SLOVENIJA-Turizem

[soncen]

Foto: Velenje se je odelo v čarobno praznično podobo

Župan: Čas za razmislek in tudi boljše želje

V Velenju so sredi Titovega trga prižgali lučke na novoletni jelki, ki so jo tudi tokrat darovali domačini. Že po tradiciji namreč jelko postavijo vsako leto sredi trga, temu pa sledi okrasitev.

V torek zvečer so z lučkami oznanili začetek pestrega in prazničnega decembra v mestu, ob tem pa je zasvetila tudi preostala novoletna razsvetljava v ožjem delu mesta.

Domačini, ki so prisluhnili kratkemu programu za otroke in povabilu, naj se čim večkrat tudi samo udeležijo kakšnih prostovoljnih akcij, da bo otrokom lepo, so prejeli tudi brezplačen županov vroči čaj in kuhano vino.

Župan Bojan Kontič je ob tej priložnosti poudaril, da je zdaj čas za razmislek in tudi boljše želje v tem prazničnem decembru.

http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivo...-podobo/297345

[soncen]

Večina slovenskih smučišč začenja sezono

Sezono bodo začela s cenejšimi vozovnicami

Večjih novosti za obiskovalce zaradi finančnih težav in slabe lanske sezone na smučiščih ni. Smučišča so uvedla le nekatere izboljšave.

Danes se tako začenja smuka na Krvavcu in Voglu, v soboto pa še v Kranjski Gori, na Rogli in Pohorju. Na Krvavcu sta za obratovanje pripravljeni štirisedežnica Tiha dolina in vlečnica. V soboto naj bi odprli še proge, vezane na obratovanje šestsedežnice Vrh Krvavca. Zmanjšanemu obsegu obratovanja so se prilagodili z ugodnejšimi cenami vozovnic.

Na Voglu je trenutno okrog pol metra naravnega suhega snega. Obratovali bosta sedežnica Brunarica in vlečnica Storeč, smučanje pa bo ves konec tedna brezplačno. Smučarji morajo plačati le povratno vozovnico za nihalko. Redni cenik začne veljati prihodnji teden. Na Voglu so letos uvedli tudi brezkontaktne karte, v snežnem parku pa so dopolnili in postavili nekaj novih objektov za otroke. Večjih novosti na Voglu zaradi finančnih težav letos ni.

S podobnimi težavami se spoprijemajo tudi na Pohorju in na Kopah. Po besedah direktorja Pohorske vzpenjače in predsednika Združenja slovenskih žičničarjev Srečka Jesenška letos posebnih novosti ni. Jesenšek je izpostavil le otroški poligon oziroma spremljevalno ponudbo, ki so jo letos postavili na nove temelje. S sobotnim zagonom vlečnic na Areškem Pohorju pripravljajo cenejše smučarske vozovnice.

Nova proga na Rogli, težave Kanina in Starega vrha

Podobno je na Rogli, kjer bodo v soboto zagnali vlečnici Uniorček in štirisedežnico Planja, v soboto pa še vlečnico Košuta. Enotna cena smučarske vozovnice je 15 evrov za odrasle in 10 evrov za otroke, so sporočili iz Uniorja. Na Rogli so za prihajajočo smučarsko sezono uredili novo smučarsko progo Jasa II, dolžine 450 metrov in širine 60 metrov. Njena posebnost je predvsem v poligonu za smučarski in deskarski kros.

V soboto se začenja smuka tudi v Kranjski Gori, kjer so umetno zasnežili del prog. Tako bosta delovali najmanj vlečnica Mala Mojca in štirisedežnica Kekec, dnevne smučarske vozovnice pa bodo na dan odprtja cenejše za 30 odstotkov. Letos lahko vozovnice kupite tudi prek spleta.

Nekoliko z zamudo bodo v novo sezono vstopili na Kaninu, kjer še potekajo nekatera vzdrževalna dela, a žičnice naj bi zagnali do 22. decembra. Negotova pa je letošnja sezona na Starem vrhu, kjer še vedno tečejo usklajevanja med občinama Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane ter Hypo banko glede lizinške pogodbe za šestsedežnico, ki je smučišče za zdaj ne more odplačevati. V Hypo banki so zatrdili, da so vse bliže dogovoru.


http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ve...-sezono/297509

[soncen]

V Kranjski Gori je noro

Priporočila turističnih vodnikov: zima je tudi čas za ledno plezanje, sankanje, krpljanje, pohode z baklami ...

Kranjska Gora je eno najbolj zanimivih zimskih turističnih središč v Sloveniji, priljubljena med Slovenci in v tujini, ugotavljajo tuji spletni turistični vodniki. Primerna ni le za smučarje, ampak tudi za tiste, ki jih alpsko smučanje ne privlači najbolj in zimo raje doživljajo s sprehodi, sankanjem, tekom na smučeh, izleti, ogledi naravnih in drugih zanimivosti.

Sama Kranjska Gora je resda majhen kraj, vendar z bližnjo okolico in neposredno bližino Triglavskega narodnega parka ponuja različne možnosti preživljanja zimskih počit*nic in predvsem doživljanja neokrnjene narave. Po poročanju agencije Reuters jo je spletni turistični portal virtualtourist.com uvrstil med deset najboljših zimskih turističnih središč za pare, v katerih en partner smuča, drugi pa ne. Tudi spletni portal The travel hunch jo je nedavno uvrstil med sedem najboljših smučarskih središč v Alpah, kar po besedah direktorice LTO Kranjska Gora Mirjam Žerjav pomeni potrditev, da delajo dobro, hkrati pa je sogovornica dodala, da so ponosni, da jih različne turistične organizacije izberejo za ocenjevanje.

Spletni portal The travel hunch Kranjski Gori ob bok postavlja še svetovno znana smučarska središča, kot so francoski Chamonix, švicarska Crans Montana ali Schladming v sosednji Avstriji. Poleg smučarskih terenov in urejenih tekaških poti v prednovoletnem času omenja tradicionalno predstavo živih jaslic v ledu, ki v sotesko Mlačca pri Mojstrani privabi številne obiskovalce. Zahtevnejšim gostom priporoča tudi plezanje po zaledenelih slapovih. Med lednimi plezalci je zelo priljubljen Lucifer, zaledenel slap v Martuljku, privlačni so tudi ledeni slapovi pod Prisankom in v Tamarju. Za turne smučarje so zanimivi tereni v Karavankah ali Julijskih Alpah (Mojstrovka, Dovška baba, Kotovo sedlo, izpod Kriške stene, triglavski turni smuk s Kredarice v Krmo).

Posebno zimsko doživetje je nočno sankanje, ki ga domačini organizirajo na več sankališčih, v Kranjski Gori je veliko zanimanja tudi za tako imenovani toboganing oziroma spust z gumami. Med bolj priljubljene sankaške izzive se uvrščata sankanje po osvetljeni gozdni cesti nad Gozdom - Martuljkom ali spust s sankami s Tromeje nad Ratečami, pa tudi različni izleti, peš ali s krpljami po bližnji in malo manj bližji okolici ter po gorah, medtem ko jezer v Jasni, ki jo obkrožajo vršaci in ki oblikuje enkratno naravno kuliso, skoraj ni treba posebej omenjati. Po zaledenelih jezerih v Jasni se sme drsati, vendar na lastno odgovornost, v središču Kranjske Gore pa vsako leto postavijo umetno drsališče, kjer je drsanje varno.

Svojevrstna zanimivost je vprega severnih jelenov, s katero se turisti zapeljejo po okolici in že nekaj let soustvarja zimsko podobo središča kraja. Lani so v Kranjski Gori prvič postavili tudi eskimsko vas, v kateri je mogoče ob primerni dodatni ponudbi (nočno sankanje, krpljanje, hrana) tudi prenočiti. Postavitev eskimske vasi bodo letos ob ugodnih vremenskih razmerah ponovili.

Na seznamu portala zimskih turističnih destinacij virtualtourist.com, ki ponuja zanimive počitnice tudi za tiste, ki ne smučajo, ob Kranjski Gori predstavljajo med drugim še argentinski Bariloche, italijansko Cortino d'Ampezzo, avstrijski Kitzbühel, švicarski Verbier in že omenjeni Chamonix. Glede na dokaj kratke razdalje do Bleda, Bohinja, pa tudi Ljubljane spletni portal nesmučarjem priporoča ogled drugih zanimivosti. Posebej poudari najbolj poznano podobo Slovenije v svetu, to je Bleda z otokom sredi jezera in gradom na skali, obisk največjega ledeniškega jezera v Sloveniji v Bohinju in sprehod po središču Ljubljane. Ob naravnih znamenitostih omenijo še slovensko zgodovino, ki je tekla znotraj različnih državnih tvorb in zaznamovala slovensko kulturo in tradicionalno kuhinjo, v kateri se prepletajo vplivi srednje Evrope, Balkana in Sredozemlja.

Prva smuka

Prvi sneg je razveselil turistične delavce, ki v Kranjski Gori pospešeno urejajo smučarske proge, del pa so jih odprli že včeraj. Kakor pravi Mirjam Žerjav, je zanje bistveno zgodnje sneženje, ki zgodaj ustvari zimsko podobo in dodatno pritegne goste. Po lanski razmeroma kratki zimski sezoni za zdaj rezervacije za božično-novoletne praznike kažejo na dober obisk, prav tako za januar, ko bodo v Kranjski Gori med drugim gostili zimske igre bančnikov. Med novostmi je opozorila na osvetljeno tekaško progo za hotelom Kompas, s katero bodo omogočili večerni smučarski tek.


http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskob...i-je-noro.html

[soncen]

Snežak bo gledal Triglav, smučarji pa propadajoči hotel

Promocijska cena bo veljala do četrtka

Pravljičen zimski dan na Voglu je v nedeljo izkoristilo 700 smučarjev, ki so lahko za ugodno ceno smučali na dveh progah.

Medtem ko je v okolici Ljubljane zjutraj termometer kazal tudi -15 stopinj, snega pa je bilo od 20 do 30 centimetrov, je bila pot proti Gorenjski bolj podobno vožnji proti toplemu jugu. Snega je bilo vedno manj (v Lescah le 4 cm - toliko kot v Portorožu), temperatura vedno višja. Tudi na Voglu ni bilo posebnega mraza, vetra praktično nobenega, snega pa okrog pol metra. Dovolj, da so žičničarji prvič v tej zimi pognali nekatere naprave. No, dvojina bo dovolj: sedežnico Brunarica in vlečnico Storeč.

Promocijska cena bo veljala do četrtka

"Sezono smo začeli slaba dva tedna prej kot lani in do vključno četrtka, 13. decembra, ponudili promocijsko ceno, saj je treba plačati samo vožnjo z nihalko. V nedeljo je bilo 700 obiskovalcev, kar je že na zgornji meji, saj sta odprti le progi Storeč in Brunarica," nam je povedal novi direktor Žičnic Vogel Boštjan Mencinger, ki seveda upa, da bo konec tedna res zapadel nov sneg in da bodo lahko odprli nove proge in tudi deskarski park. Lani so deskarji Vogel izbrali za drugi najboljši snežni park v Sloveniji.

Ski hotel - sramota bohinjskega turizma

Snežne razmere za zdaj niso najboljše. Na obeh odprtih progah je še nekaj kamenja, zaradi mehke podlage pa se hitro naredijo kupi snega. Toda začetek sezone je tu, kar je zelo pomembno za ves bohinjski turizem. Ta se že nekaj časa ukvarja s propadajočimi oziroma zaprtimi hoteli. Najbolj žalosten dokaz je Ski hotel na Voglu, ki je v lasti podjetnika Zmaga Pačnika in je že četrto leto zaprt. Problem so tudi zastarele žičnice. Direktor Mencinger se tega dobro zaveda: "Načrt je, da bi v nekaj letih, morda do sezone 2014/15, postavili novo napravo, ki bi zamenjala dvosedežnico Zadnji Vogel in enosedežnico Šija."


http://www.rtvslo.si/tureavanture/no...i-hotel/297703

[soncen]

Video: Dolina Soče, smaragdne lepotice, v gibljivih slikah

Novi film o dolini akcije, energije, odkritij, festivalov

V petnajstih snemalnih dneh - maja in junija, ko je dolina Soče najbolj sveža in zelena – so za tolminsko lokalno turistično organizacijo posneli petminutni film, ki zaobjame najlepše podobe ob mladi Soči.


Tudi če vse skrivnosti te doline že poznate, vam bo film pričaral drugačen pogled na to smaragdno lepotico.

»Z našim novim filmom »Dolina Soče - Kobarid in Tolmin« smo očitno zadeli v polno, saj si ga je v samo dveh dneh po objavi na medmrežju ogledalo že več kot 8.000 ljudi,« je nad odzivom zadovoljen Janko Humar, direktor Lokalne turistične organizacije Sotočje iz Tolmina. Film je delo skupine Vizualist – Sfinga pro.

Za dejavni življenjski slog

Predstavitveni film je namenjen turistom, ki prisegajo na dejavni življenjski slog. Doline Soče se je pred časom prijelo geslo »dolina –adrenalina«, toda raje kot na adrenalin v turistični ponudbi Posočja stavijo na poživljajoče dejavnosti. Ob in na smaragdni reki jih je dovolj za vse generacije in vse okuse … In to privablja vse več turistov, pravi Janko Humar: »Obisk nam stalno narašča. Letošnja sezona bo znova rekordna – skoraj za desetino več imamo gostov. Med njimi je petina Nemcev, sledijo pa Avstrijci, Italijani, Nizozemci … In predvsem smo zadovoljni, da je vse več tudi domačih gostov.«

Zanimalo nas je, če ti naraščajoči trendi pomenijo tudi grožnjo neokrnjeni naravni, če se bo Posočje zadušilo v množičnem turizmu … Humar odgovarja: »Nikakor ne. Pri nas se takšen turistični kaos, kot je v nekaterih avstrijskih ali švicarskih gorskih središčih, sploh ne more zgoditi. V celotnem Posočju je premalo zmogljivosti, da bi večje množice sploh lahko sprejeli. Prav zato, da bi se izognili množici ljudi, tudi stavimo na stacionarni turizem – kolikor ga z našimi zmogljivostmi sploh lahko ponudimo … Ne pa toliko na izletniški turizem. Zato bojazni ni. Dolina Soče bo ostala takšna, kot si jo lahko ogledate v našem novem filmu … Neokrnjena, tiha, skrivnostna …!«

Dolina Soče na 20 turističnih borzah

Lepote mlade Soče zato predstavljajo na specializiranih turističnih borzah. Janko Humar je prepričan: »Za našo zeleno oazo niso primerne množične turistične borze, kot sta na primer Bit v Milanu ali Turistična borza v Berlinu. Tam sicer opozorimo nase … Več in podrobneje pa se predstavljamo na specializiranih sejmih, ki prisegajo na takšen turizem, kot ga Posočje ponuja – torej na dejavni življenjski slog. Nastopamo redno na vsaj dvajsetih evropskih specializiranih turističnih sejmih. Prisotni smo v vseh evropskih prestolnicah. Vidimo tudi, da je ena najboljših promocij – pojavljanje na medmrežju … Seveda na domiseln in malce drugačen način. Želimo pa si kaj več denarja za promocijo. Te je v slovenskem turizmu še vedno premalo. Izvirna promocija ni strošek, ampak vložek, ki se obrestuje.«

Lokalna turistična organizacija Sotočje tudi vodi triletni projekt promocije celotnega območja – od Julijcev do Goriške, od Vršiča do Solkana. Šeststo tisoč evrov je vreden, polovico financira ministrstvo za gospodarstvo prek evropskih sredstev, polovico so zbrali sami v regiji. »Uspeh je, da smo povezali vse turistične ponudnike. Prejšnja leta je bilo na tem področju preveč vrtičkarstva, zdajpa smo vendarle nastopili skupaj. In tako smo tudi močnejši ter lažje prepoznavni,« je zadovoljen Janko Humar.

Ekoturistična regija

Posočje ima še eno novo ponudbo – »ekorazvajanje« v naravnih lepotah mlade reke, so jo poimenovali oziroma »Z električnim avtomobilom po Smaragdni poti.« »Prvo rezervacijo za to ponudbo smo naredili na londonski turistični borzi. Turist, ki prileti v našo državo, na letališču prevzame električni avtomobil in se z njim poda po naši 'smaragdni poti', po dolini Soče. Ker je treba avtomobil večkrat napolniti, se večkrat ustavi – in tako doživi več naših lepot. Ali še drugače - 'in obiskovalci in avtomobili se pri nas napolnijo', smo poimenovali to novo ponudbo. Za začetek je še malce dražja, verjamem pa, da bo kmalu tudi cenovno dostopnejša,« pravi Janko Humar.


http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/...-slikah/297803

[soncen]

Gostilna na Gradu dobiva konkurenco

Vodja kuhinje v Strelcu bo Igor Jagodic

Ko je kuharski mojster Igor Jagodic na nedavnem Festivalu kulinarike napovedal, da se poslavlja od Vile Bled in prihaja v Ljubljano, kaj več ni izdal.


Zdaj se ve - Jagodic bo vodja kuhinje nove restavracije na Gradu.

Danes namreč svoja vrata (skupaj z razstavo Oskarja Kogoja) v grajskem stolpu Strelec slovesno odpira restavracija Strelec, zadnji od podvigov poslovnice in gurmanke Dade Jerovšek, ki stoji za verigo Kaval Group - koncept "grajske" restavracije so idejni vodje vzeli zelo resno - na jedilniku bodo namreč srednjeveške grajske jedi, zapakirane v sodobnejšo različico.

Strelec se bo pridružil Gostilni na Gradu, ki se je v teh dveh letih uveljavila kot turistična "vroča točka" in obvezen postanek ob obisku Ljubljanskega gradu. Še New York Times je ni izpustil med svojim kratkim postankom konec tedna v slovenski prestolnici. Svetozar Raspopović iz Asa ter Ana Roš in Valter Kramar iz Hiše Franko so z domiselnim konceptom (združenje obeh vrhunskih restavracij v eno, cenovno dostopnejšo) Gostilno na Gradu dodobra priljubili - tako turistom kot domačinom in kulinaričnim kritikom.

Zdaj bodo dobili konkurenco. Čeprav Jerovškova svoje restavracije ne obravnava tako. "Absolutno ne želimo biti in tudi ne smemo biti konkurenca," je povedala za MMC. "Gostilna As je zavezana slovenski zgodbi, zato bomo mi imeli svojo, drugačno, da se ne bi podvajali na tako majhnem prostoru."

V sodelovanju z dr. Bogatajem

Strelčeva zgodba temelji na jedilniku, ki bo "stičišče Panonije, Mediterana, Alp, Jadrana", obenem pa bo presek preteklosti s sedanjostjo. Njihova želja in vizija sta namreč obuditi kulinariko naših prednikov, spet oživiti prostor ter preplesti to kulinariko iz preteklosti z gurmanskimi presežki v sedanjosti, ponuditi gostom šcepec grajskih jedi, vonj starih časov ter zbuditi nostalgijo po srednjeveški kulinariki.

Pri tem delu jim je priskočil na pomoč kdo drug kot etnolog in velik poznavalec tradicionalnih slovenskih jedi dr. Janez Bogataj, ki je sicer tudi v ozadju nedavnih projektov Gostilna Slovenija in Torta Ljubljana, o katerih smo na naših straneh že pisali.

Kako je Strelcu pomagal dr. Bogataj? "Izjemno in strokovno, tako, kot samo on jemlje stvari - poglobljeno in utemeljeno z zgodovinskimi in literarnimi dejstvi, z užitkom ter vso predanostjo in odgovornostjo," razlaga Jerovškova.

Z Bleda v Ljubljano

A največji pečat bo prav gotovo pustil Jagodic, ki skupaj z Binetom Volčičem iz Promenade in Urošem Štefelinom iz 1906 sestavlja (no, ali pa jo vsaj je sestavljal vse do tega meseca) blejsko trojico vrhunskih kuharskih mojstrov. Jerovškova razlaga, da se bo Jagodic podpisal pod čisto vsak krožnik, jedilnik, nekakšen presek starih časov z modernim, brezčasnim, pa bo oblikoval v sodelovanju z dr. Bogatajem.

"Gospod Jagodic se je resnično poglobil v idejno zamisel ponudbe grajskega jedilnika. In iz sestavin, ki so bile v tistih časih, je naredil na svoj avtorski, moderen način krožnika, kjer se bo preslikalo vse najboljše," razlaga Jerovškova.

Jagodic, šef kuhinje "Titove" Vile Bled od leta 2008, dobitnik številnih kuharskih priznanj ter praktikant pri slovitih Alainu Ducassu in Reneju Redzepiju (iz Nome, že tretjič zapovrstjo najboljše restavracije na svetu), je prišel sam do Jerovškove, ko je slišal, da se odpira nova restavracija na Ljubljanskem. In, tako naša sogovornica, "ker je slišal, da pri nas zaupamo sodelavcem v njihovi ustvarjalnosti in jim dovolimo, da jih ponesejo krila ustvarjalnosti". "Takoj smo se začutili in si nemudoma zaupali, zaupali v kreativnost in inovativnost, z vso odgovornostjo in hkrati s strastjo."

Kot poznamo Jagodica, ki je na zadnjem Festivalu kulinarike na temo divjačine pripravil fazanove prsi s skorjico iz oreščkov, pralino iz fazanovih beder, pire iz brstičnega ohrovta in slanine, solatko iz brstičnega ohrovta in omako s črnimi orehi, bodo njegovi krožniki bogato razdelani, privlačni na pogled, okusi pa polni in dokaj klasični, saj sam prisega na "gajstno" francosko kulinariko.


http://www.rtvslo.si/tureavanture/ku...kurenco/297865

[soncen]

Maribor in partnerska mesta turistično oživela zaradi EPK-ja

Maribor je naziv Evropske prestolnice kulture predal Marseillu v Franciji in Košicam na Slovaškem, gostitev EPK-ja pa je veliko prispevala tudi k rezultatom turizma.

V prvih enajstih mesecih letošnjega leta so v Zavodu za turizem Maribor-Pohorje na območju mesta Maribor imeli namreč 232.112 nočitev, kar je za petino več kot v enakem lanskem obdobju - samo v novembru je bil obisk višji kar za 92 odstotkov, od tega pa so 81 odstotkov nočitev ustvarili tuji gostje.

V Mariboru se je močno povečalo tudi število dnevnih obiskovalcev - njihovo število se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 61 odstotkov, v juniju pa kar za 92 odstotkov. Rekorderji so Avstrijci, sledijo Slovenci, Nemci in Hrvati, med gosti pa so bili tudi Rusi, Italijani, Francozi, Američani.

Zadovoljni tudi v partnerskih mestih

Spodbudne rezultate imajo tudi v partnerskih mestih EPK-ja. V Slovenj Gradcu so v prvih devetih mesecih imeli za 26 odstotkov več nočitev kot v enakem lanskem obdobju, od tega so dve tretjini nočitev ustvarili tuji gostje, dobro tretjino pa domači, zato pričakujejo, da bo letošnje leto rekordno v zadnjih 20 letih, kar se tiče ustvarjenih nočitev.

V Velenju so v prvih desetih mesecih letos imeli za tri odstotke več nočitev kot v enakem lanskem obdobju, na Ptuju pa pol odstotka več nočitev. V Murski Soboti je v prvih desetih mesecih sicer nekoliko manj nočitev kot v enakem obdobju lani, saj so se zmanjšale nočitve domačih gostov, a se je število nočitev tujih gostov povečalo za skoraj deset odstotkov. Le v Novem mestu ni bilo večjega porasta nočitev, a po besedah organizatorjev se je število obiskovalcev na dogodkih povečalo za več kot 40 odstotkov.

Največ avstrijskih gostov

Med tujimi obiskovalci jih je bilo daleč največ iz Avstrije, več kot 5.000. V turistični sezoni so imeli izjemen porast gostov iz Francije, veliko je bilo tudi gostov iz Velike Britanije in Španije. Presenetljivo veliko je bilo tudi število gostov iz Severne Amerike in Avstralije. Da oddaljenost za obisk Maribora, če ta gosti projekt EPK, ni nobena ovira, pričajo še gosti z Nove Zelandije, Vietnama in drugih oddaljenih krajev, so sporočili iz zavoda Maribor 2012.

Dodali so, da je tudi javnomnenjska raziskava pokazala, da prebivalci Slovenije menijo, da je Maribor oživel prav zaradi evropskega "kulturnega prestolovanja".


http://www.rtvslo.si/tureavanture/po...-epk-ja/298154

[soncen]

Ljubljanska restavracija JB deseta najboljša v Evropi


Novo priznanje za Janeza Bratovža

Najboljša restavracija v Evropi je Osteria Francescana v Modeni, prestižna ljubljanska restavracija JB pa je dosegla zavidljivo 10. mesto na lestvici najboljših evropskih restavracij.

Lestvico 101 najboljše restavracije v Evropi je pripravila kulinarična spletna stran The Daily Meal.

Spletna stran je lestvico pripravljala sedem mesecev, in sicer na podlagi ocen novinarjev, ki poročajo o hrani, blogarjev in degustatorjev. Restavracije so ocenjevali na podlagi ponudbe in okusa hrane, postrežbe in notranje opreme.

Osteria Francescana je npr. restavracija le z 12 mizami, kljub temu pa je njihova kulinarična ponudba znana gurmanom po vsem svetu

JB, ki ji že leta načeluje chef Janez Bratovž, se je leta 2010 kot edina slovenska restavracija uvrstila na San Pellegrinovo lestvico 100 najboljših restavracij na svetu, že kar nekaj časa pa se ugiba, da bi si lahko priborila prvo michelinko na slovenskih tleh. Elegantna restavracija, postavljena v razkošno avlo secesijske stavbe na Miklošičevi ulici, je družinski posel, kjer poleg Bratovža delajo še njegova žena Ema, hči Nina in sin Tomaž.

Dodelane kreacije

JB se je uveljavil s svojimi dodelanimi, francosko-sredozemsko-japonsko navdihnjenimi slovenskimi jedmi, ki po Bratovževih besedah predstavljajo štiri zemeljske elemente (zemlja, voda, zrak, ogenj) in štiri okuse (sladko, slano, kislo, grenko).

Med kreacijami, ki jih najdemo na jedilniku, so take delikatese kot v slanino oviti polži v omaki iz kopriv, sašimi jadranske tune v vasabiju z ingverjem in algami, v kadaif povaljani škampi z omako mlade čebule in kandiranimi sušenimi paradižniki, z bučo, gvarano in parmezanom polnjeni ravioli z zelenino omako ter gozdni golob s sladko rdečo čebulo in omako iz pasulja. Bogata je tudi vinska karta, cene pa so med višjimi v Sloveniji.

Pred ljubljansko restavracijo so se uvrstile še restavracije Arzak iz San Sebastiana v Španiji, Noma iz Köbenhavna, Alain Ducasse iz Londona, Aqua iz Wolfsburga v Nemčiji, Varvary iz Moskve, Hof Van Cleve iz Kruishoutema (Belgija) in restavracija L'Arpege iz Pariza.

So pa pri Daily Meal sestavili tudi ločene sezname po regijah in med deseterico "vzhodnega Sredozemlja" se je iz Slovenije poleg JB-ja uvrstila še Hiša Franko iz Kobarida, ki jo suvereno vodita zakonca Ana Roš in Valter Kramar.

http://www.rtvslo.si/tureavanture/ku...-evropi/298401

[soncen]

Postojnska jama kljub krizi uspešna


Koncesijska dajatev za upravljanje jamskih naravnih vrednot bo letos znašala 2,4 milijona evrov.

Postojna - V Postojnski jami so za prihodnje leto napovedali nično rast. »Če bomo ponovili letošnji rezultat, bo to velik uspeh,« pravi Marjan Batagelj, ki je z letošnjim poslovanjem zelo zadovoljen. Letošnji dobiček Postojnske jame znaša 1,8 milijona evrov, kar je enkrat več kot leta 2010, ko je Postojnsko jamo, oziroma takrat Turizem Kras, prevzel Batagelj.

Ustvarili so 13 milijonov evrov prihodkov, dodana vrednost pa je iz leta 2010, ko je znašala 42.427 evra na zaposlenega, narasla na 49.343 evra. Letos bo Postojnsko jamo obiskalo 520.000 turistov, medtem ko so jih leta 2010 našteli 492.000. Število zaposlenih so povečali s 110 na 129, povprečna bruto plača pa znaša 1873 evrov (slovenska 1516 evrov). Zaposleni bodo prejeli 330 evrov božičnice.

Koncesijska dajatev za upravljanje jamskih naravnih vrednot bo letos znašala 2,4 milijona evrov. V jamo se v obliki naložb vrača 30 odstotkov koncesnine (710.000 evrov), od ostalih 70 odstotkov dajatve pa le en odstotek prejme država, ostalo pa po ključu pripade občinama Postojna in Pivka.

Naslednje leto se pripravljajo na zamenjavo celotne razsvetljave v jami, ki ne bo povzročala svetlobnega onesnaženja. Naložba je ocenjena na več kot tri milijone evrov, izvedli pa jo bodo prihodnjo zimo. »Že leto in pol testiramo različna svetila.« pojasnjuje Batagelj. V okviru čezmejnega projekta objadranskih držav IPA Adriatic so pridobili 200.000 evrov za ureditev novega razstavnega paviljona, načrtujejo pa tudi prenovo prevoza po jami.


http://www.delo.si/novice/slovenija/...i-uspesna.html

[soncen]

Gorenjski turistični kraji si med prazniki znova obetajo dober obisk


Bled - Kranjska Gora je v dneh božično-novoletnih praznikov običajno dobro obiskana, skoraj polno zasedenost prenočitvenih zmogljivosti pa v smučarskem središču pričakujejo tudi letos.

Da bodo hoteli za novoletne praznike polni, se prav tako nadejajo na Bledu. Povsod pa je še mogoče dobiti sobo, saj se vse več gostov za počitnice odloči v zadnjem hipu.

Direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar je pojasnila, da je za božične praznike v blejskih hotelih še dovolj prostora. Tisti hoteli, ki bodo v tem času odprti, bodo najverjetneje od 50- do 60-odstotno zasedeni. "Za novo leto pa bodo seveda vsi hoteli v polnem pogonu in upamo, da tudi polno zasedeni," je dejala.

Ob tem je dodala, da po trenutnih rezervacijah sodeč tudi za novoletne praznike hoteli še niso polno zasedeni. Italijani se namreč vsako leto za prihod na Bled odločijo zadnji trenutek, tudi šele 30. ali 31. decembra.

Bo pa nacionalna struktura na Bledu tudi v teh dneh zelo pestra. Božične praznike bo tako na primer na Bledu preživela skupina 70 Avstralcev in skupina z Malte. Gostje pa prihajajo tudi iz Nemčije, Hrvaške in od drugod. Poleg tega na Bled prihajajo že prvi angleški gostje to zimo, ki bodo lahko smučali na Voglu, Krvavcu in v Kranjski Gori.

V največjem gorenjskem smučarskem središču Kranjski Gori za praznike kaže dobro. Direktor Hit Alpinee, ki v šestih hotelih razpolaga z več kot 1.200 ležišči, Miran Čurin glede na rezervacije pričakuje več kot 1.000 gostov.


Smučišča so pripravljena

"Hoteli se v teh dneh polnijo in v božičnih in novoletnih praznikih pričakujemo skoraj polne zmogljivosti," je dodala direktorica Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora Mirjam Žerjav ter poudarila, da je letos zima Kranjsko Goro že obdarila s snegom in v začetku decembra tudi z mrazom, zato so smučišča pripravljena.

Prav tako je smuka zagotovljena na bohinjskem smučišču Vogel, na katerega letos stavi bohinjski turizem, saj Kobla tudi letos ne obratuje, novo smučarsko središče pa bo urejeno prihodnje leto. Smuka na Voglu in tekaške poti na Pokljuki bodo zato po mnenju direktorja Turizma Bohinj Klemena Langusa tisti magnet, ki bi lahko tudi v času praznikov v Bohinj privabil več gostov, predvsem Slovencev.

Za božič so sicer bohinjske turistične zmogljivosti tradicionalno slabo zasedene. Za čas po božiču pa kaže, da bodo v Bohinju letos imeli podobno zasedenost kot v enakem obdobju lani. "Zasebne sobe in apartmaji so že zdaj precej zasedeni, nekaj prostora pa je še v hotelih," je za STA povedal Langus in nova spomnil, da je težava Bohinja prav v tem, da ni generiranja hotelskega turizma.

Sicer pa je obisk Bohinja tudi med prazniki močno odvisen od vremenskih razmer, saj se ljudje za dopustovanje v Bohinju odločajo v "zadnji milijoninki sekunde", pravi Langus in opozarja na ekonomsko krizo, ki ljudem manjša možnosti za dopustovanje.

Turizem še s pozitivnimi finančnimi učinki

"Iz leta v leto je težje, pritiski na cene so res veliki in zunajpenzionska poraba je manjša," je poudarila tudi Štravs-Podlogarjeva, a dodala, da ima turizem v primerjavi s številnimi drugimi gospodarskimi panogami še vedno pozitivne finančne učinke.

Želi si, da bi tudi na nacionalni ravni prepoznali potencial turizma in še naprej vlagali vanj. "V preteklih letih smo se na visoki ravni predstavljali po Evropi in svetu ter postali prepoznavni, upam, da bomo pri tem vztrajali in ne bomo zaradi krize delali korakov nazaj," je še opozorila.


http://www.siol.net/novice/lokalne_n...ber_obisk.aspx

[soncen]

V letu 2013 priložnost za turizem


Košarka, tržnica, Kolezija, brezžično omrežje, slovo od lisic ...


Ali bo del Slovenske ceste septembra prihodnje leto za vedno ostal nedostopen za osebna vozila, še ni uradno potrjeno, je pa to ena izmed napovedi župana Jankovića, ki bo zagotovo še razburjala tako meščane kot obiskovalce in trgovce ter podjetnike, ki imajo v tem delu mesta svoje poslovalnice.

Med dogodki bo gotovo najpomembnejše evropsko prvenstvo v košarki. V Ljubljani bo potekal tako predtekmovalni kot tekmovalni del. Za potrebe prvenstva bo občina spomladi začela obnavljati Halo Tivoli.

Naložba bo stala pet milijonov evrov, v dvorani pa naj bi svoj prostor dobili tudi igralci curlinga. Po drugi strani kaže, da bo finalni del v Stožicah potekal ob gradbišču, saj zasebni partner in banke še vedno niso našli rešitve za nadaljevanje gradnje nakupovalnega središča in ureditev zunanjosti parka. Hkrati bo prvenstvo seveda velika priložnost za ljubljanski turizem in hotelirje. Župan Janković je že izrazil zadovoljstvo, da bo v predtekmovanju glavno mesto gostilo ekipe iz večinoma t. i. bogatih držav (Belgija, Izrael, Nemčija, Francija, VB in Ukrajina).

Na področju infrastrukture bo začetek gradnje, kakor kaže, le dočakalo kopališče Kolezija, za katero je občina v prihodnjih dveh letih zagotovila približno pet milijonov evrov. Do marca naj bi bilo znano, kaj bo z državno zaščito osrednje tržnice, ki je letos preprečila nadaljevanje projekta gradnje garažne hiše.

Če gre verjeti napovedim župana, bo v prvih mesecih prihodnjega leta zaživel tudi projekt brezžičnega omrežja, s katerim bodo v prvi fazi z internetnim signalom pokrili ožje središče mesta, po veljavni pogodbi pa bi morala biti do konca pomladi izpeljana tudi druga faza, omreženje večine naseljenega območja znotraj avtocestnega obroča. Projekt je zdaj ustavljen, saj se javni in zasebni partnerji pogajajo o spremembah obsega projekta in znižanju cen, a po zagotovilu obeh strani je za zagon prve faze vse pripravljeno in je le še vprašanje podpisa aneksa k pogodbi. V prvih mesecih leta se bodo meščani in obiskovalci rešili tudi lisic kot sredstva za kaznovanje nepravilnega parkiranja; seveda ostajajo globe v obliki položnic in odvoz vozila s pajkom za hujše kršitve.

Pri kadrovskih zadevah se marca obeta sprememba na vrhu javnega zavoda Lekarna Ljubljana. Imenovanje Marjana Sedeja, solastnika Jankovićevega podjetja KLM, je le še formalnost. Zamenjava direktorja bo zanimiva predvsem z vidika številnih spornih odločitev dosedanjega vodje Marka Jakliča, zaradi katerih se je ta javni zavod v zadnjih letih pojavljal v osrednjih novicah medijev (galenski izdelki, Grosist, kartica zaupanja ...).


http://www.delo.si/novice/slovenija/...a-turizem.html

[soncen]

Za slovenski turizem se (vsaj za zdaj) ni treba bati: porast turistov v letu 2012


Največji delež turistov prihaja iz Italije, Avstrije in Nemčije

V prvih enajstih mesecih ima slovenski turizem visoko, šestodstotno rast tujih turistov, med katerimi prednjačijo italijanski, avstrijski in nemški turisti.

Število prihodov in tudi prenočitev tujih turistov se je v prvih enajstih mesecih letošnjega leta povečalo za šest odstotkov, število prihodov in prenočitev domačih turistov pa zmanjšalo za tri oziroma za pet odstotkov.

Tuji turisti so pri nas ustvarili 61 odstotkov vseh turističnih prenočitev; največji delež mednarodnih prenočitev so prispevali turisti iz Italije (16 %) in Avstrije ter Nemčije (12 %); sledili so turisti iz Ruske federacije (6 %), Nizozemske in Hrvaške (5 %), iz Združenega kraljestva in Srbije (4 %).

Z vidika pomembnejših trgov so v Sloveniji od januarja do vključno novembra 2012 ustvarili več prenočitev kot v istem obdobju lani zlasti turisti iz Ruske federacije (za 35 % več), Nizozemske (za 27 % več), Belgije (za 10 % več) in Nemčije (za 7 % več) ter Avstrije (za 3 % več). Manj prenočitev kot pred enim letom so pri nas ustvarili turisti iz Velike Britanije (za 6 % manj) in italijanski ter srbski turisti (prvi za 5 % manj, drugi pa za 2 % manj).

Največ prenočitev turistov, 33 odstotkov, je bilo prvih enajst mesecev tega leta v zdraviliških občinah, sledile so obmorske občine z 22 odstotki in gorske občine s 24 odstotki. Dobro obiskanost ima tudi občina Ljubljana - za osem odstotkov več prihodov turistov v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2011. V občini Ljubljana je bilo sicer ustvarjenih devet odstotkov vseh prenočitev turistov, ki so bivali v Sloveniji od januarja do novembra.

Na STO-ju zelo zadovoljni

Slovensko turistično organizacijo (STO) veseli nadaljevanje rasti prenočitev s tradicionalno pomembnih trgov: iz Nemčije (sedemodstotna rast prenočitev), Avstrije (triodstotna rast), Belgije (desetodstotna rast), Rusije (35-odstotna rast), Ukrajine (23-odstotna rast) in Nizozemske (27-odstotna rast). Visoke rasti so tudi na perspektivnih oddaljenih trgih, kot so Kitajska, Japonska in ZDA, so sporočili iz STO-ja.

Direktorica STO-ja Maja Pak je z rezultati zelo zadovoljna, pravi pa tudi, da je upad števila italijanskih in domačih turistov ter njihovih prenočitev odraz zaostrenih gospodarskih razmer v obeh državah: "Po rekordnem lanskem letu tudi letos slovenski turizem v prvih enajstih mesecih zabeleži visoko, 6-odstotno rast tujih turistov. Število italijanskih ter domačih turistov in njihovih prenočitev se je zmanjšalo, kar je odraz zaostrenih gospodarskih razmer v obeh državah. Ob sicer dobri nastanitveni statistiki slovenskega turizma je zaznati tudi vpliv gospodarske krize, ki se odraža na manjši potrošnji turistov in krajšem času njihovega bivanja, ostrejša pa je tudi cenovna konkurenca ponudnikov."

Kot je navedel generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marjan Hribar, so na ministrstvu s podatki o turističnem prometu v 11 mesecih leta zelo zadovoljni. Hribar verjame, da rezultati odražajo "pravilno usmerjenost tržno-komunikacijskih aktivnosti" STO-ja, ki jih bodo nadaljevali tudi v prihodnje: "Posebej smo zadovoljni z novembrskim izkupičkom prihodov in prenočitev turistov ter z nadaljevanjem trenda rasti prihodov in prenočitev tujih turistov – prenočitve tujih turistov so se zgolj v novembru povečale za kar 28 %! Rast beležimo na vseh vrstah turističnih območij, vseh vrstah turističnih objektov in iz večine ključnih in novih trgov slovenskega turizma. Rast turističnega prometa iz nekaterih trgov je celo izjemna!

Dobra zasedenost med prazniki

V slovenskih naravnih zdraviliščih imajo dobro zasedenost med božičnimi in novoletnimi prazniki. Hoteli so povprečno zasedeni med 80 in 100 odstotki, pričakujejo pa tudi številne rezervacije v zadnjem hipu ter večinoma polno zasedenost na prehodu starega v novo leto. V strukturi gostov je približno polovica domačih, polovica je tujih gostov, med katerimi prevladujejo Italijani, Nemci, Avstrijci, Hrvati in Rusi.

Za božične praznike so bili hoteli na Bledu zasedeni od 50 do 70 odstotkov, vendar v povprečju 10 odstotkov manj kot lani. Trenutno hoteli še niso polno zasedeni, pričakujejo pa, da bodo gostje do novega leta še polnili kapacitete.

V prvih enajstih mesecih so imeli na Bledu 3-odstotno rast prenočitev turistov. Največ prenočitev so ustvarili gostje iz Nemčije, Italije in Velike Britanije, največjo rast prenočitev pa imajo pri gostih iz Japonske (+27 %), Izraela (+26 %) in Rusije (+18 %). Pri tem je treba upoštevati tudi, da sta bila v letu 2012 zaprta dva hotela – hotel Astoria je zaradi obnove zaprt od pomladi dalje, Vila Bled pa od oktobra.

Tudi v Kranjski Gori so hotelske nastanitve dobro zasedene med božično-novoletnimi prazniki, zasebne nastanitve se še polnijo. Največ gostov, poleg Slovencev, je iz Rusije, Hrvaške in Velike Britanije. Ocenjujejo, da bodo leto 2012 sklenili z 8 odstotkov manj prenočitev kot leta 2011, kar je posledica upada gostov iz Izraela in Velike Britanije.


http://www.rtvslo.si/tureavanture/no...tu-2012/299034

[soncen]

Turistična potrošnja v Sloveniji ocenjena na 3,34 milijarde evrov


Turistična potrošnja je v letu 2009 predstavljala 3,6 odstotkov celotne ponudbe blaga in storitev v gospodarstvu

Skupna turistična potrošnja v Sloveniji je bila v letu 2009 ocenjena na 3,34 milijarde evrov, kažejo podatki državnega statističnega urada. Turistični bruto domači proizvod (BDP) je leta 2009 znašal 1,73 milijarde evrov in je predstavljal 4,9 odstotnega celotnega BDP v Sloveniji, je ta teden pojasnila Janja Kalin iz statističnega urada.

Celotni izdatki za turistično potrošnjo v Sloveniji v letu 2009 so bili ocenjeni na 3,26 milijarde evrov, druge sestavine turistične potrošnje so bile ocenjene na 85 milijonov evrov, celotna notranja turistična potrošnja je tako znašala 3,34 milijarde evrov. Od celotnih izdatkov za turistično potrošnjo so izdatki tujih obiskovalcev znašali 2,09 milijarde evrov ali 64 odstotkov, izdatki domačih obiskovalcev pa 1,16 milijarde evrov ali 36 odstotkov.

Prevladovali izdatki tujih enodnevnih obiskovalcev

Med izdatki tujih obiskovalcev so prevladovali izdatki tujih enodnevnih obiskovalcev, in sicer so obsegali 63 odstotkov celotnih izdatkov tujih obiskovalcev, je pojasnila Kalinova. Izdatki tujih turistov, ki so v Sloveniji prenočili najmanj eno noč, pa so med omenjenimi izdatki obsegali 37 odstotkov. Turistično značilni proizvodi so obsegali 46-odstotni delež, drugi proizvodi in storitve (med temi so prevladovali nakupi trgovskega blaga in goriv) pa 54-odstotni delež.

Struktura potrošnje po vrstah proizvodov se je med obema kategorijama obiskovalcev pomembno razlikovala: pri velikem delu enodnevnih obiskovalcev je šlo za prihode zaradi nakupov ter za obisk gostinskih lokalov in igralnic ob meji. Izdatki domačega prebivalstva za turistično potrošnjo v Sloveniji zajemajo izdatke na potovanjih doma ter domači del izdatkov za potovanja po tujini.

Turistična potrošnja je v letu 2009 predstavljala 3,6 odstotkov celotne ponudbe blaga in storitev v gospodarstvu. Turistični BDP vsebuje poleg dodane vrednosti tudi neto davke na turistične proizvode in storitve. Ob upoštevanju vseh davkov, ki so bili vplačani kot posledica turistične potrošnje, je turistični BDP v letu 2009 znašal 1,73 milijarde evrov ali 4,9 odstotka celotnega BDP Slovenije.

S povečanjem proizvodnje se povečujejo dohodki gospodinjstev

Poleg neposrednih učinkov, ki jih ima turistična potrošnja na povečanje proizvodnje, lahko izračunamo tudi posredne učinke, saj turistična potrošnja sproža povpraševanje tudi v drugih dejavnostih gospodarstva, ki dobavljajo proizvode za proizvodnjo turističnih dobrin, to povpraševanje pa se potem nadaljuje naprej po verigi dobaviteljev, je pojasnila Kalinova.

S povečanjem proizvodnje se namreč povečajo tudi dohodki gospodinjstev, ti pa nadalje sprožajo povpraševanje in potrošnjo. Izračunani skupni BDP, ki je bil posledica turistične potrošnje, je tako znašal 3,02 milijarde evrov ali 8,5 odstotka BDP v gospodarstvu.


http://www.finance.si/8329769/Turist...rov?src=zadnje

[soncen]

V številnih slovenskih mestih silvestrovanja na prostem


Ljubljana - Večina slovenskih mest bo v ponedeljek zvečer pripravila silvestrovanja na prostem, na katerih bo skupaj z občani prestopila prag novega leta.

Obiskovalce bodo zabavali predvsem nastopi glasbenikov, v nekaterih občinah pa pripravljajo tudi poseben program za najmlajše. Ob polnoči bo večina mest v novo leto vstopila z ognjemetom.

V Ljubljani silvestrovanja na prostem načrtujejo na štirih lokacijah. Program na Pogačarjevem trgu bo namenjen predvsem ljubiteljem slovenskih izvajalcev popularne in narodno zabavne glasbe, nastopili pa bodo ansambel Rubin ter France in Korado s pevko Anito & Band. Prizorišče na Mestnem trgu bo tradicionalno namenjeno generaciji srednjih let, nastopile pa bodo Martina Šraj, Alenka Godec in Elda Viler.

Na Trgu francoske revolucije bodo na svoj račun bodo prišli ljubitelji alternativne rock glasbe, zabavali jih bodo namreč Barely Modern, Dead Dildo Drom, Napravi mi dete, Klemen Klemen ter Moveknowledgement. Kongresni trg pa je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, kjer bodo za zabavo poskrbeli Soul Fingers, Natalija Verboten ter Kingston. Ob polnoči pa bodo obiskovalce prireditev razveselili tudi z ognjemetom z Ljubljanskega gradu.

Jebe'la cesta, Edvin Fliser, Tabu ...

V Mariboru bodo obiskovalce na Trgu Leona Štruklja med 22. uro in 5. uro zabavali Jebe'la cesta, Edvin Fliser, Tabu in Show band Klobuk. Pestro bo tudi na Ptuju, kjer bo potekalo silvestrovanje na prostem pred mestno hišo z zabavno glasbenim programom in tradicionalno novoletno poslanico ptujskega župana Štefana Čelana.

Prihod novega leta bodo slovesno pričakali tudi v Celju. Organizatorji namreč načrtujejo silvestrovanje na dveh lokacijah, za otroke bo potekalo na Glavnem trgu, silvestrovanjem za odrasle pa na Trgu celjskih knezov, kjer se bodo lahko obiskovalci zabavali skupaj s skupino Mambo kings. Letos so se organizatorji silvestrovanja zaradi varčevalnih ukrepov in ekološke osveščenosti sicer odpovedali ognjemetu.

Velenjska občina pa na zadnji dan v letu ob 18. uri na Titovem trgu pripravlja novoletno zabavo za otroke, na kateri se bodo poslovili od dedka Mraza, štiri ure kasneje pa se bo začelo silvestrovanje za odrasle s Tanjo Žagar. Razglasili bodo tudi naj občana leta 2012.

Na Trgu svobode v Slovenj Gradcu bodo obiskovalci silvestrovali s skupino Folk idioti in Saro Kobold, po polnoči pa jih bo pričakala tudi ognjena predstava. Na silvestrsko popoldne bo na Javorniku ob 14. uri potekal tradicionalni silvestrski tek, na mestnem platoju na Ravnah na Koroškem pa bo zvečer silvestrovanje na prostem.

Na Primorskem bodo zabavali Čuki in Tinkara Kovač

V Kopru bo silvestrovanje na prostem organizirano v Taverni. Obiskovalce bo v novo leto popeljal glasbeni program, v okviru katerega bodo nastopili tudi Cover Lover, Tinkara Kovač ter In&Out. V Izoli bo silvestrovanje organizirano od 22. ure naprej na Lonki z ansamblom Los Amigos, v Piranu pa bo silvestrovanje organizirano na Tartinijevem trgu.

Nova Gorica bo novo leto dočakala na Kidričevi ulici. Pod ogrevanim šotorom bodo obiskovalce zabavali Čuki, Banda Berimbau in DJ Time. Ognjemeta letos ne bo, saj bodo ta denar raje namenili najbolj ogroženim družinam v občini, denarni bon jim bo župan Matej Arčon preko predstavnika socialne ustanove podaril nekaj minut pred polnočjo.

Novomeščane bo v novo leto s svojo skupino pospremila pevka Nuša Derenda, na Bledu bo nastopil ansambel Gregorji, v Škofji Loki skupina Calypso, v Tržiču Yuhubanda, v Kranju pa Rock'n'bandom. V Ajdovščini bosta obiskovalce zabavali skupini Kavalino in Selfmade, v Murski Soboti pa skupini Plamen in Jean Bačić Quartet. V Kanalu ob Soči pa bo potekal silvestrski pohod in novoletno druženje v domu Pod Ježo.


http://www.siol.net/novice/slovenija...a_prostem.aspx

[tom666]

Kje v Mariboru je Trg Leona Štruklja?

[soncen]

Tukaj imaš link...

http://zemljevid.najdi.si/search_map...=10&foxsbar=ac

[tom666]

Originally Posted by soncen

Tukaj imaš link...

http://zemljevid.najdi.si/search_map...=10&foxsbar=ac

Štuklja že Štuklja, kaj pa Štruklja?

[soncen]

Zgornjegorenjska turistična središča so skoraj polno zasedena


Silvestrovanja organizirajo v hotelih, osrednji zabavni dogodek pa bo sredi Kranjske Gore.

Kranjska Gora - Kranjskogorske prenočitvene kapacitete so polno zasedena tako v hotelih kot pri zasebnikih, zamudniki pa bi prosto posteljo težko našli tudi v prihodnjih dneh, zadovoljna z obiskom ugotavlja Mirjam Žerjav, direktorica LTO Kranjska Gora. Smučarski delavci so zasnežili smučišča tako, da je tam zelo živahno. Pripravljeni so tudi na najdaljšo noč v letu. Silvestrovanja organizirajo v hotelih, osrednji zabavni dogodek pa bo sredi Kranjske Gore.

Tudi bohinjske prenočitvene kapacitete so skoraj polne, ob tem, da sta zaprta hotel Zlatorog in Ski na Voglu, medtem ko bodo hotel Bohinj odprli tik po novem letu, pravi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Zamudniki, ki bi želeli silvestrovati v Bohinju bi lahko še našli kakšno prosto posteljo. Blejski hoteli so polno zasedeni, pri zasebnikih pa bi lahko našli še kakšno prosto posteljo, je povedala Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled. Za dobro vzdušje bodo tudi na Bledu in v Bohinju organizirali številne zabavne prireditve.


http://www.delo.si/gospodarstvo/pose...-zasedena.html

[soncen]

Foto: Krvavec ponuja veliko sonca, a bolj malo smučarskih užitkov


Stalni gostje pridejo zgodaj, ko je smuka še prijetna

Za gospo srednjih let se dan pod Krvavcem ni začel dobro. "Kakšen idiot," je zabrusila vozniku avtobusa, ki je s parkirišča 2 proti spodnji postaji kabinske žičnice speljal, še preden je vstopila.


Naslednja neprijetnost jo je čakala na blagajni. Malo pred 9. uro se je že nabrala daljša kolona. Smučarski dan bo zato krajši še za 15 minut. Medtem so prvi smučarji na Zvohu že zarezovali zavoje in izkoriščali dokaj dobre razmere, za katere se je splačalo vstati bolj zgodaj in si že ob osmih obuti pancerje.

Prve vožnje so najboljše
Razlika je očitna. Prva ura smučanja zahtevnejšim rekreativnim smučarjem še omogoča nekaj užitkov. Pomeni, da je proga skoraj prazna in je mogoča izpeljava daljših veleslalomskih zavojev, ne da bi se bal, da bi te kdo zmotil na tvoji krivulji zavoja. Pomeni, da je tudi snežna podlaga urejena. Ni kupov snega in ni ledenih plošč, ki se pojavijo pozneje.

Stalni gostje hitro opravijo svoje
Zato se potrudite, da boste na Krvavcu dovolj zgodaj, če ste že morali izbrati smučanje ob koncu tedna. Imetniki sezonskih kart se radi pohvalijo, da začnejo malo po osmi in se ob enajstih že sončijo ob pitju čaja ali kuhanega vina (cena: dva evra), nekateri pa so takrat že v gondoli, na poti domov. Proge so namreč v vedno slabšem stanju (seveda ni nič drugače na drugih smučiščih, tudi v tujini), ljudi je enostavno preveč. Ob strahu, da te bo kdo zbil, ni prijetno smučati.

V petek močan veter, konec tedna lep
Kljub slabšim snežnim razmeram (brez kompaktnega snega se sezona še ne bi začela) je Krvavec pred novim letom poln. Predvsem vreme je vabljivo. V dolino se je navlekla megla, v višjih legah pa je jasno. V petek je nagajal močan veter (naprave, ki vozijo na vrh Krvavca, so morali sredi dneva ustaviti), v soboto in nedeljo pa so bile razmere idealne.

29 evrov za dnevno vozovnico
Cena dnevne vozovnice je 29 evrov. Ni poceni, zato je smiselno izkoristiti predsezonske ugodnosti. Družine imajo 15 odstotkov popusta, nekateri študentje pa si s posebnimi paketi dnevne karte zagotovijo po ceni okrog 15 evrov. Otroški poligon je urejen, na traku lahko začetnik naredi prve smučarske korake. V lanski sezoni so odprli nov snežni park za smučarje in deskarje.


http://www.rtvslo.si/tureavanture/no...rokem-poligonu

[soncen]

Novo leto številni pričakali na silvestrovanjih na prostem


Ljubljana - Novo leto so številni pričakali na silvestrovanjih na prostem. V Ljubljani je na prostem silvestrovalo več kot 40.000 ljudi, v Mariboru pa med 5000 in 6000 ljudi. Na prostem so silvestrovali tudi v drugih večjih mestih.

Osrednje prizorišče silvestrovanja v Ljubljani je bilo na Kongresnem trgu, prihod novega leta pa je skupaj z obiskovalci pričakal župan Zoran Janković. S trga je bil tudi eden najlepših pogledov na ognjemet, ki je opolnoči z Ljubljanskega gradu razsvetlil mesto. V Turizmu Ljubljana so za STA ocenili, da je v Ljubljani na prostem silvestrovalo več kot 40.000 ljudi.

Silvestrski program se je odvijal na štirih prizoriščih. Na Kongresnem trgu so za vzdušje skrbeli Soul Fingers, Natalija Verboten in Kingston. Na Mestnem trgu, kjer tradicionalno pripravijo program za generacijo srednjih let, pa so novemu letu nazdravili v družbi Martine Šraj, Alenke Godec in Elde Viler.

Na Pogačarjevem trgu, ki je bil v znamenju narodnozabavne glasbe, so navzoče zabavali ansambel Rubin, France in Korado s pevko Anito & Band. Ljubitelji alternativne rock glasbe pa so se zabavali na Trgu francoske revolucije, kjer so nastopili Barely Modern, Dead Dildo Drom, Napravi mi dete, Klemen Klemen in Moveknowledgement.

Silvestrovali tudi na mariborskem Pohorju

Silvestrovanja na mariborskem Trgu Leona Štuklja, kjer so zbrane zabavali Jebe'la cesta, Edvin Fliser, Tabu in Show band Klobuk, se je po besedah direktorice lokalnega zavoda za turizem Janje Viher udeležilo med 5000 in 6000 ljudi, veliko ljudi pa je najdaljšo noč preživelo tudi na Mariborskem Pohorju.

Letošnje praznično dogajanje v Mariboru je sicer močno zaznamovalo burno politično in protestniško dogajanje v mestu v zadnjih dveh mesecih. Pisani december se je iztekel v manjšem obsegu kot prejšnja leta, saj so zanj namenili 40 odstotkov manj sredstev kot lani. Na silvestrovo na Trgu Leona Štuklja za razliko od prejšnjih let ni bilo ognjemeta, prav tako ni bilo tradicionalne napitnice z županom Francem Kanglerjem, ki je nekaj ur prej ta dan odstopil s položaja.

Glede na nedavne množične proteste v mestu, ki so se nekajkrat tudi sprevrgli v nasilje in vandalizem, so imeli v Mariboru pomisleke tudi glede varnosti. A naposled so se vse prireditve, tudi silvestrovanje, zaključile brez incidentov.

V Kranju varovali varnostniki

Največje silvestrovanje na Gorenjskem so tudi letos pripravili v Kranju, kjer so zbrani kljub mrazu in megli dodobra napolnili Slovenski trg. Direktorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec je po izkušnjah iz preteklih let ocenila, da se je tokrat silvestrovanja udeležilo med 3000 in 4000 ljudi.

Celoten program prireditve se je odvil, kot je bilo začrtano. Silvestrovanje na prostem se je na ograjenem Slovenskem trgu, kamor so varnostniki iz varnostnih razlogov preprečili vnos pirotehnike in steklenic, začelo ob 22. uri. Zbrane je vse do zgodnjih jutranjih ur zabavala skupina Rock'n'band, opolnoči pa so se tradicionalno zavrteli ob dunajskem valčku, prisluhnili nagovoru kranjskega župana Mohorja Bogataja ter si ogledali osemminutni ognjemet. Pri tem obiskovalcev ni motila megla, saj so organizatorji ognjemet spuščali s tal.

Silvestrovanja so na Gorenjskem pripravili tudi v turističnih središčih. Na Bledu, kjer so pripravili tudi ognjemet, so domačini in gostje, ki se niso odločili za hotelska silvestrovanja, prehod v novo leto pričakali z ansamblom Gregorji. V Bohinju je silvestrovanje potekalo z Veselimi Begunjčani, v Kranjski Gori pa s skupino Zahod band.

V Kopru zapela Tinkara Kovač

Množično silvestrovanje na prostem je tradicionalno potekalo tudi v Kopru, kjer se je na osrednjem prizorišču pred Taverno in ob bližnjem nabrežju do polnoči zbrala nekaj tisočglava množica. K praznovanju prehoda v novo leto na prostem so poleg glasbene zabave s skupino Cover Lover, ki sta jim na odru v Taverni v sklopu prireditve "S Koprom v novo leto 2013" sledila še Tinkara Kovač in zasedba In & Out, pripomogle ugodne vremenske razmere in sorazmerno visoke temperature.

Obiskovalci so se sicer lahko pogreli ob kozarčku kuhanega vina, ki so ga skupaj z drugimi pijačami ponujali na priložnostnih kioskih, mnogi pa so novemu letu nazdravili kar s penino, ki so jo prinesli od doma. Kriza številnim sicer ni preprečila, da bi prehod v leto 2013 pozdravili s pokanjem petard, po koncu odštevanja zadnjih sekund leta 2012 pa je sledil tudi krajši ognjemet.

V koprski Taverni bo tudi danes pestro, saj bo ob 17. uri s svojo monokomedijo Kurba nastopila igralka Violeta Tomič.


http://www.dnevnik.si/slovenija/v-os...ih-na-prostem-