[Ljubljana] Zapuščena gradbišča

[Lion007]

Danes, ko sem bil pri bodočem Spar centru v Šiški, sem slikal še zapuščeno gradbišče v Celovških dvorih, kjer naj bi mogel stati hotel

[homo_urbanis]

pa to je škandal, koliko takih primerov je v ljubljani
po moje sploh ne bi smeli investitorju dat gradbena dovoljenja, dokler ne bi predložil potrdila o finančni konstrukciji
upam, da ne bo tudi za emoniko ostala samo gradbena jama...

Za gradbincem ostale rušeče se hiše

Prebivalci Frankopanske ulice za škodo na svojih hišah krivijo Energoplan, ki je rušil, kopal in gradil na sosednjem zemljišču

Slovenija - sreda, 25.07.2012 Tekst: Jan Konečnik

Ljubljana - Stanovalci Frankopanske ulice v stari Šiški se v svojih hišah ne počutijo več varno. Stene in stropi so razpokani, prav tako je s prekladami nad vrati in okni. Ker se zgradbe posedajo, so začele pokati in zijati tudi talne betonske plošče.

»Vseeno mi je, kaj bodo naredili, vendar se v lastnem stanovanju ne počutim več varno,« je zaskrbljena Julka Brbot. (Foto: Jaka Gasar)

Za takšno stanje svojih stanovanj krivijo gradbeno podjetje in donedavnega lastnika zemljišča Energoplan, ki je v prisilni poravnavi. Ta je čez cesto na zemljišču bivšega Slovenijavina namreč leta 2010 in 2011 opravljal gradbena in rušitvena dela za stanovanjsko sosesko Belle vie Tivoli, zdaj pa tam že dve leti zeva prazna gradbena jama, zemljišče pa je pred kratkim prešlo v last podjetja Iskra Impuls iz Kranja. Del te jame se je predlani celo porušil in s seboj odnesel nekaj deset metrov Gubčeve ceste, kar so kasneje popravili.

Pod stopniščem imajo podpornike

"Naša hiša je res stara, vendar je bila do začetka del na sosednjem gradbišču v dobrem stanju. Pred petimi leti smo celo obnovili streho. Kamioni, bagri in drugi delovni stroji pa so v dveh letih povzročili toliko vibracij, da so stene čez in čez razpokale," pove Marija Vetrih in pokaže zunanje stene hiše, ki so na vseh straneh polne razpok. Znotraj je enako. V stanovanju Julke in Franca Brbota je videti razpoke po stenah in stropih v vseh prostorih, razpočen je tudi betonski prag pred vhodom.

"Ko so delali v jami, se je vse skupaj treslo, zdaj pa se hiša poseda. Vseeno nama je, kako bodo to rešili, ali z obnovo ali drugim stanovanjem, vendar v lastnem stanovanju se ne počutiva več varno," je zaskrbljena Brbotova. Pod stopnišče, ki vodi v prav tako razpokano stanovanje Sakiba Vukalića, so morali delavci Energoplana lani namestiti celo podpornike, sicer bi se lahko zrušilo. V klet jim ob deževju teče meteorna voda iz kanalizacijske napeljave, ki so jo popravljali pred nekaj leti, kar naj bi sprožilo posedanje stavbe.

Hiša se počasi nagiba

Na vrhu sosednje stavbe stanujejo Derstevškovi, ki imajo enake težave. V vsaki sobi velikega stanovanja so razpoke na stenah, pod okni, na stropu, popokali so tudi nosilci nad vrati. V dnevni sobi je počila celo betonska plošča in zdaj pod zija za kakšen centimeter in pol. "Ker se stanovanje nagiba, nekaterih vrat sploh ne moremo odpreti, saj drsajo po tleh, kar se prej ni dogajalo. Tudi omare in predalniki visijo. Pokanje sten ponoči celo slišimo," razlaga Ana Derstevšek. Zakonca sta leta 2010 zaradi tega poklicala policijo in svojega zavarovalnega agenta, ki je škodo popisal. Po njegovi interpretaciji naj bi bilo za škodo v stavbi krivo delo Energoplana na sosednjem gradbišču. Jožef Derstevšek je v času gradnje večkrat povabil predstavnike Energoplana v stanovanje, da bi se prepričali, kako se trese, a niso prišli. Zagotavljali so, da je vse v dovoljenih mejah. Na podjetje sta zakonca prek odvetnika kasneje poslala še uraden dopis, a so ga zavrnili. "Odvetnik je dejal, da se sicer lahko odločiva za tožbo, vendar nama bo težko uspelo, stalo pa bo precej denarja in časa," še konča Derstevšek.

Ostalo je pri obljubah

Kot še dodaja Vetrihova, so predstavnikom Energoplana škodo v času gradnje večkrat pokazali ter pridobili dopise, da jim bodo to odpravili. Prejšnji mesec je v zvezi s tem na Energoplan pisala še predsednica četrtne skupnosti Šiška Vesna Kos - Bleiweis.

Razpokano stavbo si je pred nekaj meseci ogledal prisilni upravitelj podjetja Energoplan Ladislav Hafner in dal dovoljenje, da se stavba zavaruje, vendar tudi tega niso storili. Stanovalci so se obrnili na zavarovalnici Maribor in Triglav, pri katerih naj bi Energoplan zavaroval gradnjo, vendar so jim tam odgovorili, da s tem nimajo nič. Po neuradnih podatkih naj bi podjetje že pred časom za gradnjo prenehalo plačevati zavarovalnino.

Čeprav si je po besedah stanovalcev razpokane zgradbe ogledal tudi župan Zoran Janković in obljubil pomoč, pa so na mestni občini povedali, da je za zadevo odgovoren investitor. Kako bodo rešili težave, glede na to, da zemljišče ni več njihovo, smo hoteli izvedeti od lastnika Energoplana Zlatka Srake, a je na dopustu. Izvršni direktor podjetja pa včeraj popoldan ni bil dosegljiv.

Novi lastnik ni vedel ničesar

Zemljišče z gradbeno jamo je od obubožanega Energoplana prešlo v last kranjskega podjetja Iskra Impuls, vendar nam ni uspelo izvedeti, ali je šlo za nakup ali kompenzacijo za opravljena dela. "Energoplanovo gradbeno dovoljenje za načrtovano sosesko je propadlo. Mi smo kot prizadeta stranka poklicali v podjetje Iskra Impuls in direktorju povedali, da k novemu dovoljenju ne bomo dali soglasja, če se naše težave ne uredijo. Na naše presenečenje o nastali škodi v Iskri Impulsu niso vedeli ničesar," so še povedali stanovalci. Ali to drži in kaj bodo naredili z oškodovanimi stanovalci, smo želeli tudi sami preveriti v kranjskem podjetju, vendar direktor, tako kot prejšnji teden, ni bil dosegljiv.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042543474

[soncen]

Tale thread pa ima v teh časih velik potencial...

[homo_urbanis]

sem še malo pobrskal - tudi gradnja tridune se je menda ustavila
jaz bi tudi znorel, če bi se mi zgodilo tole:

Stanovanj, ki so po oceni sodnega izvedenca izgubila 85 odstotkov tržne vrednosti, zdaj ne morejo niti prodati.

Ne vedo, ali bodo dočakali sanacijo

Prebivalci poškodovanih blokov na Prijateljevi se bojijo - Kraški zidar pred stečajem: možnosti, da bo popravil blok, vse manj

Slovenija - ponedeljek, 18.06.2012 Tekst: Barbara Smajila

Ljubljana - Potem ko je vodstvo Kraškega zidarja vložilo predlog za začetek prisilne poravnave, se prebivalci Prijateljeve ulice v Ljubljani bojijo, da ne bodo dočakali popravila poškodovanih blokov. To je nujno potrebno, saj so se bloki v okolici nedokončanega projekta Tribuna na Prulah zaradi predolgo odprte in neustrezno zavarovane gradbene jame posedli tudi za osem centimetrov. Upanja, da bo sežanski gradbinec popravil bloke, je tako vse manj, saj naj bi bankam dolgoval 50 milijonov evrov, zaradi česar mu nad glavo visi stečaj.

Stanovalci na Prijateljevi 1 so preprečili gradnjo druge kletne etaže v Tribuni, ki so jo vlagatelji sprva načrtovali. Ravno zaradi pregloboke jame naj bi se območje okoli gradbene jame posedlo. (Foto: Tomaž Zajelšnik)

Prizadeti stanovalci so proti Kraškemu zidarju vložili dve tožbi. Pod prvo se je podpisalo več kot 40 etažnih lastnikov, ki so lani v okviru delne poravnave sicer dobili po 3000 evrov na stanovanje, a opozarjajo, da je zanje ključna sanacija. Enako stališče ima tudi deset etažnih lastnikov najbolj poškodovanega bloka na Prijateljevi 1, ki v poravnavo niso privolili, proti kraškemu gradbincu pa vodijo posebno tožbo v višini 1,2 milijona evrov. Popravilo blokov, ki predvideva vgraditev jeklenih konstrukcij v vse nosilne stene, bi sicer stalo nekaj sto tisoč evrov, a bi bila nato nujno potrebna še notranja obnova stanovanj. Poleg tega bi ostal tudi nagib. Zaradi trenutnih razmer pa se bojijo, da bodo ostali tako brez popravila kot brez odškodnine.

Stanovanj, ki so po oceni sodnega izvedenca izgubila 85 odstotkov tržne vrednosti, zdaj ne morejo niti prodati. "Kdo jih bo pa kupil! S tem bi si nakopali še dodatne tožbe," pravijo stanovalci, ki trepetajo pred morebitnim potresom. Ko je treslo sever Italije, so to še kako čutili tudi na Prijateljevi. "Živimo v stalnem strahu." In to z razlogom. Vodja gradbenega inštituta ZRMK Igor Janežič namreč opozarja, da bi se ob močnem potresu bloki lahko resno poškodovali.

Popravilo bodo zato tudi na Prijateljevi 1, enako kot prva skupina tožnikov, vezali na pridobivanje uporabnih dovoljenj za stanovanja v Tribuni. To pomeni, da novi lastnik za zdaj še nedokončanega projekta Tribune ne bo mogel pridobiti uporabnih dovoljenj za stanovanja, dokler poškodovani bloki ne bodo popravljeni. A bi se tudi na tej točki zaradi "inteligentno formuliranih določil v pogodbi" lahko zapletlo, opozarjajo nekateri.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042536642

[homo_urbanis]

Bi potres podrl stolpnico?

Objavljeno: 22.07.2012 08:45 Posodobljeno: 22.07.2012 08:45
Avtor: Mihael Korsika
Ključne besede: Bojan Klenovšek, stolpnica, potres, Ljubljana

Nezasuta gradbena jama menda že ogroža bivšo stolpnico SCT sredi Ljubljane.

Meritve so pokazale, da se tako jama kot stolpnica premikata, vendar v mejah normale (?!). Foto: Dejan Javornik

LJUBLJANA – Uporabniki šeste najvišje stolpnice v državi, znamenite stavbe nekdanjega SCT na Bavarskem dvoru, ki jo podpirata dva stebrička, s strahom zrejo v ogromno gradbeno jamo ob vznožju objekta. Že v preteklosti je bilo v javnosti dosti govora, govoric in vprašanj, ali bi stavba sploh preživela močnejši potres.

Investitor v stečaju

K potresni varnosti poslopja gotovo ni pripomogla vsaj 10 metrov globoka gradbena jama tik ob stolpnici, ki jo je dalo podjetje S1 izkopati pred tremi leti. Nameravali so zgraditi novo stolpnico, vendar je projekt zaradi krize obstal, podjetje S1 pa je v stečaju. Strokovnjaki so ugotovili, da se zaradi nezasute gradbene jame stolpnica S2 že premika. Stečajni upravitelj podjetja S1 Bojan Klenovšek je zaradi premikov naročil študijo sanacije jame, ki pa je še ne bo. »Premike gradbene jame in sosednje stolpnice merimo vsak mesec in so v mejah normale, zato ni povečane nevarnosti glede stabilnosti jame in stolpnice,« je prepričan. In zakaj potem sploh izvajajo meritve? Klenovšek pravi, da so dodatno meritev opravili po zadnjem potresu v Italiji, a ni bilo odstopanj.

http://www.slovenskenovice.si/novice...odrl-stolpnico

[neon1111]

Nepotrebno zganjanje panike, sem prepričan, da bi se ob morebitnem potresu marsikatera stolpnica podrla prej kot S2.

[JakeOnBreak]

Pred časom smo se že čudili novemu naselju na Vrhovcih, ki je pravzaprav mesto v malem. Ob bodočo cesto so že postavili kandelabre …



… in celo avtobusno postajo z zemljevidom in voznim redom – samo da je zemljevid napačen, saj označuje, da naj bi stali nekje za Bežigradom ali nekaj podobnega – nikakor pa tista pika ni izrisana na Vrhovcih.



Kot je razložil komentator Zmago1, naj bi po prvotnem planu na tem mestu nekaj let nazaj že stala stanovanja za mlade družine po 1500 evrov za kvadrat, a je to seveda padlo v vodo, nakar so na debelo mešetarili in po zadnjih znanih informacijah naj bi bila stanovanja vseljiva leta 2012. Letos pišemo 2012, ampak bajte sredi julija po mojem laičnem mnenju še zdaleč niso pripravljene na vselitev.



In kako gradijo? Od oktobra se, kar se objektov tiče, ni spremenilo popolnoma nič Pred nekaj meseci se je čez gradbišče še zapeljal osamljen bager ali rovokopač, videti je bilo, da tava povsem brez cilja. Takrat je bilo gradbišče še obdano z ograjo. Zdaj ograje ni več in lahko se sprehodimo po bodoči glavni cesti. Zakaj tudi ne, saj zdaj niti ni več nevarnosti, da bi koga povozil valjar. Dogaja se namreč popolnoma nič in to naselje je postalo mesto duhov še preden se je tja sploh kdo naselil. Sprašujem se samo, kateri duhovi se vlačijo po blokih – duhovi investitorjev, mladih družin, gradbincev?



Še narkomani teh bajt ne obrajtajo, ker duhov človek verjetno ne more fehtat za drobiž.

Vir: http://chef.blog.siol.net/2012/07/24/mesto-duhov/

[Lion007]

Če bo po sreč, ga septembra se bomo več vtikali med zapuščena gradbišča.

[Lion007]

Če naložbenik ne želi sodelovati, ga ustavite

Od propadlih gradbincev, ki so za seboj pustili popokane stavbe v okolici, si lahko stanovalci obetajo bore malo

Ljubljana - Skoraj po pravilu se že dogaja, da stanovalci, ki prebivajo v bližini gradbišč, z grozo zrejo v popokane stene svojih stanovanj ali pa denimo zaradi posedanja in nagibanja stavbe ne morejo več odpreti vrat, ne da bi ta drsala po tleh.

Takšnih scenarijev je bilo samo v zadnjem času veliko: med gradnjo soseske Tribuna na Prulah so se zaradi predolgo odprte in nezavarovane gradbene jame posedli štirje stanovanjski bloki, zaradi česar so tržne vrednosti nekaterih stanovanj padle celo za več kot 80 odstotkov, podobno se je zgodilo v Šiški, kjer je Energoplan gradil Belle vie Tivoli, zaradi gradnje garaže pod Kongresnim trgom je bil poškodovan uršulinski samostan in še bi lahko naštevali.

"Največjo odgovornost za zavarovanje okoliških stavb ima naložbenik," poudarja Igor Janežič z gradbenega inštituta ZRMK, "a jo ta velikokrat preloži na izvajalce." Tem pa seveda ni v interesu, da bi se ukvarjali z okoliškimi stavbami in si s tem višali stroške, še dodaja. "Načeloma bi moral projektant opozoriti naložbenika na možnosti poškodb okoliških stavb, ta pa bi moral nato sam ali po izvajalcih namestiti merilne instrumente, seveda pred začetkom kakršnih koli del na gradbišču. V resnici velikokrat ne gre tako," še opozarja Janežič.

Zato je ključnega pomena, da se aktivirajo stanovalci sami. "Pritisnejo naj na naložbenika in pred začetkom del skupaj pregledajo vso stavbo oziroma vsa stanovanja. Ob tem naj dokumentirajo vse poškodbe, nanje namestijo plombe ter vse popišejo. Stanje je nato treba spremljati ves čas gradnje in seveda, potem ko se dela na gradbišču zaključijo."

Posebej rizične so nekoliko starejše stavbe, medtem ko naj bi bila možnost poškodb na novejših po besedah Janežiča bistveno manjša. Prav tako na morebitne poškodbe vpliva teren. V Ljubljani je večje tveganje na območju barjanskih tal, saj je tam teren manj stabilen. Prav ta dva dejavnika sta denimo botrovala tako hudim poškodbam ob gradbišču Tribune na Prulah, še pojasnjuje sogovornik.

Naložbenik gradnjo sicer zavaruje, a tudi zavarovalnice so vse bolj previdne in včasih tovrstni primeri v zavarovalni polici niso predvideni. Poleg tega podjetja, ki imajo likvidnostne težave, včasih prenehajo plačevati zavarovalnino, dodaja Janežič. Še posebej, če je odgovoren izvajalec. "Če bi se res hoteli izogniti vsem težavam, bi morali na začetku podpisati natančno zavarovalno polico ali celo pridobiti bančno garancijo," meni sogovornik.

Če naložbenik ne sodeluje, ustavite gradnjo

S tem se strinja tudi vodja civilnega oddelka pri odvetniški družbi Čeferin Jožef Klavdij Novak. "Korektno je, da se naložbenik pred začetkom gradnje obrne na stanovalce in jih seznani z načrti. V takšnih primerih je dobro, da stanovalci najamejo izvedenca gradbene stroke in se z naložbenikom dogovorijo o neke vrste garanciji za zavarovanje morebitne škode," pojasnjuje pravnik.

Ko je bila škoda že narejena, je običajno edina rešitev tožba. "Najbolje jo je vložiti tako zoper naložbenika kot tudi zoper izvajalca del, da se ne bi zgodilo, da bi prelagala odgovornost drug na drugega. Svojim strankam tudi v tem primeru svetujemo, naj angažirajo sodnega izvedenca gradbene stroke in skupaj ugotovijo, kakšne so poškodbe in kaj se da popraviti." Težave pa se pojavijo, če gre naložbenik v stečaj. V tem primeru stanovalci terjatve prijavijo v stečajno maso, a so možnosti sanacije oziroma povrnitve stroškov bistveno manjše, še dodaja Novak. Lahko pa se tudi odločijo tožiti zavarovalnico, kjer je gradnja zavarovana, ali pa državo.

Tudi on poudarja, da se morajo aktivirati stanovalci. "Takoj ko izvedo za načrtovano gradnjo, naj se obrnejo na naložbenika in se začnejo dogovarjati o garancijah. Če naložbenik ne želi sodelovati, pa naj uporabijo pravna sredstva in gradnjo vsaj začasno ustavijo."

Inšpektor ukrepa, ko je objekt nevaren za prebivanje

Na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor medtem pojasnjujejo, da gradbeni inšpektor lahko v takšnih primerih ukrepa le, če so poškodbe stavbe tako velike, da je objekt nevaren za prebivanje. V tem primeru inšpektor prepove bivanje v njem in odredi, do kdaj mora biti saniran, obnovljen oziroma porušen. "Inšpekcijski ukrep se izreče lastnikom takega objekta in ne naložbenikom gradnje na sosednjem zemljišču. Lastniki nevarnega objekta pa potem po sodni poti v obliki odškodninskih zahtevkov terjajo povzročeno škodo od naložbenika gradnje," še pojasnjujejo na inšpektoratu.

Inšpektor sicer lahko ukrepa tudi če na gradbišču ugotovi pomanjkljivosti, med katere spada tudi prekoračitev dopustnih premikov terena. V tem primeru naložbeniku naloži odpravo nepravilnosti, če jih ta ne odpravi pravočasno, pa inšpektor ustavi gradnjo.

Vir:http://www.dnevnik.si/novice/sloveni...ana/1042552218

[Lion007]

Občina od večnih gradbišč nima veliko

Če bodo investitorji želeli zaradi gradnje ali obnove stavb na javnih površinah postaviti gradbeni oder ali gradbiščno ograjo, bodo morali mestni občini plačati ustrezno uporabnino ne glede na to, za koliko časa bodo “okupirali” javno površino.

Mestna občina je z odpravo petnajstdnevne brezplačne uporabe javnih površin pri postavitvi gradbenega odra ali gradbiščne ograje želela investitorje v mestu spodbuditi, naj javne površine uporabljajo zgolj toliko in v takšnem obsegu, kot je nujno potrebno za končanje dela. »Javna površina je primarno namenjena javni uporabi,« so na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet pojasnili, zakaj bodo po novem bolj strogi do gradbincev.

Na mestnem oddelku so razložili, da so lani sklenili 180 pogodb o začasni uporabi javnih površin, vendar je bilo kar 150 od teh sklenjenih brez plačila uporabnine. Investitorji in gradbinci so torej s pridom »zlorabljali« petnajstdnevno brezplačno uporabo javnih površin. Namesto da bi sklenili pogodbo za dalj časa, so delo razdelili na manj kot petnajstdnevne intervale in postopoma opravili delo, pri čemer pa so se izognili plačilu uporabnine.

Namesto Šumija začasno parkirišče

Ob tej odločitvi so se pojavila ugibanja o tem, ali bo ta ukrep morebiti ključ do odprave nekaterih že skoraj pozabljenih gradbenih lukenj, ki jih raztresene po celem mestu skrivajo gradbiščne ograje. V nedogled postavljene gradbene ograje na javnih površinah bi lastnike gradišč namreč lahko drago stale. Zato smo na mestni občini vprašali, katerim od investitorjem, ki so lastniki takšnih več let nasedlih projektov, so do zdaj zaračunavali uporabnino in koliko so zaslužili na ta račun. Odgovor je presenetljiv: mestna občina za projekte Šumi, Plečnikov stadion, Emonika, Kolizej in Severna mestna vrata nobenemu od investitorjev ni zaračunala uporabnine za uporabo javnih površin, češ da nobeden od njih nima gradbene ograje oziroma odra postavljenega na javni površini.

Na občini so postregli s podatkom, da družbi KD Kvart, ki se je pred časom lotila gradnje Šumija, niso zaračunali nobene uporabnine za uporabo javnih površin, čeprav je tamkajšnja avtobusna postaja zgolj začasna in da pešci namesto po pločniku od Kongresnega trga do avtobusne postaje nasproti Drame pridejo prek koridorja, ki ga od cestišča ločuje nizka železna ograja. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so zagotovili, da gradbiščna ograja stoji na zasebnem zemljišču, hkrati pa so povedali, da je bilo avtobusno postajališče prestavljeno v času prestavitve komunalnih vodov, kar je plačal investitor. Čeprav na občini zagotavljajo, da gradbišče ne sega na javno površino, se občina z investitorjem dogovarja o prestavitvi gradbiščne ograje in avtobusnega postajališča. Poleg tega naj bi investitor na zemljišču, kjer je nekdaj stal Šumi, uredil začasno parkirišče, so povedali na mestnem oddelku.

Pozabili na zaporo zaradi gradnje Dalmatinke

Začudil nas je tudi odgovor, da občina uporabnine ni zaračunala investitorju Hiša 8, ki gradi Dalmatinko, saj je bil zaradi gradnje stavbe nekaj časa zaprt ne samo pločnik, ampak tudi vozni pas Dalmatinove ulice. Poleg tega je časopis Delo lansko leto poročal, da je Hiša 8 do novembra lani plačala že 379.000 evrov uporabnine, ker je imela gradbeno ograjo na javni površini. Ko smo mestno občino opozorili na ta podatek, so nam posredovali popravek, v katerem so potrdili, da Hiša 8 zaradi gradnje Dalmatinke resnično uporablja javne površine. Dodali so, da ravno zdaj sklepajo novo pogodbo, s katero bodo Hiši 8 oddali javne površine do septembra 2013. Za to bo investitor moral plačati še dodatnih približno 114.000 evrov, so povedali na oddelku za gospodarske dejavnosti.

Želeli smo pridobiti še podatek o tem, koliko denarja je občina minula leta dobila na račun uporabnin za javne površine. Toda dobili smo zgolj podatke o tem, koliko pogodb o uporabi javnih površin je občina sklenila v posameznem letu, kar ne pove veliko, saj je lahko večji del teh pogodb, tako kot letos, predvideval brezplačno petnajstdnevno uporabo.

Pozabljene ljubljanske gradbene jame

Veliko investitorjem je denarja pošlo že med gradnjo. Takšna primera sta Tribuna ob Karlovški cesti, ki je obtičala zaradi stečaja Kraškega zidarja, in Dalmatinka na Dalmatinovi ulici, ki jo gradi družba Hiša 8. Stečaj Kraškega zidarja je ogrozil tudi dokončanje Situle na koncu Vilharjeve ceste. Drugi projekti so se ustavili kmalu po postavitvi gradbene ograje. Joc Pečečnik se še vedno ni lotil gradnje Bežigrajskega športnega parka, Immorent in S1, ki je v stečaju, nista začela graditi Severnih mestnih vrat. Po porušitvi starih objektov je obstala gradnja novega Kolizeja Kranjske investicijske družbe in Šumija, ki se ga je lotil KD Kvart. Energoplan je nameraval ob Masarykovi cesti zgraditi poslovni center F3 in v spodnji Šiški na mestu nekdanjega Slovenijavina sosesko Bellevie Tivoli, a je oba projekta dal na stranski tir. Družba TriGranit je v samem središču mesta prav tako »ponosna« lastnica ogromnega ograjenega zemljišča, na katerem bi morala zrasti Emonika z novim potniškim centrom, a je gradnjo ustavilo pomanjkanje denarja. Za ograjo samujeta tudi občinsko zemljišče, kjer je predvidena gradnja stavbe Kozolec II, in zemljišče na križišču Dunajske in Topniške ceste, ki je deloma v lasti države, deloma pa Imosa.

Vir:http://www.dnevnik.si/ljubljana/obci...sc-nima-veliko

[Lion007]

Deset lukenj v najlepšem mestu na svetu

Zakaj samevajo in kaj bo z njimi?

V širšem središču Ljubljane je vsaj deset gradbenih lukenj, ki samevajo po več mesecev, let, celo desetletje. Kdo so lastniki lukenj in kakšne načrte imajo z njimi?

»Razlogi za neuspešne projekte ali projekte, ki napredujejo zelo počasi so različni.Vendar pa lahko zatrdim iz izkušenj, da Slovenija ni prijazna država kar zadeva tuja vlaganja in odnos do tistih, ki zberejo pogum in celo svoj denar za izgradnjo nečesa novega in edinstvenega, je precej žaljiv in ne pomaga gospodarstvu priti iz krize.« komentira Csaba Toth, direktor projektega podjetja, ki naj bi iz luknje ob železniški postaji naredilo nov potniško-nakupovalni center s 100 metrsko stolpnico.

Kaj vse je narobe pri nas

"Slovenija ni prijazna država kar zadeva tuja vlaganja in odnos do tistih, ki zberejo pogum in celo svoj denar za izgradnjo nečesa novega, je precej žaljiv." Csaba Toth, direktor projektega podjetja Emonika

Toth našteva: »Komunalni prispevek in nadomestila za stavbno zemljišče so izjemno visoki - med največjimi v Evropi, prav tako tudi stroški dela ter birokracija, ki je zelo zapletena. Po drugi strani pa je obseg bančnega financiranje med najnižjimi v Evropi. Povrh vsega pa še zaščitniški odnos do domačih investitorjev.«

Tudi v podjetju Šumije kvart, ki bdi nad projektom Šumi in so »domači« investitor (lastnik je KD Group Matjaža Gantarja), pri težavah kažejo na neaktivne banke. In na negotovost: »Ko se bo splošna politična in gospodarska situacija v Sloveniji izboljšala, hkrati pa bodo banke pričele s financiranjem zdravih projektov (seveda ne vsakih), verjamemo, da bo marsikateri projekt, ki sedaj stoji in je kljub temu dober, oživel.«

Severna mestna vrata: Čakajoča nižjo ceno

Prejšnji teden je propadla druga dražba za gradbeno jamo na Bavarskem dvoru, kjer je družba S1 želela zgraditi 70-metrsko stolpnico. Nihče namreč ni vplačal varščine za izklicno ceno 3,9 milijona evrov brez DDV. Sprva je stečajni upravitelj Bojan Klenovšek prodajal za okoli 5,6 milijona evrov. Kakšni bodo nadaljnji koraki prodaje, Klenovšek še ni odločil, naprej pa je zaprosil za podaljšanje gradbenega dovoljenja, ki bo v kratkem poteklo.

Po nueradnih informacijah moreditni kupci čakajo, da Klenovšek ponudi jamo po likcidacijski ceni, ki je okoli dveh milijonov evrov. Za družbo S1, ki je bila v uradni lasti ciprske družbe Leuthold, naj bi po neuradnih informacijah kot družbenica stala tudi Electa oziroma Damijan Janković, ki pa je to zanikal. Zadnji uradni zastopnik Darko Škodič pa je trdil, da je investicija njegova.

Šumi: »Začetek gradnje konec tega leta!«

»V skladu z našim terminskim planom se bo gradnja pričela konec letošnjega leta, kupci pa bodo lahko svoje prostore prevzeli 2 leti in pol po začetku gradnje«, obljubljajo v projektni družbi Šumijev kvart v lasti KD Group Matjaža Gantarja.

V družbi Šumijev kvart pod vodstvom Mihe Gostiše zanikajo - kljub drugačnim govoricam -, da okrog 50-milijonski projekt stoji: »Odvijajo se intenzivne aktivnosti za dokončno izvedbo projekta. V zaključku so razgovori za financiranje in vstop v morebitno poslovno partnerstvo z znanim tujim investitorjem. V vmesnem času pa se projekt prilagaja novim dejstvom, ki so v Ljubljani. To je garažna hiša Kongresni trg, s katero je možna neposredna prometna povezava. Hkrati projekt optimiziramo z vidika razpoložljivih površin, energetske učinkovitosti in stroškov upravljanja - vse s ciljem, bodočim uporabnikom objekta Šumi ponuditi ekskluzivne, moderne in uporabnikom prijazne prostore na edinstveni lokaciji v centru Ljubljane.« V podjetju sicer nakazujejo, da so težave banke.

Projekt Šumi se je do zdaj že večkrat spreminjal, prvo gradbeno dovoljenje zanj je upravna enota izdala že decembra 2008. Nazadnje so začetek gradnje takrat je projekt vodila druga projektna družba, napovedali za začetek 2011, vmes se je denimo špekuliralo, da bo projekt odkupila družba Ganamm Gojka in Aleša Musića. A je projekt ostal pod okriljem KD. Letos sicer mineva že 17 let odkar je dunajski arhitekt Boris Podrecca zmagal na ljubljanskem natečaju desetletja za novi Šumi.

Emonika: »Premik v enem mesecu, začetek gradnje konec tega leta«

»Čeprav še vedno ni nič vidno na projektni lokaciji, je Emonika na dobri poti,« zagotavlja Csaba Toth, direktor projektnega podjetja Emonika, ki je v obvladujoči lasti kanadsko-madžarske investicijske družbe TriGranit. Časovnica po besedah Totha ostaja ista: gradnja naj bi se začela konec leta 2013, otvoritev nakupovalnega in zabaviščnega centra, železniške in avtobusne postaje ter parkirnih kapacitet pa je predvidena do konca leta 2015.

In kaj konkretno se zdaj dogaja pri tem okrog 320 milijonov evrov težkem projektu? »Čakamo na odgovor gospodarskega ministrstva na našo vlogo za državno pomoč, rešujemo odprta vprašanja glede zemljišč s Slovenskimi železnicami in Mestno občino Ljubljana (MOL) in se pogajamo o komunalnem prispevku z MOL. Vsi ti postopki tečejo vzporedno.,« razlaga Toth. In dodaja: »Prepričani smo, da bodo vsi ti pogoji izpolnjeni v roku enega meseca in da bomo nato lahko ponovno zaprosili za pridobitev gradbenega dovoljenja.« Spomnimo; ministrstvo Radovana Žerjava je že septembra lani vladi predlagalo, da se Emoniki odobri do 31-milijonsko državno pomoč, a sklep ni bil potrjen. Emonika je nato ministrstvu novembra posredovala formalno vlogo za pomoč; kolikšno ni jasno.

Tudi pogovori Emonike z MOL o znižanju komunalnega prispevka tečejo že več mesecev; ljubljanski župan Zoran Janković je novembra izjavil, da za to ni zakonske podlage. MOL je z zvišanjem prispevka Emoniki za 10 milijonov evrov povišal projektne stroške; p o Jankoviću je samo zvišanje prispevkov naneslo »le« dodatne 4,5 milijone evrov, preostalo pa so davki.

Ob vseh teh nejasnostih ostaja nejasno tudi, kje - če sploh - bo Emonika dobila okrog 300 milijonov evrov denarja za izvedbo projekt. Neuradno za zdaj finančne konktrukcije namreč naj ne bi imela zaprte.

Belle Vie Tivoli: Optimistično granja še letos

Na območju nekdanjega Slovenijavina v Šiški je drugi projekt Enegroplana, ki je obtičal potem, ko je bila izkopana gradbena jama. Abanka, ki je financirala projekt in je ločitvena upnica, z Energoplanom ni našla skupnega jezika glede financiranja 50-milijonskega projekta Belle Vie, zato ga je gradbinec v prisilki oddelil na projektno družbo K. Tivoli. Zdaj je lastnik družbe Iskra Impuls Kreša Bračića. Po naših informacijah tačas poteka iskanje več kot desetih investitorjev, ki bi v projekt vložili vsak po okoli milijona evrov v tako imenovan projekt kondominij oziroma skupno lastništvo. Gradnja blizu 200 stanovanj pa naj bi se po optimističnih napovedih začela letos poleti, a naj bi bila razdeljena v tri faze.

Tribuna: Unicredit naj bi dokončal gradnjo

Po stečaju Kraškega zidarja na Prulah sameva nedokončana gradnja stanovanjskega kompleksa Tribuna. Ločitvena upnica je Unicredit banka, ki je že pred stečajem želela oddeliti projekt na posebno projektno družbo, a se drugi upniki s tem niso strinjali. Unicredit banka naj bi zdaj po neuradnih informacijah najela inženiring podjetje, ki naj bi zaključilo gradnjo, za kar naj bi potrebovali prek 20 milijonov evrov. Za to naj bi se na banki odločili, ker je menda dogovorjena prodaja prek polovice tamkajšnji stanovanj. Uradni odgovor Unicredita pa je zelo splošen: »Unicredit skrbno prouči vse poslovne priložnosti, ki jih ima z različnimi pogodbenimi partnerji, še posebej za projekte, ki se spopadajo s težavami insolventnosti.«

Dalmatinka: Hypo menda pripravlja stečaj

V središču Ljubljane, na Dalmatinovi, že dalj časa sameva gradnja stanovanjskega bloka Dalmatinka. Gradbeno jamo je izkopala SGP Nova Stanka Božičnika, ki je potem končala v stečaju. Celjski podjetnik Božičnik in ljubljanski arhitekt Vasja Mohar sta nato nadaljevala gradnjo, ki pa je kmalu spet obstala. Nikogar od omenjenih nismo uspeli priklicati za pojasnili, viri blizu Hypo banke, ki financira projekt, pa pravijo, da naj bi se partnerja med projektom skregala in da bo podjetje najbrž končalo v stečaju. Projektna družba Hiša 8 ima denimo račune blokirane že natanko leto dni.

Kolizej: Anderlič naj bi začel z gradnjo stanovanj

Kolizej je bil porušen poleti 2010, načrte Kranjske investicijske družbe (KID), da bi tam zrasla 70-metrska stavba s koncertno dvorano, hotelom in pisarnami, pa je pokopala odločitev posebne konservatorske komisije, da ne dovoli višje gradnje od 30 metrov. Kakšni so novi načrti? »Žal nimam nobenih konkretnih načrtov, smo pa dali v decembru 2012 pobudo, da se sprejme podrobni prostorski načrt za južni parcele Kolizej, kjer je bila sprojektirana vila s stanovanji s petimi etažami, torej tako visoka kot zdaj pred njo stoječa vila Zupančičeva 11, višine približno 20 metrov,« nam je pojasnil Jože Anderlič iz KID. Za del parcele, kjer je bila načrtovana koncertno-operna dvorana z dvema stolpoma oziroma hotelom, pa še nima konkretne ideje, kaj narediti.

Tobačna mesto: Brez investitorja ne gre naprej

Imos na območju nekdanje Tobačne tovarne načrtuje gradnjo desetih stolpnic; skupna vrednost projekta je ocenjena na 300 milijonov evrov. Po bilancah za 2011 je Imos v projektno družbo Imos-G vložil dva milijona evrov, 39 milijonov dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Po izkopu gradbene jame projekt leto dni praktično stoji, NLB in Abanka pa od Imosa po neuradnih informacijah zahtevata, da najde partnerja, ki bo v projekt vložil denar. Celoten projekt naj bi bil namreč preveč tvegan, da bi ga v celoti financirali z dolžniškim kapitalom. Poznavalci pa pravijo, da bo projekt - če se ni ustavil do zdaj - obstal po izbruhu afere KPK s predsednikom vlade Janezom Janšo in Imosom.

Bežigrajski dvor: Gradila bo država, a bog vedi, kdaj in kaj

Država je lastnica gradbene jame na območju nekdanje vojašnice Ljube Šercerja, ki od izbrane deseterice zeva najdlje in jo že dobro desetletje prerašča plevel. In kaj bo z njo?

»Republika Slovenija predvideva na lokaciji izgradnjo prostorov za potrebe države na območju Ljubljane, ker bo s tem zmanjšala stroške najemnim. Zemljišča se ne namerava prodati,« odgovarjajo z ministrstva za pravosodje in javno upravo (MPJU). Kdaj se bo gradnja začela in česa konkretno, niso zapisali.

Prav tako nam z MPJU niso odgovorili, ali je država od podjetja Imos odkupila del parcel, kjer zdaj zeva luknja, in za koliko. Imos je namreč večji del območja nekdanje vojašnice pozidal s sosesko Bežigrajski dvor. Prav tako pa sta po dostopnih podatkih leta 2005 ravno Imos in takratna vlada Janeza Janše kot solastnika vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja tudi za zdajšnjo »luknjo«. Na MPJU so potrdili le, da je bila vloga leta 2006 umaknjena, ker »ni bilo mogoče zadostiti pogojem, ki so jih takrat zahtevali veljavni prostorsko ureditveni pogoji na tem območju!«.

Masarykova: Na Masarykovi nič novega

Že več let ob železniški postaji zeva gradbena jama, ki jo prerašča rastlinje. Na tem območju je Energoplan na zalogo načrtoval gradnjo poslovne stolpnice in stanovanjskega bloka s 50 stanovanji. Do realizacije ni prišlo, niti ni Energoplan pridobil vseh zemljišč; četrtina jih je v lasti Energoplana, tri četrtine pa v lasti mesta Ljubljana. Po načrtu finančnega prestrukturiranja je stanovanjski blok eden prednostnih projektov, medtem ko je gradnja poslovne stolpnice v največji meri pogojena z gradnjo nove sodne palače na nasprotni strani Masarykove. prodal, da za nakup za zdaj ni posebnega zanimanja.

Vir:http://www.finance.si/8331956/Deset-...mestu-na-svetu

Mislim, da ta članek najbolj paše v ta thread, glede na to, da so v njem zajeta vsa gradbišča v strogem centru. Izpustili so edino Cukrarno in gradbišča poleg Celovških dvorov.