http://img509.imageshack.us/img509/4337/zwsh5zu11uk4.jpg


http://www.crwflags.com/fotw/images/s/si-061.gif


UNDER CONSTRUCTION

- apartments/mixed use Dunajski kristali
- Business palace in Stegne
- Krisma store and showroom (BTC)
- WTC apartment and office complex
- [Medvode] Goričane Manor renovation
- BTC office building
- Additional building of ORL clinic
- Villa "castle"apartment building (http://www.grolegerarhitekti.si/html/grad.htm)
- SNG Drama additional buildings and renovation of it and nearby objects
- Rotonda business complex (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/05/28/rotonda/)
- Opera renovation and additional buildings
- Viška Sončava apartment complex (phase 2) (http://www.sgp-kraskizidar.si/default.asp?id=222)
- Njegošev kvart apartment complex (phase 1)
- Taxgroup office building
- Zelena jama apartment complex
- Jurčkova apartment/office complex
- Apartment building in Dravlje
- New ER complex
- R5 apartment and office complex (16 floors) blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/21/poslovno-stanovanjski-objekt-r5/)
- Celovški dvori apartment and office buildings
- Tribuna office and apartment complex
- Savski breg office and apartment complex
- Dimičeva office building
- Residential and office building Antonov trg
- V3 Verovškova office building
- Letališka office building
- Emonika office, entertainment, passenger and retail center
- Home of elderly Trnovo
blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/26/dom-starejsih-v-trnovem/)
- Home of elderly Janeza Krstnika Trnovo
- Office building on Dunajska
- Parking garage under Congress Square

APPROVED

- Šumi entertainment, business and residential complex
- Nove Stanežiče residential project
- Three Academies
- "Dalmatinova 8" apartment, retail and office building
blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/10/kontrolni-stolp-na-brniku/)
- Plant Research Center blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/23/center-za-raziskovanje/)
- Apartment blocks Zelena jama II
- Gemini BTC office towers (17 floors)
- Severna vrata office towers (22 floors)
- Hotel in BTC (17 floors)
- New BTC skyscraper (21 floors)


PROPOSED

- Three Towers Dravlje residential complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/09/tri-stolpnice-dravlje/)
- Administration centre Bežigrajski dvor office building
- Mesarska Street Commercial/Business complex
- New Kolizej blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/02/kolizej/)
- Design hotel on Trubarjeva street
- Stožice BS 4/2 Apartment Complex
- Complex of Faculty of Chemistry and Faculty of Computer Science and Information Technology
- Additional buildings of RTV Slovenia
- 3 apartment buildings in Šiška/Dravlje (name unknown)
- Tobačna Ljubljana - revitalization, office, culture and apartment complex
- Additional building of the Serbian Orthodox Church
- Lek office building blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/05/rusenje-na-celovski/)
- Parking garage under central city market
- Expansion of Biotechnical faculty
- Slovenian Park administrative complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/25/slovenski-park/)
- Tridana office and apartment complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/27/projekt-tridana/)
- "Northern City Gate" office complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/09/15/severna-mestna-vrata-bavarski-dvor/)


COMPLETED

- Villa Urbana apartment complex blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/10/villa-urbana/)
- Mega Center II office building
- Reconstruction of northern trakt of Ursuline cloister
- Phase 1 of Technology Park Ljubljana
- A2 motorway section Ljubljana (Šentvid) - Ljubljana (Koseze) including Šentvid Tunnel
- Apartment building Gradaška
- Faculty of Mathematics blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/29/fakulteta-za-matematiko/)
- Mega Center I office building blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/28/mega-center/)
- Student homes "Litostroj"
- Student home Poljane blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/11/studentski-dom-poljane/)
- Student home FDV
- Additional building of the Faculty for Social Studies
- Poljansko nabrežje I apartment project blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/25/poljansko-nabrezje/)
- Office and retail centre Diamant
- Naselje Tivoli
- Villa Old Oaks
- Lift/funicular to the city castle
- Glavarjeva rezidenca apartment complex
- [Grosuplje] Grosuplje Library blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/22/knjiznjica-grosuplje/)
- Karlovški most bridge reconstruction
- Viška Sončava apartment complex (phase 1)
- [Ljubljana Jože Pučnik Airport] 1st phase of the new terminal blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/05/19/prva-faza-brniskega-potniskega-terminala/)
- Resljeva street penthouses
- Additional building of City Hotel
- Citypark shopping centre enlargement
- [Ljubljana Jože Pučnik Airport] DHL Distribution Centre
- [Ljubljana Jože Pučnik Airport] Lengthening of taxiway and enlarging apron
- Vodnikov dvor apartment complex
- Poljansko nabrežje II apartment project blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/05/25/poljansko-nabrezje-ii/)
- Bridge across Gradaščica river blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/03/most-cez-gradascico/)
- Barjanska cesta road
- Hotel Center Ljubljana
- Shopping center Supernova
- F2 office building
- Office building Dunajska 110
- Secondary school of music and ballet blog link (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/06/02/srednja-glasbena-in-baletna-sola/)
- Riverside lounge on Petkovškovo nabrežje
- Mercator shopping center renovation, reconstruction and additional building
- Bohoričeva-Sketova apartments
- Pediatric clinic
- Apartment complex Pilon
- Modri kvadrat office complex blog link 1 (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/03/07/modri-kvadrat/), blog link 2 (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2008/12/31/modri-kvadrat-2/)
PREVIOUS THREADS

[Ljubljana] - Projects and updates I (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=389922)
[Ljubljana] - Projects and updates II (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=425705)
[Ljubljana] - Projects and updates III (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?p=12468279)
[Ljubljana] - Projects and updates IV (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=475110)
[Ljubljana] - Projects and updates V (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=492840)
[Ljubljana] - Projects and updates VI (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=528184)
[Ljubljana] - Projects and updates - Winter 07/08 (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=553669)
[LJUBLJANA] - Projekti, gradnja & novice/Projects, Construction Updates & News (2008) (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=602284) ‎

IMPORTANT LINKS

URBANA SLOVENIJA BLOG (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/)
[Ljubljana] - photo thread (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=400079)
www.ljubljana.si
www.trajekt.org
www.arhiforum.si
www.genius-loci.si
www.abiro.net
www.sadarvuga.com
www.grolegerarhitekti.si
www.aplan.si
www.arhiveda.com
www.arhitekturni-atelje.si
www.kalamar-architects.com
www.multiplan.si
www.prima.si
www.dekleva-gregoric.com
www.ofis-a.si
www.ravnikar-potokar.si
www.atelierarhitekti.si

Ostanimo up-to-date in začnimo z novo temo za novo sezono.

Zgoraj je potrebno popraviti še letnico, pa komur se da, naj malo preveri, kaj je še spremenilo status, kaj se gradi na novo (nekaj sem sam, samo ravno pretegnil se pa nisem). Pa seveda sticky je potrebno narediti.

modri kvadrat je pomoje že zdavnej narjen

Kje je že res to?

Kje je že res to?

Ob žalskem rondoju se nahaja objekt.
http://www4.slikomat.com/09/0107/fzy-1408.jpg
:lol::lol:Zdej šele vidm,da je nova ulica in se imenuje Davčna ulica,ker v Modrem kvadratu bo imel svoje prostore DURS.Zdej mi je stavba ratala grda k davčna knjiga:puke::lol:DURS ima kar 2 poslovni stavbi in sta le 10 m odaljeni:nuts:
http://www4.slikomat.com/09/0107/cy5-2936.jpg

ja ljubljanski pentagon, oz. heptagon :D

btw, kdo je napisu gor Villa "Castle" lol .... če je ime Vila Grad je ime Vila Grad =)

Ostanimo up-to-date in začnimo z novo temo za novo sezono.

Zgoraj je potrebno popraviti še letnico, pa komur se da, naj malo preveri, kaj je še spremenilo status, kaj se gradi na novo (nekaj sem sam, samo ravno pretegnil se pa nisem). Pa seveda sticky je potrebno narediti.

Uf, komu se pa da:D

edit:Emonika pod under construction:hahano::hahano::hahano:
Mogoče 2014:hilarious

Vzel sem podatke od 2008 in popravil najbolj v nebo vpijoče "napake" in spremembe.

Pač, napake bomo popravljali sproti, ko se nam bo dalo, saj ne gori voda:lol:

Nujno je treba popraviti letnico.

Kvadratni meter vrtička za en evro na leto
Vrtički so v novem prostorskem načrtu predvideni na že obstoječih lokacijah in razporejeni tako, da enakomerno oskrbujejo vse predele mesta

Slovenija - četrtek, 08.01.2009 Tekst: Sabina Lokar

Ljubljana - Mestni svetniki bodo na prihodnji seji mestnega sveta med drugim obravnavali tudi osnutek odloka o urejanju in oddaji vrtičkov v zakup. Z njim bodo določili pogoje za urejanje in oddajo zemljišč v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL) v zakup za vrtičke ter njihovo rabo in vzdrževanje. Kriteriji za oddajo bodo stalno prebivališče v MOL, starost in socialni status prosilca.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/57e50f78a4145b873631572e7ceffa68.jpeg
Po novem osnutku odloka o urejanju in oddaji vrtičkov v zakup so neurejeni vrtički in počitniške hišice na njih nedopustni.

Zemljišča, ki jih bo MOL oddajal v zakup za vrtičke, so na podlagi predlaganega odloka zemljišča, ki so s prostorskimi akti MOL trajno namenjena za vrtičkarstvo, in zemljišča, na katerih so vrtički dovoljeni začasno. Tako prostorski načrt trajna območja za vrtičke opredeljuje na robovih urbanih kompleksov v predelih Črnuč, Zaloga, Hrušice, Bežigrada, Vižmarij, Šentvida, Dravelj in Podutika, Brda, med Malim grabnom in južno avtocesto ter južno od Livade. Kjer so vrtički predvideni kot del ureditve večjega območja s prepletom različnih rab, na primer na Barju, Rudniku, v Slapah in Obrijah, pa je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Poleg lokacij za vrtičke osnutek odloka opredeljuje tudi pogoje, pod katerimi se bo dejavnost lahko izvajala. Posamezno območje vrtičkov bo tako moralo imeti enotno funkcionalno in oblikovano zasnovo, enotno ograjo, urejeno parkiranje in ravnanje z odpadki ter oskrbo z vodo in urejene sanitarije. Vrtičkarji, ti bodo vrtiček lahko zakupili za dobo najmanj enega do največ pet let z možnostjo podaljšanja, bodo na parcelah lahko pridelovali vrtnine in sadje ter okrasne rastline in pri tem uporabljali le sredstva za ekološko in integrirano pridelavo, za zalivanje pa bodo uporabljali predvsem deževnico. Rastlinske odpadke bodo morali zakupniki odlagati na določenem prostoru za kompostiranje, sežiganje odpadkov in kurjenje na vrtičkih pa je prepovedano. Za shranjevanje orodja jim bodo na voljo lesene lope ali zaboji.

Najemniki vrtičkov bodo v skladu s predpisi o ravnanju s stvarnim premoženjem občine plačevali zakupnino, poleg tega pa bodo dolžni plačevati tudi sorazmeren del obratovalnih stroškov, kot so elektrika, voda, odvoz odpadkov, vzdrževanje objekta za shranjevanje orodja, sanitarij in podobno. Za primerjavo, po uradni cenitvi bi zakupnina za vrtiček, ki meri 60 kvadratnih metrov, opremljen z dostopom do vode na vsakih osem vrtičkov in zabojnikom za smeti, znašala 67 evrov na leto, obratovalni stroški in stroški rednega vzdrževanja pa bi ob normalni rabi znašali pet evrov na mesec.

www.dnevnik.si

Želje svetnikov glavnemu mestu

»Da bi jo krizni časi obšli in da bi bila še bolj sodobna prestolnica«
Ljubljanski svetniki želijo glavnemu mestu predvsem boljšo ureditev prometa – Sušnik (SDS): Če bi imel čarobno paličico, bi popravil naša igrišča in parke – Kardelj (Desus): Da bi do konca uredili Ljubljanski grad
Ljubljana – Želje za prihajajoče leto, ki jih Ljubljani in njenim prebivalcem izražajo mestni odbori strank, so si med seboj precej podobne. Večinoma bi želeli videti več zelenih površin, ureditev prometa ter da bi bila Ljubljana v letu 2009 še bolj »evropska«, kot je bila doslej. Pa tudi, kot je dejala prva dama ljubljanske SD Metka Tekavčič, da bi leto, ki bo zadnje še ne toliko predvolilno obarvano, minilo v ustvarjalnem duhu. In če smo jo razumeli prav, je s tem mislila tudi oziroma celo zlasti v mestnem svetu.

»Da bi utrdila vlogo sodobne evropske prestolnice z bogatim kulturnim, znanstvenim in poslovnim utripom, ki svojim prebivalkam in prebivalcem zagotavlja varno življenje v strpnem okolju, obiskovalce pa sprejema prijazno in dostojanstveno,« je Ljubljani zaželela predsednica mestnega odbora SD Metka Tekavčič, ki bi poleg tega želela videti tudi vzorno sodelovanje med mestom in državo. Aleš Kardelj iz stranke Desus, ki skrbi predvsem za reševanje problemov starejše generacije, pa si želi letos videti predvsem pridobitve novih zmogljivosti varovanih stanovanj, več postelj v domovih za starejše in vsaj še dva centra za preživljanje prostega časa starejših. »Lahko bi tudi obnovili kakšen mestni park in pridobili dodatne zelene površine, začeli gradnjo prepotrebnih dodatnih parkirnih mest in dokončno obnovili Ljubljanski grad,« je še povedal Kardelj, ki upa, da se bo namenilo več pozornosti varnosti v prometu.

»Da bi se z večjim občutkom načrtovalo posege v prostor,« pa je mestu zaželel predsednik mestnega odbora LDS Aleš Zalar: »Poleg tega želimo, da bi Ljubljana ostala varno mesto, občutljiva za socialno-zdravstvene probleme, ter da bi se nehala dušiti v prometu.«

Ureditev prometa se zdi zelo pomembna tudi Mihi Jazbinšku iz Zelenih Slovenije: »Ljubljančanom želimo uresničitev vsaj enega od že predlaganih, a zanemarjenih projektov, ki bi poskrbel za cestni promet, prijazen do okolja. Treba bi bilo tudi stimulirati javni promet, kar bi se v ožjem mestnem središču lahko doseglo z enosmernim prometom, razširitvijo pločnikov ter vpeljavo kolesarskih stez in rumenih pasov za avtobuse.«

Mestni odbor SDS Ljubljani v prihajajočem letu želi, da bi jo krizni časi obšli. »Ker je zadnje leto, ki ni predvolilno obarvano, si želimo trdega in konstruktivnega dela, kjer bi zmagoval razum,« je povedal predsednik ljubljanskega odbora SDS Peter Sušnik, ki ravno tako ni mogel mimo želja o izboljšanju prometa: »Med področji, kjer si želimo največ sprememb, moram posebej omeniti promet, ki prizadeva vse enako, ne glede na politično pripadnost. Če pa bi imel čarobno paličico, bi popravil naša igrišča in parke,« si je zaželel svetnik z enim najdaljših stažev v mestnem svetu in dodal željo, da bi se Ljubljana obdržala v zavesti prebivalcev in obiskovalcev kot mesto, ki si zasluži pridevnik »evropski«, pri čemer si vsi predstavljamo, kaj naj bi ta pomenil. »Za Ljubljančane to nedvomno pomeni udobje, varnost in optimizem,« je dejal Sušnik.

Aleš Čerin, podžupan in vodja svetniške skupine Liste Zorana Jankovića, pa mestu in meščanom želi, da bi bili projekti, ki so jih napovedali pred volitvami, čim bolje in čim hitreje uresničeni: »S temi projekti bo prebivalkam in prebivalcem Ljubljane dostopnih še več novih stanovanj, boljša bo prometna ureditev in večja dostopnost otroškega varstva, zdravstvenega in socialnega varstva, kulture in umetniškega ustvarjanja ter športa in rekreacije.«

Nina Krajčinović

www.delo.si

Baner 2009

http://img367.imageshack.us/img367/3492/lj2009cz8.jpg

Predlog ATELIERarhitektov za novo stavbo mestne uprave:


http://www4.slikomat.com/09/0108/lzu-05.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3480220.htm)

Nova struktura izkorišča in hkrati poudarja pomenske in prostorske značilnosti lokusa, raznorodne arhitekture pa zaobjema in umešča na način, ki bo osmislila njihov zatečeni soobstoj, ob tem pa kolikor mogoče zadržala in izpostavile njihovo veljavo – vendar v treznem sozvočju.
Osnovni povezovalni element predstavlja prožno telo v
višinskem gabaritu zazidave južnega roba Poljanske ceste, ki sledi ulični geometriji in se nadaljuje preko predvidene nove povezave Roška – Njegoševa ulica proti vzhodu.
Zahodni del območja izkazuje monumentalni nagovoru mestne strani. Tu se izoblikuje pomembna vstopna ploščad, ki se odpre tudi proti parkovni ureditvi Ambroževega trga.
Osnovni volumen sledi gabaritu zahodnega dela ter s poudarjenim dvoetažnim urezom nagovarja obiskovalce Poudarek tega dela je kubus, ki v svoji geometriji sledi zasuku čelne fasade Republiškega arhiva in nosi vlogo akcenta programske zgostitve.
Seveni del naj bi – seveda s posameznimi atrijskimi izvotlinami - neposredno naslonila na proizvodni objekt Cukrarne: nova armiranobetonska konstrukcija sten in stropov naj bi zapolnila in statično učvrstila obstoječo lupino.

http://www4.slikomat.com/09/0108/vs1-04.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3480223.htm)

KONČNO kake slike bodoče navezave! :banana:

Tole je ful lepo videti, drugače bi lahko organizirali manjši P+R tudi tukaj, v tisti garažni hiši. Za center. Samo bi moral biti malce dražji od tistega na obrobju (vsaj 2€ ura). Predvidevam, da je tukaj to nepomembno, vendar glede na to, da naj bi bil notranji obroč enosmeren, verjetno ne bi bilo takšnega križišča. Torej z vsemi 4 priključnimi desnimi pasovi, ampak samo tista desna dva.

dalo bi se tudi tako, če nameravajo, mislim da bi bilo celo še boljše. ker sem se že premnogokrat peljal tukaj mimo sem velikokrat razmišljal kako bodo zadevo uredili, in je precej podobna mojemu mišljenju (zadnje leto je bila taka pot še posebej "naporna" ker sem razmišlajl kako fino bo potem, ko bo navezava zgrajena :lol: ).ste opazili da je razsvetljava na mostu podobna tisti na Barjanski cesti...

me pa veseli tudi izgled bodočih dveh stavb ki se krasno ujema z okolico + urejen bo manjši park ki se bo navezoval na tistega pred Sredno medicinsko šolo.

glede parkirne hiše- glede na to da je v Parkirni hiši Šempetere trenutno dokaj "ugodna" cena, rahlo dvomim da bo tu kaj večja /razen če sebodo skupaj odločili za povišico). Bo pa ta PH vsekakor postala bolj priljubljena, tako kot tudi bencinska črpalka zraven, ki bo končno sledila svojemu namenu :)

edit: sem se spomnil da cena v PH Šempeter že sedaj ni preveč ugodna tako da ni skrbi, da bo tudi tukaj primerna :ohno:

Petkov pogovor: Zoran Jankoviæ, župan
Dogovor z državo do julija?

Ljubljana – Tudi letos bodo dogajanje v Ljubljani zaznamovale številne gradnje; mnoge med njimi so bile napovedane že za prejšnje leto, a so se zaradi razliènih razlogov zamaknile. Župan Zoran Jankoviæ poudarja tudi pomembnost dogovora z državo o financiranju mestne obèine, ki ga prièakuje do sredine leta. Izognili se nismo niti vedno aktualnemu vprašanju urejanja prometa in oèitkom opozicije, na katere je župan vedno pripravljen.
V letošnje leto Ljubljana vstopa s proraèunom, vrednim dobrih 300 milijonov evrov; napovedan je že rebalans. Izpad državnih sredstev za to leto je bil ocenjen na 60 milijonov evrov, dogovora z državo pa še vedno ni. Vas to skrbi?

Z rebalansom proraèuna na prihodkovni strani ne bomo spreminjali. Gre za spremembe na odhodkovni strani, kjer prihaja do nekaterih zamikov. Proraèun bomo poskušali zapirati, kot smo ga leta 2007, ko je bil kljub odvzemu državnih sredstev veèji kot leto prej. Takrat smo ga veèinoma napolnili z uspešno prodajo naših nepremiènin. Lani nam kljuèna prodaja zemljišèa na Rudniku ni uspela, zato smo se morali odloèiti za veèjo zadolžitev. Letos imamo spet možnost prodati zemljišèa, v nekaj projektih bomo poskušali skleniti javno-zasebna partnerstva (predvsem Center sodobnih umetnosti v Rogu, ki bo razpisan že v prvem polletju). Èe nam to ne bo uspelo, nam ostane možnost zadolžitve, seveda do tiste meje, ki nam jo dopušèa zakon. Glede na potrebe, ki jih ima Ljubljana – kljuène so komunalna in prometna infrastruktura ter neprofitna stanovanja – je jasno, da je treba denar države, ki je bil Ljubljani ukraden, vrniti nazaj. Èe me skrbi? Zelo me skrbi, ampak sem preprièan, da bomo denar dobili nazaj, saj mislim, da je ta zahteva upravièena.

V letošnjem proraèunu imate predvidene prihodke od prodaje zemljišè in stavb v višini 66 milijonov evrov. To je približno 13 milijonov manj kot lani, ko je bila izpolnitev zelo slaba; za nakup nekaterih zemljišè sploh ni bilo zanimanja. Vemo, da letos še ni prièakovati konca nepremièninske krize. Ali je realno prièakovati, da vam bo letos ta prodaja uspela?

Kdo ve? Ko sem leta 2007 govoril, da bodo stanovanja pod 2000 evrov za kvadratni meter, so se mnogi smejali. Ne samo novinarji in opozicija, ampak tudi nepremièninarji. Naša zemljišèa imajo svojo vrednost, zato pravim, da je prodajo realno prièakovati. Mogoèe bomo iztržili malo manj, ampak pod ceno ne bomo šli. Zemljišèe na Rudniku bi lahko prodali po 350 evrov za kvadratni meter, pa ga noèemo, ker je to edino tako veliko zemljišèe, ki ga ponujamo. Bo paè èakalo kupca za pravo ceno, ki bo prišel prej ali slej.

Prihodnje leto nas èakajo lokalne volitve in predvolilna kampanja. Bi lahko rekli, da bo letošnje leto odloèilno za projekte, ki še èakajo na uresnièitev?

SDS, Jarc in Jazbinšek so že dolgo v predvolilni kampanji. Za pet minut promocije so pripravljeni tudi škoditi Ljubljani. Jaz pa bom, èe bo treba, tudi dan pred volilnim molkom naredil enako potezo, kot je bilo rušenje nelegalnih gradenj za Savo. Držal se bom svojega programa, sestavljenega iz treh toèk: reorganizacije mestne uprave, kjer sem preprièan, da so spremembe že vidne. Odnos z državo, ki bo zdaj definitivno boljši. Doslej smo se sreèali s štirimi ministri nove vlade; ti pogovori so bili v primerjavi z njihovimi predhodniki kot dan in noè. Osebno si dajem rok, da bomo financiranje uredili v prvi polovici tega leta. In tretja toèka programa je 22 predvolilnih projektov, ki jih je zdaj že èez sto in so v razliènih fazah izvedbe.

Kateri bodo letos kljuèni projekti? Kaj bodo Ljubljanèani lahko opazili?

Številne gradnje ob Dunajski cesti: Severna vrata, obmoèje pri Ruskem carju, oèistila se bo lokacija za džamijo in gotovo se bo videla gradnja stadiona v Stožicah. Izvaja se ureditev kanalizacije Rakove Jelše, ki bo postala eno lepših obmoèij. Prièakujem, da bo èez eno leto dokonèana. Dokonèno se bodo oèistile nelegalne gradnje z vrtièki (Podutik, izvoz center). Sprejet bo prostorski naèrt, ki ga Ljubljanèani nestrpno prièakujejo. Èakamo na soglasje Evropske unije za projekt regijskega centra za ravnanje z odpadki. V LPP bomo odprodali primestni promet. Èaka nas gradnja dodatnih vrtcev, za kar imamo že podpisane pogodbe za donacije v višini veè milijonov evrov. Konèujemo menjave azbestnih streh na vrtcih in šolah, tako da jih ne bo veè. Veliko bo stanovanjskih gradenj, zaèeli bomo graditi garažne hiše pod Kongresnim trgom in urejati Špico. Potem je tu lokacija za NUK II. Kar se je doslej kopalo, se mora zasuti. In èe se nova stavba zdaj ne bo gradila, bi med gradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom radi tam uredili zaèasno parkirišèe. Gotovo bomo zaèeli graditi tudi garažno hišo pri Kozolcu in pred Arhivom Slovenije. Urejanje Štajerke, selitev Koželjeve, študentski kampus ob Vojkovi. In seveda povezava Roške in Njegoševe, gradnja Peruzzijeve ceste, Mivka …

V novem prostorskem naèrtu je tisoè hektarov novih zazidalnih površin. Nekateri se bojijo, da se bo Ljubljana spremenila v betonsko džunglo.

Nekateri govorijo zelo na pamet ali pa nesmiselno. To nima nobene povezave z resniènostjo. Zelo natanèno je pojasnjeno, kje je teh tisoè hektarjev. Na eni strani se polnijo »škrbine«, ki so ostale nepozidane. Tipièen tak primer je Brilejeva. Potem je velika cona v Nadgorici, ki nikogar ne moti, saj je zemljišèe nerodovitno. Tretja stvar, ki je predvidena do leta 2027, je zazidava zemljišè desno in levo ob Litijski cesti. Lastniki zemlje na to èakajo že dolgo. Bistvo pa je, da znotraj avtocestnega obroèa ne bo kmetijskih zemljišè.

Še en zelo pereè problem v Ljubljani je že vsa ta leta promet …

Tragedija.

Obèutek je, da se Ljubljana vsako leto bolj utaplja v njem in, kot kaže, tudi v tem mandatu bistvenega napredka na tem podroèju ne bo.

Glede tega se zelo motite. Sprejet bo prostorski naèrt, ki pomeni osnovo za šestpasovnice na Dunajski in Celovški cesti; Dunajska se bo zaèela v tem mandatu tudi graditi. Na šestpasovnicah bo rumeni pas namenjen le javnemu prometu, obenem je lahko podlaga za primestno železnico. Zgrajena bo Štajerka, ki bo razbremenila Vojkovo in bo èez Šmartinsko povezana z Njegoševo in Roško. Tu bo omogoèen najhitrejši prihod v mesto. S povezavo Njegoševe in Roške lahko notranji mestni ring spremenimo v enosmerno cesto: Slovenska, Aškerèeva, Resljeva, Masarykova. Druga stvar je mirujoèi promet. Ob vsaki vpadnici v Ljubljano bo urejeno parkirišèe na naèin P + R. Na Rudniku bo odprto že januarja, kljuèno pa bo v Stožicah s 1200 parkirnimi mesti. V novem prostorskem naèrtu je P + R ob Celovški, Dolenjski cesti in v Èrnuèah. Èe damo ljudem možnost, da pustijo avtomobil na obrobju mesta, lahko uvedemo tudi takso za vstop v mestno središèe. Da ne bo zamrlo, so kljuène tri garažne hiše (pred Arhivom ter pod Kongresnim trgom in tržnico), dve se bosta gradili že letos. V njih bodo imeli stanovalci zagotovljen stalen prostor za 50 evrov na mesec. Nova parkirna mesta bodo v Emoniki, Kolizeju in Iliriji. Tako bo v ožjem centru mesta poskrbljeno za parkiranje stanovalcev in obiskovalcev.

Je tolikšno število garažnih hiš v središèu pravi naèin? Vemo, da ima Ljubljana zaradi gostega prometa precejšnje težave tudi z onesnaženim zrakom.

Seveda. To so pokazale vse študije. Ne recite, da je lepo gledati avtomobile na Kongresnem trgu. Mi jih bomo pospravili pod zemljo.

Ampak to ne bo zmanjšalo števila avtomobilov v središèu. Se vam ne zdi, da bi morali poseèi tudi po kakšnih drugih ukrepih, spodbujanju k uporabi drugih prevoznih sredstev, sploh èe upoštevamo vozne navade Slovencev …

… v devetih avtomobilih od desetih je samo voznik. Tudi takšni ukrepi bodo. Razmišljamo o uvedbi takse, a moramo najprej narediti rumeni pas in razširiti sistem parkirišè P + R. Sicer pa je naš program poveèanja mobilnosti kolesarjev in pešcev dobil potrditev v Bruslju, kjer je bila Ljubljani dodeljena vloga koordinatorja petih mest in 5,5 milijonov evrov za projekt.

Del opozicije vam oèita samovoljnost, nedemokratiènost; podobne so bile tudi sicer redke graje, ki ste jih dobili v anketi o zadovoljstvu mešèanov. Se strinjate z oèitki?

Kdo mi to oèita?

SDS, Jarc in Jazbinšek.

Nihèe pa ne govori o SD, LDS, Desusu, NSi. Govorimo o SDS. Ali je sploh vredno odgovarjati? Kako so oni vladali na višji ravni? Vem, da jih boli poraz na volitvah. O Jarcu in Jazbinšku pa je škoda izgubljati besede.

Opozicija se je v zadnjem èasu združila na eni toèki – pri odloku o Brilejevi. To ste pripisali bližajoèim se volitvam. Prièakujete prihodnje leto veè takšnih toèk in veè težav pri sprejemanju vaših predlogov?

Jaz sem vedno pripravljen. Na koncu je en sam sodnik. Ljubljanèani.


Maša Jesenšek

zdej so ogradil tretino parkirišča na kongresnem trgu.....

z njihove spletne strani sem prilepiš še nekaj slik bodoče ureditve okoli Cukrarne: http://www.atelierarhitekti.si/si/arhitektura.php

http://www.atelierarhitekti.si/projekti/120/02.jpg

http://www.atelierarhitekti.si/projekti/120/03.jpg

http://www.atelierarhitekti.si/projekti/120/01.jpg

Prihodnje leto bi pod Kongresnim trgom že parkirali
Matevž Magajna

Garažna hiša pod Kongresnim trgom naj bi bila dokončana do naslednjega leta, celotna investicija pa je ocenjena na skoraj 29 milijonov evrov

Bližje kot dokončanje garažne hiše pod ljubljansko tržnico je dokončanje gradnje garaže pod Kongresnim trgom. Delavci javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in Tržnice so namreč včeraj premaknili avtomobile parkirane na delu parkirišča med Gosposko in Vegovo ulico, postavljena pa je tudi že gradbena ograja, s katero bodo zavarovali območje arheoloških izkopavanj in prvo fazo izkopa gradbene jame, piše Dnevnik.

Osnovna gradbena dela naj bi se zaključila letos

Gradnja garažne hiše pod Kongresnim trgom naj bi po napovedih hitro stekla. Osnovna gradbena dela naj bi bila končana že do konca letošnjega leta, prihodnje leto pa bi pod Kongresnim trgom že parkirali.

Za zdaj je v sprejetem proračunu Mestne občine Ljubljana (MOL) za začetna dela in vso potrebno dokumentacijo zagotovljenih 320 tisoč evrov, ocenjujejo pa, da bosta garažna hiša pod Kongresnim trgom ter ureditev parka Zvezda in Kongresnega trga stala 28,845.000 evrov.

Finance (http://www.finance.si)

bi lahko nekdo na ta tem threadu nalpil slike bodoče garažne hiše pod kongresnim.to pomeni da bodo morali razkopati kongresca?

Razkopali bodo Kongresni trg, ne pa parka zraven.. no vsaj ne preveč =) Kar sm vidu slik, so ble pa samo o vhodih v garažo, kjer se je na veliko debatiralo

sicer se ne spomnem ali so oni zmagali na natečaju, ampak tukaj si lahko ogledaš približni bodoči izgled

http://www.genius-loci.si/index.php?id=56&lang=sl&architect=21&record=80

Poglejte si spletno stran www.city-studio.si.
Tu so vse informacije o Kongrescu, kjer je natančno opredeljeno kje bodo izvozne klančine. Slednje niso bile primerne rešene v zmagovalnem elaboratu arhitektov Gašparič, Prelovšek in Juvanec, ki je bil osnova za PUP.
Natečaj je bil izveden v letu 2004. Vsi predvideni posegi, t.j. ureditev ploščadi Kongresnega trga, ureditev parka Zvezda, umestitev uvozne klančine, organizacija in umestitev izhodov iz garažne hiše ter ureditev podzemne garažne hiše dosledno upoštevajo prostorske rešitve, razen umestitve izvozne klančine iz podzemne garažne hiše.

tele rešitve tule so meni čisto mimo... nej nardijo klančini pri Slovenski cesti, da se lepo normalno s ceste zapelje not, in potem direkt iz garaže ven na cesto.

tele rešitve tule so meni èisto mimo... nej nardijo klanèini pri Slovenski cesti, da se lepo normalno s ceste zapelje not, in potem direkt iz garaže ven na cesto.

saj tako tudi bo. Zmagali so namreè tile:
http://www.trajekt.org/?id=166&tid=1

11. 1. 2009

Kakšna bo prihodnost Severjeve garažne hiše na Poljanah?


http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1041

Kongresni trg že razkopavajo (slačijo asfalt):banana:

http://www.shrani.si/f/0/K6/4HKiSOgs/dscn6018.jpg
http://www.shrani.si/f/28/aH/zFeFRZG/dscn6019.jpg

Gradnja brvi na območju Špice

http://www.shrani.si/f/41/Dt/3PSJwvis/dscn6020.jpg
http://www.shrani.si/f/1r/3l/3ZXZjLF4/dscn6021.jpg

Gradnja Hospic centra

http://www.shrani.si/f/Y/128/11BaY8W5/dscn6022.jpg
http://www.shrani.si/f/2H/RQ/3s3tohHR/dscn6023.jpg

To je to...

Krisma
11.1.2009

http://www4.slikomat.com/09/0112/zo-Slika2.jpg

^^Super da so se začela dela na Kongrescu:cheers:

****************************************

Iniciativi za tržnico slabo kaže
Ministrica napovedala hitri postopek za odpravo odloka o zaščiti Plečnikove tržnice – Miha Jazbinšek pisal Majdi Širca Ravnikar
Seznanitev s stališči, zaradi katerih namerava ljubljanska mestna oblast prekiniti normalno delovanje tržnice (z gradnjo garaž pod osrednjo tržnico), je bil osrednji namen sestanka predstavnikov civilne iniciative Tržnice ne damo z ministrico za kulturo Majdo Širca Ravnikar. V Civilni iniciativi Tržnice ne damo s sestankom niso zadovoljni, saj, kot je za Delo povedala predstavnica Marinka Kurilič, so dobili občutek, da jemlje iniciativo zgolj kot »emocionalno družbo« in ne kot predstavnika interesov in stališč velikega števila ljudi, ki so prepričani, da je tržnica nenadomestljivo srečevališče velikega števila Ljubljančanov. Vsaka sprememba ali prekinitev tega živega utripa bi jih zelo prizadela.

Kot so za Delo povedali v civilni iniciativi Tržnice ne damo, se je ministrica Majda Širca Ravnikar »vnaprej zavezala, kot je dokumentirano v zapisniku, da bo predčasno oziroma po hitrem postopku odpravila odlok svojega predhodnika, ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija. S tem bi utišala tako civilno iniciativo kot vse druge podpisnike njenega predloga, s katerim smo dosegli razglasitev območja ljubljanske tržnice za spomenik državnega pomena.«

V pojasnjevanju ministrica – po besedah iniciative Tržnice ne damo – »ni navedla za svojo predvideno odločitev nobenih argumentov, strokovno podprtih z oprijemljivimi dejstvi, temveč je govorila zgolj o svojih osebnih vtisih o obravnavanem vprašanju, kakršne si je vnaprej sestavila ob pogovorih z ljubljanskim županom in nekaterimi člani njegovega najožjega štaba. Tako za zdaj ni znala prisluhniti razumni alternativni možnosti, da bi gradili parkirne garaže v grajskem hribu, kot nadomestek za tržne dejavnosti pa je ob morebitni izvedbi garaž pod tržnico ponudila namesto Vodnikovega trga razselitev na Pogačarjev ali Krekov trg. Pri tem bi bilo seveda treba upoštevati, da so te tako imenovane nadomestne površine veliko manjše, povrhu pa še deljene, kar bi zadrego in zmedo ljudi stopnjevalo do absurdnih razsežnosti. Glavni krivec za vse nesmisle niti ni župan Zoran Janković, temveč njegov podžupan, »mestni arhitekt« Janez Koželj, že dolgo znan po svojem nenačelnem spreminjanju pogledov na urbanizem in arhitekturo. Sedanje tržne površine bi se s takšnimi posegi zmanjšale za docela nedoločen čas za polovico: kakor da bi človeka prerezali čez pol.«

Znova se oglasil tudi mestni svetnik Miha Jazbinšek in kulturni ministrici poslal javno pismo z naslovom Facta Bruta Plečnikovih tržnic. V njem pojasnjuje, zakaj se mora Zavod za varstvo kulturne dediščine lotiti dela, da »boste v razumnih rokih omogočili Vladi RS trajno razglasitev spomenika in Mestni občini Ljubljana zagotovili ustrezne rešitve in ukrepe varstva oziroma pogoje za smernice in mnenja v postopkih priprave prostorskih aktov, ki so ravnokar v pripravi«.

Delo

****************************************

Po vrtičkih se mesto spozna
Zakupniki na urejenih vrtičkih bodo lahko le občani MOL. Za najem 60 kvadratnih metrov velikega vrtička bodo morali odšteti 67 evrov na leto.

http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/lope_MOL_ljub_090109jpg_1263901871.jpg
Območje vrtičkarstva bo opremljeno z enotnimi lopami, zabojniki za orodje, sanitarnimi prostori, otroškim igriščem in parkiriščem.

Vrtičkarstvo v Ljubljani so na mestni upravi zdaj začeli urejati tudi s pripravo osnutka odloka. Po sprejetju bo ta določal pogoje urejanja in oddajanja zemljišč v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL) v zakup za vrtičke. Osnutek bodo mestni svetniki potrjevali ta mesec. Z zakupljanjem vrtičkov pa se bo lahko začelo šele po dograditvi komunalne opreme in ureditvah območij. "Vrtički bodo veliki od 50 do 150 kvadratnih metrov," je povedal ljubljanski podžupan Janez Koželj.

Trajni vrtički bolje urejeni
Trajne lokacije vrtičkov bodo določene v izvedbenem prostorskem načrtu MOL in bodo razporejene tako, da bodo enakomerno oskrbovale vse predele mesta. Vrtički bodo ob robovih urbanih kompleksov v predelih Zaloga, Hrušice, Bežigrada, Vižmarij, Šentvida, Dravelj, Podutika, Brda, med Malim grabnom in južno avtocesto, na območju v bližini Livade na Barju, Rudniku in v Slapah. Vrtički bodo dovoljeni tudi kot sestavni del ureditev zelenih površin na stanovanjskih območjih (na Viču in v Šiški), ponekod bodo gostovali le začasno. Vrtičke bodo lahko najeli le občani MOL, med merili pa bosta tudi starost in socialni status. V zakup se bodo oddajali za od enega do petih let, po tem bodo lahko zakupniki tudi podaljšali pogodbo. Zakupnike bo najem 60 kvadratnih metrov velikega vrtička stala 67 evrov na leto, za stroške pa bodo odšteli še po pet evrov na mesec. " Do zdaj narejena cenitev na območju nekdanjega vojaškega odpada Ruski car je znašala 1,1 evra na kvadratni meter na leto," pojasnjujejo na oddelku za ravnanje z nepremičninami MOL. Ureditev trajnih vrtičkov z vso infrastrukturo bo MOL stalo 35 evrov na kvadratni meter. Vrtički se bodo oddajali opremljeni z enotno oblikovano 2 x 2,5 metra veliko lopo ali zabojnikom za shranjevanje orodja ali delom skupnega objekta za shranjevanje. Za zalivanje bodo morali uporabljati deževnico, kompostirati pa na skupnem kompostniku.

Ekološki pridelki
Zakupniki pa bodo morali na vsaj 70 odstotkih površine gojiti vrtnine, le 15 odsotkov je bodo lahko tlakovali in tam postavili lopo. Preostali del bo ostal zazelenjen. " Priporočamo, naj vsaj del površine ostane neobdelan," pravi Maja Simoneti z Ljubljanskega urbanističnega zavoda. " Vendar pa je to odvisno od potrebe. V času recesije bo več ljudi želelo obdelovati zemljo," dodaja. Vrtnine, sadje in cvetje bodo lahko zakupniki gojili le zase in v skladu z ekološko ali integrirano pridelavo. " Eden od ciljev je gotovo nadzirati biokemična sredstva tako z vidika okolja kot ljudi, ki to hrano uživajo," pojasnjuje Simonetijeva.


MINIINTERVJU: Maja Simoneti, krajinska arhitektka
So v tujini zgledni primeri urejenega vrtičkarstva?
V glavnem pridelava hrane na takšnih majhnih delih zemlje domuje v vsem urbaniziranem svetu. Najboljši primeri so v Severni Evropi, kjer so dediščinski vrtovi s krasnimi živimi mejami in avtorskimi zasnovami. Nam blizu so nemški ali avstrijski z disciplino objektov in funkcionalnostjo ureditve.

Kaj ljudje gojijo na mestnih vrtičkih?
Praktično vse. Takoj ko so vrtovi večji od deset kvadratnih metrov, tudi krompir.

Kako veliki naj bi bili novi vrtovi?
Izkušeni vrtičkarji znajo povedati, da je petdeset kvadratnih metrov zelo veliko. To pomeni en resen kos krompirja pa še vraga in pol. Deset do petnajst kvadratnih metrov je sicer dovolj. V Ljubljani so težave s prostorom, sploh, če želimo ponuditi dovolj vrtičkov. Če bi jih ponudili sto do dvesto, ne bi naredili nič.

Koliko ljudi je imelo vrtičke v Ljubljani?
Pred leti smo ocenili, da je v Ljubljani med petsto in tisoč obdelovalcev. Zato smo županu tudi poskušali dopovedati, da je v vrtičkarstvu ogromno ljudi.

Kako so nastajali ljubljanski vrtički?
Značilna zgodba je, da ko se je na gradbišču umaknil gradbeni vozel, je kakšen kos sveta ostal. Ko se je stanovanjska soseska oddala, se je kar videlo, kako je najprej nekdo poleti zasadil sončnice in ko so zdržale, je naslednje leto zasadil fižol. Ko se je gradbišče umaknilo, je bil tam že domač. Šlo je za nakakšno okupacijo. Nekatera gradbena podjetja pa so zemljo kar oddala.

Ljudem vrtičkanje veliko pomeni.
Ja, je zelo primarno. Daš sončnico v zemljo in zraste resna roža, ker si ti nekaj naredil. Poznam zdravnike, igralce, učitelje in znanstvenike, ki vrtnarijo, pa jim tega ne bi pripisali.

Žurnal24

Tržnica spomenik državnega pomena.. jao! Meni ta tržnica ne pomeni čisto nič... Je lepo da je tam, ampak neki časa se pa že potrpi za neki boljšega kot luknjast asfalt...

Mogoče se pa gre bolj zaradi strahu starih branjevk, da se projekt spet tako zavleče, ko bo luknja že skopana, da ne bodo učakale nove sezone prodaje solate.

Obljuba: garaža pod Kongresnim trgom 2010
Osnovna gradbena dela naj bi bila dokončana do konca leta, projekt pa je vreden skoraj 29 milijonov evrov
Slovenija - sobota, 10.01.2009
Tekst: Peter Pahor


Ljubljana - Kljub pompu okoli gradnje garažne hiše pod ljubljansko tržnico je veliko bližje dokončanje garaže pod Kongresnim trgom. Včeraj so delavci javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in Tržnice premaknili avtomobile, parkirane na delu parkirišča med Gosposko in Vegovo ulico, postavljena pa je tudi že gradbena ograja, s katero bodo zavarovali območje arheoloških izkopavanj in prvo fazo izkopa gradbene jame.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/a33290ff4ac104fd7773f38a4faf1ac0.jpeg
Delavci so včeraj na delu Kongresnega trga pred filharmonijo prestavljali avtomobile in postavljali gradbeno ograjo, za katero bodo delali arheologi, z njo pa bodo zaščitili tudi prvo fazo izkopa gradbene jame za garažno hišo. (Foto: Luka Cjuha)

ela pod Kongresnim trgom bodo potem po napovedih hitro stekla, osnovna gradbena dela naj bi bila končana že do konca letošnjega leta, prihodnje leto pa bi pod Kongresnim trgom že parkirali.

Kot pojasnjuje Vanda Mikuž z oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana, je projektno-gradbeno dokumentacijo za garažno hišo izdelal IZTR, projekte za zunanjo ureditev Panprostor, projekte za prestavitev komunalnih vodov LUZ, arheološka izkopavanja pa izvaja ustanova Muzej in galerije mesta Ljubljane (nekdanji Mestni muzej Ljubljana). Uvoz in izvoz v garažno hišo je po prostorsko-ureditvenih pogojih in projektni dokumentaciji predviden s podaljška Šubičeve ulice (mimo Kazine), avtomobili bi se v garažo spustili pri sidru v Parku zvezda, ki ga bi pod zemljo prečkali do garažnih etaž pod Kongresnim trgom. Garažna hiša bo imela tudi izhode za pešce, ki bodo potekali med Parkom zvezda in Kongresnim trgom, po novem urejenim kot območje za pešce in ne več kot zabasano parkirišče. V garažni hiši bo po načrtih 730 parkirnih mest.

Za zdaj je v sprejetem proračunu za začetna dela in vso potrebno dokumentacijo zagotovljenih 320.000 evrov, Mikuževa pa dodaja, da bodo preostala sredstva za gradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom načrtovali v rebalansu letošnjega proračuna. Na Mestni občini ocenjujejo, da bosta garažna hiša pod Kongresnim trgom ter ureditev parka Zvezda in Kongresnega trga stala 28,845.000 evrov. Investicijo bo krila občina in ne, kot je bilo najprej predvideno, javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki se bi lahko zadolžilo prek Javnega holdinga Ljubljana. Takšen finančni načrt je že pred časom namreč prekrižalo računsko sodišče, ki je presodilo, da mora v javno infrastrukturo vlagati in biti njen lastnik mesto, ne občinsko javno podjetje.

www.dnevnik.si

Zanimivo. O garaži pod Tržnico že mesece tečejo cele debate, o njej se prepirata bivši in zdajšnji državni vrh, mesta oblast se prepira z iniciativo,... Medtem pa to garažo pod Kongresnim trgom, mimo oči javnosti in brez vsakega pompa že začenjajo graditi. A Jazbinška in kakšno novo iniciativo "Kongresnega trga ne damo", nič ne moti kopanje asfalta? Nenazadnje je tudi tu Plečnik pustil svoj pečat. Dvoličnost večnih nergačev je očitna!

verjetno se gre bol za to, da so tukaj povečini parkirišča z avtomobili, ki jih nihče noče gledati. tam so pa ljudje, k se jokajo za vsak kakec (sej vemo kake so stare mame) :ohno:

Do 2010 bodo morda arheologi nehali lopatkat,potem pa se bo vse skupaj zasulo nazaj.
Emonika press...
Ali morda kdo ve,kaj so začeli graditi na Litostrojski, Ravno nasproti Evro šole?

RTV prizidek končan leta 2011?
Nacionalna TV se bo širila na Komenskega 5 in 7

Projekt vreden dobrih 24 milijonov evrov – Velikega studia še vedno ne bo Širitev ne bo vplivala na višino naročnine – V teh dneh končana obnova recepcije
»Idejna zasnova za projekt, s katerim bi stavbo nacionalne televizije razširili na Komenskega ulico je star že približno deset let, bolj resno pa so se ga lotili leta 2006,« pove tehnični direktor RTV Marko Filli, ki je na nacionalki odgovoren tudi za investicije. Uprava RTV širitev stavbe načrtuje z rušenjem hiše na Komenskega 5 ter novimi prostori, ki so jih pridobili z nakupom petih nadstropij na Komenskega 7. Bistvo projekta je združitev vseh služb na enem mestu ter gradnja novega televizijskega studia, ki bi bil namenjen informativnemu programu, in gradnja garažne hiše za približno 150 službenih vozil.

»Prva faza, ki je bila končana konec lanske jeseni, je bila izdelava idejnega projekta, ki bo kmalu obravnavan na nadzornem svetu. Če ga bodo potrdili, bomo pripravili projekt za vložitev prošnje za gradbeno dovoljenje, ki ga pričakujemo do poletja. Če bomo uspešni, bomo letos jeseni začeli rušiti stavbo na Komenskega 5,« razloži Filli, ki predvideva, da bo projekt končan leta 2011. Za nakup petih od sedmih nadstropij na Komenskega 7 so odšteli dobre štiri milijone evrov, gradnja garažne hiše in nove stavbe na Komenskega 5 pa jih bo stala približno 18 milijonov evrov. »V tej stavbi bo informativni program in dodatni televizijski studio, ki bo že naš šesti. Na Komenskega 7 pa bo poslovni del, kjer bomo združevali službe, ki zdaj delujejo na različnih lokacijah po Ljubljani,« še pove Filli in zatrdi, da širitev plačnikov RTV naročnine ne bo stala nič, saj bodo denar črpali iz razvojnih sredstev (delnic in obveznic), ki so namenjena pospešenemu razvoju radia in televizije.

Mestna občina Ljubljana je projekt odobrila na začetku leta 2007, ko je objavila odlok o spremembi prostorskoureditvenih pogojev za območje med Kolodvorsko, Čufarjevo, Resljevo in Komenskega ulico. Vzrok, da je MOL naklonjena tej investiciji je tudi, da bodo z gradnjo garažne hiše Čufarjevo ulico sprostili prometa, saj jo bi radi spremenili v območje za pešce. Tam, kot pove Filli, stojita dva montažna objekta, v katerih zdaj delujejo poslovne službe RTV: »MOL se je odločila, da nam proda stavbo na Komenskega 7 pod pogojem, če bomo odstranili ta dva objekta, ki sta tam že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.« To pa ne bo rešilo tega, da še vedno nimajo primernega studia za velike oddaje. »Pred leti smo celo razmišljali, da bi celoten center RTV preselili na obrobje, kar bi pomenilo, da bi ga morali zgraditi na novo. Na koncu smo kljub vsemu presodili, da se nam takšna investicija ne splača, saj nam manjka le deset odstotkov prostora in bi bilo nepremišljeno zaradi tega seliti devetdeset odstotkov,« je sklenil Filli.

Stavba nacionalne televizije bo tudi po širitvi ostala ista, trudili se bodo le, da jo bodo redno vzdrževali in obnavljali njene prostore. Ravno v teh dneh je bila tako končana tudi obnova glavne sprejemne recepcije na Kolodvorski 2 in recepcije radia na Tavčarjevi.

Delo

Kongresni trg:
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1140999.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1141001.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1141000.jpg

Opera, Moderna galerija, Pravoslavni center:
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1140911.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1140907.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1140928.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1140930.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1140914.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1140919.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1140920.jpg

Super update !

Kongresni zgleda že zdaj bolje :D samo ko ni avtov gor pa asfalta

zdej naj bi do aprila al kdaj najprej arheologi tam delal

Mogoče bodo pa našli še kaj zanimivega, glede na to, da se tam ni kaj preveč razkopavalo in gradilo (vsaj v zadnjem stoletju)...

Plečnikove arkade so tudi za župana nedotakljive: namesto garažne hiše vsaj nov most čez Ljubljanico

Slovenija - torek, 13.01.2009 15:47 Tekst: (sta)

ljubljana - Garažne hiše pod glavno tržnico v tem mandatu zagotovo še ne bo, se bo pa začela gradnja, je na novinarski konferenci pojasnil župan Zoran Janković. Poudaril je, da so Plečnikove arkade zaščitene in nedotakljive ter da bodo zgradili le most čez Ljubljanico, kar je načrtoval že arhitekt Jože Plečnik.

Po županovih besedah na Mestni občini Ljubljana (MOL) čakajo na realizacijo dogovora z ministrstvom za kulturo o umiku "škodljivega" odloka o zaščiti širšega območja tržnice. Rok se izteče konec februarja, župan pa napoveduje objavo razpisa za izbiro izvajalca za gradnjo mostu, ko bo odlok umaknjen.

To bo po njegovih besedah tudi edini del, ko se bodo sploh dotaknili Plečnikove dediščine na tržnici. V prvem polletju bodo na MOL pripravili dokumentacijo za gradbeno dovoljenje in "če bo po sreči, se bo prvi del začel graditi konec leta," je pojasnil Janković.

Odgovoril je tudi na očitke civilne iniciative Tržnice ne damo, ki se zavzema za trajno zaščito tržnice na državni ravni, za to pa so pripravljeni izkoristiti vsa pravna sredstva. Pojasnil je, da MOL v dogovoru z ministrstvom za kulturo predlaga zaščito celotne Plečnikova dediščine v Ljubljani.
Sporna garažna hiša

Spomnil je, da so predstavniki iniciative na sestanku julija lani predlagali gradnjo garaž v grajskem griču za 12.400 evrov na parkirno mesto. Kot je dejal Janković, jih je povabil, naj pripeljejo izvajalca, ki bo za toliko zgradil garažno hišo in bo MOL to tudi naročila, vendar se niso več oglasili.

Župan je ponovil, da bo tržnica zagotovo delovala tudi v času gradnje, ki se bo začela še letos. Na pomisleke, da lahko arheološka izkopavanja zavlečejo gradnjo in posledično po mnenju iniciative povzročijo odmrtje tržnice, je Janković odgovoril, da arheološka izkopavanja pozdravljajo. Najdišča bodo le še obogatila prostor tržnice, arheologi pa naj bi z izkopavanji začeli, ko bodo končali z deli na Kongresnem trgu. Arheologi so sicer že opravili sondaže na tržnici.

Za izkopavanja na Kongresnem trgu je že vse pripravljeno, čakajo le še na primerne vremenske pogoje, je pojasnil župan. Izkopavanja je MOL zaupala mimo razpisa javnemu zavodu Mestne galerije in muzej, saj gre za naročilo manjše vrednosti.
Začetek gradnje stadiona čez dva tedna

V dveh tednih pa naj bi se začela tudi gradnja Športnega parka Stožice. Janković je pojasnil, da v prihodnjem tednu pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja, prvi beton pa naj bi vlili čez dva tedna, ko naj bi v Stožicah potekala tudi županova redna novinarska konferenca.

Janković je še pojasnil, da o predlaganem stečaju za Gradis skupino G ne ve nič, vendar pa je partnerjem svetoval skupen sestanek. Prepričan je, da zahteva za stečaj enega od zasebnih partnerjev ne more ogroziti projekta gradnje v Stožicah.

Predsednica komisije za priznanja Milena Mileva Blažić je na novinarski konferenci predstavila nov odlok o priznanjih MOL in Javni razpis za podelitev priznanj, ki je bil objavljen v petek. Delo Četrtne skupnosti Šentvid pa je predstavil predsednik sveta ČS Bogomir Polajnar.

ww.dnevnik.si

Jankovićeve sanje
Ljubljana | 13. 1. 2009, 21:28 | Nina Oštrbenk, časnik Žurnal24 |


Do leta 2012 bi lahko Ljubljana dobila pokrito smučišče, je najbolj optimističen scenarij razkril direktor Športno-rekreativnega centra (ŠRC) Tivoli Roman Jakič. Stal bi nekaj deset milijonov evrov, sredstva pa bi zagotovili z javno-zasebnim partnerstvom.
Sankat v Tivoli!
Tivolski hrib bodo v naslednjih dneh zasnežili in pripravili progo za sankanje ter smučarski tek, je danes napovedal direktor ŠRC Tivoli Roman Jakič. Oboje bo brezplačno. Še vedno je odprto tudi drsališče pred Halo Tivoli, in sicer od ponedeljka do petka med 14. in 16. ter 22. in 24. uro, v soboto in nedeljo pa od 9. do 11. ter od 22. do 24. ure. Tudi to je brezplačno.
Smučišče v kamnolomu
V mestnem Strateškem prostorskem načrtu (SPN) je smučarska dvorana predvidena v Podutiku v nekdanjem kamnolomu, nasproti njega pa bodo tudi tri smučarske skakalnice. "To lokacijo smo izbrali, ker MOL v Guncljah, kjer je smučišče zdaj, ni lastnik zemljišča," je pojasnil Jakič. Pogoj, da se bo njegov načrt začel uresničevati, je sprejetje SPN, kar naj bi se po Jakičevih besedah zgodilo že marca. Tudi načelnik oddelka za šport MOL Marko Kolenc je potrdil: "Ljubljana potrebuje ne samo manjše odprto smučišče, kot so Gunclje, ampak tudi manjše pokrito smučišče po vzoru nekaterih evropskih in svetovnih mest." V Evropi je že kar nekaj pokritih smučišč, največ v Nemčiji, kjer je tudi najdaljše (600 metrov). Ljubljansko naj bi bilo 400 metrov dolgo in 100 metrov široko.
Usoda Guncelj še ni znana
Ne na MOL ne v Smučarskem društvu Dolomiti Gunclje, ki skrbi za smučišče Gunclje, ne vedo, kakšna usoda bo doletela za zdaj edino ljubljansko smučišče. "To območje bo z novo sosesko v Stanežičah v prihodnjih letih pomembno športno-rekreativno območje. Kakšni bodo konkretni načrti, pa je odvisno od interesa lastnikov zemljišč in zasebnega kapitala," je pojasnil Kolenc. Mobitel, ki je v prejšnjih letih želel smučišče oživiti (nazadnje je obratovalo v sezoni 2005/06), je to idejo opustil. Pa čeprav je vodja zasneževanja na mariborskem Pohorju Milan Šmon prepričan, da bi se takšno smučišče izplačalo umetno zasneževati. "Če bi imeli vsaj deset snežnih topov in če bi bile temperature tako nizke kot zdaj, bi lahko smučišče pripravili že v treh dneh," je še dodal.
Težava je v denarju
Deset snežnih topov in teptalnik bi stali najmanj 400 tisoč evrov. Poleg tega bi morali urediti še zajetje vode in investirati v novo sedežnico, je dejal Vili Juvančič, zdaj vodja poligona. Koliko je nameraval vložiti Mobitel, Simon Šketa ni izdal: "To bi bilo odvisno od konkretnega projekta, drugih sodelujočih ..."

Poleg tega je napovedal selitev vseh "kramarjev" s tržnice na obrobje mesta kar povsem podpiram. Če bodo razkopali res le pol tržnice naenkrat bo za vse branjevke dovolj prostora. Sicer pa bodo od parkirišča imeli največ ravno prodajalci na tržnici. Glede vse te debate okoli zaščite Plečnikove dediščine se je potrebno spomniti, da je on sam recimo v predsedniških dvorih v Pragi urejal in prezidaval klasične stavbe z zelo modernimi elementi.

Veseli me, da je ideja o skakalnicah v Podutiku še živa. Sem že mislil, da je vse propadlo. Osebno bi naredil tri velikosti...K-90, K-110 in K-130. Manjše skakalnice so že v Mostecu, tako, da bi imeli z tremi novimi lep razpon in bi lahko mularija trenirala. Seveda bi bilo treba v Ljubljano dobiti dve nočni tekmi svetovnega pokala (sevada na K-130) na sezono+seveda zaključek sezone na velikanki v Planici.

Me pa prav zanima kdaj naj bi začeli z gradnjo skakalnega centra v Podutiku.

Novice
Razstava o prostorsko arhitekturni rešitvi obmoèja Cukrarne
12.1.2009

Župan Zoran Jankoviæ je v ponedeljek, 12. januarja, v Galeriji Kresija odprl razstavo »Preteklost za prihodnost II. – vabljena arhitekturno urbanistièna preveritev možnosti umestitve Mestne uprave MOL, Upravne enote RS in Pokrajinske uprave RS v kompleks Cukrarne z istoèasno ohranitvijo garažne hiše arhitekta Savina Severja«. Razstava, ki predstavlja razmišljanja petih priznanih ljubljanskih arhitekturnih birojev o prostorsko arhitekturni rešitvi tega obmoèja, bo na ogled do 1. februarja 2009.


Mestna obèina Ljubljana želi na trenutno devastirano obmoèje Cukrarne preseliti celotno mestno in državno upravo ter tako hkrati rešiti dva problema: poenostaviti delovanje javne uprave in dostop do nje, obenem pa z ureditvijo in programsko oživitvijo kompleksa Cukrarne ter nabrežja Ljubljanice ta del Ljubljane urbanizirati in povezati z mestnim centrom.

Na obmoèju se poleg arhitekturno zašèitene stavbe Cukrarne in njene upravne palaèe nahaja tudi garažna hiša TGH-48, ki jo je leta 1969 zasnoval priznani slovenski arhitekt Savin Sever. Visoka arhitekturna vrednost objekta se odraža v njeni drzni oblikovno konstrukcijski zasnovi, zaradi èesar je hiša postala tudi identitetna toèka tega obmoèja. Z novo ureditvijo obmoèja pa je njen obstoj ogrožen. Društvo arhitektov Ljubljana si prizadeva za njeno ohranitev, saj gre za eno izmed redkih ohranjenih arhitektur Savina Severja. Zato je MOL-u predlagal, da se pred razpisom nateèaja preveri možnost celovite umestitve novega programa javne uprave ob ohranitvi garažne hiše.

Pet vabljenih priznanih ljubljanskih arhitekturnih birojev je s svojimi rešitvami dokazalo, da je garažno hišo, ki jo odlikujejo inovativna prostorska zasnova in estetika slovenskega modernizma, mogoèe ohraniti, ob tem pa funkcionalno in tehnološko sodobno organizirati novi program mestne in državne uprave. Garažno hišo je ob manjših notranjih preureditvah moè uporabljati za parkiranje manjših avtomobilov, s èimer bi bila Ljubljana prva evropska prestolnica, ki bi z nagovarjanjem obèanov k uporabi manjših avtomobilov in s tem z manjšo porabo energije in prostora spodbujala celovit trajnostni razvoj, ali pa vanjo umestiti celo kak popolnoma drug program kulturnega znaèaja.

zdej naj bi do aprila al kdaj najprej arheologi tam delal

Do aprila katerega leta? 2019?

Novice
Razstava o prostorsko arhitekturni rešitvi obmoèja Cukrarne
12.1.2009



Vsem, ki imajo možnost moèno priporoèam ogled razstave. Vabljenih je pet birojev: Potokar-Ravnikar, Bevk-Peroviè, A-biro, Ateljer arhitekti in še en biro. Prav vsi predlogi se mi zdijo dobri. Najbolj mi je všeè A-biro. Potokar-Ravnikar sta predvidela tudi dve 90+ stolpnici. Bevk-Periviè pa veè nižjih okroglih stolpnic. Vsi so predvideli ohranitev Severjeve garažne hiše, le da se ta transfornira v mladinski center, vrtec, galerijo ali kaj podobnega. Najbolj mi je všeè ideja, da bi v njej uredili hišo eksperimentov.

Stolpnice tam? Hja, ne vem, težko, da bi požegnali, kaj takega. Bi pa lahko bile, vendar nižje, nikakor ne 90+, ker če se dobro spomnim, tam ni niti ene stolpnice v krogu vsaj 500m, ki bi bila res visoka. Neke manj vpadljive 20-35m, bi bile pa lahko. 90m bi namreč spet preseglo višino gradu. Se pravi bi imeli že vsaj 2 stavbi, ki bi grad popolnoma razvrednotile. Take stolpnice bi jaz osebno naredil ob AC ringu na vpadnicah, gabariti pa bi se potem počasi spuščali proti mestu. Seveda, samo ob vpadnicah, potem bi bile vmes soseske, kjer bi bila gradnja malo bolj umirjena.

ma to je blo zih mišljeno 90+ nadstropij :D

drugače se pa strinjam... gradit take 'osamelce' je popolnoma mimo, po domače povedano. Če se že gradi stolpnice, naj se jih gradi v nekem CBD (npr. ob Šmartinski oz. BTC), nikakor pa po vzoru Zagreba itd..

Stolpnice tam? Hja, ne vem, težko, da bi požegnali, kaj takega. Bi pa lahko bile, vendar nižje, nikakor ne 90+, ker če se dobro spomnim, tam ni niti ene stolpnice v krogu vsaj 500m, ki bi bila res visoka.

Ne bom se spuščal v polemiko ali stolpnice tja sodijo ali ne, ni pa res, da tam ni stolpnic. Na Ambrožovem trgu, ki je v neposredni soseščini, so precej visoke stanovanjske stolpnice.

Ne bom se spuščal v polemiko ali stolpnice tja sodijo ali ne, ni pa res, da tam ni stolpnic. Na Ambrožovem trgu, ki je v neposredni soseščini, so precej visoke stanovanjske stolpnice.

V bljižini sta tudi dve če se ne motim celo višji pri postajališču ilirska in na Hrvatskem trgu. Vse imajo okrog 12 etaž. Drugače menim, da izgradnja tako velikih stolpnic tam ni bila ravno najboljša rešitev, 90m tako blizu gradu je pa... :weird::ohno::bash:

Ali rešitve predvidevajo ohranitev Severjeve garažne hiše? To bi blo tud škoda podreti, samo baje notr kej dosti večjega od smarta ne gre. Škoda, da MOL nima slik razstave na netu...

pa kaj so gradili garažno hišo samo za fičote takrat al kko?

ja pa a nis prebral, da ostane? dooh... samo za druge dejavnosti

:bash: ko sem prebral 90m, sem šel takoj na struckov komentar, ker vem kako "ljubi" take stolpe.
Drugače so garaže visoke pod 190cm in vrata nekje široka 2m, tako da pomoje so je res točno za fičote naredl. No važno, da ostane ker je ena bolj zanimivih stavb iz socialističnega obdobja.

Cukrarna
Garaža narejena za fičke

V razpravi za ali proti rušenju Severjeve hiše stroka ni enotna. Nekateri vidijo problem v njeni funkcionalnosti, projektirana je bila za fičke, meni Novak Radulj.

http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/garaza_bot_170109jpg_1263901871.jpg
"Garaže so preozke in prenizke za sodobne avtomobile," pravi Novak Radulj. Predloge ureditve Cukrarne in umestitev garažne hiše pa si lahko ogledate v Galeriji Kresija.

Garažna hiša TGH 48
TGH 48. Sestavljena je iz dveh valjev, ki sta povezana z notranjo dvosmerno cesto. V njej niso le parkirna mesta, ampak zaprte garaže. Zgrajena je bila leta 1969. Savin Sever je predstavnik ljubljanske arhitekturne šole.

“ Arhitektura polpretekle dobe ni cenjena, označena je kot socialistična arhitektura, za katero prevladuje mnenje, da jo lahko odstranimo,” je pojasnil dileme garažne hiše Savina Severja na Poljanah predsednik Društva arhitektov Ljubljana (DAL) Andrej Hrausky. Ko so v društvu izvedeli, da namerava župan obnoviti Cukrarno in tam urediti mestno upravo, so želeli, da se vsaj dobro premisli, ali je garažo treba odstraniti. “ Županu se je zdelo, da jo je treba odstraniti,” je povedal Hrausky. DAL je zato povabilo pet arhitekturnih birojev, da pripravijo študije, ki umeščajo mestno upravo z novimi stavbami ob bok garažni hiši. “ Ne zavzemamo se, da garaža ostane pod vsakim pogojem, ampak da se vsaj razmisli, ali bi jo bilo možno vključiti ali ne," je še dodal Hrausky.

Prenizko ali preozko
Arhitekti so za garažo predvideli tako ohranitev prvotne namembnosti kot tudi preobrazbo v mladinski center ali razstavni prostor. “ Garažo je mogoče ohraniti kot garažo ali jo preurediti v kaj drugega. Ker so stropi prenizki, so arhitekti predlagali, da se poruši vsaka druga etaža in se s tem pridobi ustrezna višina,” je še pojasnil predsednik DAL. V njej je zdaj 475 lastniških garaž, njihovi lastniki pa so predvsem fi zične osebe. “ Ampak garaža ni funkcionalna, projektirana je bila za fičke,” je poudaril Novak Radulj, ki je v garažni hiši varnostnik in vzdrževalec. Etaže so visoke samo 186 centimetrov, pri vratih je garaža široka dva metra, ob oknu pa manj, saj ima obliko trapeza.

Rušenje?
“ Pred enim letom je prišla od nekod novica, da se bo garaža porušila. A je nato predstavnica lastnikov izvedela, da bo glede na prostorske načrte garaža ohranjena,” je dodal Radulj. Tatjana Adamič z ljubljanskega Zavoda za varstvo kulturne dedišine Slovenije (ZVKDS) je povedala, da je stavba vpisana v register kulturne dediščine, a ni zaščitena kot spomenik: “ Za razglasitev za spomenik bi morali narediti primerjavo v sklopu moderne arhitekture. Stavba je bila sicer zgrajena v obdobju, za katerega je dobil Sever Prešernovo nagrado.”

Na MOL še nimajo načrtov
Februarja ali marca pa bo Mestna občina Ljubljana (MOL) objavila urbanistično-arhitekturni natečaj za širše območje Cukrarne, da bi tja preselili mestno upravo, mestni svet, upravno enoto RS in morebitno pokrajinsko upravo. Po koncu natečaja bodo pripravili prostorski akt. Kateri objekti bodo ohranjeni, pa je po besedah Vasje Butina, direktorja mestne uprave MOL, odvisno od sprejetega projekta in ZVKDS. Začetek gradnje je predviden v letu 2010, dograditev leta 2011, selitev mestnih služb na novo lokacijo pa leta 2012.

RAZDELJENA STROKA: za ohranitev garažne hiše in proti njej

Peter Krečič, direktor arhitekturnega muzeja Ljubljana
Pomembna je forma
Garažna hiša Savina Severja izstopa zaradi oblike, združitve dveh valjev. V nobenem primeru je ne kaže podreti! A četudi stavba tja ni sodila, je postala dejstvo. Njegove objekte
napadajo, ker je uporabljal pristope, ki pri ljudeh niso vzbujali vtisa umetniškosti ali odličnosti. Sever sicer spada med naslednike Edvarda Ravnikarja in je eden od pomembnejših avtorjev modernizma pri nas. Tudi zato je pomembno, da se njegovo arhitekturo zaščiti.

Matevž Čelik, Zavod za prostorsko kulturo Trajekt
Težko bi bila uporabna
Savin Sever je bil eden od najboljših slovenskih arhitektov in slabo je, da so bile v zadnjem času porušene tri njegove zgradbe. Zato je odpor kolegov do odstranitve garaž na Poljanski toliko večji. A to stavbo bi bilo skoraj nemogoče predelati v kaj uporabnega. Z vidika kakovosti prostora Ambroževega trga bi bilo garaže smiselno nadomestiti z lepšo zgradbo. Zanimive so sicer v smislu konstrukcijskih rešitev, v bistvu pa so silos za avtomobile.

Žurnal

zakaj bi se sploh rušla ta garažna hiša, sm gledu mal zemlejvide pa bi cesta potekala ravno ob hiši nekak bi zrihtal da se pač ne bi porušla

Zato bi se rušla, ker jaz not niti stat ne bi mogu, ampak bi se mogu sklanjat :lol:

Drugače pa, če ne bi ogrozilo same strukture bi jaz pač podrl vsako drugo nadstropje in bi tko namesto 8 bila 4 nadstropja. To se pa že za kaj ponuca =)

Saj nekaj se razmišlja v tej smeri, samo ne vem kako bi to konstrukcijsko zneslo.

Ste videli? :D :D www.iztepac.net

Kakšen kul banner. :D

Neuradno: Jordanska vojska v ljubljanski Bellevue

Jaka Elikan, Finance

20.1.09 10:03

Neuradno naj bi bil najresnejši kupec propadajočega hotela Bellevue podjetje, ki je v lasti jordanske vojske in obveščevalne službe

Najresnejša ponudnica za nakup propadajočega ljubljanskega hotela Bellevue v Tivoliju naj bi bila jordanska družba Mawared , ki je v lasti države oziroma vojske in obveščevalne službe Jordanije, poroča Žurnal24, ki se pri tem sklicuje na neuradne informacije.

Ponujena cena naj bi se gibala okoli izhodiščnih sedem milijonov evrov, Jordanci pa naj bi veljali za favorite, ker za hotel ponujajo gotovino. Bellevue je sicer v lasti Študentskega servisa Maribor , ponudbe pa so prišle še iz Slovenije, Italije in Turčije. Direktor lastnika Marjan Krajnc je sicer zanikal, da bi katerikoli ponudnik bil bližje izboru.


Jordanska obveščevalna služba kupuje Bellevue? Upam, da je to le novinarska raca.

:nuts: :nuts: :nuts:

Ali pa jih res zanima, ker je z Bellveuja tak lep razgled na bodočo džamijo ... s hriba se vse vidi, vse sliši. ;) j/k

Do leta 2012 bi lahko Ljubljana dobila pokrito smučišče, je najbolj optimističen scenarij razkril direktor Športno-rekreativnega centra (ŠRC) Tivoli Roman Jakič. Stal bi nekaj deset milijonov evrov, sredstva pa bi zagotovili z javno-zasebnim partnerstvom.

Ta Jakič je prifuknjen. Sanja o pokritih smučiščih, hkrati pa skrajšuje obratovalni čas prenagužvanega in s tem higiensko vprašljivega bazena in fitnesa v Tivoliju, ker je očitno premalo dobička (gužve je toliko kot v tokijskih javnih bazenih).

Predstavnik jordanskega podjetja Mawared se resno zanima za nakup propadajočega ljubljanskega hotela Bellevue v Tivoliju.

prenoviti pa ga nameravajo v hotel najvišje kategorije; s šestimi zvezdicami. To bi bil prvi tako hotel v lj

Vir: http://www.finance.si/235414/Jordanci_zbijajo_ceno_hotela_Bellevue

Kot sem že nekaj tednov nazaj omenjal, se poleg Inštituta za celulozo in papir gradi neka stavba. Včeraj sem šel tam mimo na faks in uspel posneti nekaj fotk. Žal so malo zamegljene ker je ravno padal dež in sem bil prisiljen slikati le z eno roko.


http://img205.imageshack.us/img205/7451/dsc00239qy2.jpg

http://img240.imageshack.us/img240/1628/dsc00238jx8.jpg

http://img240.imageshack.us/img240/4390/dsc00243ng7.jpg

http://img205.imageshack.us/img205/2390/dsc00240ok9.jpg

http://img175.imageshack.us/img175/3005/dsc00241np0.jpg

http://img205.imageshack.us/img205/8160/dsc00242em0.jpg

Rapir d.o.o piše na tabli. A si se ti zmotil ali so se oni zmotili?

že naki časa me zanima pa nikjer nism zasledil da bi kdo karkoli kometeral na to temo... Če kdo slučajno ve kaj se dogaja na bavarskem dvoru?

Rapir d.o.o piše na tabli. A si se ti zmotil ali so se oni zmotili?

ojoj, očitno sem dislektičen :)

danes sem se po kakem mesecu ponovno znašel v centru Ljubljae in mimogrede posnel nekaj malenkosti. Kot verjetno veste je zaprt del Slovenske ceste pri Bavarskem dvoru. Sicer ne izgleda nič posebnega, je pa zaradi tega nastal kar lep prometni problem. Uradno je obvoz po Gosposvetski-Tivolski, ampak kot lahko vidite se zapora ne upošteva popolnoma.

http://img511.imageshack.us/img511/6606/dsc00238uj1.jpg

http://img510.imageshack.us/img510/9651/dsc00239zx1.jpg

Casino pri hotelu na Miklošičevi ima malo spremenjeno zunanjost v pritličju

http://img511.imageshack.us/img511/2435/dsc00242dt2.jpg

Tole je bil pa višek presenečenja. Mislim da komentar ni potreben. BRAVO :banana:

http://img511.imageshack.us/img511/2347/dsc00241uo7.jpg

http://img511.imageshack.us/img511/3760/dsc00240hl7.jpg

UUUU, fancy & eko :cucumber:

Tukaj je 5 kar zanimivih člankov o "naših" temah v Ljubljani
Cene stanovanj in najemnin, odprodaja dela LPP, Bellevue in Kazina
http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/osrednja/index.html

Ogledal sem si tudi rastavo o območju Cukrarna in od vseh mi je najbolj ušeč projekt Bevk-Perivić, ki predvideva več manjših okroglih stolpnic. Nevpadljiva višina gabaritov in oblika, ki se sklada s Severjevo garažo :cheers:

Obnova dvorca Kodeljevo
Največjega rekreativnega parka v Sloveniji še ne bo
Sodišče začasno odredilo prepoved poseganja v dvorec Kodeljevo - Lidija Reden, vnukinja Codellija, zahteva vrnitev v naravi in primerno odškodnino
Načrti za univerzitetni športni center na Kodeljevem so že narejeni, tudi investitor je že znan, zapletati pa se je začelo pri lastništvu zemljišča. Lidija Reden, vnukinja barona Antona Codellija, je namreč vložila zahtevek za obnovo postopka ugotovitve državljanstva svojega dedka. Dedinja barona, ki je v Slovenijo pripeljal prvi avto, si že šestnajst let prizadeva za vrnitev premoženja v naravi in primerno odškodnino. Pred 14 leti je podjetje Figovec brezplačno preneslo pravico na Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD), ta pa jo je predal podjetju Graščina, d. o. o. Po besedah lastnika tega podjetja Mariana Frasa za to lokacijo ni bilo posebnega zanimanja, zato so pravice predali njegovemu podjetju.

Lidija Reden je leta 2006 vložila tožbo na okrožno sodišče v Ljubljani zaradi ničnosti zakupne pogodbe. Sodišče je predlog zavrglo, saj denacionalizacijski postopek, ki ga že vrsto let vodi ministrstvo za kulturo, še ni končan, lastnik objekta pa je v skladu s svojim lastništvom dvorec oddal v najem. Februarja lani je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je obema, LRZVNKD in Graščini, d. o. o., prepovedalo rušenje, gradnjo in obnovo dvorca Kodeljevo.

Kot pravi Fras, so to dosledno upoštevali in po prejemu sklepa v objekt niso posegali. »Obnova se je z odredbo okrajnega sodišča ustavila. Dokler denacionalizacijski postopek ne bo končan, ne bomo posegali v objekt, razen če to odredi pristojni inšpektor. Če bo ministrstvo za kulturo dvorec vrnilo dedičem, bomo to sprejeli in od ministrstva, ki je naš pogodbeni partner, zahtevali vračilo vloženih sredstev in gospodarske škode,« je povedal Fras.

Odločitev o ureditvi največjega univerzitetnega rekreativnega parka v Sloveniji je bila dokončno potrjena in so jo podpirale fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani in MOL. Poleg športnega programa za študente in Ljubljančane nameravajo urediti tudi priključke s Poljanske in Povšetove ceste, ki bi športni center povezale z mestnim središčem. Načrtujejo tudi gradnjo prenočišča za goste, restavracijo, prostore za kongresno dejavnost ter prireditve na prostem. V kletnih prostorih pa naj bi uredili 350 parkirnih mest in servisne prostore.

Končni datum obnove dvorca Kodeljevo bo znan po končanem denacionalizacijskem postopku. V elektronski pošti, ki nam jo je posredoval Fras, so na LRZVNKD zapisali, da stoji objekt na območju športnega parka in je kulturno zaščiten. »Ker gre za objekt posebnega kulturnega pomena, morajo biti vse spomeniške prvine v celoti ohranjene, dejavnosti, ki jih bodo v njem opravljali, pa ne smejo uničiti arhitekturnih prvin objekta,« so sporočili z LRZVNKD.

Lastnik Graščine, d. o. o., poudarja, da dvorca ni prevzel v profitne namene. »Objekta nisem prevzel, ker bi hotel zaslužiti veliko denarja, ampak sem ga želel nameniti širšim množicam. Najprej sem se povezal z olimpijskim komitejem, da bi tukaj postavili športni center za širšo javnost. Ker je komite pozneje odstopil, sem poiskal drugega partnerja, in sicer ljubljansko univerzo, s katero bi zgradil univerzitetni rekreacijski športni center, ki ga Ljubljana potrebuje,« je sklenil Fras.

Delo

Ali ima kdo kakšen info kaj se dogaja z Gemini v BTC-ju. Če se prav spomnim bi morali sedaj v januarju začeti rušiti zgradbo Top doma.

Ali ima kdo kakšen info kaj se dogaja z Gemini v BTC-ju. Če se prav spomnim bi morali sedaj v januarju začeti rušiti zgradbo Top doma.

Po mojih podatkih se to vsaj do marca ne bo zgodilo, morda še kaj dlje zaradi finančne krize.

Kot verjetno veste je zaprt del Slovenske ceste pri Bavarskem dvoru. Sicer ne izgleda nič posebnega, je pa zaradi tega nastal kar lep prometni problem. Uradno je obvoz po Gosposvetski-Tivolski, ampak kot lahko vidite se zapora ne upošteva popolnoma.


Sedaj so pred zaporo postavili tudi policiste, ki jezno žvižgajo, ustavljajo in tudi kaznujejo voznike Mercedesov, ki so pozabili, kaj pomeni kak prometni znak :)

Construction update: Dom starejših Trnovo

http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1241006a.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1241007.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1241012.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1241013.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1241009.jpg

Širitev Cityparka

http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1241052.jpg

V začetku decembra minulo leto je bilo izdano gradbeno dovoljenje za novo širitev, s katero bo Citypark pridobil dodatnih 8200 m2 (14 novih prodajaln na 5200m2), urejena bodo tudi nova pokrita parkirna mesta.

Dela so se že začela:
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1241045.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1241046.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1241048.jpg

^^obstaja kakšen render kako bo izgledal??

^^obstaja kakšen render kako bo izgledal??

glej 1. sliko;)

Nekaj novosti iz Viča in Trnovega...

MURGLE

Po nekaj letih premora, ker je šlo gradbeno podjetje v stečaj, je projekt odkupil Evrogradnje in gradnja se nadaljuje.

Očitno so zgradili garaža za hiše na drugi strani, kjer je trenutno še vse zaraščeno:

http://img172.imageshack.us/img172/378/map003in7.jpg (http://imageshack.us)

V novem delu naselju:

http://img172.imageshack.us/img172/9940/map004qz7.jpg (http://imageshack.us)

http://img88.imageshack.us/img88/6885/map005pm4.jpg (http://imageshack.us)

Te hiše imajo svoje garaže:

http://img172.imageshack.us/img172/3435/map006pv6.jpg (http://imageshack.us)

... med tem pa stare Murgle postajajo zmešnjava različnih barv, prizidkov, streh, luči ... :nuts: Le kaj temu koristi 20 cm dvignjena streha?

http://img172.imageshack.us/img172/223/map007tn3.jpg (http://imageshack.us)

Pripravljeni na stanovalce:

http://img172.imageshack.us/img172/2331/map008yu8.jpg (http://imageshack.us)

DOM STAREJŠIH OBČANOV TRNOVO

Iz zadnje strani, okno pri oknu:

http://img172.imageshack.us/img172/7941/map009as1.jpg (http://imageshack.us)

Prehod:

http://img88.imageshack.us/img88/9734/map010kx8.jpg (http://imageshack.us)

RAPIR d.o.o

http://img88.imageshack.us/img88/5738/map012ou7.jpg (http://imageshack.us)

INŠTITUT JOŽEFA ŠTEFANA

Nadzidali in obnovili so del ob Gradaščici:

http://img239.imageshack.us/img239/9319/map013fw2.jpg (http://imageshack.us)

STANOVANJSKI OBJEKT ob Tržaški cesti

Izkopali so luknjo, očitno čakajo pomlad:

http://img88.imageshack.us/img88/1967/map002df7.jpg (http://imageshack.us)

POSLOVNO - STANOVANJSKI OBJEKT ob Jamovi cesti

Hiša je doživela že mnogo... menjavo investitorja, strehe, oken, izolacije, dograditev dvigala in balkonov...

Takole je bilo lani poleti, tik pred prodajo:

http://img206.imageshack.us/img206/4632/bajtagr7.png (http://imageshack.us)

In sedaj:

http://img88.imageshack.us/img88/9210/map001is7.jpg (http://imageshack.us)

http://img88.imageshack.us/img88/9484/map019sj2.jpg (http://imageshack.us)

ANTONOV TRG

Urejajo se trgovine in notranjost stanovanj:

http://img152.imageshack.us/img152/1063/map018sc7.jpg (http://imageshack.us)

http://img206.imageshack.us/img206/897/map016kk1.jpg (http://imageshack.us)

Nastal je še en rdeči zid, tokrat ob progi :) :

http://img152.imageshack.us/img152/1577/map015ut6.jpg (http://imageshack.us)

VIŠKA SONČAVA

Še malo, pa bo končana:

http://img206.imageshack.us/img206/1497/map017uk8.jpg (http://imageshack.us)

Odličen update! :cheers:

Ljubljanski mestni svet: Lesnina inženiring bo gradila stolpnice v Dravljah

Ljubljana - Lesnina inženiring bo lahko v Dravljah gradila tri stolpnice, visoke 18, 15 in 12 nadstropij, je z 21 glasovi za in enim proti na nadaljevanju decembrske seje sklenil ljubljanski mestni svet. V slabi uri pa so sprejeli še vse ostale predlagane sklepe in se seznanili z informacijo o predlogih strateškega in izvedbenega prostorskega načrta MOL.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/db48d98891db90170e2c151d91c9db55.jpeg

Vir: Dnevnik

Kje točno pa naj bi se te stolpnice v Dravljah nahajale?

zraven blokov na briljevi tm k je en grič zdej za mercatorjem...
retko se strinjam z mestnimi inicijativami sam tuki pa res ne paše tako visoki objekti kot bi te stolpnice naj bile... na drugi strani ceste je travnik ki je pokrit z vrtički (seveda na črno grajenih) naj to porušijo pa tam gradijo... več prstora pa zraven uredij še kakšno nogometno/košrkaško igišče (briljeva ga namreč ne premore).

bil clo prispevek o tem na poročilih ob 13:00, glede na kar visoke bloke v bližini pomojem sploh ne bi tok slabo izpadlo. koneckoncev se bo ziher še kaj gradilo zraven v prihodnje. če bodo "na drugi strani ceste" zgradili še kaj tako visokih blokov kot so sedaj že tam, bo tale "špička" prov lepo pasala zraven. sam do takrat bo pa seveda grdo zgledalo...

Oni se ne bi strinjali niti s stolpnicami na drugi strani ceste, ker je problem tudi promet, vrtci, komunalna ureditev itd.
Se pa strinjam, da mora MOL od investitorja izsiliti igrišča, parke in podobno. Ene 2mil€ jim bodo dali kolikor sem slišal. Tudi višina se mi zdi pretirana. Izven ringa je 12 nadstropij več kot dovolj. Ni pa ta projekt neka tragika za mesto ali sosede v kolikor bodo od tega kaj imeli. Takšne gradnje so NIMBY (not in my back yard) povsod po svetu.

Preden se bodo te stolpnice začele graditi, bo minil še tretji Jankovičev mandat. To je po najbolj optimistični verziji.

ne pravm da jih nebi smel zgradit sam tisto mesto ni primerno... briljeva je že tko ena sama betosnka đungla... ko sm tm stal in gledu kam bojo stlačli te stolpnice se mi je kr mal zvrtel... ubistvu mi še zdej ni čist jasn kako jih bojo tja postavl :D

Te stolpnice so do zdaj prva stvar, ki je v tem mandatu ne odobravam. In prvič, da se strinjam z Jazbinškovim predlogom, da bi tu lahko zgradili domove za starejše.

Janez Koželj: Če v Dravljah ne bo stolpnic, ne bo prenove soseske

Slovenija - sreda, 28.01.2009 Tekst: (slo)

Ljubljana - Podžupan in arhitekt Janez Koželj je včeraj podal svoje strokovno mnenje o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih in ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje, in sicer, da "višina načrtovanih stolpnic ne izstopa niti od primerljivih stanovanjskih sosesk v Ljubljani niti od pretežne zazidave v soseski Dravlje".


Spremembe in dopolnitve odloka tako po njegovem omogočajo začetek prenove soseske, ki obsega rekonstrukcijo cest, obnovo javnih površin, gradnjo podzemnih garaž, zgraditev oskrbovanih stanovanj ter zgraditev novega vrtca in gradnjo stanovanj za trg. Projekt prenove sosesk pa se ne sklada s stališči, da je treba na stanovanjskih območjih težiti k nizki gostoti in dopuščati le tiste dejavnosti, ki neposredno služijo potrebam stanovalcev. Še manj pa s civilno iniciativo, ki je proti gradnji stolpnic. Matjaž Špat iz CI je v ponedeljek že napovedal, da bodo župana pozvali, naj zadrži akt, nato pa ga dali v presojo ustavnim sodnikom. "Dejstvo je, da se brez nove zazidave zasebnih investitorjev prenova soseske ne bo začela, ker za takšen zagon ni na voljo niti ustreznih pogojev, niti razvojnih ukrepov, niti politične volje," je še zapisal Koželj.

Vir :http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042240233

Porušili so tiste bajtice ob Poljanski c.:)Zdaj je pogled na cukrarno še bolj grozen:nuts:Upam,da bojo res še letos začeli graditi most,ki bo povezal Roško in Njegoševo c.

Nebotiènik bo zaživel konec leta
Dve leti po nakupu zgornjih nadstropij nekdaj najvišje stavbe
Nina Krajèinoviæ, sre, 28.01.2009
Mu bodo povrnili nekdanji blišè?

Ljubljana - Za prodajo Nebotiènika je Kapitalska družba (Kad) med letoma 2003 in 2004 razpisala kar tri neuspešne razpise, pred dvema letoma, v èetrtem poskusu, pa se je konèno našel kupec. Direktor podjetja Terra Australis Anthony Tomažin je namreè za zgornjih pet nadstropij odštel 2,2 milijona evrov in se tako odloèil, da bo nekdaj najvišji stavbi v Ljubljani povrnil blišè. Idejno zasnovo za prenovo je Zavod za varstvo kulturne dedišèine Slovenije (ZVKDS) že potrdil, zato Tomažin upa, da bo odprtje - vsaj nekaterih nadstropij, že za novo leto.

»Za zdaj gredo stvari v pravo smer. Sicer ima ZVKDS veliko pogojev, ki se jih moramo držati, kljub temu pa smo veliko stvari, ki smo si jih zastavili, že dosegli,« je optimistièen Anthony Tomažin, ki se sicer zaveda, da upravlja stavbo, ki je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, zato bodo morali pri obnovi upoštevati navodila spomeniškega varstva. ZVKDS je podal tudi seznam podjetij, ki imajo izkušnje z restavratorskimi deli, in kot pravi, bo predloge upošteval. Novi lastnik je zgornjih petih nadstropij kupil od Kapitalske družbe, za 1029 kvadratnih metrov pa je odštel 2,2 milijona evrov. »Naložba z nakupom vred bo znašala dobre štiri milijone evrov in preprièan sem, da se mi bo to dolgoroèno obrestovalo,« pove Tomažin. Njegovo podjetje se sicer ukvarja s prenavljanjem nepremiènin, zato na nakup tudi sam gleda kot na investicijo v nepremiènine: »Ko nepremiènino kupiš in jo obnoviš, je seveda vredna veè. Èe sem kvadratni meter kupil za dva tisoè evrov in ga za enak denar obnovil, ga bom nekoè lahko prodal za šest tisoè evrov. Jaz na to gledam tako.«


Po naèrtu idejne zasnove bodo v devetem nadstropju kuhinja za predpripravo hrane, pisarne, skladišèa ter garderobe in sanitarije za zaposlene, gostje pa bodo imeli na voljo preostala štiri nadstropja. V desetem nadstropju, iz katerega se bo v zgornja prišlo po zavitem lesenem stopnišèu, ki bo prenovljeno po prvotni podobi, je predvidena restavracija z aperitiv barom in klubskim prostorom. V delu prostora ob Dunajski cesti bodo obdržali kavarniški znaèaj, mize pa bodo narejene po originalnem vzorcu. V 11. nadstropju naèrtujejo ureditev dnevno-noènega kluba z restavracijo, v 12. pa slašèièarno s teraso. Najvišje, 13. nadstropje bo namenjeno petiènežem, tam bodo namreè uredili prostor VIP za zasebne zabave. »Lokal bo namenjen vsem, saj bomo imeli dve kuhinji, izmed katerih bo ena namenjena poslovnim, druga pa cenejšim, študentskim kosilom,« pove Tomažin ter razloži, da bo v novih prostorih zaposlenih približno 50 ljudi, ki bodo skrbeli za lokal, v katerem se bo hkrati lahko zabavalo in bo obedovalo tudi do 600 gostov.

Porušili so tiste bajtice ob Poljanski c.:)Zdaj je pogled na cukrarno še bolj grozen:nuts:Upam,da bojo res še letos zaèeli graditi most,ki bo povezal Roško in Njegoševo c.

Katere to? A ni v tistih bajticah ob Poljanski zavetišèe za brezdomce?

Katere to? A ni v tistih bajticah ob Poljanski zavetišèe za brezdomce?

Direkt tisto bajto,ki je stala na križišču Roške s Poljansko c.Ne vem,če je to ta bajta.

Direkt tisto bajto,ki je stala na križišču Roške s Poljansko c.Ne vem,če je to ta bajta.

Aha, torej niso vseh. Klošarji so nekoliko nižje proti Ambrožovemu trgu. Samo jih bodo vseeno slej kot prej morali preselit, saj se bo rušilo vse.

Porušili so tiste bajtice ob Poljanski c.:)Zdaj je pogled na cukrarno še bolj grozen:nuts:Upam,da bojo res še letos začeli graditi most,ki bo povezal Roško in Njegoševo c.

:banana::banana::banana::banana::banana:

začelo se bo

V delu prostora ob Dunajski cesti bodo obdržali kavarniški znaèaj, mize pa bodo narejene po originalnem vzorcu.

»Lokal bo namenjen vsem, saj bomo imeli dve kuhinji, izmed katerih bo ena namenjena poslovnim...

Sicer ne vem, kateri del Nebotičnika je ob Dunajski, ampak verjetno gre za nepoznavanje avtorice.

Drugi del mi je pa zelo všeč, ker sem drugače vedno imel občutek, da bo po obnovi bolj high-end lokal, samo to v Ljubljani očitno na srečo ne gre.

Kaj za k...a pa bi naselil v te famozne stolpnice? Celovški dvori so 75% neprodani.
Z Korotanskim tako ne bo nič..
Mogoče posebno vrsto Jankovičevih norih gobic?
Saj vem, da je dobil 2 milj.€ podkupnine, pardon donacije od investitorja samo kdo koga zdaj tukaj zajebava?

Kaj za k...a pa bi naselil v te famozne stolpnice? Celovški dvori so 75% neprodani.
Z Korotanskim tako ne bo niè..
Mogoèe posebno vrsto Jankovièevih norih gobic?
Saj vem, da je dobil 2 milj.€ podkupnine, pardon donacije od investitorja samo kdo koga zdaj tukaj zajebava?

Zaèni razmišljat s svojo glavo! Èe je prišlo do presežka stanovanj, hvala bogu. Bodo vsaj cene nehali navijat. Sploh pa ne vem, zakaj bi število neprodanih stanovanj moralo skrbeti tebe. Naj o tem razmišljajo prodajalci in prepolovijo cene. Èe je stanovanja možno graditi v Mb za 1800 E, ne vem zakaj to ne bi bilo možno v Ljubljani.

Harigast:

a si Jazbinškov sorodnik ali pa ti je Zoki porušil vrtiček...tema je o updatih v LJ. in odkar imamo novega župana je dosti bolj aktivna, kot 17 let prej...

Celovški dvori pa so neprodani, ker noče investitor spustiti cen...naj imajo malo manjši profit, pa bodo prodali...je pa res žalostno gledat kako stoji gradnja...

Od kje ti pa ideja,da gradnja Celovških dvorov stoji??

Ma mogoče kdo kakšno informacijo kaj se dogaja z NUK II

^^ Ja, gosto grmovje na gradbišču počasi postaja neprehodno.:lol:

Porušili so tiste bajtice ob Poljanski c.:)Zdaj je pogled na cukrarno še bolj grozen:nuts:Upam,da bojo res še letos začeli graditi most,ki bo povezal Roško in Njegoševo c.

Ko sem se vračal s presenetljivo težkega izpita, sem se ustavil še ob Roški cesti in posnel nekaj slik. Resda pogled na Cukrarno ni preveč lep, ampak je še vseeno lepši od prejšnje barake, pa tudi občutek napredka je mnogo boljši :cheers: res sem postal dobre volje ko sem se po Roški peljal proti temu križišču in opazil ruševine :banana:

http://img177.imageshack.us/img177/4746/dsc00242ij4.jpg

http://img149.imageshack.us/img149/2281/dsc00238li1.jpg

http://img177.imageshack.us/img177/6045/dsc00239md8.jpg

http://img177.imageshack.us/img177/7649/dsc00240rp0.jpg

http://img520.imageshack.us/img520/5544/dsc00241hl8.jpg

http://img177.imageshack.us/img177/3298/dsc00243kd5.jpg

Redarji dobivajo pooblastila policije

Ljubljana, 27.01.2009, 20:27 | STA / D.L.

Ljubljanski redarji ne bodo več zgolj pisali listkov zaradi napačnega parkiranja. Po novem vas lahko tudi oglobijo zaradi kršenja javnega reda in miru. Do zdaj so zaradi neprimernega vedenja kaznovali dva kršitelja.

Policija in ljubljansko mestno redarstvo po novem tudi uradno sodelujeta. To sta s podpisom protokola potrdila župan Zoran Janković in direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar.

http://image.24ur.com/media/images///600xX/Jan2009//60246902.jpg

V mestnem redarstvu je 35 redarjev, ki so strokovno usposobljeni za izvajanje novih pristojnosti. Še letos naj bi se jim pridružilo deset novih.

Mestni redarji so s tem dobili nove pristojnosti. Odslej bodo urejali promet, skrbeli za varnost na javnih površinah, varovali javno premoženje ter naravno in kulturno dediščino, zagotavljali pa bodo tudi javni red in mir. Tako vas bodo po novem lahko kaznovali zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju, beračenja, risanja grafitov ali nedovoljenega kampiranja.

Izvajali bodo varnostne preglede, lahko bodo zasegli sumljive predmete in zadržali storilca kaznivega dejanja do prihoda policije, vendar največ eno uro. Dobili pa so tudi pravico do uporabe prisilnih sredstev, a le v primeru, ko je napaden redar ali kdo drug.

Janković je dejal, da preučujejo tudi možnost uvedbe mestne policije. Mestni redarji so namreč po njegovem mnenju preslabo plačani za delo, ki ga opravljajo.

Čeprav zakon o mestnem redarstvu širi pooblastila redarjev, to ne pomeni prenosa pristojnosti s policije na občinsko redarstvo ali podvajanja nalog, je poudaril Vrečar. Red zagotovi tisti, ki naleti na kršitev, pri čemer redarji sami ocenijo razmere in po potrebi na pomoč pokličejo policijo.

Oba z županom sta izpostavila dobro sodelovanje obeh služb. Janković ga je utemeljil še z uradno razglasitvijo, da je Ljubljana najvarnejše mesto v vzhodni Evropi, z rezultatom ankete, da je Ljubljana najbolj pošteno mesto, in s svojo osebno oceno, da zna Ljubljana mirno praznovati novo leto.

http://image.24ur.com/media/images///600xX/Jan2009//60246898.jpg

Redarji pa bodo z novimi pristojnostmi dobili tudi nove uniforme. Poleg nepremočljive jakne z več snemljivimi plastmi bodo dobili še večje število srajc, hlač, kap in čevljev. Mestna občina Ljubljana bo za to v štirih letih plačala 340 tisoč evrov oziroma od 3000 do 3300 evrov na uniformo.

http://24ur.com/novice/slovenija/redarji-dobivajo-pooblastila-policije.html

3.300 evrov na uniformo????

Ne me basat, za to opremiš vojaka, ne pa člana "Barcelone"!

.....in spet je nekdo mastno zaslužil.....

če me spomin ne vara so včeraj na TVju rekli, da pride na vsakega 10 kompletov oblek (hlače, srajca, jakna...) in 5 parov čevljev. potem se zdi cena malo bolj smiselna

In kdo na tem svetu ima DESET službenih uniform? S tem mislim predvsem na jakne in čevlje.

Morda pa si naš Zoran potihem dela "Leibstandarte".:rofl:

mah, njegov življenski standard je že tko previsok, kaj se bo trudu z višanjam :lol:

drugače sem se pa spraševal isto kot ti. nekak mislim, da bodo morale uniforme zdržati kar nekaj let (tudi plačevali jih bodo 4 leta, pa verjetno ne bo vsak na začetku dobil že vseh 10 oz 5 kosev), treba je upoštevati čiščenje (torej vsaj dve, ena za danes, druga za jutri), poškodbe (ki bi jih lahko bilo kar nekaj npr. zaradi nasilja...) predvsem pa vsemogoči vremenski vplivi (dež, sneg, močno sonce, veter...). tak da 300€ za komplet uniformo (ki mora seveda biti zelo kvalitetna) je še dokaj sprejemljivo...

hmm, sam tale računica se ubistvu ne izzide?!? 330.000 deljeno 3.300 je cca 100 uniform, za cca 50 redarjev... pa še res piše 3000€ na uniformo

my bad, sorry

No pa sva rešila zagato. :)

Sam zdej moram jest to pozabit, da ne bom ob kakšnem pivu učil krive vere.

Njegošev kvart
http://www4.slikomat.com/09/0128/3qj-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/09/0128/o8z-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/09/0128/3ak-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/09/0128/2p-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/09/0128/7hj-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/09/0128/dym-Slika-.jpg
Urgenca
http://www4.slikomat.com/09/0128/myw-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/09/0128/yyn-Slika-.jpg
http://www4.slikomat.com/09/0128/1ig-Slika-.jpg

Tale Njegošev kvart so pa eni lepših ljubljanskih blokcev:cheers:

Tobačna mesto
Priprave pod vprašajem

Poziv državljanske pobude Drugačna Tobačna proti sprejetju dopolnjenega osnutka sprememb odloka za območje tobačne tovarne je pri mestnih svetnikih naletel na gluha ušesa.

http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/26_01_09_nik_rovan_tobacnajpg_13809.jpg
Pred samo gradnjo novega Tobačnega mesta mora Imos-G postoriti še veliko.

Osnutek sprememb so vseeno potrdili.Ta predvideva, da lahko investitor Imos-G, do sprejetja prostorsko ureditvenih pogojev za Tobačno mesto tu izvede vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstrani posamezne objekte, uredi parkirišča, na severovzhodu pripravi gradbeno jamo in opravi arheološke raziskave.

"Kot da ne obstajamo"
Člani pobude iz Rožne doline, Oražnove ulice in Vrtače, so poziv pripravili, saj so, kot pravi njihova predstavnica Katja Berden, postopki vodeni stihijsko. "Želimo, da se upošteva tudi naše mnenje, saj se investitor vede, kot da ni na drugi strani železniške proge ničesar," pravi. Nasprotujejo odprtju gradbene jame pred sprejetjem dokončnih prostorskih načrtov. Menijo tudi, da je celoten projekt zastavljen preobremenjujoče za okolje, predlaga slab prometni režim, zmanjšuje osončenost hišam, stolpnice pa so zasnovane previsoko. Na pobudo se je že pred sejo odzval mestni svetnik Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije), ki je poudaril, da gre pri zdaj že sprejetem osnutku sprememb za paralelni akt, pravi prostorski načrti za projekt Tobačna mesto so namreč že v pripravi. Obenem opozarja, da je po veljavni zakonodaji nemogoče dobiti gradbeno dovoljenje zgolj za gradbeno jamo: "Investitorju pa strežemo z nečim, česar ne bo mogel uresničiti!"

Jama brez dovoljenja
Tudi podžupan Janez Koželj je na seji dejal, da je treba do naslednje faze obravnave teh sprememb, torej do dokončne potrditve, preveriti, ali zakon o graditvi objektov dovoli predvidena pripravljalna dela pred sprejetjem prostorskih načrtov in pridobitev gradbenega dovoljenja zanje.V Imosu-G so pojasnili, da naj bi bil načrt za območje sprejet že v začetku lanskega leta, pričetek gradnje pa v začetku letošnjega. Ker dokončen plan še ni sprejet, so, da bi zmanjšali zamudo in začeli pripravljalna dela, predlagali spremembe tega odloka.

Stolpnice. Imos-G bi rad začel gradnjo v prvem kvartalu leta 2010. Po fazah bodo gradili do leta 2016. Predvidenih je tudi deset stolpnic.

Žurnal24 (http://www.zurnal.org/Priprave-pod-vprasajem/novice/slovenija/osrednja/90361)

ampak to je že prou smešno... Povsot kjer kej gradijo al pa planerajo gradit se pojavi ena mestna iniciativa. To bi mogl z zakonom prepovedat! bolano

Očitno se rojeva nov nacionalni šport po imenu iniciativa.
Tile pri tobačni pa se res nimajo kaj pritoževat saj se območja, ki ga obravnava prostorski akt njihovo območje niti fizično ne dotika ker je vmes železniška proga oz. cesta. Tako, da so iz postopka že avtomatsko izključeni saj po zakonodaji lahko zavira gradnjo samo tisti ki se fizično dotika zemljišča kjer se namerava gradit ali ,da dokaže da bo gradnja vplivala na njegovo bivalno okolje.
Vpliv pa bo gradnja imela samo na stanovanjske bloke ob Oražnovi ulici kateri se tudi fizično dotikajo tobačne. Vpliva na ostalo okolico razen prometa na Tržaški cesti ne bo in to je tudi vsa filozofija..

ampak to je že prou smešno... Povsot kjer kej gradijo al pa planerajo gradit se pojavi ena mestna iniciativa. To bi mogl z zakonom prepovedat! bolano

Povsod, kjer se kaj spreminja, so doloèeni ljudje prizadeti in paè ustanovijo inicijativo. Mestna oblast pa mora skrbeti za javni interes in ne sme v vsem ustreèi civilnim pobudnikom. Lahko jim zgolj prisluhne in upošteva kakšno njihovo pripombo. To je pa tudi vse. Drugaèe se razvoj ustavi.

Predlog ATELIERarhitektov za novo stavbo mestne uprave:


http://www4.slikomat.com/09/0108/lzu-05.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3480220.htm)

Nova struktura izkorišèa in hkrati poudarja pomenske in prostorske znaèilnosti lokusa, raznorodne arhitekture pa zaobjema in umešèa na naèin, ki bo osmislila njihov zateèeni soobstoj, ob tem pa kolikor mogoèe zadržala in izpostavile njihovo veljavo – vendar v treznem sozvoèju.
Osnovni povezovalni element predstavlja prožno telo v
višinskem gabaritu zazidave južnega roba Poljanske ceste, ki sledi ulièni geometriji in se nadaljuje preko predvidene nove povezave Roška – Njegoševa ulica proti vzhodu.
Zahodni del obmoèja izkazuje monumentalni nagovoru mestne strani. Tu se izoblikuje pomembna vstopna plošèad, ki se odpre tudi proti parkovni ureditvi Ambroževega trga.
Osnovni volumen sledi gabaritu zahodnega dela ter s poudarjenim dvoetažnim urezom nagovarja obiskovalce Poudarek tega dela je kubus, ki v svoji geometriji sledi zasuku èelne fasade Republiškega arhiva in nosi vlogo akcenta programske zgostitve.
Seveni del naj bi – seveda s posameznimi atrijskimi izvotlinami - neposredno naslonila na proizvodni objekt Cukrarne: nova armiranobetonska konstrukcija sten in stropov naj bi zapolnila in statièno uèvrstila obstojeèo lupino.

http://www4.slikomat.com/09/0108/vs1-04.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3480223.htm)

Tole je rešitev Ravnikar-Potokar

http://www4.slikomat.com/09/0129/nc-garaza.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3536801.htm)

Tole pa Bevk-Peroviæ

http://www4.slikomat.com/09/0129/quu-Garaza.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3536812.htm)

Povsod, kjer se kaj spreminja, so doloèeni ljudje prizadeti in paè ustanovijo inicijativo. Mestna oblast pa mora skrbeti za javni interes in ne sme v vsem ustreèi civilnim pobudnikom. Lahko jim zgolj prisluhne in upošteva kakšno njihovo pripombo. To je pa tudi vse. Drugaèe se razvoj ustavi.


Seveda ne sme občinska oblast tudi povsem popustiti pod pritiski velikih investitorjev.

Mestna oblast mora pač iskati kompromise - v dobro vseh. Določiti urbanistično politiko: kje se bo kaj širili in koliko. In se pogovarjati in dogovarjati. Buldožerski pristop je napačen!

Predstavljaj si: kot zasebnik kupiš zazidljivo zemljišče v (okolici) LJ, si postaviš hišo, potem ti pa čez 2 leti ali pa čez 5 let tam zraven začnejo graditi poslovno-stanovanjske bloke, trgovine, lokale itd.

Razvoj, bi lahko rekli.

Ampak tebi in sosedom se pač poslabša kakovost življenja: več prometa, ista infrastruktura, več ljudi, večji vrvež, onesnaženost itd. Cena tvoje nepremičnine pade - hiša ti meji z blokovsim naseljem. Šel si živet v hišo - na miren konec, ker si si tako želel izboljšati kakovost življenja. Zdaj se ti pa vse podre. Prej si bil na samem, osončen, poleg travnika, med naravo ... zdaj tei bloki zakrivajo sonce, okrog tebe je vrvež, beton.

Se bodo morali taki ljudje vsake 3 leta seliti po nekaj km ven iz LJ? Verjetno ne.

Rešitev je:

v dolgoročnem planu in konsistenci urbanizma - da veš, kje bo kaj zgrajeno ... kje bodo le enostanovanjske hiše, kje bloki, kje poslovni objekti itd. Pri nas je prisoten vsesplošen trend "mešane rabe / funkcije". To pa pač ne ustreza vsem. Mirnih sosesk v LJ skoraj ni več. Sostro se mi zdi še edini tak košček LJ, kjer se še nič ne dogaja. Trenutno. Kako dolgo še?



v zagotovitvi primerne odškodnine / nadomestila za zmanjšanje kvalitete življenja - kar bi moralo biti sistemsko urejeno. Zdaj je zasebnik pač prepuščen samemu sebi - in lahko le "teži", "nagaja", "izsiljuje" in ustanavlja iniciative. Seveda nisi kriv, ker so ti pred nosom zgradili novo sosesko - nekaj pred čemer si "zbežal" pred leti. Nisi vedel, da bo kdaj tam - če bi, ne bi šel tja. In zdaj jo imaš - pred nosom. Verjetno ne boš rekel le: "Kaj čem. Razvoj, pač."


Tak stihijski urbanizem je pač značilen za te kraje. Nekdo si je pač zamislil, da ker je mesto "majhno", je treba pač vse zmiksati skupaj in naj bo vse namenjeno mešani rabi. Pozidati vsak travnik ali nepozidan kos zemljišča znotraj občinskh meja. BS!

Stanovanjski objekt dvor Moste
http://www4.slikomat.com/09/0129/t48-Slika-.jpg

@Gremi
Ne pretiravaj no.Večina predlogov,ki jih dajo mestne mestne inciative so neutemeljene in zahtevajo nemogoče.Sploh ta s tobačno je neumnost brez primere.Na degradiranem območju,ki je skoraj v centru mesta bi raje hiške al kaj.Namesto ropota tovarn bojo pač dobili urejeno sosesko in na ta račun se bo vrednost njihov nepremičnin verjamem zvišala.Nisem proti mestnim inciativam,sem pa proti načinu razmišljanja "samo preko mojega trupla" in tako si razlaga večino članov mestne inciative.
Aja Ljubljana ima dolgoročni plan in te moram razočarat,da se bo tudi v Sostru gradilo in to vse vzdolž Litijske ceste do Sostra.No večinoma bojo to hiše.

Tole pa Bevk-Peroviæ

http://www4.slikomat.com/09/0129/quu-Garaza.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3536812.htm)

Tale bi bila vredu, če nebi predvidevala rušitve cukrarne...

*************************************************************************
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1291111a.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1291112.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1291113.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1291109.jpg

Kot gledam slike Cukrarne na prejšni strani, bi jo jaz brez pomisleka porušil. Navadna industrijska arhitektura tistega časa naj bi bila sedaj kulturni spomenik, ker je bila včasih zatočišče nekaterih zapitih pesnikov in je še sedaj leglo narkomanije.

Seveda ne sme obèinska oblast tudi povsem popustiti pod pritiski velikih investitorjev.

Mestna oblast mora paè iskati kompromise - v dobro vseh.

Èe bi pozorno prebral moj komentar, bi videl, da sem napisal, da mora mestna oblast zagovarjati javni interes. Samo, ko so stvari enkrat obdelane skozi javno razpravo in sprejete, potem jih tudi civilne inicijative ne smejo ustaviti. Sem zagovornik buldožerja, èe to paè tako imenuješ.

Sicer je tako, da bi si vsak želel živeti v mirnem, zelenem in neokrnjenem okolju in hkrati v središèu mesta. In kako to dvoje sestaviti? Po tvoje bi bili tisti, ki si postavijo hišo sredi nièesar upravièeni do odškodnine, èe se še kdo odloèi gradit v bližini? Po moje pa ne.

Sramota iz Tivolija ima kupca
Bellevue bodo prodali prihodnji teden
Ljubljana – Ljubljanski propadajoèi hotel Bellevue bodo predvidoma prodali prihodnji teden. Lastnica agencije Slovenia invest Jacqueline Stuart je dejala, da je kupec že izbran, vendar ga ne želi razkriti, dokler ne bo s prodajalcem (Študentski servis Maribor) podpisal kupo-prodajne pogodbe in nakazal kupnine.
Jacqueline Stuart je pojasnila, da je »skrivnostna« zato, ker bi z razkritjem lahko ogrozila podpis pogodbe oziroma si zaprla pot do drugih ponudnikov, èe bi šlo pri prvem kar koli narobe. Težav sicer ne prièakuje. Nekaj dni zamude je posledica navade, da kupec za takšen velik projekt ustanovi novo družbo. Pri nakupu Bellevueja mora ta družba pred podpisom pogodbe odpreti še raèun in dobiti davèno številko. Jacqueline Stuart je še povedala, da so bili zadnji medijski zapisi o morebitnih kupcih zelo nenatanèni. Kot je znano, je hotel Študentski servis Maribor za 13.209 kvadratnih metrov veliko zemljišèe s hotelom v Tivoliju sedem milijonov evrov. Predvideni stroški obnove in precejšnjega poveèanja hotela pa znašajo 15 milijonov evrov.



Borut Tavèar

Prostorska stiska na Povšetovi

Zapor zaseden 205-odstotno

Nina Krajčinović, pet, 30.01.2009 08:48

Ljubljana - »Uradna zmogljivost je 128 ljudi,« pove direktor zapora na Povšetovi 5 Miran Candellari, »na današnji dan pa je tu zaprtih 135 obsojencev, dve upravno kaznovani osebi ter 125 pripornikov.« O neprimernosti bivanja v premajhnem zaporu se govori že skoraj deset let in videti je, da se bo vsaj še nekaj časa. Zaradi pomanjkanja denarja na ministrstvu za pravosodje je napovedana selitev zapora na obrobje mesta prestavljena za nedoločen čas, ljubljanski zapor pa je še naprej 205-odstotno zaseden. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je v letnem poročilu varuha človekovih pravic za leto 2007 zapisala, da so to»krizne razmere«. Z njo se strinja tudi Candellari, ki je prepričan, da se zadeva vleče že predolgo in da je treba najti rešitev.

»Še posebno neustrezna je lokacija v središču mesta, saj se dogaja, da zapornikom prijatelji čez stene zapora mečejo mobitele, droge in druge nedovoljene stvari,« razloži direktor, ki meni, da bi morali zapor preseliti na območje, kjer ni toliko ljudi, neustrezna pa se mu zdi tudi zgradba, ki ni bila zgrajena v ta namen. »Imamo dve vrsti zaporniških celic. Manjše, velike približno osem kvadratnih metrov, v katerih bi po standardih smela biti samo ena postelja, vanje pa smo morali zaradi pomanjkanja prostora dodati pograd. Večje sobe merijo približno 15 kvadratnih metrov, v njih pa biva šest ljudi, čeprav bi po standardih smeli tam le dva ali trije zaporniki,« pove Candellari in doda, da so morali preurediti tudi nekaj sob, ki so bile namenjene terapevtskemu delu, ter vanje postaviti postelje za zapornike. »Zapor je 205-odstotno zaseden, kar je glede na besede strokovnjakov, da zapor nikoli ne sme biti stoodstotno zaseden in da je optimalna zasedenost 80 odstotkov, zelo skrb zbujajoče,« direktor poudari, da več ljudi na kupu povzroča tudi več konfliktov, zato je za sedanji položaj nujno potrebna rešitev.

Ministrstvo za pravosodje je sicer od Sklada kmetijskih zemljišč lani brezplačno dobilo 45.000 kvadratnih metrov zemljišč na Bizoviku. Takrat so na MOL tudi vložili vlogo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno, saj so nameravali nov zapor postaviti ravno tam. Iz ministrstva pa za zdaj odgovarjajo, da so glede na finančno stanje njihove načrtovane investicije negotove, zato »nočejo napovedovati nikakršnih aktivnosti v zvezi s selitvijo zapora«.

Vodja priprave novega prostorskega načrta MOL Tomaž Souvan pa je povedal, da so možnost selitve zapora na primernejšo lokacijo preverili med pripravo novega izvedbenega prostorskega načrta MOL in da bodo v načrtu, ki ga bodo predstavili aprila, predlagali lokacijo v Bizoviku.

http://www.delo.si/clanek/75206

Redna novinarska konferenca 27. 1. 2009

27.1.2009

Župan Zoran Janković je odgovarjal na novinarska vprašanja.

Župan je potrdil, da je na pogovoru z ministrico za kulturo Majdo Širca beseda tekla tudi o morebitnem prehodu Arhitekturnega muzeja Ljubljana pod državno okrilje. »To je bilo predstavljeno kot ena izmed možnosti, o kateri bomo še razpravljali; sicer pa je najbolj pomembno, da muzej deluje in da je v Ljubljani,« je pojasnil župan.

Dela za garažno hišo pod Kongresnim trgom potekajo kot načrtovano. Objavili smo že oba razpisa, torej za izvajalca del za garažo in za ploščad, nov trg pa bo krasil spomenik znanega Ljubljančana, za katerega smo tudi že objavili razpis. Pripravili smo predstavitev celotnega projekta za stanovalce in lastnike lokalov na Kongresnem trgu, na kateri so odgovorni za izvedbo projekta odgovarjali na njihova vprašanja, tako da smo razrešili še morebitne sporne točke. »Poskusili se bomo dogovoriti z Ministrstvom za kulturo, da bi na območju gradbišča NUK II začasno, do začetka gradnje, uredili parkirišče, ki bi nadomestilo Kongresni trg,« je še povedal župan.

Za »Park&Ride« parkirišče na Rudniku je že vse pripravljeno, tako da bo že v kratkem začelo obratovati. Župan je pojasnil, da bo to le začasna lokacija, saj se že dogovarjamo, da bi »Park&Ride« parkirišče uredili v eni etaži garažne hiše, ki jo bodo gradili med Leclercom in Supernovo.

Župan je komentiral podražitev elektrike, ki jo je napovedalo Elektro Ljubljana. Poudaril je, da je Elektro Ljubljana državno podjetje, sicer pa v mestnih javnih podjetjih trenutno iščemo notranje rezerve, saj je zdaj čas, ko je treba poskrbeti za občane in spodbujati investicije. Zato do konca marca zagotovo ne bo nobenih podražitev, razen morda cene vode, na katero čakamo že 5 let.

Primestni promet se bo v kratkem izčlenil iz Ljubljanskega potniškega prometa; le ta bo njegov 100 % lastnik. Poleti bomo objavili razpis za prodajo primestnega prometa, pri čemer bosta odločilna kriterija ohranitev delovnih mest in ponujena cena. Če kupca ne bomo dobili, bomo postopoma začeli izvajati prijaznejše metode zmanjševanja števila zaposlenih, brez odpuščanj, preko upokojitev, ki jih ne bomo nadomeščali. »LPP se več ne bo ukvarjal s primestnim prometom, saj nobena od primestnih občin ni pripravljena kriti izgub,« je še dodal župan.

Župan je še napovedal, da pričakujemo sestanek z vlado do konca marca, do takrat pa ne bomo delali rebalansa občinskega proračuna, saj moramo vedeti, kako bo z vračilom denarja.

Èe bi pozorno prebral moj komentar, bi videl, da sem napisal, da mora mestna oblast zagovarjati javni interes. Samo, ko so stvari enkrat obdelane skozi javno razpravo in sprejete, potem jih tudi civilne inicijative ne smejo ustaviti. Sem zagovornik buldožerja, èe to paè tako imenuješ.


Javni interes? Kaj pa je javni interes? Definiraj, prosim. Je javni interes upoštevanje interesa že tam živečih 5,000 prebivalcev - ali upoštevanje interesa investitorja in bodočih 1,000 novih prebivalcev?

Javni interes je vedno politično definiran. Ne pa strokovno. Stroka lahko le poda mnenje, politika pa določi in odloči. Kako demokratičen pa je tak proces odločanja in določanja - to je pa že drugo vprašanje.

Razprava ... Kje že? Sem imel priliko sodelovat v nekaj takih "razpravah" ... Podaš protiargument in predloge. Rečejo, da jih bodo "preučili", potem pa vse zavrnejo z nekimi povšalnimi odgovori. Mestni svet nato o predlogih ne razpravlja - ampak le glasuje po Zokijevih navodilih. Žal še nikoli nisem slišal kakega njegovega svetnika debatirati na seji. Molčeči in uklonjeni "intelektualci". Krasno!

Res je, da so včasih kake zahteve cvilnih iniciativ pretirane - vsakdo pač v pogajalskem procesu zahteva nemogoče. A trenutna mestna oblast se obnaša po principu: "Mi vemo kaj je najbolje za vas - vi pa samo tečnarite in izsiljujeto. Z izsiljevalci se pa mi ne pogovarjamo." In seveda je lahko MOLu dati €100k za ekspertize in raziskave, gruča nekaj deset babic in dedkov v iniciativi si pa to težko privošči. Nekako nepoštena tekma.




Sicer je tako, da bi si vsak želel živeti v mirnem, zelenem in neokrnjenem okolju in hkrati v središèu mesta. In kako to dvoje sestaviti? Po tvoje bi bili tisti, ki si postavijo hišo sredi nièesar upravièeni do odškodnine, èe se še kdo odloèi gradit v bližini? Po moje pa ne.

Ne gre konkretno za Tobačno in stanovalce Rožne doline, Levstikove ali Vrtače ... Gre za sistemski problem.

In ja: če si zgradiš hišo na samem - na podlagi dokumentov, ki tam predvidevajo le gradnjo stanovanjskih hiš, no okoliških travnikih pa nič, ker so nezazidljivi - potem pa občinski svet čez npr 3 leta spremeni načrte in tam dovoli gradnjo poslovnih in stanovanjskih objektov, potem si zagotovo opeharjen in upravičen do nekega nadomestila.

Poznam primer neke druge SLO občine, ki je investitorju prodala svoje zemljišče, da zgradi nove vrstne hiše ... "V mirnem objemu narave," so propagirali. In še župan se je hvalil na vsa usta ... čez nekaj let je pa tam zraven zrastla obrtno-industrijska cona. Super!

Če ti poleg hiše zgradijo neko pomembno cesto ali železnico - tarat dobiš nekaj v zameno, če ti fabriko, poslovno stolpnico ali blokovsko sosesko sezidajo zraven - takrat se pa pač obriši pod nosom. Eh ...

Banner na prvi strani bi se pa ja lahko zamenjal ne da je še vedno 2008 ali pa vsaj popravil? Saj bi ga sam pa pač ne vem s temi programi delat....:nuts:

Javni interes? Kaj pa je javni interes? Definiraj, prosim. Je javni interes upoštevanje interesa že tam živeèih 5,000 prebivalcev - ali upoštevanje interesa investitorja in bodoèih 1,000 novih prebivalcev?

Javni interes je vedno politièno definiran. Ne pa strokovno. Stroka lahko le poda mnenje, politika pa doloèi in odloèi. Kako demokratièen pa je tak proces odloèanja in doloèanja - to je pa že drugo vprašanje.


Vsak strateški in izvedbeni urbanistièni plan je javno predstavljen in ga lahko vsak komentira in poda predloge. Javnega interesa prav gotovo ni lahko definirati. Javni interes je, da ljubljana dobi novo prometno glavo, urejen promet... Župan je svoje projekte predstavil pred volitvami in dobil s svojo listo zelo široko podporo in s tem mandat, da jih uresnièi. Marinka Kuriliæ tega ne more spremeniti. Meni se zdi povsem logièno, da se Jankovièeva lista poenoti pred razpravo na mestnem svetu in da poteka tam razprava samo na liniji pozicija-opozicija.

Preden sem se danes odpravil na faks sem se ustavil v Dravljah in poslikal rastoče večstanovanjske objekte. Še vedno sta v gradnji le prva dva blokca ob pošti, so pa občutno povečali gradbeno jamo (v širino, končno globino je očitno že dosegla). Na grabišču je bilo nekaj deset delavcev, ki so pridno ropotali :) Če se ne motim, decembra še ni bilo žerjava. To pa je tudi vse kar mi je danes zaradi pomankanja časa uspelo poslikati...

http://img230.imageshack.us/img230/4650/dsc00238cn9.jpg

http://img520.imageshack.us/img520/6219/dsc00240mv1.jpg

http://img230.imageshack.us/img230/8296/dsc00239rg2.jpg

http://img230.imageshack.us/img230/220/dsc00241fx2.jpg

http://img134.imageshack.us/img134/1096/dsc00245tb1.jpg

http://img230.imageshack.us/img230/3117/dsc00246yp0.jpg

http://img134.imageshack.us/img134/918/dsc00247uj7.jpg

Gradbena jama:
http://img520.imageshack.us/img520/7524/dsc00243xz9.jpg

http://img134.imageshack.us/img134/1110/dsc00244ud6.jpg

http://img520.imageshack.us/img520/923/dsc00248rv4.jpg

Za »Park&Ride« parkirišče na Rudniku je že vse pripravljeno, tako da bo že v kratkem začelo obratovati. Župan je pojasnil, da bo to le začasna lokacija, saj se že dogovarjamo, da bi »Park&Ride« parkirišče uredili v eni etaži garažne hiše, ki jo bodo gradili med Leclercom in Supernovo.

Morda kdo ve, kje naj bi bilo to parkirišče? Sem se zapeljal po NS Rudnik in iskal primerno lokacijo, pa našel kvečemu zemljišče med Viator&Vektor in NS Rudnik, kjer so bile ogromne količine peska (v kupčkih). Bi mislil da bi tam, samo to še ni urejeno kot pravi Zoki... Ali pa mogoče tisto veliko parkirišče blizu Supernove, ki je večinoma prazno?

kje se nahajajo te dravlejski vrtovi??
nek blizu obvoznice a so?

http://zemljevid.najdi.si/index_maps.jsp?tab=maps&x1=459686.18913333333&y1=103862.58334166667&zoom=2343

Med Pošto in Obvoznico - Regantovo in Vodnikovo cesto

Vsak strateški in izvedbeni urbanistièni plan je javno predstavljen in ga lahko vsak komentira in poda predloge. Javnega interesa prav gotovo ni lahko definirati. Javni interes je, da ljubljana dobi novo prometno glavo, urejen promet... Župan je svoje projekte predstavil pred volitvami in dobil s svojo listo zelo široko podporo in s tem mandat, da jih uresnièi. Marinka Kuriliæ tega ne more spremeniti. Meni se zdi povsem logièno, da se Jankovièeva lista poenoti pred razpravo na mestnem svetu in da poteka tam razprava samo na liniji pozicija-opozicija.

Res je. Plani so javno predstavljeni, vsak zainteresiran lahko poda MNENJE. Problem je, ker takih mnenj na MOL nihče resno ne jemlje. Javna predstavitev je tam le, ker tako določajo predpisi - ne pa zaradi resne razprave.

Javni interes je res urejena in delujoča javna infrastruktura. Zasebni projekti to pač niso. Sploh ne kaki poslovni in stanovanjski stolpiči znotraj območij s samimi stanovanjskimi hišami (ne govorim o Tobačni!). Problem nastane, ko se občina postavi na stran interesa investitorjev in ne na stran interesa prebivalcev te občine. Žalostno.

Zoki je predstavil 22 projektov. Ljudje so to podprli. Vsesplošne betonizacije mesta pač ne.

Marinka Kurilić ima vso pravico boriti se za svoj interes in prav. Tako kot vsak občan / državljan. Je pa res, da lahko le "nagaja" in dviguje prah. Žal, ker drugih možnosti nima - ker je pač sistem tak.

Poenotena in molčeča Zokijeva lista intelektualcev ... Živela buldožer demokracija!

Marinka Kuriliæ ima vso pravico boriti se za svoj interes in prav. Tako kot vsak obèan / državljan. Je pa res, da lahko le "nagaja" in dviguje prah. Žal, ker drugih možnosti nima - ker je paè sistem tak.

Poenotena in molèeèa Zokijeva lista intelektualcev ... Živela buldožer demokracija!

Ful ne morem razumet, zakaj se ti zdi, da tisoèev, ki podpirajo gradnjo garažne hiše pod tržnico, ni potrebno slišat, Marinko Kuriliæ in pešèico somišljenikov pa je ??

Ona sama je rekla, da kompromis ni možen. Ali se bo gradilo, ali se pa ne bo. To je bil njen odgovor.

Pa tudi to ne vem, o kakšni betonaži govoriš? Zasebni investitorji bodo zgradili toliko stanovanj in poslovnih prostorov, kolikor jih bodo lahko prodali in niè veè!

Construction update: Opera

Zahodno pročelje (ob Muzejskem parku) je že skoraj nared:
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1301124.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1301120.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1301117.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1301119.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1301118.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1301125.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1301126.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1301127.jpg
http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/P1301115.jpg

super updejt, nisem bil že nekaj časa tam mino in je prav lepo videti tak napredek :)

Kot gledam slike Cukrarne na prejšni strani, bi jo jaz brez pomisleka porušil. Navadna industrijska arhitektura tistega časa naj bi bila sedaj kulturni spomenik, ker je bila včasih zatočišče nekaterih zapitih pesnikov in je še sedaj leglo narkomanije.



Po moje gre pri Cukrarni za eno samo besedičenje in odmikanje od realnosti. Do zdaj namreč še nisem zasledil kakega strokovnega komentarja zakaj naj bi jo sploh ohranili.

Sicer pa si sploh ne predstavljam, kako bodo tako dotrajanemu objektu sploh zagotovili ustrezno statično varnost...da o potrebni količini denarja niti ne govorimo...


Morda bi lahko ustanovili civilno inciativo za rušenje Cukrarne...:lol:

Če je interes za zaščito Cukrarne ali pač kateregakoli objekta v tako slabem stanju ni noben problem pri tej stavbi pustiti le lupino in jo od znotraj ojačati z AB stebri in zamenjati obstoječe lesene strope z AB ploščo. Koliko to podraži gradnjo bi bolje vedel kdo z gradbene stroke.
Je pa res, da Cukrarna nima nevem kakšne arhitekturne vrednosti, zgodovinsko je pomembna predvsem kot zadnje pribežališče Ketteja in Murna, podobno kot razne domačije ostalih pomembnih slovenskih kulturnikov.

Morda kdo ve, kje naj bi bilo to parkirišče? Sem se zapeljal po NS Rudnik in iskal primerno lokacijo, pa našel kvečemu zemljišče med Viator&Vektor in NS Rudnik, kjer so bile ogromne količine peska (v kupčkih). Bi mislil da bi tam, samo to še ni urejeno kot pravi Zoki... Ali pa mogoče tisto veliko parkirišče blizu Supernove, ki je večinoma prazno?

Ne vem, kateri del fraze "med Leclercom in Supernovo" ti ni jasen?:doh:

Je pa res, da Cukrarna nima nevem kakšne arhitekturne vrednosti, zgodovinsko je pomembna predvsem kot zadnje pribežališče Ketteja in Murna, podobno kot razne domačije ostalih pomembnih slovenskih kulturnikov.

Okej, domačije. Ne pa napol razrušen kolos, leglo narkomanije.
In poleg tega, kaj pa bi spominjalo na Ketteja in Murna, če bi Cukrarno ohranili? Bo kak muzej notri?

Zrušit, pravim. Prej bo, bolje bo (sicer se pa bo tako ali tako samo).

Med Supernovo in Leclerkom bodo gradili garažno hišo.Se mi zdi malo čudno, da bi na tistem parkingu delali P&R, ker je že tako prepoln večino časa...

@ Lagoya: Ja se strinjam, zadnjič enkrat nam je na faksu profesorca pokazala en star grad, oziroma graščino, ki je bil v stanju, kakor je recimo Cukrarna, torej, stavba se je še komaj držala pokonci. Kaj so naredili, zrušili vse razen zunanjega dela, uredili nove vhode in prehode, notri pa z jeklenimi konstrukcijami naredili pravzaprav novo stavbo, ki je bila mislim, da knjižnica. Dokler nisi stopil v stavbo, se sploh ni videlo, da bi bilo kaj drugače, kot je bilo pred več stotimi leti, ko so stvar zgradili. Kaj pa če jo porušijo in na novo zgradijo? Seveda, bi bila na zunaj enaka, notri bi bila nekaj čisto drugega.

isto delajo nekak prbližn opero v hamburgu kjer so pustili zunanje zidove
http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=446986

en lep primer pri nas je Kempinski Palace v Portorožu, kjer so pustili samo zaščiteno fasado in stopnišče (ovito z jeklenimi sponami, da se ni razletelo). Z vidika varnosti je neprimerno bolje, pa da o funkcionalnosti sploh ne govorimo. A kdo ve kaki so sploh prostori not? Dvomim, da si je kdo upal it pogledat... :D

en lep primer pri nas je Kempinski Palace v Portorožu, kjer so pustili samo zaščiteno fasado in stopnišče (ovito z jeklenimi sponami, da se ni razletelo). Z vidika varnosti je neprimerno bolje, pa da o funkcionalnosti sploh ne govorimo. A kdo ve kaki so sploh prostori not? Dvomim, da si je kdo upal it pogledat... :D

Kempinskega? Razkošni, fancy in primerni cenovnemu razredu. :P A hkrati precej hladni. :)

Ne ne za Kempinski vem, k je bla ena konferenca not. Meni je še kr fajn... novi del je špica, posebi recepcija med starim in novim delom.

Za cukrarno sm spraševal... A so not ala velike hale al neke majhne luknje z metrskimi zidovi?

S K L E P
o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču – za dele območij urejanja CO 1/6 Čopova ulica in CO 1/13 Južni trg

1.

Predmet sklepa

S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču – za dele območij urejanja CO 1/6 Čopova ulica in CO 1/13 Južni trg (v nadaljevanju: PUP).

2.

Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev PUP

Območji urejanja CO 1/6 Čopova ulica in CO 1/13 Južni trg sta v Dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 – odločba US, 64/04, 69/04, 79/04-3477, 5/06-155) opredeljeni kot površine za osrednje dejavnosti.
Za območji urejanja CO 1/6 Čopova ulica in CO 1/13 Južni trg veljajo določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču (Uradni list SRS, št. 13/88 in Uradni list RS, št. 21/90, 16/91, 35/92, 15/93, 61/94, 34/96, 22/98, 68/99, 77/02, 69/03, 19/07, 95/07, 57/08, 98/08, 110/08-4757). Določila veljavnega prostorskega akta za območje hotela Slon dopuščajo le rekonstrukcijo objekta hotela oziroma nadomestno gradnjo. Za območje urejanja CO 1/13 Južni trg določila prostorskega akta dopuščajo le tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo njihova zunanjost ali zmogljivosti, stavbe pa so namenjene v celoti poslovni funkciji programa mestne magistrale in specializiranega programa ter mestnih inštitucij. V območju Knafljevega prehoda je dopustna odstranitev obstoječih objektov za potrebe priprave stavbnega zemljišča in arheološke raziskave.
Investitor želi zaradi z razvojem naraslih potreb povečati kapacitete objekta hotela Slon, poslovnega objekta Čopova ulica 9 in objekta gostilne As ter razširiti nastanitveno-gostinski program v paviljon ob objektu v sklopu celotne ureditve Knafljevega prehoda. Investitor želi v oziru na njegov program izboljšati urbanistično in arhitekturno zasnovo, optimizirati izrabo, ob tem pa zagotoviti kvalitetnejše možnosti za ureditev zunanjih površin v območju.
Ker obstoječi prostorski akt ne omogoča realizacije nameravane gradnje, je treba izdelati spremembe in dopolnitve PUP, ki bodo omogočile načrtovan razvoj obravnavnega območja.

vir: http://www.uradni-list.si/1/content?id=90581

Nakupovalni center Šiška. Območja urejanja ŠP 4/1-1 Avtotehna.


http://img84.imageshack.us/img84/4204/sscncsiska032du1.jpg
http://img509.imageshack.us/img509/2997/sscncsiska023cb0.jpg

vir: http://www.agp.at/de/projekte/studien/ncsiskaeins
http://www.uradni-list.si/1/content?id=85222
http://www.ppmol.org/urbanizem5/index2.html...19.seja, dne 7.7.2008

In noter spet iste trgovine jovo na novo :D

..

Pa res kako je to možno? Saj je res, da so najnovejši nakupovalni centri izjemno lepi in urejeni, ampak, kako je možno, da se jim izplača graditi vedno nove z vedno istimi trgovinami? Je pa tukaj tudi nekaj res, Slovenci se večinoma bojimo novih stvari in kupujemo samo tiste ''priznane izdelke'', pa če tudi so jih posebej za nas namesto v Nemčiji izdelali na Poljskem, v Ukrajini ali pa še kje na slabšem. Samo, da je Milka, Nutela in podobne stvari. Teh HMjev pa Espritjev je pa že toliko, da so že na vsakem koraku.

Sem se pravkar spomnil: Ko smo bili kaka dva-tri tedne nazaj s faksom na ogledu Gasilske Brigade Ljubljana, so nam med drugim povedali tudi prihodnje načrte njihove "širitve". Sedanja lokacija se prestavi na Kranjčevo (zelenica nasproti POP TVja), poleg tega pa bodo odprli "podenoto" najverjetneje v Trnovem. Kasneje bosta sledili še dve, tako da bo pokritost območja MOL čimvečja. Če bo šlo vse po planih bosta Kranjčeva in Trnovo urejena okoli 2011.

Navduševal sem se nad Milko sred 80ih...V tem desetletju jo preziram.:puke:

Med Supernovo in Leclerkom bodo gradili garažno hišo.Se mi zdi malo čudno, da bi na tistem parkingu delali P&R, ker je že tako prepoln večino časa...

No, če bo garažna hiša imela še extra tri štuke (recimo), potem bi načeloma lahko bilo dovolj prostora. Vendar po drugi strani je problem oddaljenosti tako železnice kot trojke (trole). No, tako ali tako je to samo ena od idej. Kolikor poznam uradne zasnove, bo P&R med Dolenjsko cesto in železnico tam okoli obračališča trojke.

Vendar po drugi strani je problem oddaljenosti tako železnice kot trojke (trole).

Saj imamo 27ko, ki izpred Supernove in Leclerka pripelje naravnost v Center (Bavarc in Nama). Če ne bi bilo toliko "ovinkov" bi ob uspešni uporabi P&R sistema lahko uvedli celo tadolge trole :)
Kakšna bo višina garažne hiše je pa res vprašanje, upam da ne bo prenizka, glede na to da naokoli ni popolnoma nobene višje stavbe (razen poslovnih objektov na Severni strani Leclerka seveda). Tri nadstropja so najman kolikor bi bilo potrebno, še posebej za prihodnost, ko se bo gotovo še kaj gradilo- prostora v NS Rudnik je še ogromno, in upam da se bo še lepo (in seveda čimpreje) razvijal :banana:

edit: se bom probal zapeljati kaj okoli trojke da vidim kje naj bi bilo

objekt in lokacija:kavarna Astra, sprememba namembnosti obstoječih poslovnih prostorov;
Ljubljana projekt in izvedba:2008; predvidoma 2008 - 2009
površina objekta:210 m2
obseg projekta:IDZ, PGD, PZI
način gradnje:klasična gradnja
naročnik:Ex marketing, d.o.o.
projektni tim:Alenka Kragelj Eržen, Vivijana Vitkovič, Nataša Poličar
soprojektanti:Projekt, Franc

http://img242.imageshack.us/img242/1099/002zj6.jpg (http://imageshack.us)
http://img266.imageshack.us/img266/7237/001sm7.jpg (http://imageshack.us)
http://img266.imageshack.us/img266/3773/003ev6.jpg (http://imageshack.us)
http://img242.imageshack.us/img242/4781/007ym8.jpg (http://imageshack.us)

vir: http://www.krageljarhitekti.si/kavarna-astra/

Bellevue
Hotel bo èez tri leta
Ljubljana | 3. 2. 2009, Ana Porenta,
Kupec hotela Bellevue je Mawared International, prenova naj bi bila konèana èez tri leta.

Kupec hotela Bellevue bo oèitno slovenska podružnica luksemburškega holdinga Mawared International. Slovensko podjetje vodi slovensko-jordanski inženir Primož Adib Hiasat. Predkupno pogodbo s "potencialnim kupcem" so podpisali v petek, so sporoèili iz podjetja Slovenia Invest, prodaja pa bo predvidoma konèana konec tega meseca na notariatu.

Prodajna cena je zaupna
"Dogovorjena cena je zaupna, ne prodajalec ne kupec je ne želita izdati," je pojasnila Jacqueline Stuart, lastnica podjetja Slovenia Invest. Kot so še zapisali, želi Mawared International hotel prenoviti in dodati z obèutkom oblikovan prizidek.


"Povedali so, da mislijo, da bo po treh letih konèano," je o poteku del dejal Marjan Krajnc, direktor Študentskega servisa Maribor. "Èvrsto zagotavljajo, da nameravajo delati zares lep hotel. Glede na pogovore celo mislim, da bodo presegli ideje o pet zvezdicah plus," je še dodal.

Stuartova je povedala, da želi podjetje zaèeti dela takoj, ko bo mogoèe, vendar je pred njimi še nekaj korakov, na primer izbira arhitekta in pridobitev gradbenega dovoljenja. V podjetju Mawared International London so dejali, da bodo veè informacij posredovali na tiskovni konferenci ta mesec.

Kot je na tiskovni konferenci povedal ljubljanski župan Zoran Jankoviæ, so dovoljeni le posegi v okviru izdanih dovoljenj, v stavbi pa je lahko le hotel.

Išèejo še druge možnosti
Hiasat je povedal, da v Sloveniji vidijo možnost razvoja turizma do visokega standarda. Trenutno v drugih krajih pri nas raziskujejo še dodatne razvojne možnosti.

Severjevo garažo pri Cukrarni bodo verjetno porušili
Konèno se premika projekt notranjega cestnega obroèa
Slovenija - sreda, 04.02.2009
Tekst: Peter Pahor


Ljubljana - Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankoviæa bo Mestna obèina Ljubljana (MOL) do konca tega meseca objavila javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del za gradnjo ceste, ki bo z mostom skozi del Cukrarne, ki ga bodo porušili, povezala Roško in Njegoševo cesto. Gre za znamenito dokonèanje notranjega cestnega obroèa, ki ga mestne oblasti napovedujejo že vsaj tri leta, po Jankoviæevem predvolilnem programu pa bi moral biti gotov že lani.


"Kupili smo stavbo pri Cukrarni, iz katere moramo izseliti enajst prebivalcev, Cukrarno pa moramo v srednjem delu podreti. Na tem obmoèju tudi ne bo veè èrpalke, tako da bomo lahko Ambrožev trg povezali z lepim parkom. Za gradbeno dovoljenje za gradnjo ceste in mostu potrebujemo samo še dogovor za prenos lastništva parcel z ministrstvom za zdravje. Izkazati moramo torej le še lastništvo na doloèenih zemljišèih," pojasnjuje Jankoviæ.

Èeprav tega ni naravnost povedal, bo verjetno padla tudi bližnja Severjeva garaža iz leta 1969, za ohranitev katere se je pred èasom zavzelo Društvo arhitektov Ljubljana. Na njihovo pobudo je MOL povabil pet arhitekturnih birojev, ki jih je izbralo društvo, da bi izdelali idejno arhitekturno rešitev, ki bi v ureditev širšega obmoèja Cukrarne poskusila vkljuèiti tudi Severjevo garažo. "Mi smo povedali, kaj potrebujemo na tej lokaciji za enotno mestno upravo, vso administracijo in službe Holdinga Ljubljana ter naših podjetij, vso republiško javno upravo ter morebitno pokrajinsko upravo. Na zahtevo, da se Severjeva garaža ohrani, so trije od petih birojev našli takšno rešitev, ki predvideva ohranitev le lupine garaže, vsebina pa bi bila razlièna, med drugim recimo mladinski center," pravi Jankoviæ. Projektantska ocena stroškov za ureditev obmoèja, ki so jo dali povabljeni biroji (A.biro, adz, Atelier arhitekti, Bevk Peroviæ arhitekti, Biro Ravnikar Potokar), znaša od 60 do 130 milijonov evrov, denar pa bo, tako kaže, verjetno tudi kljuèni argument za rušitev Severjeve garaže. "Predelovati to garažo je tak strošek, da ne vem, kdo bo to financiral. Po prvih analizah bi bili tudi fizièni lastniki te garaže, ki je zaradi majhnih parkirnih boksov danes nefunkcionalna, zelo veseli, da bodo namesto obstojeèega boksa dobili normalni garažni boks v eni etaži pod zemljo s 400 parkirnimi prostori," še opozarja Jankoviæ.

Ko sem se danes peljal mimo križišča Roška-Poljanska sem opazil, da so pospravili že skoraj vse ostanke porušene zgradbe. Če je dokončno počiščeno pa zaradi snega nemorem zatrditi, je pa bager še vedno tam

hiša je zravnana z zemljo in ves material je odpeljan :banana:

je kdo pomislil da bi se odprl poseben thread o gradnji navezave Njegoševa Roška?

je kdo pomislil da bi se odprl poseben thread o gradnji navezave Njegoševa Roška?

Počas.Odprimo,ko se bo gradnja dejansko začela,da ne bo thread pol leta sameval.Primer Masarykova.:)

Severjevo garažo pri Cukrarni bodo verjetno porušili

Men je te garaže ful škoda..:( Že tko so porušil dost Severjevih del:ohno:

Počas.Odprimo,ko se bo gradnja dejansko začela,da ne bo thread pol leta sameval.Primer Masarykova.:)

zato sm pa raj uprašu :colgate:

Skupaj za zmago!

3.2.2009

Predsednica ŠZUL prof.dr. Andreja Kocijančič, župan MOL in častni predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoran Janković in predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac so v torek, 3. februarja, podpisali Pismo o nameri o sodelovanju na 4. Evropskem univerzitetnem evropskem prvenstvu v rokometu, ki ga bo Ljubljana gostila od 15. do 21. junija 2009.

Pismo o nameri o sodelovanju na projektu 4. EUP v rokometu opredeljuje sodelovanje vseh treh organizacij z enakimi cilji: razvoj univerzitetnega oziroma študentskega športa v Ljubljani, širitev prepoznavnosti Univerze v Ljubljani kot športu prijazne univerze, širitev prepoznavnosti Ljubljane kot glavnega mesta Slovenije, kot turistične in kulturne destinacije ter kot športu prijaznega mesta, širitev prepoznavnosti Slovenije, razvoj rokometa na območju Ljubljane s poudarkom na razvoju rokometa kot univerzitetnega športa, spodbujanje sodelovanja vseh univerzitetnih in športnih partnerjev v Ljubljani ter širitev prepoznavnosti univerzitetnega športa med študenti in drugimi javnostmi.

http://www.ljubljana.si/file/897612/univerzitetno-_prvenstvo_v_rokometu_007.jpg

»Prvič v svoji zgodovini bo Univerza v Ljubljani organizirala tako veliko tekmovanje, kot je evropsko prvenstvo. Zavedamo se, da to ni lahek zalogaj, toda po drugi strani smo si to čast tudi zaslužili. Še posebno, ker je univerzitetna reprezentanca na lanskem EP v Nišu osvojila zlato kolajno. Naša univerza je v Evropi športno priznana, kar potrjuje tudi podatek, da je po športnih uspehih svojih študentov druga v Evropi. Letos bo podeljen tudi naziv najuspešnejše univerze v zadnjem desetletju, naš cilj pa je biti na prvem mestu,« je povedala prof. dr. Kocijančičeva.

Župan Zoran Janković je dejal, da bi težko našel dokument, ki bi ga podpisal z večjim veseljem. »V njem je vse, kar cenim in imam rad. Rokomet imam zelo rad, Ljubljana pa je ponosna na univerzo, ki pomembno prispeva k temu, da je prestolnica najlepše mesto na svetu. Mestna občina Ljubljana bo pri organizaciji EP stala ob strani RZS in univerzi, predvsem z objekti, brezplačnimi prevozi in turističnimi ogledi mesta za udeležence tekmovanja, zagotovitvijo pogostitev za predstavnike delegacij udeležencev, promocijo dogodka in drugimi zadevami," je pojasnil Janković in v svojem optimističnem slogu dodal: "Pričakujem, da bo reprezentanca Slovenija osvojila kolajno. Najmanj zlato. Za žensko izbrano vrsto je to odlična priložnost, da prvič poseže po odličju.«

Na EP v Ljubljani bo nastopilo 16 moških in 10 ženskih reprezentanc (skupaj okoli 450 udeležencev). Predsednik RZS Franjo Bobinac je "razkril" informacijo, da bo slovensko moško reprezentanco vodil Slavko Ivezič, žensko pa Primož Pori, kar sta potrdila tako strokovni svet kot predsedstvo zveze. Ob tem pa je ponovno poudaril, da je rokomet bil in ostaja kolektivni šport številka ena v Sloveniji.

Rog: Zgodba začasne zasedbe se bliža koncu

Pred tremi leti so zdajšnji uporabniki zapuščene tovarne Rog nezakonito zasedli prostore, ki jih je dolgoletnemu propadanju prepustila Mestna občina Ljubljana.

Čeprav smo bili v Ljubljani že priča nekaterim podobnim okupacijam (od Metelkove do AC Molotov), je oživitev tovarne Rog posebna zaradi koncepta začasne uporabe, ki ga želijo uvesti v prakso njeni uporabniki. O umetnikih in aktivistih, ki živijo in ustvarjajo v Rogu, govori dokumentarni feljton avtorja Siniše Gačića Začasna tovarna.

Uporabniki prostorov nekdanje tovarne Rog so ob vstopu v zapuščeno tovarno jasno povedali, da bodo zapuščene prostore zasedali do trenutka, ko bo lastnik, Mestna občina Ljubljana (MOL), s konkretnimi koraki pokazal, da svoje lastnine ne namerava več prepuščati propadanju. Ker so na MOL-u stekli uvodni formalni koraki h gradnji sodobnega kulturnega centra, ki naj bi stal na območju današnje propadajoče tovarne, se zgodba začasne zasedbe počasi bliža koncu.

V feljtonu Začasna tovarna boste tako videli in spoznali večino uporabnikov tovarne Rog, videli boste, da tam poleg aktivistov in umetnikov delujejo tudi skejterji in break dancerji, svoj pogled na celotno zadevo pa je podal tudi župan Zoran Janković.

C. R.

Men je te garaže ful škoda..:( Že tko so porušil dost Severjevih del:ohno:

Lahko bi jo pa porušili in zgradili na pogled enako, samo z normalnimi višinami prostorov

Ful ne morem razumet, zakaj se ti zdi, da tisoèev, ki podpirajo gradnjo garažne hiše pod tržnico, ni potrebno slišat, Marinko Kuriliæ in pešèico somišljenikov pa je ??

Ona sama je rekla, da kompromis ni možen. Ali se bo gradilo, ali se pa ne bo. To je bil njen odgovor.

Pa tudi to ne vem, o kakšni betonaži govoriš? Zasebni investitorji bodo zgradili toliko stanovanj in poslovnih prostorov, kolikor jih bodo lahko prodali in niè veè!

Ti bom odgovoril, ker sem ravno od foha,moja teta pa je vodila obnovo Plečnikovih arkad na tržnici, Predstavljaj si, da se na tržnici izkoplje gradbena jama, globoka 3 ali 4 etaže. Isti moment vse skupaj zleti v Ljubljanico. Zemljina je slaba in načeta zaradi poglobljene struge Ljubljanice, da ne govorim o tem, da je bilo na mestu današnje tržnice pokopališče med epidemijo kuge,katere bacili ostanejo aktivni več kot 500 let.
Očitno bi Zoki rad parkiral na suhem.
Ampak ne z mojim denarjam.:ohno:

Ma glej!

Tista garažna hiša pod tržnico ne bo imela toliko etaž kolikor govoriš. In ker nekaj nakladaš kako je to nemogoče izvesti zaradi terena, si lahko pogledaš 50m naprej od tržnice kjer so že zgradili dve podzemni garaži, ki pa so res 3 do 4 etaže pod zemljo.

Že res, da je bila gradnja zahtevna, je pa bilo (2x) dokazano, da je izvedljivo. In nobena hiša v okolici se ni podrla, Čeprav je bila precej višja in v precej slabšem stanju kot Plečnikove arkade.

Sploh pa je fora te garažne hiše ta, da se rešimo avtov iz tržnice in nabrežja nasproti tržnice.

Pol bodo lahko ljudje brez bojazni, da jih zgazi kšn avto občudovali arkade, ki jih je sanirala tvoja teta.

Čau

Ti bom odgovoril, ker sem ravno od foha,moja teta pa je vodila obnovo Plečnikovih arkad na tržnici, Predstavljaj si, da se na tržnici izkoplje gradbena jama, globoka 3 ali 4 etaže. Isti moment vse skupaj zleti v Ljubljanico. Zemljina je slaba in načeta zaradi poglobljene struge Ljubljanice, da ne govorim o tem, da je bilo na mestu današnje tržnice pokopališče med epidemijo kuge,katere bacili ostanejo aktivni več kot 500 let.
Očitno bi Zoki rad parkiral na suhem.
Ampak ne z mojim denarjam.:ohno:

Če bi bil od foha, ne bi takih neumnosti govoril. Gradbene jame niso nobena posebna znanost, pa tudi če bi bilo kaj narobe, bi Arkade odletele kvečjemu v gradbeno jamo, ne pa Ljubljanico.

Aja, o kakšnih bacilih govoriš? A ti veš, da je kuga, takrat nerešljiva uganka, danes zlahka ozdravljiva z antibiotiki? Če bi se že slučajno kdo nalezel ...

Saj imata oba po svoje prav, nikjer nisem trdil,da se zadeva ne da izvesti,toda za kakšne stroške in ali so ti opravičljivi. Po originalnih Plečnikovih načrtih naj bi bil vsak steber temeljen,na koncu se je izkazalo,da ni in obnova se je zavlekla skoraj za eno leto.
Samo toliko
Lep dan želim

Pazite se kuge! :crazy:

Zdj samo še čakam, da prebere to o kugi kjeri s civilne iniciative.

Potem pa lahko pričakujemo v Svetu na Kanalu A prispevek v stilu:
"Gradnja garaž pod ljubljansko tržnico bi lahko pobila polovico evropskega prebivalstva. Civilna iniciativa zaskrbljena."

HAHAHAHAHA...Drage gledalke, dragi gledalci, opozorilo je resno! Civilna iniciativa... opozarja na možnost epidemije KUGE, v primeru odprtja gradbene jame na območju tržnice.

In zelo resen pogled voditelja zelo resne informativne oddaje SVET, kjer povejo polovico zlaganih podatkov, druga polovica zraste pa na zeljniku voditelja, ki si sproti zmišljuje.

Kaj če bi se registriral nekdo 1. aprila na forum te civilne iniciative in jim posredoval podatke =) Če bi zagrabli foro bi v naslednjih 10 letih verjetno nihče več ne jemal resno iniciativ pri nas =D

Kaj če bi se registriral nekdo 1. aprila na forum te civilne iniciative in jim posredoval podatke =) Če bi zagrabli foro bi v naslednjih 10 letih verjetno nihče več ne jemal resno iniciativ pri nas =D

Dej nehaj! kaj pa, če bo učinek ravno obraten?? Ljudje hitro nasedeje takim traparijam! Potem se nikoli več ne bo nič gradilo v Ljubljani!:lol:

za kakšne stroške in ali so ti opravičljivi
Iniciativa predlaga gradnjo garažne hiše pod grajskig gričem ki bi pa samo po ocenah stroškov gradje bili 2x višji v resnici pa najbrš prej 3x ce se je kej za naučit iz gradnje predora pod gričem...

Oilpower ne bo, navaden splošni zdravnik jih ovrže =D in vsak drug normalen človek, ki ve vsaj toliko, da kuga ni nikakršna grozna bolezen. Pred 500 leti so ljudje umirali zaradi ureznin in podobnih stvari, katere so danes tako zanemarljive, da jih pozdravimo sami. Včasih so bile pač higienske razmere takšne, da se tega niti ni dalo pozdravit in potem so nastopile raznorazne sepse in puf, kmalu si umrl. Sicer bi pa že Zoki povedal, da je bila to verjetno prvoaprilska šala in da so verjetno končno le dobili malo smisla za humor med temi betežnimi nergači.

Ti bom odgovoril, ker sem ravno od foha,moja teta pa je vodila obnovo Pleènikovih arkad na tržnici, Predstavljaj si, da se na tržnici izkoplje gradbena jama, globoka 3 ali 4 etaže. Isti moment vse skupaj zleti v Ljubljanico. Zemljina je slaba in naèeta zaradi poglobljene struge Ljubljanice,

To, kar si napisal je izkljuèno strokovno vprašanje in nima nobene zveze z Marinko Kuriliæ. Vprašanje morajo razrešit strokovnjaki brez Marinke.

To, kar si napisal je izkljuèno strokovno vprašanje in nima nobene zveze z Marinko Kuriliæ. Vprašanje morajo razrešit strokovnjaki brez Marinke.

a ne, saj sam nimam nobene zveze z t. i. civilno iniciativo. Tudi sam si želim razvoja Ljubljane, samo ne kar v tri krasne, predvsem pa si ne želim tega kar se zdaj dogaja. Ljubljana je postala Jankovičev fevd,ki deluje v povezavi z SCT mafijo.
Kolikor mi je ata povedal so predor pod gradom zgradili v dobrem letu, in z takratno tehniko, ki je bila bolj kramp in lopata sistem,zdaj pa je to nenadoma postal problem.
:cheers:

Za Struckarja pa samo tole, kateri antibiotik ti bo prijel, če smo že od od otroštva nafilani z njimi? Kloramfenikol je bil last frontier,če ta ne prime, tudi nič drugega ne bo.Zdravljenje

Vladimir Havkin, ruski zdravnik ki je deloval v Indiji je razvil to terapijo:

* streptomicin 30 mg/kg dvakrat dnevno 1 teden,
* kloramfenikol 25–30 mg/kg v začetnem odmerku, sledi 12.5–15 mg/kg štirikrat dnevno,
* tetraciklin 2 g v začetnem odmerku, sledi 500 mg 4 štirikrat dnevno vsaj 7 dni zapored (zdravilo ni primerno za otroke).

Moderni tip zdravljenja pa vključuje:

* gentamicin 2.5 mg/kg dvakrat dnevno vsaj 7 dni,
* doksiciklin 100 mg (odrasli) ali 2.2 mg/kg (otroci) oralno dvakrat na dan naj bi se pokazalo učinkovito, vse države ne izvajajo tega tipa zdravljenja.

Kolikor mi je ata povedal so predor pod gradom zgradili v dobrem letu, in z takratno tehniko, ki je bila bolj kramp in lopata sistem,zdaj pa je to nenadoma postal problem.
:cheers:

Če ti misliš, da se dvopasovni cestni predor lahko enači z podzemno garažo z velikimi kavernami, no ja ...:lol:

+ gradnja v porozni kamnini se ni nič bistveno spremenila od takratnih časov... ni nastoplo nobeno čudo tehnologije

Če ti misliš, da se dvopasovni cestni predor lahko enači z podzemno garažo z velikimi kavernami, no ja ...:lol:

Saj je tako ne zagovarjam.

Pomojem bolje ena velka, kot tri manjše. Pa pločevino treba pod zemljo obvezno skriti!

Saj je tako ne zagovarjam.

Ne vem, zgleda kot da trdiš, da je gradnja podzemne garaže v grajskem hribu nekaj precej vsakdanjega. Problemi s tuneloma Šentvid in Golovec pa kažejo vse kaj drugega.

Harigast če pa ne bi mogli zajeziti kuge bi pa vsaj svetu naredili uslugo, saj bi bilo recimo par miljonov ljudi manj in s tem, manjše breme za okolje =) Pa še, saj veš, hudobne najhitreje doleti usoda. Bi mogoče malo spucal mafijo, ki upravlja z našimi življenji stran.

Malce se umirite saj niste jazbinški.

Do poletja selitev Mrtvaškega mostu

Slovenija - sobota, 07.02.2009 Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - Na Mestni občini Ljubljana (MOL) do 3. marca zbirajo ponudbe za rušitev prekladne konstrukcije Mrtvaškega mostu in gradnjo začasne brvi čez Ljubljanico. Dela bo moral izbrani izvajalec končati v dobrih treh mesecih, tako da lahko nadomestno brv pričakujemo poleti. Darja Lesjak, direktorica službe za investicije MOL, pojasnjuje, da bodo obstoječi Mrtvaški most, ki je tehnična dediščina, po demontaži obnovili in ga prestavili na novo lokacijo pred izliv Gradaščice v Ljubljanico, tako da bo povezal Trnovo s Prulami.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/c6f0bad74807009fb9402c97a5cf3c05.jpeg
Mrtvaški most se bo po obnovi preselil med Trnovo in Prule. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Vrednost gradbenih del na MOL ocenjujejo na 672.000 evrov, za gradnjo novega mostu na lokaciji sedanjega Mrtvaškega mostu pa bodo po Lesjakovi objavili še eno javno naročilo.

Mrtvaški most je za promet zaradi poškodb zaprt od leta 2004, na to lokacijo pa ga je leta 1931 s kraja, kjer je danes Čevljarski most, prestavil arhitekt Jože Plečnik. Gre za prvi litoželezni most v Ljubljani, ki so ga sestavili iz vnaprej pripravljenih elementov trikotne oblike, ki so jih odlili v Dvoru pri Žužemberku, in na gradbišču spojili z vijaki. Odprli so ga 18. oktobra 1867, kmalu pa so ga uvrstili med najzanimivejše tehnične rešitve tistega časa.

www.dnevnik.si

Biser tehnologije tistega časa in kaj naredijo? Nanj naštemajo cevi in to take, da se ga sploh ne vidi več izza njih. Na novi lokaciji bo verjetno brez teh cevi ane? Pa upam, da bodo na novem mostu cevi skrili pod površino. Drugače so mi take cevi zelo všeč, v velikih industrijskih conah Ne pa praktično v starem delu mesta.

Mrtvaški most, ki je tehnična dediščina, po demontaži obnovili in ga prestavili na novo lokacijo pred izliv Gradaščice v Ljubljanico, tako da bo povezal Trnovo s Prulami.


www.dnevnik.si

Fino, da bojo povezali Trnovo s Prulami, tega pa nisem vedel in tam res manjka most. Litoželezni mostovi so mi zelo všeč, tudi ta!

Biser tehnologije tistega časa in kaj naredijo? Nanj naštemajo cevi in to take, da se ga sploh ne vidi več izza njih. Na novi lokaciji bo verjetno brez teh cevi ane? Pa upam, da bodo na novem mostu cevi skrili pod površino. Drugače so mi take cevi zelo všeč, v velikih industrijskih conah Ne pa praktično v starem delu mesta.

Ta cev je res krasota, da ji ni para.

http://i250.photobucket.com/albums/gg258/unionslo/muzejprirodoslovni.jpg

Občina nad lastnike zanemarjenih stavb
Podlaga za prisilno obnovo stavbe bo tudi vprašanje, ali ta kazi zunanjo podobo naselja, in ne več samo, ali je ta nevarna

Slovenija - ponedeljek, 09.02.2009 Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - Mestna občina Ljubljana (MOL) in preostale slovenske občine bodo lahko kmalu sprejele odloke, na podlagi katerih bi lastnikom zanemarjenih stavb, ki kazijo podobo mesta, naložile njihovo obnovo. Podlaga za to je v zadnjih spremembah zakona o graditvi objektov, na ministrstvu za okolje in prostor pa bodo do konca februarja za občine pripravili vzorčne odloke in priporočila za njihovo izvajanje.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/b2178c7a759507afdf989d1686f46f4e.jpeg
Podobne fasade bi lahko obnovila tudi občina in poplačilo stroškov zavarovala s hipoteko na stavbi. (Foto: Matej Povše)

Po besedah Karla Pollaka z oddelka za urejanje prostora MOL bodo lahko na podlagi občinskega odloka izdali odločbo, s katero bodo lastnika zanemarjene stavbe zavezali, da v določenem roku izvede v odloku opredeljena vzdrževalna dela. "Če tega ne bo storil, bomo opravili izvršbo, ki lahko vključuje tudi zalaganje sredstev za izvedbo vzdrževalnih del s strani občine s pravico do zakonite hipoteke kot zavarovanja za povrnitev teh stroškov," pravi Pollak. Odlok bo določil, kateri objekti so potrebni vzdrževalnih del, natančno katera dela so potrebna in kako visoki bodo predvidoma stroški, kar bo po Pollaku zelo zapleten projekt, hkrati pa taki posegi v lastninsko pravico niso najbolj prijazen način reševanja problematike zanemarjenih stavb.Zato MOL prek Javnega stanovanjskega sklada že od leta 1996 za obnovo skupnih delov stavb vsako leto ponuja tudi posojila z ugodno obrestno mero, obnovo streh in pročelij stavbne kulturne dediščine pa sofinancira z nepovratnimi sredstvi in pri tem ponuja tudi strokovno pomoč. To je v nasprotju s prisilnimi ukrepi, ki jih bo predvidel novi odlok, večinoma tudi bolj učinkovit in manj sporen pristop.

Odlok, ki bi lastnikom zanemarjenih stavb naložil njihovo obnovo, namreč po mnenju dr. Rajka Pirnata, dekana ljubljanske pravne fakultete, vsekakor posega v ustavno varovane pravice, kar pa še ne pomeni, da ni dopusten, če je le sorazmeren "s pomenom javnega interesa, ki se s tem zasleduje". "Tako kot berem zakon (zakon o graditvi objektov, op.p.), mu je težko očitati neustavnost, čeprav je vprašanje, ali je pojem zelo slab vpliv na zunanjo podobo naselja dovolj opredeljen in ali je zaradi tega cilja potreben tako obsežen poseg v ustavne pravice," pravi Pirnat. Zato tudi pričakuje, da bodo lastniki zanemarjenih stavb, ki jih bo v njihovo obnovo prisilila občina, zelo verjetno odlok izpodbijali na ustavnem sodišču. To pomeni, da bodo morale občine temeljito opredeliti okoliščine, v katerih bodo naložile obvezna vzdrževana dela.

www.dnevnik.si

Tribuna
nekaj zelenih renderjev

http://www.kraskizidar.si/imagelib/popup/tribuna/zunaj4.jpg

http://www.kraskizidar.si/imagelib/popup/tribuna/zunaj3.jpg

http://www.kraskizidar.si/imagelib/popup/tribuna/zunaj6.jpg

www.kraskizidar.si

^^ Presenetljivo.

Prav danes sem se peljal mimo in se čudil neki ogromni jami. Zdaj vidim, da je to Tribunina jama. Lepo, lepo, vendar nič posebnega, malo spominja na Celovške dvore.

bavarski dvor:P
da mal osvežim stran
http://www.shrani.si/f/1l/jd/AIPbtyI/dsc00072.jpg

http://www.shrani.si/f/1t/Sj/2RH25dNW/dsc00073.jpg

Kaj je to?

Ta cev je res krasota, da ji ni para.

Čudno, da je še niso Strojani pohopsali, kot vidim je aluminijasta. :)

Ah si normalen trikrat preveč dela...

Janković čaka Vlačičeve odgovore
Ljubljanski župan od države pričakuje finančno pomoč pri urejanju prometne problematike, hkrati pa odprodaja primestni del LPP, ker ga država neustrezno subvencionira

Slovenija - torek, 10.02.2009 Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - Na včerajšnjem sestanku je ljubljanski župan Zoran Janković prometnemu ministru Patricku Vlačiču predstavil devet prometnih projektov, ki jih želi Mestna občina Ljubljana (MOL) uresničiti s pomočjo države. "Bistvene točke so širitev vpadnic v šestpasovnice, parkirišča park & ride pri izstopih z obvoznice, nove garaže v spalnih naseljih in središču mesta. Odprli smo tudi vprašanje poglobitve Zaloške ceste, ki je sicer mestna cesta, vendar je ta projekt povezan z rešitvijo problematike kliničnega centra," je po sestanku dejal Janković.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/4f98f3ee1e39e9e2152310a4ca3c5f84.jpeg
Ljubljanski župan od države pričakuje finančno pomoč pri urejanju prometne problematike, hkrati pa odprodaja primestni del LPP, ker ga država neustrezno subvencionira

Od ministrstva za promet do konca meseca pričakuje odgovor, kako bo prestolnici pomagalo - predvsem finančno - pri uresničevanju predstavljenih projektov. Po sestanku minister Vlačič razen priložnostnih fraz o tem, da upa na nov zagon pri sodelovanju z MOL in njeno pomoč pri pripravi nacionalnih prometnih programov, ni povedal nič, vprašanjem novinarjev pa se je izmuznil. Tako smo ostali brez odgovora na vprašanja, kakšno je stališče novega ministra do velikega projekta poglobitve železniških tirov skozi mesto, ki ga je kot prioriteto omenil tudi Janković, pri katerih projektih si lahko MOL obeta kaj denarja iz nastajajočega rebalansa letošnjega proračuna in, ne nazadnje, ali bo ministrstvo finančno ustrezno podprlo medkrajevni avtobusni prevoz, ki se mu občina z odprodajo dela Ljubljanskega potniškega prometa prav zaradi neustreznega sofinanciranja države odreka.

Tako je bila še edina konkretna obljuba po sestanku ta, da bo LPP, kot je dejal Janković, letos kupil 39 novih avtobusov, s čimer bodo iz prometa umaknili 20 in več let stare avtobuse, da bodo uvedli nove avtobusne proge skozi Črno vas do Brezovice in Podpeči ter da se dogovarjajo s Slovenskimi železnicami za ureditev novih železniških postajališč v mestu.


LPP brez primestnega prometa

V začetku marca bodo ljubljanski mestni svetniki glasovali o odprodaji dela Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), ki se ukvarja z medkrajevnim prevozom potnikov. Prodajo bodo izvedli tako, da bodo dejavnost najprej prenesli na družbo BUS, ki jo bodo kasneje prodali najboljšemu ponudniku. Po cenitvah, opravljenih v začetku minulega leta, bi bila ta družba vredna nekaj več kot tri milijone evrov, v LPP pa ne izključujejo, da bi v postopku javnega zbiranja ponudb dosegli še višjo ceno. Za nakup primestnega dela LPP sta se v zadnjem času resneje zanimala Viator.

www.dnevnik.si

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/4f98f3ee1e39e9e2152310a4ca3c5f84.jpeg
www.dnevnik.si

Hej, tole je pa Ižanc na sliki :banana:

kje naj bi poglobili Zaloško, pri železnici?

Mene tudi zanima tole s poglobitvijo Zaloške. Ima kdo kaj informacij o tem?

tlele so spet omenili poglobitev Zaloške:

Srečanje ministra za zdravje, vodstva UKC in župana Mestne občine Ljubljana s sodelavci

20.1.2009

Skladno z dogovorom, ki sta ga župan Mestne občine Ljubljana in minister za zdravje sprejela na srečanju dne 26. novembra 2008, so se v torek, 20. januarja, v mestni hiši Mestne občine Ljubljana ponovno sestali minister za zdravje Borut Miklavčič, generalna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC)Ljubljana mag. Darinka Miklavčič in strokovna direktorica UKC prof.dr.Saša Markovič ter župan MOL Zoran Janković s sodelavci mestne uprave MOL.

Na srečanju, ki je bilo namenjeno pogovoru o strategiji razvoja Univerzitetnega kliničnega centra ter povezavi s srednjeročnim in dolgoročnim prostorskim načrtom Mestne občine Ljubljana, je bilo dogovorjeno, da se v prostorskih dokumentih MOL pripravi rezervacija lokacij, pomembnih za prihodnji razvoj zdravstvene dejavnosti v Ljubljani.

V prostorskem načrtu MOL se bo tako upoštevala možnost poglobitve Zaloške ceste (kar bi rešilo problem dolgoročnega razvoja UKC), hkrati pa se bodo do konca februarja letos preverile možnosti gradnje podzemnih garažnih hiš za zaposlene in obiskovalce pod glavnim vhodom v UKC in pod bližnjo zelenico. Predstavniki ministrstva za zdravje in MOL bodo v tem obdobju skupaj preverili tudi možnosti za širitev UKC na Povšetovo ulico ter širitev Psihiatrične klinike, Inštituta za varovanje zdravja in Zavoda za transfuzijsko medicino na lokacijo Studenca. MOL bo v prostorskih načrtih za potrebe zdravstvene dejavnosti rezervirala tudi zemljišče v neposredni bližini rehabilitacijskega centra Soča, kjer bo možna gradnja Športno-terapevtskega centra za potrebe rehabilitacije.

Poleg tega je bilo dogovorjeno, da bo Republika Slovenija na MOL brezplačno prenesla zemljišča, potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja in gradnjo povezovalne ceste Roška – Njegoševa. UKC bo na MOL brezplačno prenesel vrtec Vodmat, MOL pa se bo v pogodbi zavezala, da ga bo v primeru nastalih potreb po širitvi UKC, brezplačno vrnila UKC.
Prisotni so še sklenili, da bo UKC v letošnjem letu v prostorih pediatrične klinike na Vrazovem trgu začasno uredil negovalni oddelek s 100 ležišči, kar bo osnova dolgoročnega reševanja potreb mestne negovalne bolnišnice.

Po končanem srečanju sta tako župan kot minister izrazila zadovoljstvo z dogovorjenim in napovedala dobro sodelovanje ministrstva za zdravje in Mestne občine Ljubljana tudi v prihodnje.

http://www.ljubljana.si/si/aktualno/novinar/novice/79178/podrobno.html

Srečanje ministra za zdravje, vodstva UKC in župana Mestne občine Ljubljana s sodelavci



Me ful veseli, da sta zdaj mesto in država končno začela sodelovati kot je treba.

danes sem v žurnalu zasledil da načrtujejo prenovo čopove in knafljevega prehoda, pa me zanima če kdo že ve kakšne podrobnosti o tem...

sem zadnjič zasledil na eni strani (mislim da tejle http://www.ppmol.org/urbanizem5/index2.html) ampak zdajle nisem našel. Kolikor me spomin ne vara se gre za širitev hotela Slon, pa gostile AS, možno tudi da so govorili o Čopovi 9(?) kjer gradijo tisto stavbo (trenutno so na dolgi pavzi zaradi porušenje zaščitenega zihu/stene), pa še nekaj stvari, sam se trenutno res ne spomnim kaj bolj konkretnega...

Kino Šiška
Center Šiška šele poleti

Center urbane kulture Kino Šiška naj bi svoja vrata odprl junija letos. Podjetje SCT zaenkrat z delo še ne zamuja, stroški obnove pa bodo višji, kot so bili predvideni na začetku.

http://www4.slikomat.com/09/0211/fhd-kino-b.jpg
Center urbane kulture Kino Šiška bo vrata predvidoma odprl junija letos.

Konec del in izpolnjeni pogoji za tehnični pregled Kina Šiška so predvideni 1. junija letos, stroški pa se bodo povišali na slabega 3,5 milijona evrov, so sporočili z Mestne občine Ljubljana (MOL). Julija lani, ko naj bi bila obnova po prvih podatkih že končana, so bili stroški obnove ocenjeni na 2,75 milijona evrov.

SCT še ne zamuja
"Stroški so se povečali zaradi posebnih zahtev glede požarne varnosti in slabšega stanja objekta, kot je bilo predvideno," je povedal Uroš Grilc, načelnik Oddelka za kulturo MOL. Zaključek del pa se je, kot pravi, prestavil zaradi nepredvidenih dodatnih del, povečane zahtevnosti del ter neugodnih vremenskih razmer januarja. Takrat temperatura ni dopuščala izvedbe nekaterih faz dela.

Center do poletja
Center urbane kulture Kino Šiška bi lahko začel delovati poleti, pravi Grilc. Do tedaj bo izvedena konstitucija javnega zavoda, razpisi za ekipo, konstituiranje sveta javnega zavoda ter imenovanje direktorja na podlagi javnega razpisa.
Podjetje SCT tako po Grilčevih besedah še ne zamuja z gradbenimi deli, v primeru zamude pa bodo veljali zamudni penali.

Vseeno optimistično
"Ker je ljubljanska urbana kulturna scena čakala na svoj prostor dvajset let ne da bi se karkoli premaknilo , današnja situacija kljub vsem zamudam vendarle vliva optimizem," na odmikanje končnih del pravi Grega Tomc, direktor Odbora za obnovo Kina Šiška. Po njegovem mnenju je treba skrbeti predvsem za to, da bo projekt uresničen kakovostno. O stroških pa je povedal, da so bili na začetku postavljeni nerealno. "Med obnovo se je tudi izkazalo, da so bili potrebni še nekateri dodatni posegi," je dodal.

Dela še potekajo
Izvajalec del je že opravil rušitvena dela in izkope ter pripravil objekt na postavitev nove konstrukcije. Osnovna je bila namreč šibka. Sledi postavitev konstrukcije ter vgradnja tehnične in notranje opreme, pravi Grilc.

*********************************************************
Na vrsti bo Čopova

Investitorji Hotela Slon, Devetke in Gostilne As imajo načrte za spremembe. Mestna občina Ljubljana pa bo predvidoma v enem letu spremenila prostorski akt.

http://www4.slikomat.com/09/0211/i7-ljublj.jpg
Za območje Čopove ulice in Knafljevega prehoda načrtujejo spremembe.

"Predvidena je prenova Hotela Slon, poslovno-trgovskega objekta Čopova ulica 9 (Devetka) in objekta Gostilne As ter ureditev paviljona ob objektu v sklopu celotne ureditev Knafljevega prehoda," je povedala Alenka Pavlin z Oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana (MOL).

MOL je pred kratkim objavila sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev odloka o prostorskoureditvenih pogojih (PUP) za to, okoli deset tisoč kvadratnih metrov veliko območje v središču mesta.

Načrtovana je dopolnitev obstoječega programa, pojasnjuje Pavlinova. Hotel Slon želi prenoviti hotel in ponuditi dodatne storitve. "Prav tako je načrtovana dopolnitev obstoječega programa Čopove ulice, ki ima značaj trgovske ulice, in sicer s trgovskim programom v objektu Čopova ulica 9 ter razširitev nastanitveno-gostinskega programa Gostilne AS," pojasnjuje Pavlinova .

Višina in vrstni red
Omejitve, tako glede vertikalnega gabarita kot siceršnje, po njenih besedah še niso določene. Prav tako še ni določen vrstni red obnove oziroma novogradenj. "Glede na to, da je v izdelavi prostorski dokument, ki bo sprejet predvidoma v drugi polovici leta, še ni mogoče opredeliti rokov dograditve objektov."

Zaščiteni objekti
Na vprašanje, ali gre tudi za objekte, ki so spomeniško zaščiteni, pa je odgovorila, da je "objekt Čopova ulica 7 9 kulturna dediščina, objekt Hotela Slon pa del naselbinske dediščine Ljubljana - mestno jedro".

Obnova, spremembe...
"Ko bo do obnove prišlo, bo ta obsežna, saj želimo pridobiti garaže, wellness, konferenčni center ter vsekakor povečati število sob," pravi direktor Hotela Slon Gregor Jamnik in dodaja, da so zdaj v postopku pridobivanja dovoljenj.

"Projekt prenove je še v idejni fazi in je odvisen od tega, kaj in koliko nam bodo pristojni organi dovolili prenavljati oziroma dograjevati," je še dejal. Hotel so sicer lani obnovili estetsko, kar pomeni, da so prenovili podobo recepcije, restavracije, dvoran in sob.

Janja Žunič Jenšterle, zastopnica podjetja Condor Real, ki je lastnik Devetke, je povedala, da sprememb ne načrtujejo. "Res je, da bo verjetno dovoljena nekoliko večja stopnja pozidanosti, ampak za zdaj nimamo nobenih konkretnih načrtov, da bi delali kaj drugega." Kakšne načrte imajo konkretneje v Gostilni As, pa nam včeraj ni uspelo izvedeti.

*********************************************************

Šumi
Pritožba ovira nov Šumi

Investitor gradnje novega Šumija, podjetje KD Kvart, še vedno nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja za gradnjo.

http://www4.slikomat.com/09/0211/4f8-sumi-d.jpg
Stari Šumi so začeli rušiti pred slabimi tremi leti, gradnja novega pa bi se morala začeti že lani, a investitor še vedno nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Investitor gradnje novega Šumija, podjetje KD Kvart, še vedno nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja za gradnjo. Kot je povedala Tjana Matjašič Prijič z Upravne enote Ljubljana Izpostava Center, so jim gradbeno dovoljenje izdali že 18. decembra lani, vendar so nanj vložene pritožbe, zato še ni pravnomočno. Vlogo za gradbeno dovoljenje je investitor vložil že decembra 2007.

Sestali so se
Kot je povedal Rok Knafelj iz Skupine KD Group, so se s pritožniki že sestali, da bi sklenili kompromis. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi ti nasprotovali predvsem višini stavbe (šest nadstropij) zaradi oviranja pogleda na grad. Kot so mediji že poročali, je pritožnik Zvone Taljat, solastnik družbe Publikum, ki pa se z nami o Šumiju ni želel pogovarjati. Oktobra pa je za Finance dejal: " Pravno gledano imam veliko možnosti, veliko pa je odvisno tudi od nove mestne oblasti."

Čas bodo izkoristili
Knafelj pa pravi, da investitor od gabaritov v veljavnem zazidalnem načrtu ne more odstopati. Preverili pa bodo, ali je zasnova objekta, v katerem naj bi bila med drugim luksuzna stanovanja, poslovni prostori in kinodvorane, še ustrezna. Kot dodaja, bodo čas čakanja izkoristili za pogajanja s kupci, izvedbo razpisov in pogajanja z izvajalci. Trenutna ocenjena vrednost projekta je še vedno 50 milijonov evrov, kot zagotavlja Knafelj, pa imajo še za eno leto zagotovljene vire financiranja.

Načrtovani projekti

Investicija. Novi Šumi naj bi po prvotnih ocenah stal 50 milijonov evrov.
Začetek. Februarja lani so začetek gradnje novega Šumija napovedali do lanskega poletja, končan pa naj bi bil konec leta 2010.
Vsebina. V kompleksu bodo poslovni prostori, kinodvorane in stanovanja.

*********************************************************
Starejši udobno v Murglah

Mestna občina Ljubljana bo zemljišče v Murglah zamenjalo za 12 oskrbovanih stanovanj in deset parkirnih prostorov. Povpraševanje po tovrstnih stanovanjih je zelo veliko.

http://www4.slikomat.com/09/0211/qk1-murgle.jpg
Deset parkirnih prostorov pod objektom je vrednih 150 tisoč evrov. Tako visoka cena je posledica kletne gradnje na barjanskih tleh, ki tam ni običajna.

"Kot nadomestilo za vrednost zemljišča bomo dobili 12 oskrbovanih stanovanj in deset parkirnih prostorov," je o menjalni in prodajni pogodbi med Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) in družbo Mijaks investicije včeraj povedala direktorica JSS MOL Jožka Hegler. MOL bo za stanovanja menjala 2.749 kvadratnih metrov veliko zemljišče v vrednosti 1.182.070 evrov.

Stanovanj bo 65
Stanovanja JSS MOL bodo najemniška, Mijaks pa bo preostala prodajal na trgu, predvidoma za od 3,5 do 4 tisoč evrov na kvadratni meter. Stanovanja so MOL ponudili po 3.700 evrov za kvadratni meter, a so po pogajanjih pristali pri dva tisoč evrih.
Mijaks bo ob trgovsko-poslovnem centru Murgle sicer gradil 65 stanovanj, je pojasnil direktorMiha Jarc. "V aprilu predvidevamo pridobitev gradbenega dovoljenja, 21 mesecev pa imamo časa, da jih zgradimo."

Povpraševanje veliko
Zanimanje za tovrstna stanovanja je veliko, saj so v Mijaksu prejeli tisoč anketnih lističev občanov, ki jih nakup zanima.

Heglerjeva je povedala tudi, da so do ponedeljka na skladu prejeli 102 vlogi za najem 60 oskrbovanih stanovanj v Trnovem. Rok za prijavo na razpis se je iztekel včeraj.

Žurnal24

a ma kdo kakšno sliko te famozne 9ke? Js še zdj ne vem, kje in kaj točno je ta reč :dunno:

Za Slon pa upam da malo posodobijo fasado, ker s tistimi malimi okni deluje skoraj kot bunker... No pa še polkrožni del Name, če smo že pri tem, s tistimi starimi okni :D

a ma kdo kakšno sliko te famozne 9ke? Js še zdj ne vem, kje in kaj točno je ta reč :dunno:

Za Slon pa upam da malo posodobijo fasado, ker s tistimi malimi okni deluje skoraj kot bunker... No pa še polkrožni del Name, če smo že pri tem, s tistimi starimi okni :D

Meni je pa prav všeč, ker spominja na tole:

http://www4.slikomat.com/09/0211/864--MG-26.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3571717.htm)

Primus... ali misliš na hotel ali na namo? ker men ne spominja ne eno ne drugo

aja, pa LoKeY... tisto je bolj četrtkrožni del name kot pa polkrožni...

lol... sej vem, sej sm kr neki pamtn kle... sorry...

no sam da se ve o čem razpravljamo :p

tisti Kempinski me pa spominja kvečjemu na ex Domino

Ma, mislil sem Kempinsky, saj ima podobno obliko in enako velika (majhna) okna.

mnyah, ne vem če je glih za primerjat

http://www.slovenia.info/pictures%5Cprogram%5C1%5C2006%5Cslon_Hotel_Slon_exterior_86896.jpg

Mnyah....no obliko res ne, okna pa.:)

težko... pa glede na to, da je na kempinskem fasada vseeno malo bolj 'zanimiva', deluje ta bela gmota z majhnimi okni čudno... še posebej s ceste

Link od Mijaks group-a, na katerem lahko vidite nekaj slik bodoče večstanovanjska stavbe + lokacijo (bi rekel da je tole poleg Murgle Centra)

http://www.mijaks.si/murgle_oskrbovana.html

a ma kdo kakšno sliko te famozne 9ke? Js še zdj ne vem, kje in kaj točno je ta reč :dunno:

Za Slon pa upam da malo posodobijo fasado, ker s tistimi malimi okni deluje skoraj kot bunker... No pa še polkrožni del Name, če smo že pri tem, s tistimi starimi okni :D


Evo.. ena slika devetke...
http://www4.slikomat.com/09/0212/imu-a64936.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3572520.htm)

Okna na Slonu sploh niso majhna. Če bi bil kdaj v sobi, bi videl, da so pravzaprav velika.

Opera 07.02.09

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika041.jpg

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika040.jpg

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika042.jpg

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika043.jpg

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika044.jpg

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika045.jpg

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika046.jpg

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika047.jpg

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika048.jpg

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika056.jpg

http://i212.photobucket.com/albums/cc207/LoKeY84/Ljubljana/Slika061.jpg

Res tale arhitekt prenove opere :soapbox: :bash:
Predstavlite si namesto te kocke kakšno kovinsko ali stekleno kupolo, bi izgledalo mnogo lepše, ali pa vsaj vsaj nekaj zaobljenega. Pa še tist prizidek... meni se zdi, da če neko stavbo nadzidujejo in ji prizidujejo je potrebno narediti nekaj, da vsaj približno paše skupaj, sploh če je nova stvar opaznejša kot stara. Opera res ni neka arhitekturna umetnina, a vseeno kar lepa stavba.
Sploh pa kje so v takih primerih vsi tisti arhitekt, ki se non-stop pritožujejo nad raznimi projekti. Ščitijo razne socialne in tovarniške komplekse, ko pa nagrobnik nasadijo na opero je pa vse uredu. Razno če ni to: "prefinjena kompozicija neorenesančne zaobljenosti in modernističnega monolita...":nuts: ker se stalno dogaja, da svoje interese spravijo v take nebuloze.
Slon pa meni sploh ne deluje slabo razen barve mezzanina. Kakšno novo fasado po možnosti iz kamna pa bo.

Kino Šiška
Center Šiška šele poleti

Center urbane kulture Kino Šiška naj bi svoja vrata odprl junija letos. Podjetje SCT zaenkrat z delo še ne zamuja, stroški obnove pa bodo višji, kot so bili predvideni na začetku.


Kje smo že to slišali? :lol:

Kdo ve, spet kak čuden projekt kot pri Šentvidu. :naughty:

^^
Upam samo, da se med kakšnim koncertom ne bo zrušil strop!;)

Kolikokrat še bomo, drugače se mi pa zdi Opera (da ne bo pomote, prenova), najbolj obupna stvar v Ljubljani. Mislim, da bi se jo dalo primerjati s hišami v kakšni Prištini, ki vsako leto pridobijo eno nadstropje in vsako nadstropje novo barvo ali pa še to ne. Upam, da bojo zdaj čimprej zgradili Kolizej, ker mam občutek, da zdaj definitivno bo. Ta občutek pa obstaja zaradi tega, ker so na kulturnem ministrstvu ugotovili, da bi bilo smotrno sem preseliti dramo, opero pa v Novi Kolizej. To je pisalo v članku, pred nekaj dnevi se mi zdi, da je bil v Dnevniku.

Kolikokrat še bomo, drugače se mi pa zdi Opera (da ne bo pomote, prenova), najbolj obupna stvar v Ljubljani. Mislim, da bi se jo dalo primerjati s hišami v kakšni Prištini, ki vsako leto pridobijo eno nadstropje in vsako nadstropje novo barvo ali pa še to ne. Upam, da bojo zdaj čimprej zgradili Kolizej, ker mam občutek, da zdaj definitivno bo. Ta občutek pa obstaja zaradi tega, ker so na kulturnem ministrstvu ugotovili, da bi bilo smotrno sem preseliti dramo, opero pa v Novi Kolizej. To je pisalo v članku, pred nekaj dnevi se mi zdi, da je bil v Dnevniku.

hmm...ne vem - meni osebno se mi zdi dobra arhitekturna rešitev - črn kubus bo poudaril stari del...dosti slabše bi bilo, če bi poskušali z neko vmesno varianto in poskušali posnemati stari del ali pa če bi naredili ultra-moderni novi del...

...s takimi rešitvami bi definitivno pokvarili stari del...edino kar skrbi je to, da bo slaba akustika!

hmm...ne vem - meni osebno se mi zdi dobra arhitekturna rešitev - črn kubus bo poudaril stari del...dosti slabše bi bilo, če bi poskušali z neko vmesno varianto in poskušali posnemati stari del ali pa če bi naredili ultra-moderni novi del...

...s takimi rešitvami bi definitivno pokvarili stari del...edino kar skrbi je to, da bo slaba akustika!

Tut men sploh ni tk napačn ta prizidek (pač sto ludi sto čudi), za akustiko pa nevem, a so že kaki testi bli narejeni, da veste da bo slaba akustika, al geometrija stavbe ni taprava?

Volumen je mislim, da 3000m3, v drugih je pa od 9000m3 naprej ali nekaj takega. Da razložim, zakaj se mi ne zdi vredu: Kubusi so mi ponekod všeč ponekod ne, se strinjam, da je bil namen tega poudariti stari del, ampak, v resnici se to nikakor ni uresničilo, saj tista Stolpnica, ki štrli zdaj ven popolnoma dominira nad stavbo. Sploh pa to, da so stvar že v startu narobe sprojektirali, se mi zdi popolnoma narobe. Ker dejansko zdaj, ko so zapravili (pa še to je da so toliko denarja vrgli spet stran) tistih 50 ali koliko milijonov ugotavljajo, da stvar sploh ni nikakor v redu.

mogoče bi blo boljše namesto črnega stekla in oblog dat skori 100% reflektivno steklo... To bi blo manj moteče, sploh ker bi odsevalo nebo, drevesa in ostale stavbe, ki okoli opere niso slabe

Potrebno je počakati in videti kako bo opera izgledala brez odrov oz. ko bodo dela končana.

To, da Rotovnik govori čez obnovo je pa kar logično, saj mu je direktna konkurenca.

..

Lokey točno to sem mislil predlagati, a ker je po toči zvoniti prepozno, sem raje podaljšal življensko dobo tipkovnice za 2 milisekundi.

Mislim da problem je vhod. Ta Opera bi mogla imeti vhod proti parku!! To je res škoda da niso delali novega glavnega vhoda. Jaz osebno bi delal prizidek v istem stilu ko pa je stari del.Vhod mora imeti stopnice. Ta vhod in tista streha ne pašeta. Spominja me na Strojanovo bajto ;-) ali na prikolico.

Ti bi delal novi del v istem stilu, kot je stari... Ampak res samo ti. Tega ne poènejo nikjer v svetu. Tudi v tvojem tako zelo opevanem Parizu ne. To je v nasprotju z vsemi strokovnimi naèeli.

Razstave – arhitektura in oblikovanje

Arhitektura – inventura
Pregledna razstava èlanov Društva arhitektov Ljubljana 2007–09


Odprtje: sreda, 11. februar 2009, ob 20. uri

Sodobna slovenska arhitektura postaja v tujini vse bolj prepoznavna. Redno o njej objavljajo mednarodne strokovne revije, deležna pa je tudi uglednih nagrad. Vendar pa gre v teh primerih za kakovostni vrh domaèe produkcije, ki ne kaže resniènega položaja. Dobre arhitekture je vedno premalo, resnièni položaj pa lahko vidimo na pregledni razstavi èlanov najbolj množiènega slovenskega strokovnega društva. Ali lahko govorimo o pozitivnih vplivih najodliènejših domaèih arhitekturnih stvaritev na širšo produkcijo? Ali še lahko govorimo o slovenski arhitekturi, ki nadaljuje tradicijo Pleènika in Ravnikarja, dveh velikih uèiteljev naše arhitekture 20. stoletja? In ne nazadnje: kam gre razvoj domaèe arhitekture? Vse te odgovore bomo lahko dobili na že peti pregledni razstavi, ki tokrat predstavlja 99 projektov èlanov DAL.....

Ljubljanski župan prièakuje veliko
Bilo bi preseneèenje, èe bi vlada našla denar, menijo poznavalci
Dejan Vodovnik, pon, 16.02.2009

Ljubljana - Z današnjim sreèanjem premiera Boruta Pahorja in ljubljanskega župana Zorana Jankoviæa na Magistratu bodo sklenili pogovore, ki so jih imeli predstavniki Mestne obèine Ljubljana in vlade v zadnjih mesecih oziroma tednih. In medtem ko je bil niz pogovorov namenjen možnostim uresnièitve posameznih projektov (skupna poslovna stavba za javno upravo, prometna ureditev ...), bo današnje poldrugo uro trajajoèe sreèanje Pahor-Jankoviæ bržkone namenjeno le dvema temama: ureditvi odnosa med Ljubljano kot glavnim mestom in državo ter tistemu, kar si na Mestnem trgu 1 najbolj želijo. To pa je možnosti za vrnitev 60 milijonov evrov, ki jih je Ljubljani (in trem drugim obèinam, vendar v manjšem znesku) z zakonsko regulativo odvzela prejšnja, Janševa vlada. Skoraj poldrugo leto je minilo, odkar je ustavno sodišèe odloèilo, da morata vlada in parlament v popravljenem zakonu stanje spremeniti in vsem štirim predlagateljicam (MOL, Trzin, Log - Dragomer in Šempeter - Vrtojba,) izgubljeno povrniti. Soglasna odloèitev ustavnih sodnikov, da pet od devetih izpodbijanih èlenov zakona o financiranju obèin ni v skladu z ustavo, je bila pravna, najbrž pa tudi moralna zmaga Mestne obèine Ljubljana (MOL) in drugih treh obèin predlagateljic ustavne presoje tega zakona.

Takrat so z Mestnega trga tudi prihajali namigi, da je odloèba pravzaprav edina podlaga za pridobitev izgubljenega proraèunskega denarja, pa tudi podlaga za dokonèno ureditev odnosov z državo in dopolnitev zakona o glavnem mestu, da bodo v njem natanèno doloèene obveznosti države. Navsezadnje je bilo z odloèbo zakonodajalcu naloženo, naj protipravno izgubljena sredstva predlagateljicam zagotovi že v prihodnjem proraèunskem obdobju. No, to se ni zgodilo, saj je prejšnja vlada odloèno zatrjevala, da je trditev predlagateljic, da mora sistem financiranja obèin upoštevati razlièen prispevek prebivalcev posameznih obèin, ustavno sodišèe v celoti zavrnilo. »Solidarnost mora biti neposredno vgrajena v sistem razporejanja lastnih sredstev med posameznimi obèinami nad izraèunano primerno porabo,« so še dodali ter v proraèunu »spet pozabili na 60 milijonov evrov za MOL«. Hkrati je Janez Janša kot predsednik vlade kazal in metal drobtinice v smeri izboljšanja odnosov med »psom in maèko« oziroma Ljubljano in državo, župan Zoran Jankoviæ pa je postajal èedalje bolj nervozen zaradi »krivic, ki naj bi mu jih delala država«.

Zdaj, ko sta mestna in državna oblast postali veè kot enoznaèni, so izjave, napovedi in prièakovanje z Mestnega trga 1 razumljivi. Ljubljanski župan je že veèkrat odkrito poudaril, da »prièakuje lažjo pot do dogovorov«, pa tudi »do 60 milijonov manjkajoèih proraèunskih evrov«. Vendar je z druge strani Ljubljanice prihajal opozorilni ton, da naj nihèe ne prièakuje »nagrad zaradi takšnih ali drugaènih predvolilnih podpor«.

Velika veèina opazovalcev meni, da Pahor omenjenih 60 milijonov evrov Ljubljani ne bo »vrnil«. Navsezadnje, kot nam je dejal eden visokih funkcionarjev vlade, »bi bilo res veliko preseneèenje, èe bi v teh èasih vlada našla denar za kaj takega«. Utegneta pa sogovornika najti drugaène poti. Ena je oziroma bo tudi zaèetek uresnièevanja leta 2004 sprejetega zakona o glavnem mestu. Pred petimi leti sprejeti zakon namreè predvideva, da župan glavnega mesta in predsednik vlade vsako leto skleneta dogovor o skupnih projektih, ki jih obe strani vkljuèita v proraèunske dokumente. In prav zaradi tako imenovanega politiènega enaèaja med Pahorjem in Jankoviæem bi utegnili prièakovati, da konceptualnih razlik v razlagi zakona ne bo veè, že leta 2005 pripravljen seznam 50 projektov skupnega pomena za državo in mesto, med njimi promet, izobraževanje, državne proslave, pa naj bi konèno zaèeli uresnièevati.

Ob tem je verjetno zanimivo, da uresnièevanju zakona najbolj nasprotuje županski lobi, v katerem so preprièani, da vlada ne bi smela posveèati toliko pozornosti glavnemu mestu, saj s tem zanemarja pomen drugih mest.

..

Glede opere ... upam, da bodo tako znotraj kot zunaj obnovili / osvežili tudi stari del.

Sicer se zdi to samoumevno ... ampak smo v SLO, kjer je vse mogoče ... tudi to, da na koncu zmanjka denarja za prenovo stare stavbe. :nuts:

Primer: Narodna galerija. Toliko novih prizidkov, originalna stavba pa vsa razpadajoča.

Kitajci so bolj napredni ko pa tvoji strokovnjaki!!! :lol:

To je stvar okusa in estetika ne modernost in tvoje New ageski potezi:

"Exposition au Château Zhang Laffitte à Pékin"

http://blog.france2.fr/pascal-golomer/index.php/2007/05/28/53448-inauguration-du-chateau-maison-laffitte-a-pekin


http://www.zonaeuropa.com/20041225_1.htm

Pa amerikaci tudi. Poglej kako so poustvarili pariz:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Paris-las_vegas.jpg

Kera lepota od arhitekture :lol:

..

Pleènikove tržnice v Ljubljani niso veè kulturni spomenik državnega pomena
ponedeljek, 16.02.2009 10:28
Tekst: (sta)


Ljubljana - Pleènikove tržnice v Ljubljani od sobote niso veè kulturni spomenik državnega pomena, je odloèila ministrica za kulturo Majda Širca. V civilni iniciativi Tržnice ne damo so nad odloèitvijo preseneèeni, saj tako hitre in površne odloèitve ministrice, brez vsake obrazložitve, niso prièakovali, je zapisala predstavnica iniciative Marinka Kuriliæ.


Ministrica za kulturo Majda Širca je 6. februarja podpisala odlok o prenehanju veljavnosti odloka o zaèasni razglasitvi Pleènikovih tržnic v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, ki je zaèel veljati v soboto.

Odlok, ki je bil objavljen v petkovem uradnem listu, v prvem èlenu doloèa, da z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zaèasni razglasitvi Pleènikovih tržnic v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, ki ga je lani podpisal takratni minister za kulturo Vasko Simoniti. Drugi èlen pa doloèa, da zaène odlok veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Kuriliæeva je v izjavi za javnost zapisala, da je brez vsake utemeljitve iznièen odlok prejšnjega ministra Simonitija, ki je osrednjo ljubljansko tržnico strokovno utemeljeno zavaroval kar v sedmih èlenih. "Prièakovali smo, da bo ministrica Majda Širca odlok prejšnjega ministra dopolnila tako, da se ukine promet ob Pleènikovih kolonadah, ki ga je uvedel župan Zoran Jankoviæ in ki ogroža njihovo le formalno zašèitenost v posmeh lani proglašenemu Pleènikovemu letu," je pojasnila Kuriliæeva.

Po njenih besedah niso prièakovali tako hitre in površne odloèitve sedanje ministrice za kulturo, brez vsake obrazložitve. Predmet odloka je vendar zgodovinski, kulturni, arheološki in etnološki spomenik najvišje vrednosti, ki je priljubljeno sreèevališèe že vrsto let in znana turistièna privlaènost, je dodala.

Poseg v tržnico zaradi gradnje garaž v civilni iniciativi še naprej v celoti odklanjajo, ker bi se moèno poveèal promet v strogem mestnem jedru, ker bi bil zrak še bolj onesnažen, in to na mestu, kjer se prodajajo živila, ker bi podrli številna drevesa, ker obstaja realna možnost resnih poškodb okoliških kulturno-zgodovinskih stavb, tudi Pleènikovih arkad.

Širca je umik zašèite napovedala po sreèanju z županom 12. decembra lani, ko so se dogovorili o umiku varstvenega zašèitnega odloka države. "Predel tržnice mora seveda ostati varovan, to pa ne pomeni, da zaradi tega ne bo mogoèe graditi garažnih hiš," je decembra pojasnila ministrica.

Pa amerikaci tudi. Poglej kako so poustvarili pariz:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Paris-las_vegas.jpg

Kera lepota od arhitekture :lol:

niso amerikanci ampak američani

:bash:
http://www4.slikomat.com/09/0216/4o8-scan00.jpg

sem se prejtle poljal po Opekarski in Mivki, očitno so začeli z /pripravami?) na gradnjo povezave Barjanska-Opekarska. Ker je bila tema nisem nič slikal, pa tut prepozno sem dojel :)

niso amerikanci ampak amerièani

Amerikanci je pogovorna oblika. Našel jo boš tudi v SSKJ. Uporabil sem jo pa zato, ker sem hotel bit nekoliko zanièljiv...

Pahor in Jankoviæ še brez dogovora
Dogovorila sta se, da bo odprta vprašanja med državo in prestolnico do 4. aprila poskušala rešiti mešana skupina
Slovenija - torek, 17.02.2009
Tekst: Peter Pahor


Ljubljana - Predsednik vlade Borut Pahor in ljubljanski župan Zoran Jankoviæ sta se dogovorila o oblikovanju mešane skupine, ki bo do 4. aprila pripravila predloge za rešitev odprtih vprašanj med državo in njenim glavnim mestom. Gre predvsem za denar, ki ga je Ljubljana izgubila konec leta 2006 zaradi novega zakona o financiranju obèin. Izpad na obèini ocenjujejo na 53,3 milijona evrov za leto 2007, 56,55 milijona evrov za leto 2008 in 60 milijonov evrov za letos.


Po ustavni pritožbi so ustavni sodniki soglasno odloèili, da je pet izpodbijanih èlenov tega zakona od devetih v nasprotju z ustavo. Ker nekdanja vlada Janeza Janše denarja štirim prikrajšanim obèinam, poleg Ljubljane so se pritožile tudi obèine Trzin, Log - Dragomer in Šempeter - Vrtojba, kljub odloèitvi ustavnega sodišèa ni vrnila, so se te odloèile za tožbo proti državi.

Kot je po sestanku z ljubljanskim županom povedal premier Pahor, ima tudi ta vlada razlièno stališèe do odloèbe ustavnega sodišèa in vprašanja morebitnega vraèila denarja, kot ga ima Mestna obèina Ljubljana. "Moje politièno stališèe, ki pa je moje osebno stališèe, je, da se je pri spremembi zakona o financiranju obèin pred dvema letoma zgodil nesorazmerno velik odvzem sredstev prestolnici, glede na vlogo, ki jo ta ima. Toda zakon je bil sprejet, sledila je pritožba in zakon je bil amandmiran (spremenjen, op. a.). S tega stališèa je stvar pravno urejena. Zdaj gre za vprašanje, kako priti do sorazmernosti, ki bo imela pravno podlago in bo tudi finanèno vzdržna. Problemov finanène narave nima samo Ljubljana, ampak jih ima tudi Slovenija in imajo jih tudi druge obèine," je poudaril Pahor.

Jankoviæ pa je poudaril, da "niti ta vlada ne more prièakovati, da bo vprašanje proraèuna reševala, tako da bo delala krivico Ljubljani". Sicer pa na vprašanje, kaj bo storila Mestna obèina Ljubljana, èe vlada ne bo vrnila sredstev, izgubljenih po spremenjenem zakonu o financiranju obèin, ni odgovoril, ker bo, kot je dejal, svoje povedal po 4. aprilu. "Èe smo èakali dve leti, bomo z lahkoto poèakali še teh 40 dni v upanju, da bomo potem vsi zadovoljni," je še dodal Jankoviæ.

Èe sklepamo po izjavi ministrice za lokalno samoupravo Zlate Ploštajner, vlada kljub temu že dalj èasa išèe rešitve za ureditev odnosov s prestolnico. "Zakon o glavnem mestu je v fazi usklajevanja z ministrstvom za finance. Ta ponuja priložnost za rešitev dodatnih obveznosti. Iz tega vidika zagotavljamo sredstva za financiranje tistih storitev, ki jih prestolnica ponuja državi. Pripravljamo novelo zakona, ki bi to vprašanje rešila sistematièno, in pripravlja se vsebinski okvir dogovora, ki bo doloèil podroèja in tudi finanèno opredelil znesek sredstev in sodelovanja," je po obisku vlade na magistratu pojasnila Ploštajnerjeva.

Premier Borut Pahor osebno meni, da je Ljubljana s spremembo zakona o financiranju obèin izgubila preveè. Težko pa je verjeti, da bi vlada Mestni obèini Ljubljana vrnila vseh 170 milijonov evrov, ki jih je ta po novem zakonu izgubila v letih 2007, 2008 in 2009.

V kratkem bo razpisan nateèaj za prenovo kompleksa kopališèa Kolezija

Mestna obèina Ljubljana v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije

Hiša Hospic bo zgrajena do jeseni. Se ne spomnim, da bi na forumu že bili predstavljeni randerji.

http://www4.slikomat.com/09/0217/11s-hospic.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3585477.htm)

http://www4.slikomat.com/09/0217/7ov-hospic.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3585480.htm)

http://www4.slikomat.com/09/0217/p92-hospic.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/3585482.htm)

..

Ciril ne vem, kako se ti je zdelo karkoli v zvezi s to hišo smešnega, ampak to bo center Hospic, center za negovanje in pomoč pri negovanju umsko manj sposobnih otrok in mladcev, tako, da izjava (predvidevam, da to pomeni) lepa javna stranišča, ni niti podrazno primerna. Lahko, da ga bova nekoč potrebovala ti ali jaz, ali kdo, ki ti je pri srcu. Nesreča nikoli ne počiva in samo upamo lahko, da nam ne bo treba nikoli uporabljati centra takšne vrste. Morem pa priznati, da je ta center nenavadno lep, čeprav glede na okolico močno bode, pa tudi, tistle betonski ''paviljon'', na katerem piše HOSPIC ne vem kam bodo dali, ker pločnik je tam širok približno 50cm zraven je pa dokaj prometna cesta, ki je tudi zelo ozka in na drugi strani nima pločnika.

mimogrede, Hospic bo zgradba za začasno namestitev in oskrbo neozdravljivih, umirajočih bolnikov

..

Bluie kakor sem jaz prebral na strani MOL (vsaj mislim, da je bila ta), je pisalo, da je bolj za to, kar sem jaz napisal namenjena. Ne bom pa trdil, da je to zdaj res in pika.

Ciril, potem se pa drugič potrudi vriniti še kako besedo, da ne bo zvenelo, kot da se delaš norca iz nekatere skupine ljudi, ki ti po vsej verjetnosti ni prav enaka. Stavba je drugače arhitekturno zelo zaniiva, ampak očitno danes nima več veze vsebina in okolica stavbe, ampak ima samo veze dobra ideja, ki jo arhitekt nariše v SketchUp-u. Pa, da ne boste rekli, da bluzim nekaj v tri dni, tako sem skoraj pogrnil izpit na faksu, ker je bila moja ideja vključena v okolico, tista z 10ko je pa uspela vrint prostor velik 6x6 metrov v omejen prostor 3x2metra... To je danes arhitektura...

MOL bo gradila garaže pod tržnico

Ljubljana - Projekt gradnje garažne hiše pod tržnico se bo po umiku zaščite lahko nadaljeval, je pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković.

Pri projektu gradnje garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico so zaradi zaščite, ki jo je oktobra lani že po volitvah podpisal takratni minister za kulturo Vasko Simoniti, izgubili eno leto, je na današnji novinarski konferenci pojasnil župan. Projekt se bo v prvi fazi nadaljeval z gradnjo Mesarskega mostu. Za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebujejo še dve soglasji. Po županovih besedah ga morajo zgraditi čez poletje, ker bo preko mostu speljana tudi komunalna infrastruktura, med drugim toplovod.

Namesto Cukrarne bodo zgradili mestno upravno stavbo

Odločitev, da bodo na območju Cukrarne zgradili mestno upravno stavbo in da bo na tej lokaciji tudi sedež ljubljanske upravne enote ter kasneje še pokrajinske uprave, pomeni, da Mestna občina Ljubljana (MOL) ne bo več potrebovala Mahrove hiše, je pojasnil Janković. Zato bodo še pred poletjem Mahrovo hišo ponudili na razpisu za javno-zasebno partnerstvo in ji določili novo vsebino. V Mahrovi hiši so zdaj dva ali tri stanovanja in prostori svetniških klubov.

Mahrovo hišo bodo dozidali

Glede na izbrani projekt gradnje garažne hiše in ureditve širšega območja tržnice bodo po županovih besedah Mahrovo hišo dozidali, v njej pa so lahko poslovni prostori ali pa hotel, vendar ne visoke kategorije. MOL bo obstoječo stavbo in dovoljenje za prodajo novogradnje nad tlemi razen pokrite tržnice prodala zasebnemu partnerju in na ta račun dobila garažna mesta, je načrte predstavil Janković.


Župan je glede Stožic pojasnil, da bodo z gradbenimi deli oz. betoniranjem začeli v enem mesecu. Še prej morajo namreč odpeljati okoli 200.000 kubičnih metrov materiala. Pravnomočno gradbeno dovoljenje imajo že od konca januarja.

Spar se bo razširil na račun nekdanje Avtomontaže

Na očitke o povečanju Sparovega nakupovalnega centra v Šiški na lokaciji nekdanje Avtomontaže je Janković odgovoril, da se bo površina trgovskega dela res zvečala s 83.000 kvadratnih metrov na okoli 100.000 kvadratnih metrov, vendar pa je investitor sprejel predlog MOL, da bo na strehi zelena površina, namenjena prebivalcem. V centru ne bo knjižnice, ki jo je Četrtna skupnost Šiška že dobila čez cesto, zagotovo pa v centru ne bodo samo trgovine, ampak tudi druge storitvene dejavnosti, ki jih potrebujejo okoliški prebivalci, je dejal župan.

Zavrnil je tudi namige, da naj bi kot predsednik uprave Mercatorja sicer nasprotoval gradnji Sparovega centra v Šiški, zdaj pa ga podpira in s tem nagaja Bošku Šrotu. Janković je ob tem spomnil, da je največji mali delničar v Mercatorju, saj ima dva odstotka delnic. "Če bi nagajal Bošku Šrotu, bi nagajal sebi," je poudaril.

vir: siol

KAJ JE SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC?

Slovensko društvo hospic je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ustanovljena junija 1995, in deluje na več območjih Slovenije.

Društvo spremlja neozdravljivo bolne in njihove svojce. Prizadeva si za detabuizacijo smrti in za naraven odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Izdaja literaturo s tega področja, prireja predavanja, seminarje in delavnice tako za strokovne delavce kot tudi za laične osebe. Organizira usposabljanje prostovoljev za pomoč pri oskrbi bolnikov in nudi oporo žalujočim.

^^povlečeno z njihove spletne strani.....

se pa tudi meni ne zdi primerna arhitekturna rešitev in ne paše v to okolico

Da, lahko potrdim da se je gradnja povezave resnično začela. Sem šel danes malo prej na faks, da uspem poslikati bodočo cesto. Eden od mož me je sprva malo okregal, nato pa (ko je opazil moje veliko zanimanje za cesto po kateri se bom vozil skoraj vsak dan) rade volje povedal kaj vse bodo naredili (torej komplet inštalacije, pločniki, drevoredi, razsvetljava...). Se pa sedaj kar malo tepem po glevi, ker sem pozabil vprašati kako bo z obstoječimi križišči? Bodo tista dva pri Opekarski in Barjanski ukinili in naredili samo enega "na sredini) ali bosta ostala tam. Morda kdo ve??? Ker je dost hecno da bi bil na obeh koncih praktično 5-krako križišče...

Če pogledamo iz zraka: Zelene barve so ceste, ki so že zgrajene. Modra je bodoča povezava Barjanske in Opekarske (Hladnikove). Rdeče obkrožene sta pa desno cesta Mivka in levo Cesta na Loko, ki tvorita taka čudna križišča...
http://img120.imageshack.us/img120/1470/opekarskabarjanskacestaez4.jpg

Cesta Mivka, ki tvori križišče z Opekarsko in Hladnikovo (torej, če ne ukinejo te ceste bi imeli tukaj križišče in takoj za tem še eno križišče?!?
http://img5.imageshack.us/img5/9320/dsc00244iw9.jpg

Inštalecije pri Mivki-Opekarska:
http://img14.imageshack.us/img14/5996/dsc00245ff8.jpg

Pogled proti Barjanski cesti (ki ga zakriva bager :lol: ):
http://img5.imageshack.us/img5/7311/dsc00246jq2.jpg

Križišče Barjanske in Ceste na Loko (tu je tisto drugo križišče, ki mi tudi ni jasno kako bo izgledalo???):
http://img14.imageshack.us/img14/7918/dsc00247ck2.jpg

Pogledi proti Opekarski oziroma Hladnikovi cesti:

http://img14.imageshack.us/img14/1820/dsc00249lu6.jpg
http://img5.imageshack.us/img5/6856/dsc00250to5.jpg

Poleg tega pa bi omenil še: Ko sem se ravno peljal proti faksu sem po radiju slišal, da je Peruzzijeva cesta zaprta zaradi gradnje. Ves vesel sem se nato odpeljal tja, žal pa nisem ničesar slikal, ker so z deli šele pričeli, in ni bilo kaj videti. Bom pa kdaj drugič :)

Dodatek: Dom upokojencev Trnovo (zastekljitev skoraj dokončana, fasada še ne)
http://img5.imageshack.us/img5/525/dsc00251td5.jpg

http://img5.imageshack.us/img5/1446/dsc00252nq1.jpg