[SLOVENIJA/SLOVENIA] - Gospodarstvo & razvoj/Economy & Development

[Verso]

Saj obstajajo tudi nemastni bureki; meni so ful dobri.

[keber]

Originally Posted by zia the cashew

malce se razglej po lj:
tandoori (na trubarjevi)
falafel (na trubarjevi)
loving hut (blizu končne 1ke mestni log)
hollyfood (blizu FF)
frks (kongresni trg, kolodvor)
gušt (ene par lokacij)
surf'n'fries (plečnikov trg)
itd.

Sicer na daleč lep seznam, a tile večinoma ne delajo recimo ob enajstih zvečer.Tale "itd." pa je žal samo mašilo. Ker se čisto lepo neha. Nobenih Subwayew, kitajskih in južnoazijskih noodle in soup shopov, KFC-jev (uf, kaj bi dal za noodle soup on the street). S sendviči pa smo neprimerno slabši od Italije, Francije, Nemčije, Avstrije.

Potem pa gre človek malo v večja evropska mesta in ima komplet svetovno kuhinjo 24 ur na dan po vseh koncih mesta za male denarje. Ko ti enkrat Turek v Berlinu kar precej ven iz centra na precej slabo obiskani lokaciji ob dveh zjutraj naredi prav okusnega in nemajhnega dunajca s prilogo in solato (ter 100 drugih reči) ter s 50 sortami piva v hladilniku, vse skupaj za 4 evre (samo eno pivo seveda), se res vprašaš, kje smo mi glede tega.

Saj je sramota že to, da nikjer ne moreš kupiti kuhane kranjske klobase (25 let nazaj je imel nekdo na Čopovi). Glede bureka, najboljšega "slovenskega" sem dosedaj jedel v Stockholmu. Pa ni bil nič dražji, je bil pa direkt s pečice, kjer se je pekel, ne samo grel.

[hofburg]

zdej sm pa lacn postal

[julij_cezar]

Originally Posted by keber

Nobenih Subwayew...

Subway je obstajal en kratek čas na Bavarcu, pa se je zlo hitro zaprl...

[zia the cashew]

Originally Posted by keber

.Tale "itd." pa je žal samo mašilo. Ker se čisto lepo neha. Nobenih Subwayew, kitajskih in južnoazijskih noodle in soup shopov, KFC-jev (uf, kaj bi dal za noodle soup on the street).

pri kolodvoru imaš fast food kitajca

[navigator1]

Originally Posted by julij_cezar

Subway je obstajal en kratek čas na Bavarcu, pa se je zlo hitro zaprl...

Oni so imeli slabo lokacijo - preveč burekdzinic je okol ...

[keber]

Originally Posted by zia the cashew

pri kolodvoru imaš fast food kitajca

Fast food je samo na transparentu. Pravi azijski fastfood je zelo zelo drugačen, tako po hrani kot po samem lokalu. Majhen lokalček ali pa samo štant (Olimpija style), priprava hrane v kaki minuti ali dveh. Ta tega nima, zato je vseskozi prazen.

Subway pa je obstajal, pa najbrž bi še, če bi imel cene normalne. V Nemčiji so Subwayi povsod, saj so cene na nivoju pakiranih sendvičev na črpalkah. Pri nam se je pa Subway šel neko ekskluzivo.

[GoldHorn]

Originally Posted by keber

Fast food je samo na transparentu. Pravi azijski fastfood je zelo zelo drugačen, tako po hrani kot po samem lokalu. Majhen lokalček ali pa samo štant (Olimpija style), priprava hrane v kaki minuti ali dveh. Ta tega nima, zato je vseskozi prazen.

Subway pa je obstajal, pa najbrž bi še, če bi imel cene normalne. V Nemčiji so Subwayi povsod, saj so cene na nivoju pakiranih sendvičev na črpalkah. Pri nam se je pa Subway šel neko ekskluzivo.

Mislim, da ne misliš isti lokal. Predvidevam, da je o govora o lokalu poleg Soleja. Traja sicer 5 minut, da dobiš. Polovico zadev na meniju je dobrih, polovico pa tako/tako. Najslabša zadeva, ki sem jo jedel pa je bila svetlobno leto pred kakim Wokinom, kjer sem bil samo 3x. Prvič, zadnjič in nikoli več.

[Lion007]

Plinovod Južni tok v Sloveniji predvidoma v 2017

Putin: Pri projektu bomo upoštevali najstrožje okoljske standarde, zato Južni tok ne bo prinesel nobene škode za okolje.

Anapa – Na ruski obali Črnega morja v Anapi, kjer bo tudi kompresorska postaja Ruskaja, se je danes začela gradnja plinovoda Južni tok. Ob strogih varnostnih ukrepih je na slavnosti ob varjenju prvih dveh cevi plinovoda sodeloval tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je dejal bodo pri projektu upoštevali najstrožje okoljske standarde, zato Južni tok »ne bo prinesel nobene škode za okolje, bo pa koristen za okolje v katerem bo tekel«.

V Sloveniji bo Južni tok dolg 266 kilometrov, postavili bodo tudi eno ali dve kompresorski postaji (dražji del plinovoda), o čemer še ni končne odločitve. Najprej bo treba pridobiti vso dokumentacijo, od okoljevarstvene celovite presoje do državnega prostorskega načrta in gradbenega dovoljenja. Graditi bodo začeli priključka sedanjega plinovodnega omrežja do Madžarske in sever Italije. Prvi plin po slovenskem delu plinovoda naj bi stekel leta 2016, najprej po obstoječem plinovodu.

Južni tok pri nas bo po ocenah stal milijardo evrov, financirala ga bosta lastnika (vsak polovico) družbe Južni tok Slovenija, Plinovodi in Gazprom. Večinoma bo šlo za posojila, saj je 500 milijonov evrov za majhne Plinovode velik zalogaj. Posojila bodo odplačevali s prihodki od tranzita plina, ki naj bi segali tudi prek 100 milijonov evrov na leto.

Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač, ki se je podpisal na prvi cevi plinovoda, je povedal, da je projekt pomemben za Slovenijo in da bodo tudi prostorska dovoljenja pravočasna.

Plin je precej fleksibilno gorivo in se dobro ujema z izrabo obnovljivih virov energije, poleg tega so zaloge velike. izvršna direktorica Mednarodne agencije za energijo (IEA) Maria van der Hoeven napoveduje, da se bo poraba plina v prihodnjih desetletjih v Evropi povečala za več kot tretjino. »Trg je odprt.« Dodala je, da ima Rusija vire za več stoletij, ima tudi denar in infrastrukturo, velik pa bo pritisk na cene, težave z evropskim tretjim energetskim paketom in globalizacijo trga plina. »Projekti, kot je Južni tok, morajo razviti model za trg, na katerega pridejo, ali pa se morajo pogajati za izjeme,« je Maria van der Hoeven še potrdila pravilnost slovenskega pristopa k pogajanjem za sodelovanje v projektu.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/okol...ma-v-2017.html

[Metron]

Plače in (ne)konkurenčnost

Pravijo, da je kriza priložnost. Za iznajdljive, za okretne, za prilagodljive. Najbolj prilagodljiva podjetja znajo v času, ko na trgu prevladuje malodušje in so konkurenti v krču, tak trenutek izkoristiti, da s promocijskimi ukrepi povečajo tržni delež obstoječih izdelkov. Ali da lansirajo nove. Ali pa da v času recesije racionalizirajo stroške, prilagodijo nabor izdelkov in vitki pričakajo, da trg spet oživi. Neprilagodljiva podjetja zaspijo na obstoječih izdelkih ali se ne zmorejo notranje reorganizirati in racionalizirati. Ko trg oživi, so ta podjetja lanski sneg. Velja enako za države? *

Držav seveda ne velja enačiti s podjetji, toda določene vzporednice je vseeno mogoče potegniti. Poglejmo si dva primera. Nemčija se zaradi velikih stroškov združitve v desetletju po njej nikakor ni uspela zares postaviti na noge. Leta 2001 je začela močno pešati, nakar je v letih 2002 in 2003 zapadla v recesijo in si nakopala hude težave z velikim proračunskim deficitom. Britanski Economist je Nemčijo takrat proglasil za glavnega bolnika Evrope. Toda tedanja socialdemokratksa vlada pod vodstvom Gerharda Schröderja se je lotila bolečih strukturnih reform na trgu dela, pri socialnih transferjih in pokojninah. Nemčiji je na ta način uspelo znižati stroške dela in povečati produktivnost, s čimer se je strošek dela na enoto produktivnosti (kot mera izvozne konkurenčnosti držav) med letoma 2003 in 2007 zmanjšal za skoraj 8%. Zaradi povečanja zunanje konkurenčnosti je nemški izvoz poletel, industrija spet vzcvetela in Nmečija je kot ptič Feniks vstala iz bolniške postelje.

Na drugi strani imamo primer Slovenije, ki je zaspala na lovorikah »najboljšega učenca v razredu«, vstopa v Nato in EU. Strukturne reforme za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva so bile v letih 2005-2006 v javnosti večinsko zavrnjene. Gospodarstvo je raslo na krilih svetovne konjunkture, ki je prekrila globoke strukturne težave v gospodarstvu ter prinesla nove zaradi »prevelikih apetitov« nepremičniskih podjetij, gradbincev, bank ter lastninjenja željnih menedžerjev. Slovenija je zaspala v sanjah o svetilniku Evrope, medtem ko so se njeni gospodarski temelji postopoma sesedli. Ko je konec leta 2008 udaril val globalne finančne krize, se je Slovenija še vedno obnašala v slogu, »če je to kriza, naj kar traja«. Vlada je velikodušno dvignila plače v javnem sektorju, čemur so se prilagodile pokojnine in socialni transferji. V istem času sta industrijska proizvodnja in BDP močno upadli, medtem ko so stroški dela še naprej naraščali.

Posledice iz vidika mednarodne konkurenčnosti lahko vidite v sliki 1. V letu 2009 so stroški dela na enoto v Sloveniji porasli za dobre 4%, podobno kot v Nemčiji in hkrati za tretjino bolj od povprečja držav v evro območju. Toda ostale evrske države so hitro potegnile zavoro in stroški dela na enoto so se pri njih v letu 2010 strmo znižali (za 1.5 %), medtem ko so v Sloveniji še naprej naraščali (za 1.4%). Do zmanjšanja stroškov dela na enoto je prišlo šele lani.

Toda konec lanskega leta so bili slovenski stroški dela na enoto produktivnosti za 4.2% višji kot leta 2005, v državah z evrom pa le za 0.9%, v Nemčiji pa celo nižji za 0.5%. Povedano drugače, v šestih letih je Slovenija v primerjavi z razvitimi evrskimi državami izgubila za dobre 3 odstotne točke izvozne konkurenčnosti, v primerjavi z Nemčijo pa za skoraj 5 odstotnih točk. To so izjemne izgube konkurenčnosti za državo, ki svoje zunanje konkurenčnosti ne more več uravnavati z deviznim tečajem, ampak ji kot instrument ostanejo le plače in delno inflacija.

Slika 1: Stroški dela na enoto produktivnosti v Sloveniji, Nemčiji in državah z evrom (2005=100)



Če ste morda za hip pomislili, da ta izguba zunanje konkurenčnosti nima velikih realnih posledic, si poglejte sliko 2, ki prikazuje odnos med rastjo stroškov na enoto produktivnosti in spremembo izvoza v obdobju 2008-2011. Povezava med obema je seveda negativna: države, ki hitreje povečujejo plače kot produktivnost, izgubljajo konkurenčnost svojega izvoza, ki zato upada ali raste počasneje kot pri konkurentih. In Slovenija je na samem spodnjem repu te nesrečne zgodbe. Le ena država članica EU (Bolgarija) ter Norveška sta močneje povečali stroške dela na enoto kot Slovenija in le štiri države (Finska, Norveška, V. Britanija in Grčija) so utrpele večji upad izvoza kot Slovenija. Natančneje, slovenski izvoz leta 2011 je na malenkost višji ravni kot leta 2008, toda vse ostale države so ga v tem času hitreje povečale. Nemčija za dobrih 7%, Slovaška in baltske države pa celo za 20 do 30%. Seveda so tri baltske države istočasno znižale stroške dela na enoto (in s tem povečale konkurenčnost) za 8 do 18%.

Slika 2: Rast stroškov dela na enoto produktivnosti in rast izvoza v državah EU v obdobju 2008 – 2011 (2008=100)



Kaj sedaj? Naj Slovenija sledi zgledu baltskih držav in za povečanje konkurenčnosti drastično zniža stroške dela? Naj drastično zniža stroške plač v javnem sektorju? Zgodba ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Kot kaže primerjava rasti plač v gospodarstvu in javnem sektorju v državah EU (v tabeli), samo znižanje plač še ne pomeni avtomatskega zvišanja konkurenčnosti. Podobno tudi zvišanje plač ne pomeni mehanskega znižanja konkurenčnosti. Pomembno je, kaj se istočasno dogaja v imenovalcu tega količnika – kaj se dogaja z ustvarjenim, s produktivnostjo gospodarstva. Slovenska kumulativna rast plač v letih 2008-2011 v gospodarstvu (za 7.2%) in javnem sektorju (za 6.3%) je le malenkost višja od povprečne rasti plač v državah EU, medtem ko so stroški dela na enoto produktivnosti porasli kar za 3.7 odstotne točke bolj kot v povprečju EU. Problem je v tem, ker v Sloveniji rasti plač ni sledila tudi rast produktivnosti. Ali drugače povedano, Slovenija je preveč povečala plače, kot bi si lahko privoščila glede na doseženo produktivnost.

Slovenija je danes eden glavnih bolnikov Evrope. Da se dvigne iz bolniške postelje, bo morala slediti nemški reformni poti izpred enega desetletja. Po eni strani bo morala zamrzniti rast plač za obdobje treh do štirih let, na drugi strani pa narediti potrebne strukturne reforme za povečanje produktivnosti podjetij. Pri slednjih so ključne predvsem reforme v smeri večje fleksibilnosti trga dela, davčna razbremenitev podjetij pri socialnih prispevkih ter zmanjšanje administrativnih ovir pri poslovanju (predvsem v plačilni disciplini, postopkih izterjav, stečajnih postopkih in delovanju pravne države).

Tabela: Rast plač, stroškov dela na enoto produktivnosti in izvoza v državah EU v obdobju 2008 – 2011 (2008=100)



Vse to so reforme, ki jih je imela tedanja vlada v programu za povečanje konkurenčnosti in blaginje že leta 2005. Če bi jih tedaj izvedli, bi bila Slovenija po dinamiki rasti danes ob boku Nemčije. Sedaj bodo te reforme bolj boleče, kot bi bile tedaj v času visoke svetovne konjunkture, ko je obstajalo visoko izvozno povpraševanje. Danes tega ni. Toda Slovenija bo te reforme morala narediti najkasneje v naslednjem letu, sicer bo pristala na cevkah tuje finančne pomoči. Od tam pa do popolne rehabilitacije pa je pot zelo dolga in boleča.

Vir: damijan blog

[soncen]

Ambasador Indije: Slovenija naj se odpre

Priložnosti za slovenska podjetja so v energetiki, infrastrukturi in telekomunikacijah

Ljubljana – Indija je potrošniška Koromandija, saj je skoraj polovica od 1,2 milijarde prebivalcev iz srednjega sloja, poudarja Nataša Turk z GZS. Priložnosti za slovenska podjetja so tudi v energetiki, infrastrukturi in telekomunikacijah, dodaja indijski veleposlanik v Ljubljani.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zato pripravlja poslovno delegacijo, ki bo pod vodstvom ministra za gospodarstvo Radovana Žerjava v Indijo odpotovala konec januarja prihodnje leto. Na GZS prijave zbirajo do ponedeljka, vabijo pa predvsem podjetja iz inženiringa, varovanja okolja ter elektro- in kovinske industrije.

Indija veliko denarja nameni v alternativne vire energije in elektrifikacijo ter ceste, pristanišča, letališča, našteva Nataša Turk iz Centra za mednarodno poslovanje na GZS.

Indijsko gospodarstvo se je v letošnjem tretjem četrtletju povečalo za 5,3 odstotka, blagovna menjava s Slovenijo pa se vsako leto povečuje. Medtem ko je trgovina med državama leta 2008 dosegla 137 milijonov evrov, je bila lani ta številka več kot podvojena, in sicer 293 milijonov evrov. Dve tretjini menjave je uvoz iz Indije.

V tej državi je prisotnih več slovenskih podjetij, denimo Robotina, Krka, Kolektor, Svea, Gorenje, Petra Stroji, Gostol in Bosio.

Direktor slednjega Hugo Bosio pojasnjuje, da je zaradi globalizacije trgov treba delovati na več trgih, saj se le tako lahko pripravijo na še eno krizo. »V Indijo smo dostavili peč za verzikalno termično obdelavo rotorjev za generatorje in plinske turbine. Prav ta teden dobavljamo še vertikalno kalilno napravo,« pravi Bosio in dodaja, da imajo iz Indije še nekaj ponudb, zato upa, da bo podjetje iz Štor lahko v to državo še prodajalo.

Bosio pojasnjuje, da je ta trg zelo zahteven, saj je konkurenca velika. V Indiji so poleg domačih tudi proizvajalci z vsega sveta, veliko jih je tudi iz Vzhodne Azije, denimo iz Japonske, Južne Koreje, Kitajske. »Indijci so zelo trdi pogajalci in čas zanje ni problem. Menim, da vedno dosežejo svoj cilj. So pa zelo korektni in vljudni,« o Indijcih pravi Bosio. Nataša Turk pa pravi, da je poslovna miselnost Indijcev zaradi dvestoletne britanske vladavine podobna kot pri nas, ob omembi Tita in neuvrščenih pa »takoj dobiš tri točke«.

Sicer pa je glavna težava pri poslovanju z Indijo njihova zaščita lastne proizvodnje in s tem notranjega trga, razlaga Bosio: »Težava so tudi vse dajatve ob uvozu v Indijo. Vse to je nastavljeno tako, da te prav silijo v odprtje proizvodnje v Indiji. Temu se reče strateški cilj države in od njih se lahko tudi mi učimo.«

Medtem ko so nekatera slovenska podjetja že odkrila indijski trg, v Sloveniji indijskih podjetij ni. Zakaj ne? »Vsak vlagatelj pred vstopom na nov trg preverja pet kriterijev: vizumski režim, delovna dovoljenja, davčno okolje, stroške dela in infrastrukturo. Razen pri zadnjem, mora Slovenija še veliko narediti,« odgovarja indijski ambasador Jayakar Jerome. Poudarja, da se mora Slovenija bolj odpreti za vizumsko politiko in opozarja na težave pri pridobivanju delovnih dovoljenj: »V Thermani Laško so razširili ponudbo z indijsko masažo, hrano in tako dalje. Za to so zaposlili sedem ljudi iz Indije, ki imajo dovoljenje za eno leto. Veste, koliko časa je trajalo, da so dobili dovoljenje? Deset mesecev.«


http://www.delo.si/gospodarstvo/pose...-se-odpre.html

[Verso]

Originally Posted by soncen

Stopped reading here.

[Broccolli]

[soncen]

V stečaju uspeli prodati zaloge TVM-ja

Na dražbi le en ponudnik

Na javni dražbi je stečajna upraviteljica Tovarne vozil Maribor Alja Markovič Čas prodala zalogo nedokončane proizvodnje nizkopodnih avtobusov in za njih nabavljenega materiala.

Dražbe se je po njenih besedah udeležil en ponudnik, ki je zalogo ob zavezi za najem prostorov, odkupil po izklicni ceni 805.000 evrov. Ponujeno zalogo je odkupila družba Tam Avtobusi, ki je registrirana v Ljubljani in je lastniško povezana z Durabusom, ki si že vse od stečaja TVM-ja prizadeva priti do propadlega mariborskega podjetja.

Prav zaradi preteklih izkušenj z Durabusom pa Markovič Časova še ni povsem prepričana o tem, ali bo posel uspel. Po njenih besedah bo zato treba počakati vsaj še tri tedne, šele nato bo lahko sodila o uspešnosti posla in ali to dejansko pomeni, da bi lahko vsaj del proizvodnje v nekdanjem TVM-ju znova zaživel.

Od stečaja podjetja marca lani se je upraviteljica trudila poiskati vlagatelja, ki bi kupil podjetje in vnovič zagnal proizvodnjo. Največ časa je porabila za skrivnostne zainteresirane vlagatelje Durabusa, za katerim naj bi stal kitajski kapital.

Sindikat skeptičen do nove proizvodnje

Neskončno dogovarjanje z njimi je Markovič Časova presekala julija letos in jim za 20. avgust postavila rok, do katerega se morajo izreči, kako in kaj ter hkrati doseči dogovor z arabskim Al Amadom, ki je ostal brez že naročenih avtobusov.

Uprava TVM-ja je zahtevo za začetek stečaja na mariborsko sodišče vložila na začetku marca lani po neuspešnih pogovorih lastnika Viator & Vektorja s potencialnimi strateškimi partnerji oz. kupci. S tem se je končala agonija zaposlenih, ki so s stavko vse od novega leta neuspešno skušali izsiliti poplačilo zaostalih obveznosti. Brez dela je ostalo 129 ljudi, sindikalni predstavniki pa so skeptični, da je v podjetju proizvodnjo sploh še mogoče zagnati.


http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-...-tvm-ja/297757

[Lion007]

Izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi bo zamujala

Sredstva, namenjena izgradnji novih HE, bodo, kot kaže, nižja

Gradnja spodnjesavskih elektrarn je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev precej negotova in se bo zagotovo tudi podaljšala za približno dve leti.

Hidroelektrarna (HE) Krško bo zaradi zamude pri nadvišanju bližnje lokalne ceste poskusno obratovanje začela približno šele pol leta pozneje, več mesecev bo zamujala tudi prostorska uredba za HE Mokrice, za dokončanje verige pa se namesto leta 2016 omenja že leto 2018. Pri tem se zapleta tudi z denarjem za izgradnjo HE Brežice in Mokrice.

Izgradnja HE Brežice naj bi po prvotnih načrtih stala približno 124 milijonov evrov, izgradnja HE Mokrice pa približno 110 milijonov evrov. Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pa je na današnji seji odbora za HE na spodnji Savi v Brežicah opozoril, da so zdaj načrtovani drugačni zneski.

Ob tem je bil precej skrivnosten, saj ni želel izdati novih finančnih načrtov. Izjavil je le, da je financiranje zadnjih dveh HE v spodnjesavski verigi negotovo. Denar zanju naj bi zagotovili tudi iz vodnega in podnebnega sklada oz. prek tako imenovanih kuponov za izpuste ogljikovega dioksida, katerih vrednost pa je zdaj večkrat nižja, kot je bila ob sprejemanju zakona o pogojih koncesije. Pri financiranju teh projektov pa naj bi bilo potrebno veliko kreativnosti.

Predlog širjenja Nature 2000 na spodnji Savi
Na seji odbora za HE so udeleženci razpravljali tudi o predlogu širjenja Nature 2000 na spodnjo Savo, kar bi gradnjo HE Mokrice podražilo ali celo onemogočilo, hkrati pa bi ogrozilo izvedbo tamkajšnje protipoplavne zaščite.

Bogovič je menil, da je potrebno pri širjenju Nature 2000 in hidroelektrarnah najti kompromis. Pozval je tudi k umirjenemu reševanju navedenega zapleta in napovedal, da bo posebna skupina januarja prihodnje leto obiskala Evropsko komisijo in predstavila svoje argumente ter predloge.

Direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbič pa je sicer menil, da je mogoče projekt spodnjesavskih HE ob zahtevah Nature 2000 do konca izpeljati tudi z ustreznimi tehničnimi rešitvami.

Vir:http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/iz...amujala/297842

[Lion007]

Bolj kot umeščanje jih skrbi denar

Poleg težav pri sprejemanju državnih prostorskih načrtov in problematične širitve območja Nature 2000 bi dokončanje gradnje verige spodnjesavskih elektrarn utegnilo zavreti pomanjkanje denarja.

Brežice. Danes je minilo točno deset let od začetka gradnje verige petih hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save. Ob zagonu prve, HE Boštanj, sta leta 2006 takratna ministra za finance in okolje, Andrej Bajuk in Janez Podobnik, oznanila navzočim, da bodo pospešili gradnjo verige do te mere, da bo končana leta 2015. Danes se je podoba zaradi vrste zastojev pri pripravi državnih prostorskih načrtov in zagotavljanju denarja za gradnjo potrebne spremljevalne infrastrukture spremenila do te mere, da si bodo graditelji ob morebitnem zaključku del ob koncu leta 2017 lahko z veseljem točili penino.

Prostorski načrt za HE Mokrice še v delu

Na včerajšnji razširjeni seji regionalnega odbora za spremljanje gradnje elektrarn pod vodstvom Nika Galeše, ki mu gre pripisati veliko zaslug, da ni zamuda še veliko večja, so namreč ugotovili, da HE Brežice kot četrte elektrarne v verigi namesto letos ne bo mogoče začeti graditi prej kot maja prihodnje leto ter da zaradi številnih novih zahtev, podanih iz vrst lokalnih skupnosti, državnega prostorskega načrta za HE Mokrice tudi ne bo mogoče sprejeti letos, temveč v najboljšem primeru marca 2013. Kot glavni razlog za nov časovni zamik so nekateri razpravljalci omenjali zahtevo brežiške civilne pobude o prestavitvi načrtovane vzhodne mestne obvoznice, vendar je župan Ivan Molan opozoril še na nekatere probleme, med katere sodi bojazen prebivalcev naselij na prostoru med Savo in Sotlo ter Term Čatež, da bi jim predvidene razlivne površine utegnile povzročiti nove preglavice in škodo ter veliko nezadovoljstvo lastnikov kmetijskih zemljišč, ki niti po 20 letih od prestavitve korita potoka Gabrnica (zaradi gradnje Mokric ga bodo morali pred izlivom v Savo še enkrat prestaviti) niso prejeli odškodnin za odvzeto zemljo.

Možen kompromis glede Nature 2000

Navzoče so begale tudi nedorečenosti v zvezi s širjenjem Nature 2000 na območje gradnje HE Mokrice in HE Brežice, saj je veliko vprašanj ostalo brez odgovorov in bo očitno treba počakati na izid pogajanj s predstavniki evropske komisije, ki se bodo začela januarja prihodnje leto. Brežiški svetniki predstavljene širitve na ponedeljkovi seji niso podprli, direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbič pa meni, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami z naravovarstveniki mogoče najti potrebno sožitje in zadovoljivo zavarovanje interesov obojih.

Čeprav so se člani odbora in navzoči predstavniki vpletenih ministrstev in direkcij skozi posamezne težave prebijali skoraj tri ure, je na največjo opozoril kmetijski in okoljski minister Franc Bogovič, ko je dejal, da utegne po sprejetju rebalansa državnega proračuna največjo težavo predstavljati zapiranje finančne konstrukcije. Podnebni sklad, iz katerega naj bi po lanski spremembi zakona črpali potreben denar, se namreč ne polni s predvideno dinamiko.

Vir:http://www.dnevnik.si/slovenija/loka...h-skrbi-denar-

[soncen]

Turk: V Slovenijo bi morali pripeljati več tujih strokovnjakov


Po mnenju ministra Žiga Turka je slovenska znanost konkurenčna svetovni, a znanstvenike in raziskovalce premalo pošiljamo v tujino

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Žiga Turk, je na današnji predstavitvi centrov odličnosti, ki sta jo organizirala ministrstvo za zunanje zadeve in Tehnološki park Ljubljana, poudaril, da je slovenska znanost konkurenčna tako na svetovni, kot tudi evropski ravni. Ob tem je izpostavil dober razvoj zasebnih naložb v sektorju raziskav in pojasnil, da javne naložbe po drugi strani stagnirajo zaradi gospodarske krize.

Slovenskih znanstvenih raziskovalcev in strokovnjakov v gospodarstvu ni dovolj

Po njegovem mnenju je največja težava slovenskega sektorja znanosti in raziskav predvsem preslaba internacionalizacija in zelo majhen delež tujega financiranja znanstvenih raziskav. Meni, da moramo v Slovenijo pripeljati več tujih znanstvenikov in da se ne bi smeli bati, če slovenski raziskovalci odhajajo na izobraževanje v tujino, če jim le slovenske ustanove nato lahko zagotovijo delovno mesto po vrnitvi. Dodal je še, da slovenskih raziskovalcev ne znamo dovolj dobro izkoristiti v gospodarstvu, saj se jih na tem področju zaposli zgolj 20 odstotkov.

Okrepil bi sodelovanje z Indijo, Rusijo, Kitajsko in Azerbajdžanom

Napovedal je, da bo Slovenija v prihodnjem letu veliko pozornosti namenjala krepitvi bilateralnih znanstvenih sodelovanj z državami zunaj EU, saj je za spodbujanje tega po njegovih besedah na voljo še veliko evropskih sredstev. Med državami, s katerimi si želi okrepljenega sodelovanja, je minister izpostavil Indijo, Rusijo, Kitajsko in Azerbajdžan.

Turk bi zakon o elektronskih komunikacijah sprejel čimprej

Sicer je Turk v okviru današnje druge obravnave predlaganega novega zakona o elektronskih komunikacijah na parlamentarni plenarni seji ponovno opozoril, da je treba zakon sprejeti čim prej, saj bi Slovenija zaradi zamujanja pri prenosu evropskega pravnega reda lahko tvegala visoko denarno kazen.


http://www.finance.si/8328859/Turk-V...-strokovnjakov

[Verso]

Strinjam se z okrepitvijo sodelovanja z državami v razvoju. Ni vrag, da 2,5 milijarde Kitajcev pa Indijcev ne bi moglo iz Slovenije uvoziti kaj več kot zdaj. Pa izvoz v ZDA je tudi porazen.

[soncen]

Pipistrel je na pragu nove zlate dobe

Ivo Boscarol, Delova osebnost leta 2011, o zadovoljstvu in optimizmu v Pipistrelu


Če boste direktorja ajdovskega Pipistrela Iva Boscarola vprašali, ali je bilo lansko leto najuspešnejše v zgodovini podjetja, utegnete ostati odprtih ust. Pipistrel je namreč prav zdaj na pragu nove zlate dobe, ki jo proizvajalcu ultralahkih letal odpirajo azijski trgi.

»Letošnje leto je bilo nad vsemi pričakovanji. Na začetku smo se ga malo bali, na koncu pa se bolje skoraj ne bi moglo izteči,« priznava Ivo Boscarol. Vzrok za zadovoljstvo in optimizem tiči v izjemnem zanimanju azijskih kupcev za njihova letala. »S Kazahstanom smo že podpisali pogodbo za 80 milijonov evrov, ki pomeni osemkratnik našega letnega prometa. Dokler iz te države ne dobim prvega avansa, ostajam rahlo skeptičen, a če bomo posel izpeljali, bo prihodnje leto za nas najuspešnejše doslej.«

Tudi sodelovanje s Kitajsko je nadvse obetavno. S pomočjo Agencije RS za civilno letalstvo sta Slovenija in Kitajska sklenili dvostranski sporazum, Ajdovci pa so s Kitajci že podpisali pogodbo v vrednosti najmanj dveh milijonov evrov na leto. Nadvse optimističen je Boscarol tudi glede razpisa indijske vlade za dobavo 194 ultralahkih letal. Kot je znano, se je Ajdovcem že uspelo uvrstiti med najresnejše tekmece za dokončno prodajo svojih letal. Če jim bo uspelo tudi tu, bo to pomenilo petnajstletni posel v višini več deset milijonov evrov.

Z novim letalom Alpha Trainer se Pipistrelu odpirajo še trgi v ZDA, kamor bi lahko prihodnje leto prodali že 40 letal za šole letenja.

»Ker je naša osnovna proizvodnja že prodana za vse prihodnje leto, se bomo lahko mirneje posvetili razvoju novih letal. V mislih imam predvsem letalo za zračni nadzor meja in nadzor iz zraka. O projektu se pogovarjamo z nekaterimi ameriškimi ustanovami,« pravi sogovornik. Dobro kaže tudi širitvi Pipistrelove proizvodnje v sosednji Gorici, saj naj bi po novem letu vendarle začeli graditi novo proizvodno halo. Napovedani začetek del se je sicer nekoliko zavlekel, a pretirane časovne preganjavice po Boscarolovih besedah za zdaj ni, saj mora biti hala, kjer bo vsak dan na svet prišla ena panthera – gre za prvo štirisedežno letalo, ki bo zaradi električnega pogona pri vzletu in pristanku za okolico skoraj neslišno –, končana leta 2015.

In Pipistrelov recept za podjetja v krizi? »Predvsem naj se ne omejujejo. Treba je poiskati trge, ki na krizo niso občutljivi. Če podjetje danes gleda le v Evropo, ki je že tako na psu, pomeni to zanj potop. Sicer pa čakam, kdaj se bodo mladi združili in po vsej Sloveniji začeli demonstrirati proti tistim, ki nam rušijo proračun, evropska sredstva in delovna mesta. V Sloveniji se iz nekaterih stvari resnično delamo norca,« je pojasnil Boscarol.


http://www.delo.si/novice/slovenija/...late-dobe.html

[BeliF]

Originally Posted by Verso

Strinjam se z okrepitvijo sodelovanja z državami v razvoju. Ni vrag, da 2,5 milijarde Kitajcev pa Indijcev ne bi moglo iz Slovenije uvoziti kaj več kot zdaj. Pa izvoz v ZDA je tudi porazen.

bodi brez skrbi... izvoz se bo povečeval tako neposredno, kot posredno prek nemcev in ostalih sesednjih držav

škoda da je slovenija premajhna da bi Boscaroli lahko delal airbuse