tako prešla v last MOL - lahko bi jo kupila od IVZ, a denarja nima. Ima pa nepremičnine za zamenjavo. MOL pa bi s to stavbo poplačala gradbince, za projekte, ki jih dobijo na razpisih MOL, ker sedaj zastonj gradijo Stožice. Dejstvo je, da se te res gradijo z odlogom plačila - vsi so vsem nekaj dolžni. Jankoviču in MOL pa je v interesu, da se kompleks zgradi v roku - tudi če denarja ni. In ga ni. Cela veriga vpletenih dela brezplačno - dokler denar ne pride. A zato hočejo nagrado. Od MOL oz Jankovića.

Tako naj bi Gradis G oz SCT, ki sedaj brezplačno gradita Stožice, za to uslugo nek drug ljubljanski projekt (npr. gradnjo garaže pod kongresnim trgom ali gradnjo Mesarskega mostu) dobila poplačan delno tudi v nepremičnini (npr v obliki stavbe centralne lekarne) in ne le v denarju. In to nepremičnino bi potem lahko gradbinca naprej prodala precej dražje in dodatno zaslužila - dobiček bi bil pa nagrada za uslugo pri gradnji Stožic do roka. MOL pa bo poskrbela, da bo namembnost stavbe atraktivna - da bo lahko prodana za velik denar in bo dobiček za gradbenike privlačen. Mogoče bo celo župan pomagal neformalno pri iskanju kupca in ponudil tudi kake privilegije, če bi tam npr bil hotel (npr. ponudil parkirne prostore pod tržnico in na kongresnem, dovolil taksi do hotela ali pa elektro busek od parkirišča do hotela itd).

Seveda gre le za špekulacije in ugibanja, ker za take vezane trgovine vedno obstajajo le ustni dogovori. A v oči bode, da posle za gradnjo projektov MOL vedno dobijo le podjetja, ki so blizu Jankoviću še iz časov Mercatorja in so vsa vpletena v (trenutno brezplačno) gradnjo ŠP Stožice. Gre za Gradis G, SCT in Energoplan. Druga podjetja ne pridejo zraven. Mogoče le Vegrad, ki je šel MOL na roko s prodajo poceni stanovanj v Celovških dvorih. Vsi ostali so izločeni iz igre. Npr. Primorje, GP Bežigrad, Konstruktor, Kraški zidar itd.

Kakšen šok bi bil za vse vpletene v tako vezano trgovino, če Zokija sredi mandata kap zadane in gre rakom žvižgat. Ker potem ustni dogovri ne velajo nič - ker jih itak le ožji vpleteni poznajo. In če umre Zoki, umrejo tudi dogovori. :D

Itak pa se novice glede tega posla s stavbo Centralne lekarne dnevno spreminjajo, ker se spreminjajo tudi odločitve / dogovori povezani z njo in poslom povezanim z njo.

Kalna voda- krasno okolje za špekulacije in govorice.


Špekulacije poganjajo tudi že znane vezane trgovine: primer BMW ... Nestor Mankoč kot solastnik A-Cosmosa, ki po novem prodaja BMWje, od Ažmana (BMW Slovenija) izprosi brezplačno uporabo BMW 730d za župana in nakup nekaj dreves, on Ažmanu obljubi nakup fiksnega števila BMW avtomobilov - pa magari mu na lagerju stojijo potem - Mankoč pa od MOL dobi zeleno luč za gradnjo garaže pod Ilirijo ter še kak sladkorček za njegov ZIL inženiring.

Ali pa: Majda Širca (kulturna ministrica) odpravi prepoved podiranja starega Kolizeja in tako Anderlič (KID) lahko zgradi novega - kar mu MOL z urbanističnimi načrti že omogoča. V zameno za to uslugo mora Anderčlič (tako naroči ministrica) sofinancirati obnovo Cukrarne, kjer bodo novi prostori Mestne uprave MOL. Kaj dobi pa Širca? To, da bo njen mož Vojteh Ravnikar (solastnik biroja Ravnikar - Potokar) dobil kar nekaj novih projektov MOL za projektiranje. Npr. prenovo Kolezije itd.

Ti dve sta najbolj evidentni in veliki.



PS: a lahko kdo te januarske poste o leakrni / kavarni prestavi v Debatni krožek? Če ni lepo počiščeno, se vedno obesi in pokemntira kak star post in debata se spet razraste v napačnem threadu. Kot rak.

Ah ja, to so vse neke mučke. Manj ko veš, manj boli.

V premajhni držvi živimo in ni konkurence med politiki, potem pa smo, kjer smo.

hehe, nas bo moralo kar kmalu izučiti kje in kako parkirati :) meni je kar všečno tole delanje reda, je bil že skrajni čas...

Sodelovanje Mestnega redarstva in Policijske uprave

petek, 15. 1. 2010

V ponedeljek, 18.1.2010, bodo na območju Mestne občine Ljubljana začele operativno delovati skupne patrulje Mestnega redarstva MOL in Policijske uprave Ljubljana.

Na podlagi sprejetega Protokola o sodelovanju z dne 29. januarja 2009, bodo v ponedeljek, 18. januarja 2010, na območju Mestne občine Ljubljana (MOL) začele operativno delovati skupne patrulje Mestnega redarstva MOL in Policijske uprave Ljubljana.

V patrulji, ki bo skladno s pripravljenim načrtom dela izvajala poostren nadzor mirujočega prometa vsak dan na območju druge policijske enote v MOL, bosta mestni redar in policist naloge izvajala tako peš kot tudi z vozilom mestnega redarstva ali policijskim vozilom.

Cilj sodelovanja je nadzor in urejanje mirujočega prometa, predvsem nepravilno parkiranih vozil z elementi oviranja in ogrožanja na površinah, namenjenih pešcem, zelenih površinah, intervencijskih poteh ter mestih, rezerviranih za invalide. Pozornost bomo namenili tudi nepravilnemu ravnanju pešcev v cestnem prometu, nepravilni vožnji kolesarjev ter voznikom, ki v cestnem prometu ne bodo upoštevali prednosti pešcev. Prav tako bo nadzorovana uporaba varnostnega pasu in mobilnega telefona med vožnjo.

Po 9. členu Zakona o občinskem redarstvu (ZoRed) bo patrulja delovala po navodilu policista, skladno s svojimi pooblastili (ZVCP-1) pa bosta ukrepala oba člana patrulje in medsebojno skrbela za lastno varnost. Mestni redar bo skrbel tudi za izvedbo določb Odloka o cestno prometni ureditvi MOL.

Tovrstno skupno delovanje Mestnega redarstva MOL in Policijske uprave Ljubljana bo v prihodnje postalo ustaljena oblika sodelovanja, skladno z letnim načrtom dela pa Mestno redarstvo MOL v letošnjem letu načrtuje intenzivnejše sodelovanje s Policijsko upravo Ljubljana tudi na drugih področjih - pri preprečevanju vandalizma, kršenja javnega reda in miru ter pri zagotavljanju varnosti na območju Mestne občine Ljubljana.
http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/66253/detail.html

Ja, ampak sem prebral zadnjič na "Pobude meščanov", da so se zdaj prekrškarji "znašli" (obtoženi so študentje, ker gre za parcele blizu fakultet) in namesto na javnih površinah, kjer jih preganjajo redarji in policaji, parkirajo kar na zasebnih površinah. Verjetno neposredno pred kakimi malimi bloki oz večstanovanjskimi hišami, kjer gre še vedno za ZASEBNA zemljišča. Ali pa na kakih privat dovozih. Mogoče na dvoriščih kakih firm. Itd.

In tega je res polno. In bo še vedno več.

In zasebnikom ne bo preostalo nič drugega kot zaščititi svojo lastnino z zapornicami, ograjami, količki, lastnimi readrji (firme) - in si tako delati stroške zaradi neolikanih brezobzirnih voznikov slovenčkov (predvsem maldina - študentje), ki se še v letu 2010 očitno poščijejo na zasebno tujo lastnino - ker očitno če ni zagrajeno, večina misli, da je pa vsem namenjeno. Čeprav znaki in table jasno kažejo, komu je dostop na površino namenjen / dovoljen. Otroci, ki so rojeni že po komunizmu, imajo še vedno komunistične navade. Njihovi starši so očitno opravili "odlično" delo pri vzgoji.

Sodno pač ne bo verjetno nihče šel preganjat zaradi motenja posesti zaradi velike frekvence kršitev in fluktuacije kršiteljev. Bi bilo prepotratno.

Policija in redarji pa pač na zasebnih površinah ne ukrepajo - razen če imaš sodno odločbo o motenju posesti.

Res žalostno, da se stanje s parkiranjem ne izboljšuje - le problem se seli z enih površin na druge (na tiste javne, ki še niso striktno kontrolirane). Žal pa zdaj tudi na zasebne.

Z dežja pod kap, bi lahko rekli.

MOL in okoliške občine bodo morale kaj storiti, da bo folk v mesto na delo in študij prihajal z javnim prevozom. Vsaj od P&R dalje. Dnevne migracije so prroblem. Kar se pokaže tudi pri parkiranju. Čas bi že bil za posodobitev prog LPP, večjih ugodnosti za uporabo P&R, subvencioniranje javnega prevoza s strani delodajalcev / občin / države, uvedba vstopnih taks v mesto.

Čeprav vstopne takse bodo lahko stvar poslabšale - ker bo celotno območje pred plačljivo cono totalno zaparkirano. Ker se bodo ljudje pripeljali do plačljive cone, parkirali, nato pa uporabili LPP ali noge. Če bo con več - glede na kategorijo - se bodo pač pripeljali do tiste, ki bo zanje najbolj ugodna / idealna.

Slovenceljni smo pač naučeni, da je "kul" se "znajti" in obiti pravila. Še en ostanek mentalitete iz prejšnjega sistema, ker so bila pravila dojeta kot neka volja in prisila države - ne pa, kar bi moralo danes veljati za današnji čas, da so pravila zato, da stvar sploh funkcionira. In vsi prekrškarji samo povzročajo anomalije v sistemu - v škodo sebi in vsem. Vsaj na daljši rok. A kaj, ko pa je tako "kul" kršiti pravila in se "pohvaliti2 kolegom, npr kak fin parkirplac si našel tam ob neki zapuščeni hiši. Ali pa na dovozu do kakega skladišča.

naj postavijo veške straže pa mirkajo svoje parkinge, saj stare mame nimajo ravno veiko dela

Stvar je točno taka. Sam se veliiiiiiiiiiiikooooooooookrat sprašujem, čemu se vozim 2x več časa z busom, kot pa bi se z avtom (poleg tega je veliko parkirnih prostorov okoli trnovskih blokov, kjer parkira večina študentov FA), ko dolgo časa čakam na 2jko. Ne rečem, proga je zelo nerentabilna, ampak kaj ko bi jo naredili bolj rentabilno. Proga 2 gre iz Novih Jarš po Zaloški, čez tunel, Zoisova, Slovenska, mimo kolodvora do šmartinske in na Zeleno jamo, kjer poteka po istem križišču. Namesto, da bi delala 2jka kroge, naredi skoraj krog in obrne. Kje je tu logika?

^

Ja, veliko je parkirnih prostorov okrog blokov. Ki so del funkcionalnih zemljišč teh blokov. In jih vzdržujejo lastniki stanovanj. In parkirišča so namenjena STANOVALCEM.

Potem jih pa zaparkirajo dnevni migranti. Ali pa obiskovalci okoliških ustanov, lokalov, trgovin itd.

Pa so lepo postavljene tam table, da je parkiranje dovoljeno le stanovalcem in obiskovalcem določenega naslova. A večina se požvižga na to. Me prav zanima, kaj bi se zgodilo, če bi jaz pripeljal nekam v Srednjo vas pri Krškem in se temu frajerju, ki v LJ pred blok parkira, zaparkiral doma pred hišo na dvorišče. Isti šmorn.

Mularija je brezobzirna danes. In velikemu deležu mladine je že skoraj izpod časti vozit se z avtobusom ali vlakom.

Glede LPP pa se povsem strinjam. Prog niso - z izjemo nekaj sprememb pred dvema letoma - niso sploh nikoli spreminjali. Dvojka npr. že od pamtiveka vozi na relaciji Zelena jama - Nove jarše vse skozi center. In večina prog je takih, ki vozijo iz enega konca LJ na drugega.

Bodo vsaj zdaj z Urbano lahko spremljali migracije in prilagodili proge, upam. Več vpadnih po vpadnicah, kaka krožna in povezovalne. Več presedanja, a bo vse potekalo hitreje. Ker se ne boš vozil vse naokoli.

O parkiranju pa še tole: sestra se mi toži, da pred blokom, kjer živi zadnje par let postaja neznosno glede parkiranja. Delno tzaradi dnevnih migrantov, delno pa zaradi vse več študentarije, ki živi v tem bloku. In tako na stanovanje ne prideta npr 2 avtomobila, ampak jih kar naenkrat pride 4, 5 ali celo 6. In najemnike-študente prav malo briga, da je kapaciteta parkirišč za 2 avta na stanovanje, njih je pa v stanovanju 6 - in vsak se v LJ pripelje z lastnim avtom in parkira pred blok. Lastniku stanovanja je pa itak vseeno, ker tam ne živi in se ne pripombe sostanovalcev tam ne ozira. Študentje pa tudi ne, ker vedo, da so tam le začasno. In se grdo gledajo med sabo ves čas.

Kar kliče k več študenskim domom - da se študente naseli tja. Se bo ponudba najemnih stanovanj precej povišala - najemnine bodo padle. Če pa povpraševanja ne bo, bo pa več stanovanj za prodajo.

Res - koliko problemov bi se rešilo, če bi v LJ zgradili zadostno št. študentskih domov (v bližini fakultet).


PS: @ BeliF: ne vem, kako bi se res ti počutil, če bi se ti kdo tam na Igu zaparkiral - ne da bi kaj prej vprašal - na tvoje dvorišče, dovoz ali pa vsaj na tvojo travico ob ograji. Verjetno ti ne bi bilo vseeno. Tako tudi stanovalcem v bloku ni, če na parkiriščih, ki so namenjena njim, parkirajo dnevni migranti. Nek obzir in red mora biti. Tudi na zasebnih površinah. Drugače bodo res stare tete zbesnele in rezale gume ter s ključi praskale ali lomile brisalce ali ogledala, ker jim bo nekega dne enostavno film počil.

Še nekaj o neki starejši zgodbi - glasbenem programu v kavarni Tromostovje na Prešercu. Kaže, da se bo le zgodil epilog. Jupi! :D

V petek so na strani "Pobude meščanov" enotno odgovorili na vse pritožbe glede glasbenega programa v kavarni Tromostovje. Očitno se bo nekaj premaknilo. Naš glas se je slišal in bo očitno tudi uslišan. In pravici bo zadoščeno. :)


Odgovor : Mestna občina Ljubljana že dalj časa prejema pritožbe na kvaliteto programa kavarne Pločnik. V zadnjem obdobju, pa je bilo teh pritožb veliko, tako s strani občanov, s strani medijev, do programa se je kritično odzvala strokovna komisija za glasbo, ki deluje pod okriljem Oddelka za kulturo, Odbor za kulturo, ki deluje pri Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana, Računsko sodišče, prav tako pa s programom niso zadovoljne službe Mestne uprave. Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je zato opravil razgovor z vsemi pristojnimi in najemnikom Seam d.o.o. Ugotovljeno je bilo, da obstaja obojestranski interes za partnersko sodelovanje pri oblikovanju kvalitetnejšega programa. Doseženo je bilo enotno jasno stališče, da mora Mestna občina Ljubljana od najemnika Kavarne Pločnik zahtevati dosledno izpolnjevanje določb in obveznosti, ki izhajajo iz 5. člena Odločbe o oddaji gostinskega programa. Najemnik lokala mora v roku dveh tednov oblikovati novo programsko shemo za obdobje treh mesecev in jo posredovati Oddelku za kulturo. Programska shema ne bo vključevala glasbenih točk, ki jih izvaja »one man band« . Oddelek za kulturo bo posredoval predloge glede oblikovanja programa s pomočjo štipendistov Mestne občine Ljubljana in izvajalcev kulturnih projektov, ki jih sofinancira Mestna občina Ljubljana. Najemnik Seam d.o.o. pa bo vsak mesec do sedmega v mesecu na pristojni Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet posredoval poročilo o izvedbi programa za pretekli mesec, s čimer bo uresničena tudi zahteva Računskega sodišča.

^
@ BeliF

ja sej sm napisu, nej majo vaške straže pa bo... kot si rekel tudi sam tukaj redar nima kaj početi, torej se lahko zanašajo samo na lastno iznajdlivost.

edit: ker med bloki pa mojim posestvom je ena velka razlika- js bom takoj vedel, ker avto je naš, ker je pa tuj. zato se tega običajno ne dela (se pa tudi dogaja, in se običajno nihče ne pritožuje, ker je prostora dovolj za vsaj 10 avtov). tm pred enim blokom, kjer je parkiranih 50 avtov je pa bolj težko določit, kateri je stanovalčev in kateri ne... razen če se organiziraš :lol:

^

Pred kakimi manjšimi bloki zelo dobro vedo, kateri avto so "domači" , kateri so pa "gostje".

:D

No, žalostno je, da se je neobzirnost voznikov z javnih površin (ki so kao res v lasti in uporabi vseh), prenesla na zasebna zemljišča. To veliko pove o mentaliteti našega vrlega naroda. Sploh pa skrbi, da to počne mladina.

Ni čudno, če jih pa vsi "učijo", da se morajo v življenju "znajti". Da cilj posvečuje sredstva. Da je ekonomičnost nad legalizmom. :ohno:

Gremi le ugani zakaj se učimo, da se je v življenju treba znajti? Ker se je treba. Ker padeš drugače na dno in verjamem, da večina ljudi na svetu ne teži po (govorim tu zdaj za Slovenijo) 400€ plače in delu v neki nesigurni firmi, medtem, ko nujni življenski stroški že kar konkretno segajo proti 300-400€.

Ampak "znajti" ne pomeni obiti pravil. To je potem nelegalna bližnjica. A po tvoje se znajde tudi nekdo, ki služi s (pre)prodajo droge ali z zvodništvom? Ali pa nekdo, ki pač vzame bolniško, da lahkjo potem fuša pri privatniku za 2x večje plačilo?

€400 plače ... razlogov je več. O tem kdaj drugič.

A te pač nizka plača ne odveže spoštovanja pravil. Kam bi pa prišli s takimi abotnimi izgovori. Ker bi vsak potem našel nek "argument", da mu je "dovoljeno" se "znajti", ker ...

Namesto da bi se folk zavzemal za izboljšanje sistema, ki bi omogočal legalno in legitimno "znajdenje" - ali pa ga sploh ne bi bilo treba, ker bi sistem deloval - se bolj ukvarjajo s tem, da sistem obidejo in prelisičijo. In energijo vlagajo v to. In potem se vse zacikla in nikoli nič ne spremeni - dokler ni vse do konca pogodljano in zavozlano, ko je treba na silo presekat ta vozel. In šok terapija vedno najbolj boli - a ljudje jo najlažje sprejmejo, ker je pač "nujno potrebna". Da bi se pa stvari sproti urejale pa itak nihče noče nič o tem slišat.

Narobe svet.

Saj bi lahko imeli plače minimalne po €800. A bi se morale firme prestrukturirati, razviti bolj konkurenčne produkte z večjo dodano vrednostjo (zato pa rabiš vlaganje v R&D ter inovacije), delavci bi se morali bolj izobraziti (ker je znanje tisto, ki R&D&I poganja), država bi morala biti manj požerešna pri davkih in prispevkih (reforma javnih financ - vključno z zdrav. in pokojninsko reformo je zato nujna). Da bi se premaknili s tistih €400, se bodo morali vsi vpleteni bolj potruditi. Če pa nekdo misli, da bo za isto delo (izdelavo istega izdelka) kot danes jutri dobil kar na enkrat €600, ker se mu zdi to pravično, potem je pa hudo naiven.

Tržno gospodarstvo ima pač svoje zakone. In čeprav smo slovenčki nagnjeni k temu, da radi zakone obidemo, tu to ne bo šlo. Ali se bomo teha zakonov držali ali pa bomo propadli in nas bodo povozili.

In potem poslušaš, kako naši vrli politiki in intelektualci razpravljajo, da bi morali po svetu uvesti nek bolj pravičen sistem ... in da bodo tudi to idejo v tujino prodali ... In se mi kar obrne, kako hudo nivni s(m)o. Ja, zato ker smo se mi nesposobni ali preleni prilagodit razmeram, se bodo pa razmere (in tako ves preostali svet) nam prilagodile. Gora k Mohamedu.

Da dol padeš. Ta vlak drvi v propad ... Tja nekam v smer Grčije ... :ohno:

Socialistične dolce vite ni več. Če bomo hoteli več zaslužit, si bomo to res morali zaslužit - s tem, da bomo boljši od drugih, ne le enaki. A težko si predstavljam, kako nam bo v tej podjetništvu in R&D&I nenaklonjeni klimi (v požerešni in zbirokratizirani državi) to sploh uspelo.

Čakamo lahko le še na čudež. Ali pa na IMF, da nas reši pred bankrotom in vsili reforme. Ki bodo hudo bolele.

Zdaj sem pa zašel ... Skratka, ne sme se parkirat na zasebnih zemljiščih! Pa pika! In končno bo na Tromostovju spodoben glasbeni program. Vsaj nekaj. Se bomo vsaj s stilom potopili oz zgrmeli v prepad. :lol:

In vse to ste izpeljali iz one-man-banda ki nabija Pokerface? Vsaka čast.

Evo Gremi povedal mi nisi nič novega. Vse to sam vem. Ampak, če bo kdo hotel to narediti, bo moral začeti na vrhu. Pri nas je pa problem ravno to. Vrh, ki je pa konec koncev država. In dokler nas država nateguje na vsakem možnem koraku, ni mogoče pričakovati, da vsi navadni ljudje ne bomo vsaj 10x na dan poskusili zajebat državo in iz nje potegnit kak € ali kako drugo dobrino. Hvala bogu če bodo reforme. Upam, da čimprej, ker prej ko bodo prej bodo šle stvari na boljše in ne bo mi treba mogoče celo življenje živeti v Sloveniji.

A te pač nizka plača ne odveže spoštovanja pravil. Kam bi pa prišli s takimi abotnimi izgovori. Ker bi vsak potem našel nek "argument", da mu je "dovoljeno" se "znajti", ker ...

V Slovenijo in naprej na Balkan GREMI.

ja reforme v smeri liberalizacije trga, privatizacije zmanjsanja davkov in vecje fleksibilnosti trga delovne sile so nujno potrebne. prej kot se kakrsnekoli place visa.
za to je treba najprej vse sindikate ukinit (ali ignorirat), zamenjat socialiste na oblasti in potem lahko da nekaj bo iz tega.

In vse to ste izpeljali iz one-man-banda ki nabija Pokerface? Vsaka čast.

:lol:

No, niti ne. Vse to smo izpeljali iz novega poostrenega nadzora policistov + redarjev nad prekrškarji (še posebej pri parkiranju).

No, glede parkiranja na zasebnem zemljišču. saj je bila zgodba špred meseci v Dnevniku. Nekemu tipu se je na parkirišče (za 1 avto) pred vhod (vrstne?) hiše v LJ nekdo neznan parkiral. Tip je poklical policijo in ta je rekla, da avto ni v prekršku, več pa brez sodne odločbe o motenju posesti ne morejo storiti. Tudi lastnika avtomobila niso smeli preveriti, ker niso imeli podlage, saj avto ni bil v prekršku niti sumljiv. Ker je bil avto odklenjen, je tip rekel policajem, da bi ga sam dal v ler in porinil z dvorišča na cesto - potem bi pa bil v prekršku in bi ga pajek / vlečna služba odpeljala. Pa so policaji rekli, da če to naredi, ga bodo morali ovaditi, ker bi pač "nepooblaščeno vdrl" v avto - kar pa je kaznivo dejanje. Pa je tip obupal pri policiji in poklical mestne redarje in so rekli, da lahko ukrepajo le na javnih površinah, na zasebnih v nejavni rabi pa nimajo pooblastil. So mu pa ponudili storitev, da avto na NJEGOVE stroške odpelje pajek - če prej za avto priskrbi nadomestno parkirišče na zasebni površini - potrjeno s posnim dovoljenjem lastnika tega nadomestnega zemljišča. In dodali še, do lahko potem lastnika avtomibla toži za povzročene stroške. Kako se je potem lastnik tega dvorišča rešil tega avtomobil ni bilo pojasneno. Domnevam pa, da je avto ponoči "čudežno" vzvratno zapeljal "sam od sebe" na cesto. In potem so ga pač policaji obravnavali in ga je pajek odpeljal.

Toliko o tem, koliko je zaščitena privatna lastnina - vsaj zemljišča. NIČ!

Če nočeš "vsiljivcev" se pač moraš izprsit in si zgraditi ograjo in dvoriščna vrata na ključavnico. Kar pa stane. Pa še pristojne službe in sosedje ti morajo dovolit postavitev ograje (na mejo). Če pa ne moreš postavit ograje, lahko pa le upaš, da se ne bo nekdo "znašel" in se ti sparkiral na privat dvorišče.

Ne vem, ali bi se ob tej zgodbi smejal ali jokal.

ja reforme v smeri liberalizacije trga, privatizacije zmanjsanja davkov in vecje fleksibilnosti trga delovne sile so nujno potrebne. prej kot se kakrsnekoli place visa.
za to je treba najprej vse sindikate ukinit (ali ignorirat), zamenjat socialiste na oblasti in potem lahko da nekaj bo iz tega.


Žalostno je, da so pri nas socialisti tudi tisti, ki trdijo, da to niso.

Primer: prejšnja vlada je obljubljala reforme od A do Ž. Vse so že pripravili. Makroekonomsko stanje je bilo odlično. Gospodarstvu je vladala konjunktura. Idealen čas in priložnost.

In kaj se je zgodilo? Vsi "reformisti" so vlado zapustili, ostali so se pa ustrašili sindikatov in popustili. In zgodilo se ni nič.

Besede, besede, besede ... Za te mi je pa vseeno ali prihajajo z leve ali desne. Ker niso vredne NIČ.

Interesne skupine so v SLO tako zabetonirane v svojih pozicijah, da bo potrebna "atomska bomba", da se bo sploh kaj razrahljalo. Poglej sodnike, zdravnike, učitelje, delavce v zdravstvu, v javni upravi.

Mogoče bi pa morali res uzakoniti minimalno plačo €800. Bi propadlo en kup firm, brezposelnost bi narasla, a bi se moralo tako gospodarstvo kot država in tudi delvaci odzvati in prilagoditi razmeram. Razbremenitev gospodarstva davkov in prispevkov ter birokracije. Najti nove trge in izdelovati in razvijati le produkte, ki so konkurenčni. Več osebno vlagati v (vseživljenjsko) izobraževanje in truditi se biti kreativni in odprti za ideje. Vsak bi moral oddelati svoj del.

Reforme so nujne. Pa magari v obliki šok terapije. Čimprej, tem bolje.

Dejstvo je, da gradualizem, ki ga furamo že od osamosvojitve ne pelje nikamor. Je kot socializem - lepo se sliši v teoriji, v praksi pa ne deluje dobro. In na koncu se vse sfiži.

Ja, problem je v vrhu. Ta mora imeti jajca. In ne vidim nikogar - na nobeni strani - ki bi imel dovolj velika za izpeljavo reform. Če kdo govori, kako pogumen je in kako velika jajca ima, to še ne pomeni, da je res pogumen in da (velika) jajca sploh ima.

Rabimo pravega (reformističnega) državnika, ne pa populističnih všečnih politikov.

Mogoče ga bo treba pa uvozit. Amapk ne iz Argentine. :nuts:

ja, skoda da so se v prejsnjem mandatu ustrasili sindikatov, no ja nekaj so vendarle naredili. bi nam prisla prav taka vlada kot jo majo zdej v nemciji - konzervativci in liberalci skupaj - idealno. mogoce bi pa uvozili Angelo Merkel? :D

govori se o njenem odstopu (pojma nimam zakaj, tak da nam jo mogoče celo rata dobit :lol:

drugače je bilo pa tisto na začetku Janševe vladavine popolno sranje, in ljudje so/smo si sami krivi. Takrat bi bilo potrebno narediti to, kar je bilo v planu, in danes bi bilo zagotovo bolje. Ampak seveda ni šlo, kljub menjavi oblasti je bilo popolnoma vse še vedno pod vplivom levice in so se na Janševe predloge spravili z polnimi topovi. jebat ga, tut folk je zdej kriv, ker jim je pač nasedal. js sm bil takrat na njegovi strani, ker sem tudi sam vedel, da je to pač potrebno narediti... in res škoda, da se večina ukrepov potem ni uresničila.

ukrepov pa se bomo morali lotiti sedaj, ko je sloveniji napovedanih še vsaj 3-5 let stagnacije, namesto takrat, ko smo kar puhteli od denarja :ohno: to je pač folk, tako kot pri gripi vedno nasedajo raznim neumnostim, s svojo glavo pa nihče več ne zna razmišljati...

amen!

Jaz znam! =)

Jah, kaj pa je politika? Umetnost iskanja kompromisov med neskončno reko različnih interesov (različnih večjih ali manjših skupin - včasih celo posameznikov).

In te interesne skupine pač bojujejo boj za lastne interese. Nekatere hočejo ohraniti status quo, druge ga preseči. In lobirajo in pritiskajo na oblast. Mnogokrat tudi plačajo tako ali drugače, da so njihovi interesi uslišani in zabetonirani v zakonodajo.

Kaj pa politiki? Jah, nekateri so zgolj lobisti oz plačani uresničevalci tujih specifičnih interesov. Nekateri so tam predvsem iz lastnih interesov. Tretji so pa prekleto naivni in romantični, kako bodo vpadli v politiko, zamahnili s čarobno paličico in vse bo krasno in popolno.

Metode, kako do tega pridejo, so tudi različne.

Zato nek politik - populističen - ki na ves glas tuli, kako je treba vse popraviti, reformirati, razbiti klike, omejiti vpliv posebnih interesov itd. je vreden piškavega groša.

Če hoče resen politik kaj doseči, mora imeti avtoriteto. In uživati spoštovanje vseh strani. Da lahko doseže kompromis - preko argumentov in dobre retorike ter diplomatskimi sposobnostmi - in se stvari premaknejo. Da nasprotne strani zbliža in jih pripelje iz okopov.

Zelo tečno in težaško delo. Ker se pač dila z ogromnimi egi.

In politik, ki sam sebe okliče za uspešno in spoštovano avtoriteto in mediatorja, medtem ko mu drugi vpleteni te vloge ne priznavajo, je le nastopač in nič kaj drugega.

In trenutno vidim v SLO le nastopače ...

no, sej sem v ljubljanskih gradnjah napisal, kaj si mislim o tem. trenutno ni v Lj niti ene CI, ki bi se bila pripravljena pogajati, ampak vsi trdno stojijo v svojih okopih, kjer poskušajo preprečiti razne projekte... na tak način se pač nič ne doseže :ohno: edit: in potem je ubistvu edino prav, da jih nihče ne posluša, ker si tega enostavno ne zaslužijo, ko pa oni nikogar niso pripravljeni poslušati. zadeva je prav paradoksalna v bistvu, saj CI govorijo, da jih nihče ne upošteva, v bistvu pa nikogar ne upoštevajo, še manj pa poslušajo. marsikaj bi se dalo rešiti, samo bi morali tudi oni z eno nogo stopiti ven iz svojih okopov...

da dam samo en plastičen primer CI Tržnice ne damo...

tle je nesporno nasprotje dveh elementov- ali se GH zgradi ali pa ne. GH je potrebno zgraditi, torej se glede tega težko pogajamo. lahko pa se dogovorimo, da bomo "v zameno" preuredili Adamič-Lundrovo nabrežje (ki je v katastrofalnem stanju po mojem mnenju), Pogačarjev trg in Mačkovo, se dogovorili s Stolnico, da uredi svoje tlakovce, uredili pot do gradu (mislim da je "za ograjami" ime?), uredili celotno infrastrukturo za boljše delovanje tržnice, zgradili Mrtvaški most, uredili Petkovškovo nabrežje, rekonstruirali Ciril-Metodov trg, uredili Krekov trg ter fasade povsod naokoli...

vse to je že v planu, ampak boh ne daj, CI Tržnice ne damo še vedno ne stopi iz svojih okopov. Bi si prav zaslužili, da jih Jankovi pošlje v Pičko materino, in da vso krivdo za neizvajanje teh projektov prevali na njih, ker pač nočejo "dati tržnice", ki bo potem itak lepša in boljša kot je sedaj...

če je ta folk tako slep, da ne prepozna razvoja, ki se jim obeta čez eno in pol leta po začetu gradnje, potem je pač preveč neumen da bi jih pameten človek upošteval...

Hehe zanimivo je opazovat tele poste. Sem zgleda edini gradbeni navdušenec ki se ne ukvarja toliko s sociologijo in podobnimi vedami kaj je legalno ipd. :D

hja, včasih je treba gledat celotno sliko... sam ne vem zakaj js tako obsežno gledam. k nisem ne gradbinc, ne ljubljančan, ne investitor... ubistvu sem ena navadna nula, ki vsake toliko cajta pride v Lj (zdej ko sem zaključil srednjo šolo in že skoraj tudi faks) :lol:

ajde, sej priznam, iščem politične točke :lol: aja ne, iščem znaje kako voditi občino za cajte ko bom že star ;)

sm že skoraj umru od dolgčasa tak da sem malo po netu brskal glede parkirišč. zadnje čase se je tudi o tem veliko pisalo v povezavi z višjimi cenami za napačno parkiranje...

Še več enosmernih ulic
Napovedal je, da bodo na Mestni občini Ljubljana nadaljevali z uvajanjem enosmernih ulic, ob katerih bodo parkirišča, da bi s tem rešili del parkirne problematike povsod, kjer bo to dovolila stroka. Po Prulah, Mirju in Kodeljevem jih bodo zdaj uredili še za Bežigradom od Drenikove ulice proti obvoznici, na Slovenčevi in Čerinovi ulici.

Župan je povedal tudi, da je podjetje A1 že pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo prve garažne hiše v strnjeni soseski, parkirna mesta pa bodo ponudili v odkup okoliškim stanovalcem.
http://www.zurnal24.si/slovenija/kazen-ljubljana-parkiranje-154640

Primer divjega parkiranja ob Vojkovi in v soseski BS-3 je po njegovem mnenju vrh ledene gore, koliko so stanovalci pripravljeni narediti za rešitev problema, pa bo po Jankoviću jasno, ko bodo stekli projekti za gradnjo garažnih hiš v ljubljanskih soseskah: "Kmalu se bo začela gradnja parkirne hiše na izvozu z obvoznice na Celovško cesto. Gradilo jo bo podjetje A1, ki že ima gradbeno dovoljenje. V pritličju bo trgovina, v spodnjih in zgornjih nadstropjih pa bo 400 parkirnih mest. Ob objektu bodo ta stala do 4000 evrov, na vrhu stavbe bodo stala 7500 evrov, znotraj pa 10.000 evrov. In zdaj bomo videli, koliko tamkajšnjih stanovalcev, ki danes parkirajo na zelenici, se bo odločilo za nakup parkirnega boksa."
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042326621

hehe, torej se bodo le lotili graden GH v strjenih soseskah, tako kot sem težil že ves čas. odlično, upam da zadeva zalaufa :cheers:



pa tole lahko tudi preberete, malo bolj detaljna analiza tistega Green City Indexa o katerem se je govorilo prejšni mesec
https://www.cee.siemens.com/web/slovenia/sl/corporate/portal/medijsko_sredisce/Informacije_za_medije/Documents/GreenCityIndexLJ-slo.pdf

Bo Ljubljana mesto stolpnic... prispevek na Odmevih vsak čas @ RTV Slovenija 1

Upam, da je včeraj Janković in vsi tisti, ki jim ni jasno, kaj je narobe s Titovo cesto, gledali francoski dokumentrarec ob 9.00 na prvem programu. Če so to za Slovence junaki in heroji, potem me je res sram da sem Slovenec.

jaz sicer se nočem pretirano vmešavati v te politikantske scene, ker menim da je v veliki meri škoda živcev. Se mi pa zdi to poimenovanje Titove ceste milo rečeno delanje norca z določenim deležem (če ne kar s celim) slovenskega prebivalstva. Dokler se poimenuje ulica po Drnovšku ali pa po Kučanu (ok slednji še ni umrl :) ), meni osebno ni panike.. jaz sicer mam določeno osebno mnenje o niju, ampak vem, da obstaja folk ki razmišlja drugače in pač to sprejmem. Ampak ko se v 21. stoletju, v času ko naj bi vladala demokracija in spoštovanje človekovih pravic, poimenuje ulico po nekem komunističnem diktatorju, res se mi naježi kurac... in nazorno kaže na totalno zblojenost slovenskega levega političnega prostora. Na kar je sicer namignil tudi Žižek, ki ne slovi ravno po nekem desničarskem mišljenju.

Sj glih to je to - Demokracija in človekove pravice - noben ne more preprečit, da bi imela cesta tako ime, če se nekdo za to odloči. Lahko se pa izvede slovensko najbolj priljubljeno športno panogo - referendum.

k jih mamo tok velik ane :lol:

V debati treh arhitektov v Odmevih ni bilo slišati popolnoma nič novega in ker ni bila vezana na noben aktualni dogodek, so na RTV očitno rabili nekaj za zapolnitev programa, vendar daleč od tega, da bi bilo s tem kaj narobe, saj so to stvari, ki se resnično dotikajo vsakdanjika meščanov v nasprotju z raznimi političnimi spletkami in njihovimi nebulozami.
Premeščanje stoječega prometa v podzemne hiše je edina pravilna usmeritev, predvsem, kot se me dostikrat napisal, je potrebno čim hitreje sprazniti Trg Republike, saj gre, če malo pretiravam, za osrednji prostor slovenstva.
@ Metron, če hočeš te je lahko sram, saj Tita v vseh na hitro najdenih anketah večina opredeljuje kot pozitivno osebnost.

Sj glih to je to - Demokracija in človekove pravice - noben ne more preprečit, da bi imela cesta tako ime, če se nekdo za to odloči. Lahko se pa izvede slovensko najbolj priljubljeno športno panogo - referendum.

tito je bil diktator v režimskem sistemu, ki je sistematično kršil človekove pravice + povzročil 1 miljon mrtvih (pa boj proti okupatorju gor ali dol). Če si tak zasluži cesto, potem si jaz zaslužim, da se ljubljana preimenuje v Deviantcity :bowtie:

Vso pravico maš predlagat preko ustreznih inštitucij :D
Pa zakaj more bit vse v ingliš - js bi dal Lokigrad :p

Upam, da je včeraj Janković in vsi tisti, ki jim ni jasno, kaj je narobe s Titovo cesto, gledali francoski dokumentrarec ob 9.00 na prvem programu. Če so to za Slovence junaki in heroji, potem me je res sram da sem Slovenec.

Mene niti najmanj ni sram, da sem Slovenec kljub naši burni in ne vedno lepi zgodovini na katero je vedno imel velik vpliv tuj faktur. Česa naj me bo sram kolaboracije, revolucije? Obe sta bili prisotni in vsaka je imela svoj politični pol po kateri se je delil narod in prisotna je še danes. Ljubljana je v svoji zgodovini imela ulice posvečene Dunajskemu in Beograjskem dvoru po vojni pa raznim revolucionarjem in junakom socialističnega dela. Po osamosvojitvi smo dobili zopet nove ulice in zgodovina preimenovanja ulic se je ponovila. Kar se tiče dokumentarca pa ne bi komentiral ker sem si ogledal dokumentarce o vseh bivših evropskih socialističnih državah in njenih diktatorjih. Povsem enak dokumentarec bi lahko posneli o danes socialistični diktatorski državi Kitajski v kolikor bi zmagali uporniki na Tienanmenu leta 1989. Kaj menite, da bi Kitajska bila danes gospodarska velesila če bi takrat študentje na Tienanmen trgu zmagali? Morda bi pa ulico morali poimenovati po levičarju in desničarju Blairu in Bushu tadva sta brezmadežna ...

tito je bil diktator v režimskem sistemu, ki je sistematično kršil človekove pravice + povzročil 1 miljon mrtvih (pa boj proti okupatorju gor ali dol). Če si tak zasluži cesto, potem si jaz zaslužim, da se ljubljana preimenuje v Deviantcity :bowtie:

s čim pa si je Pučnik prislužil poimenovanje letališča? Mogoče se tebi Tito zdi diktator (plus, kje za boga si dobil 1 mio mrtvih?). za večino primorske in istre pa je tito simbol svobode. zato tam še vedno mrgoli titovih cest, ulic in trgov. go shoot yourself.

am ja je še dost ozadja o tej Titovi "dobroti"... sam debate o Titu ne peljejo nikamor na tem forumu, tko da..

a to da smo za časa Tita izgubili naš del Istre ste pa vsi njegovi privrženci pozabili? prej smo imeli tri otoke in celotno Istro, zdej se pa drkamo za dostop do odprtega morja...

a to da smo za časa Tita izgubili naš del Istre ste pa vsi njegovi privrženci pozabili? prej smo imeli tri otoke in celotno Istro, zdej se pa drkamo za dostop do odprtega morja...
Slovenija ni nikoli imela v svoji lasti ali pod upravo Istro in tri otoke. Večina pozablja, da so se 120 let nazaj naši predniki borili za slovensko besedo v sami Ljubljani. Ti trije otoki, ki so spadali v deželo Kranjsko pa žal s slovensko upravo niso imeli nič. Tako kot Koroški Slovenci danes nimajo nobenega vpliva na upravo tako naši predniki niso imeli nobenega vpliva pri upravljanju Istre in treh otokov. Nasprotno Dunajskemu dvoru so bili bližje italjani in spodbujali so premoč italjanske skupnosti nad slovanskim življem v istri in na otokih. Kdor ne verjame naj se malo sprehodi po dunajskih muzejih ali pa naj si ogleda arhiv avstrijskih časopisov od leta 1721 do 1939 http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?apm=0&zoom=2
V kolikor pa kdo verjame Jelinčiču naj samo povem, da je pred nekaj meseci v parlamentu in po TV-ju razkazoval zemljevid tretjega raicha (od 43-45 leta) in z njim dokazoval kako NDH ni imela v upravljanju treh Kvarnerskih otokov in da je to bila Slovenija. :bash:

Ko smo že pri zgornjem linku za avstrijske časopise je pa zanimivo, da so dgitalizirali časopise samo do leta 1939. Se bojim da jih od leta 1939 pa tja do leta 1950 še dolgo ne bomo videli je preveč boleče resnice v njih o naših sosedih.

Upam, da je včeraj Janković in vsi tisti, ki jim ni jasno, kaj je narobe s Titovo cesto, gledali francoski dokumentrarec ob 9.00 na prvem programu. Če so to za Slovence junaki in heroji, potem me je res sram da sem Slovenec.



Sem gledal ja. Meni se ne zdi nič narobe, če levica poimenuje neko pomembno cesto po svojem veljaku iz preteklosti. Če je desnica Brnik poimenovala po Pučniku, potem ima levica vso pravico poimenovati novo cseto po njihovem možu. AMPAK, a gre slovenski levici res tako slabo, da morajo imena iskati med politiki, ki so delovali v bivši Jugoslaviji in ki niso niti Slovenci. A jim gre res tako slabo da v novi Sloveniji niso reproducirali enega politika, ki bi si zaslužil poimenovanje ceste in ga iščejo med politiki stare Jugoslavije, ki sploh Slovenci niso. Kaj bi bilo narobe z Drnovškovo cesto, al je bil on preveč liberalen al kaj?!

Sj glih to je to - Demokracija in človekove pravice - noben ne more preprečit, da bi imela cesta tako ime, če se nekdo za to odloči. Lahko se pa izvede slovensko najbolj priljubljeno športno panogo - referendum.

Ja demokracije in človekove pravice...potem lahko cesto poimenujemo tudi po Hitlerju. Demokracija pač..:nuts:

s čim pa si je Pučnik prislužil poimenovanje letališča? Mogoče se tebi Tito zdi diktator (plus, kje za boga si dobil 1 mio mrtvih?). za večino primorske in istre pa je tito simbol svobode. zato tam še vedno mrgoli titovih cest, ulic in trgov. go shoot yourself.

je več kot jasno, da nimaš pojma o čem govoriš... S takim jaz se ne mislim ukvarjat.

sicer na en "dokaz"... takih maš mali miljon na netu...

MORTACRACIES

The Deka-Megamurderers ... 219.634 million

China (PRC) 1949-87 .... 76.702 million
U.S.S.R. 1917-87 ........ 61.911 million
Colonialism .............. 50.000 million
Germany 1933-45 ....... 20.946 million (including 5.291 million Jews)
China (KMT) 1928-49 ... 10.075 million

The Megamurderers .... 19.180 million

Japan 1936-45 ............ 5.964 million
China (Mao Soviets) 1923-48 ... 3.468 million
Cambodia 1975-79 ........ 2.035 million
Turkey 1909-18 ........... 1.883 million
Vietnam 1945-87 .......... 1.647 million
Poland 1945-48 ........... 1.585 million
Pakistan 1958-87 ......... 1.503 million
Yugoslavia (Tito) 1944-87 ... 1.072 million


http://frankwarner.typepad.com/free_frank_warner/2006/05/dictatorships_d.html

V debati treh arhitektov v Odmevih ni bilo slišati popolnoma nič novega in ker ni bila vezana na noben aktualni dogodek, so na RTV očitno rabili nekaj za zapolnitev programa, vendar daleč od tega, da bi bilo s tem kaj narobe, saj so to stvari, ki se resnično dotikajo vsakdanjika meščanov v nasprotju z raznimi političnimi spletkami in njihovimi nebulozami.
Premeščanje stoječega prometa v podzemne hiše je edina pravilna usmeritev, predvsem, kot se me dostikrat napisal, je potrebno čim hitreje sprazniti Trg Republike, saj gre, če malo pretiravam, za osrednji prostor slovenstva.
@ Metron, če hočeš te je lahko sram, saj Tita v vseh na hitro najdenih anketah večina opredeljuje kot pozitivno osebnost.

Meni je un debil na drugi strani Koželja deloval totalno zmedeno. Nobenih argumentoiv ni imel samo proti je bil. Tle se je lepo pokazal nevoščljivost med arhitekti. Nima veze če je projekt dober, najbolj pomembno je da ne nosi mojega imena zato sem proti. Model je bil proti garažnim hišam na Kongresnem. Meni se zdi to eden najlepših projektov garažnih hiš v Ljubljani. Sprostil se bo prostor nad Kongresnim, ki bo prenovljen, Koželj mu je to dvakrat razložil on pa ostane brez besed in še vedno proti.

Sj glih to je to - Demokracija in človekove pravice - noben ne more preprečit, da bi imela cesta tako ime, če se nekdo za to odloči. Lahko se pa izvede slovensko najbolj priljubljeno športno panogo - referendum.

V Nemčiji je tudi demokracija, ne? Ali si predstavljaš, da bi nekdo predlagal Hitler Straße. Zaprli bi ga zaradi denacifikacije, ki je zapisana v njihovi ustavi. Če pa mi nismo obračunali s komunistično preteklostjo, pa to ni demokracija in človekove pravice in ne manipuliraj s temi pojmi. Me zlo zanima kaj si o tej demokraciji mislijo tisti iz Golega otoka in svojci 100 000 tistih ki ležijo v vrtačah v Rogu in po tankovskih jarkih po Pohorju. Sicer pa je vse povedal Evropski parlament, ki je zapisal da so komunizem, fašizem in nacizem v isti kategoriji.


s čim pa si je Pučnik prislužil poimenovanje letališča? Mogoče se tebi Tito zdi diktator (plus, kje za boga si dobil 1 mio mrtvih?). za večino primorske in istre pa je tito simbol svobode. zato tam še vedno mrgoli titovih cest, ulic in trgov. go shoot yourself.

Primerjava Tita in Pučnika je pa res na mestu. Človeka ki mu je komuizem vzel fakulteto, doktorat, ga nagnal v tujino, tam je še enkrat doštudiral, doktoriral, se vrnil in pomagal osamosvojiti Slovenijo ti primerjaš z diktatorjem ki je pred 2. SV za Stalina v NKVD likvidiral ljudi po svetu, nato v Moskvi likvidiral sve svoje konkurente za prevzem KP Jugoslavije, nato prišel v Jugoslavijo, izpeljal revolucijo, pobil okoli 200 000 političnih nasprotnikov po vsej državi, nato pa začel svoje ljudi iz svoje stranke zapirati po Golem otoku....Da o ostalem terorju tega režima niti ne govorim.
Strinjam se, vsak človek ima kaj dobrega in kaj slabega. Tudi v Titu, Stalinu, Hitlerju najdemo pozitivne stvari. Vendar treba je pogledati celoto in celota pravi, da so to največji zločinci 20. stoletja.
Žal pa je res tako, da je režim ljudem spral možgane, svoje je naredila še nostalgija zato imamo sedaj absurdno situacijo da je v bistvu diktator za mnoge simbol svobode:bash:

Mene niti najmanj ni sram, da sem Slovenec kljub naši burni in ne vedno lepi zgodovini na katero je vedno imel velik vpliv tuj faktur. Česa naj me bo sram kolaboracije, revolucije? Obe sta bili prisotni in vsaka je imela svoj politični pol po kateri se je delil narod in prisotna je še danes. Ljubljana je v svoji zgodovini imela ulice posvečene Dunajskemu in Beograjskem dvoru po vojni pa raznim revolucionarjem in junakom socialističnega dela. Po osamosvojitvi smo dobili zopet nove ulice in zgodovina preimenovanja ulic se je ponovila. Kar se tiče dokumentarca pa ne bi komentiral ker sem si ogledal dokumentarce o vseh bivših evropskih socialističnih državah in njenih diktatorjih. Povsem enak dokumentarec bi lahko posneli o danes socialistični diktatorski državi Kitajski v kolikor bi zmagali uporniki na Tienanmenu leta 1989. Kaj menite, da bi Kitajska bila danes gospodarska velesila če bi takrat študentje na Tienanmen trgu zmagali? Morda bi pa ulico morali poimenovati po levičarju in desničarju Blairu in Bushu tadva sta brezmadežna ...

Česa naj te bo sram? Tega da živiš v državi kjer ljudje objokujejo za zločinskim totalitarnim diktatorskim režimom in vodji tega režima postavljajo ulice, namesto da bi njegove kipe spravili v muzeje. To je del naše temne zgodovine in tega ne moremo zanikat, vendar to sodi v muzeje ne pa na ceste. Če pa to opevamo, pa to pomeni da se s tem strinjamo in to podpiramo in ja sram me je, da je Slovencem malo mar za žrtve komunizma.

What is your point? Da je Kitajska velesila, ker ima komuniste na oblasti?:lol:
No, ko že ravno govoriš o dokumentarcih iz drugih držav, večina držav ima veliko bolj razčiščen odnos do svoje zgodovine kot mi in za časi ko si jih pobijali zapirali in jim prisluškovali pač ne vzdihujejo kot pri nas.

PS
Vidim, da so me nekateri že prehiteli z določemini odgovori ko sem tole pisal. Ampak saj ne škodi če se 2x pove.

s čim pa si je Pučnik prislužil poimenovanje letališča? Mogoče se tebi Tito zdi diktator (plus, kje za boga si dobil 1 mio mrtvih?). za večino primorske in istre pa je tito simbol svobode. zato tam še vedno mrgoli titovih cest, ulic in trgov. go shoot yourself.


Preberi si zgodovino slovenskega osamosvajanja od l. 1988-1992. Recimo. Pučnik je velika figura v teh letih, on je bil eden izmed tistih Slovencev takrat, ki je najbolj forsiral samostojno Slovenijo.