daily menu » rate the banner | guess the city | one on oneforums map | privacy policy (aug.2, 2013) | DMCA policy | flipboard magazine

Go Back   SkyscraperCity > European Forums > Euroscrapers > Local discussions > Slovenija > Projekti, gradnje in razvoj / Projects, construction and development > Arhitektura in urbanizem

Arhitektura in urbanizem Architecture and urbanism



Reply

 
Thread Tools Rating: Thread Rating: 2 votes, 5.00 average.
Old January 1st, 2011, 02:17 PM   #1
LoKeY
Registered User
 
LoKeY's Avatar
 
Join Date: Nov 2004
Location: Nova Gorica
Posts: 2,938
Likes (Received): 7

PRIMORSKA IN NOTRANJSKA | Projekti, gradnja & novice / Projects, Construction Updates & News

Projekti, gradnja in novice iz Primorske 2010

Projects, news & construction in Primorska/Littoral region 2010


vir
__________________
Na nebotičnik sva odšla,
bliže sonca in modrega neba.


Nova Gorica - Slovenija
LoKeY no está en línea   Reply With Quote

Sponsored Links
 
Old January 1st, 2011, 11:50 PM   #2
lakno
Registered User
 
Join Date: Feb 2009
Location: Solkan
Posts: 53
Likes (Received): 0

Ma kej je res smiselno dajet Severno in Južno Primorsko skupi?
lakno no está en línea   Reply With Quote
Old January 2nd, 2011, 01:32 PM   #3
kozorog
Mountain user
 
kozorog's Avatar
 
Join Date: May 2010
Location: Sunny side of the Alps
Posts: 5,595
Likes (Received): 2736

V Kopru odprli novo Semedelsko promenado

Quote:
Včeraj so v Kopru odprli novo Semedelsko promenado in obnovljen Hlavatyjev park



Na otvoritvi nove Semedelske promende in obnovljenega Hlavatyjevega parka se je zbrala več tisoč glava množica, novo pridobitev v Kopru pa so popestrili s spektakularnim ognjemetom, pogostitvijo in nastopom glasbene skupine Ne me jugat, ki je zaigrala kar na strehi hotela Koper.

Zbrano množico je nagovoril župan Mestne občine Koper Boris Popovič, ki je poudaril, da gre za pomembno investicijo, ki bo še dodatno olepšala novo podobo mesta in za katero si je prizadeval že od začetka županjevanja.

Mestna občina Koper je za obnovo 540 metrov dolge in 13 metrov široke Semedelske promenade namenila 7,2 milijona evrov.

Obnovljen obalni zid je po novem v povprečju višji za 60 cm in obložen z istrskim peščenjakom. Investicija je zajemala tudi postavitev javne razsvetljave, ureditev komunalne infrastrukture z zalivalnimi sistemi, postavitev klopi za sedenje in stopnic, ki omogočajo dostop do vode, posaditev istrskih hrastov, urejanje zelenic in potke, ki je dvgnjena nad sprehajališčem za primere poplav. Nova promenada je sicer zavarovana proti poplavam. V sklopu investicije so očistili tudi 25 metrov širok pas morskega dna ob celotni obali.

Namenu so predali tudi tudi obnovljen Hlavatyjev park, ki se nahaja na začetku prenovljene promenade. Park krasi vodomet imenovan Nevesta, na njem pa so poleg klopi in igral postavili tudi tako imenovani »air fresh«.
Vir>http://primorska.info/novice/11585/v...lsko_promenado
kozorog no está en línea   Reply With Quote
Old January 2nd, 2011, 03:43 PM   #4
LoKeY
Registered User
 
LoKeY's Avatar
 
Join Date: Nov 2004
Location: Nova Gorica
Posts: 2,938
Likes (Received): 7

Quote:
Originally Posted by lakno View Post
Ma kej je res smiselno dajet Severno in Južno Primorsko skupi?
Kej bi meu Ankaran raje posebi?
__________________
Na nebotičnik sva odšla,
bliže sonca in modrega neba.


Nova Gorica - Slovenija
LoKeY no está en línea   Reply With Quote
Old January 2nd, 2011, 05:47 PM   #5
kozorog
Mountain user
 
kozorog's Avatar
 
Join Date: May 2010
Location: Sunny side of the Alps
Posts: 5,595
Likes (Received): 2736

Ureditev letališča v Bovcu

http://www.siol.net/slovenija/lokaln...sce_bovec.aspx
kozorog no está en línea   Reply With Quote
Old January 2nd, 2011, 07:49 PM   #6
Meite
Registered User
 
Join Date: Jan 2010
Location: Brežice <---> Ljubljana
Posts: 259
Likes (Received): 47

Quote:
Originally Posted by kozorog View Post
Bovec je tudi goriška regija ???
Meite no está en línea   Reply With Quote
Old January 2nd, 2011, 08:17 PM   #7
kreden
Registered User
 
Join Date: Dec 2009
Location: Ljubljana
Posts: 1,613
Likes (Received): 88

Quote:
Originally Posted by Meite View Post
Bovec je tudi goriška regija ???
Ja Gorenjska zagotovo ni
kreden no está en línea   Reply With Quote
Old January 2nd, 2011, 08:35 PM   #8
Meite
Registered User
 
Join Date: Jan 2010
Location: Brežice <---> Ljubljana
Posts: 259
Likes (Received): 47

Quote:
Originally Posted by kreden View Post
Ja Gorenjska zagotovo ni
Vem da sta Bovec in Vršič Primorska, nisem pa vedel da je vse to tudi Goriška regija. Sem mislil da gre za kakšno drugo regijo, npr. Kobariško. Potemtakem sem bil prvič na Goriškem pred 11. leti in ne šele predlani.
Meite no está en línea   Reply With Quote
Old January 2nd, 2011, 08:57 PM   #9
kreden
Registered User
 
Join Date: Dec 2009
Location: Ljubljana
Posts: 1,613
Likes (Received): 88

Ja ne kolikor je meni znano je Severna Primorska pa Goriška ista stvar. V bistvu pod Avstrijo je Goriška bila svoja grofija, Obala pa Trst pa druga (pa Kranjska pa Štajerska pa te)
kreden no está en línea   Reply With Quote
Old January 2nd, 2011, 11:04 PM   #10
Gorica
Registered User
 
Join Date: Jul 2009
Posts: 47
Likes (Received): 0

Goriška je bila grofija že tm od 1300 (Sveto rimsko cesarstvo, Avstrisko cesarsvto, Avsto-Ogrska), po moči se lahko primerja s Celskimi Grofi, sam dans je Goriški grad v Italiji tko da si jo lasti vsak malo. (hočem povedat da zaradi tega ni tolk izpostavljena).

Ne da se mi več razlagat tko da vam kar wikipedijo preflikam:

Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed zgodovinskih dežel s slovenskim prebivalstvom v Avstro-Ogrski. Njen sedež je bil v Gorici. Ostale slovenske pokrajine so bile: Kranjska, Trst, Istra, Koroška in Štajerska. Danes je Goriško-Gradiška razdeljena med Slovenijo in Italijo. Dežela je dobila ime po dveh njenih največjih urbanih središčih, Gorici in Gradišču ob Soči.

Zgodovinska pokrajina Goriška se je začela oblikovati s prihodom Slovanov na območje vzhodne Furlanije. Slovansko prodiranje na zahod proti Padski nižini se je ustavilo ob t.i. Furlanskem limesu, verigi utrdb, ki so bile postavljene od Karnijskih Alp na severu do Jadranskega morja na jugu. Slovani so ustanovili prve stalne naselbine tem področju : Gorico, Gradišče, Gradež in druge.

Med 7. in 8. stoletjem so Slovani poselili celotno področje Krasa,vse do Furlanske nižine, kar je vzpostavilo etnično mejo med slovanskim in romanskim življem, ki se je v veliki meri ohranila vse do današnjih dni. Poskus Slovanov, da bi prodrli še dalje na zahod, v Padsko nižino, se je verjetno končal po njihovem porazu z Langobardi v bitki pri Lauriani leta 720.

Najverjetneje so Slovani na tem področju že v tej dobi vzdrževali tesne stike s sosednjima slovanskima kneževinama, Karantanijo na severu in Karniolo na vzhodu.

Goriška grofija je nastala kot posebna politična enota na začetku 12. stoletja. Prvi znani pripadnik rodbine Goriških grofov, Majnhard I., se omenja leta 1127, o njegovem izvoru pa ni veliko znanega. Za njegov vzpon in začetek vladavine Majnhardincev so verjetno zaslužni tesni stiki te družine z Oglejskim patriarhatom, ki je Goriškim omogočil dedno posest na več področjih v Furlaniji in Istri, ter jim tudi podelil samo Gorico kot sedež njihovega rodu.

Goriški so svojo oblast sčasoma razširili tudi na Tirolsko. V 13. stoletju sta si brata Majnhard II. in Albert razdelila posesti družine. Majnhard je zadržal Tirolsko grofijo, Albert pa je obdržal družinski grad v Gorici in druga ozemlja Goriške grofije, kakor tudi posesti v Istri, Furlaniji ter na Koroškem. Obe veji Goriških sta šli v naslednjih stoletjih vsaka svojo pot: tirolska veja je med leti 1286 in 1335 poleg Tirolske vladala tudi na Koroškem. Po izumrtju tirolske veje je 1363 njihove posesti prevzel Rudolf IV. iz hiše Habsburžanov.

Druga linija Goriških pa se je obdržala in v naslednjih stoletjih priključila svojim posestvom tudi obsežna ozemlja na severu (vzhodna Tirolska), na jugu pa skoraj do jadranske obale.

Goriška grofija je postala del Habsburškega gospostva v letu 1500, ko je brez dediča umrl zadnji goriški grof Leonhard.

Vladavina Habsburžanov je bila za kratek čas prekinjena v letih 1508-1509, ko so si Goriško priključili Benečani. Leta 1647 so od Goriške grofije odcepili svojo posest grofje Eggenbergi in ustanovili lastno grofijo Gradiško s sedežem v Gradišču ob Soči. Leta 1754 se je Gradiška ponovno združila z Goriško grofijo in je tako nastala nova Goriško-Gradiška grofija.

Med napoleonskimi vojnami je Goriško-Gradiška padla pod Francosko upravo. Leta 1805 so bila vsa njena ozemlja na desnem bregu Soče priključena Napoleonovemu Italijanskemu kraljestvu. Preostali del grofije je ostal del Avstrijskega cesarstva do leta 1809, ko je bil priključen Ilirskim provincam. Leta 1813 je bila obnovljena avstrijska uprava in grofija je bila ponovno ustanovljena v njenih prvotnih mejah, vključno z mesti Tržič in Gradež, ki sta bili poprej del Beneške republike. Leta 1816 je bila celotna grofija priključena v novo administrativno enoto, Kraljestvo Ilirija, katere prestolnica je bila Ljubljana, vključevala pa je tudi deželi Koroško in Kranjsko. Tako je ostalo do leta 1849, ko je bilo Kraljestvo Ilirija ukinjeno, ustanovljena pa je bila nova dežela Avstrijsko Primorje, ki je vključevala Goriško-Gradiško grofijo, Trst in Istro. Leta 1861 je grofija pridobila avtonomijo kot "Poknežena grofija Goriška in Gradiška", kronska dežela Avstro-Ogrske. Grofija je imela svoj lastni parlament in uživala visoko stopnjo samouprave, čeprav je bila uradno podrejena cesarskemu guvernerju (Landeshauptmann), ki je izvajal vladni nadzor nad celotnim območjem Avstrijskega Primorja.

Leta 1915, v drugem letu 1. svetovne vojne, je Italija vstopila v vojno proti Avstro-Ogrski, z željo da bi okupirala celotno Avstrijsko Primorje. Zahodni del Goriško-Gradiške grofije je bil opustošen z bitkami na Soški fronti. Leta 1916 so Gorico prvič v njeni zgodovini okupirale italijanske čete, vendar jih je Avstro-Ogrska armada potisnila nazaj na zahod v Bitki pri Kobaridu. Leta 1918 sta v grofiji vzniknili dve masovni gibanji , ki sta zahtevali večjo avtonomijo znotraj federalizirane Habsburške monarhije: Slovenci so zahtevali združitev z drugimi južnoslovanskimi narodi v samostojno jugoslovansko državo, medtem ko so Furlani zahtevali posebno avtonomijo za zahodni del grofije, v katerem so bili večina. Do spopadov med obemi gibanji ni prišlo, saj nista tekmovali za ista ozemlja: edino odprto vprašanje je bilo mesto Gorica, ki sta si ga lastili tako slovenska kot furlanska stran. Ko je Avstro-Ogrska konec oktobra 1918 razpadla, sta obe avtonomistični gibanji postali popolnoma nepomembni: celotno grofijo je namreč takoj okupirala italijanska armada, ki je zatrla vsakršna politična gibanja, ki bi lahko kakorkoli postavila pod vprašaj italijanske zahteve po območju.

Po podatkih iz zadnjega uradnega avstro-ogrskega popisa prebivalstva leta 1910, je grofija obsegala 2918 km˛ in imela 260,721 prebivalcev, od katerih jih je okoli 20% živelo v urbanih naseljih (Gorica, Gradišče, Tržič, Krmin, Červinjan, Ronke, Gradež), 15% v pol-urbanih naseljih (Solkan, Devin, Ajdovščina, Bovec, Kobarid, Tolmin, Sežana, Kanal ob Soči) in okoli 65% v ruralnih področjih.

vir: Wikipedija

Goriška je bila edina pokrajna poleg Kranjske ki je imela večinsko slovensko prebivalstvo. Goričani sploh ne vemo da mamo gloriozno preteklost.
Gorica no está en línea   Reply With Quote
Old January 2nd, 2011, 11:16 PM   #11
Gorica
Registered User
 
Join Date: Jul 2009
Posts: 47
Likes (Received): 0

Gorica je bila v prvi svetovni vojni popolnoma uničena in zato nima pretiranih zgodovinskih presežkov, v nasprotnem primeru bi imela pokazati več kot Ljubljana ali Celovec, saj je zaradi edinstvene klime v času Avsto-Ogrske postala zbirališče aristokracije (zato so tu pokopani zadnji Francoski kralji)

Gorica je bila načrtno zravnana, da ne bi predstavljala urbane ovire pri napadu Italjanske vojske v Vipavsko dolino. Dost jim ni pomagalo. V celi vojni so napredovali dva metrakatastrofa od vojakov
Gorica no está en línea   Reply With Quote
Old January 5th, 2011, 11:56 AM   #12
kozorog
Mountain user
 
kozorog's Avatar
 
Join Date: May 2010
Location: Sunny side of the Alps
Posts: 5,595
Likes (Received): 2736

Koprski bazen bo kmalu pod streho

Quote:
Nov olimpijski bazen v Kopru dobiva končno podobo. Včeraj so namreč pričeli z izvajanjem zaključnih del, in sicer z gradnjo bazenske strehe.
Kot so sporočili iz Primorja, so včeraj delavci Stavbenika pričeli z montažo 44 metrov dolgih nosilcev za streho. »Gre za edinstven oziroma prvi primer montaže lesenih lepljenih nosilcev takšne dolžine v Sloveniji,« pojasnjujejo. Celotna streha bazena pa bo po besedah družbe zaključena do konca tega meseca.

Gradnja bazena ob večnamenski dvorani na Bonifiki, sodi v okvir naložbe športno-poslovnega objekta, ki bo zagotavljal kakovostno športno infrastrukturo. Mestna Občina Koper je na podlagi razpisa v okviru javno-zasebnega partnerstva podelila koncesijo družbi Primorje d.d.

Celoten objekt se razprostiral na kar 14.500 kvadratnih metrih zazidljivih površin. Poleg olimpijskega bazena v velikosti 50×25m in tribun s 500 sedeži, bo v športno-poslovnem objektu prostora tudi za manjši bazen, kongresne dvorane, hotel s tremi zvezdicami z 197 dvoposteljnimi sobami in 12 apartmaji, welness center, restavracijo, kavarno in poslovne prostore, imel pa bo tudi podzemno parkirno hišo.

Vir>Primorska info
kozorog no está en línea   Reply With Quote
Old January 5th, 2011, 12:02 PM   #13
kozorog
Mountain user
 
kozorog's Avatar
 
Join Date: May 2010
Location: Sunny side of the Alps
Posts: 5,595
Likes (Received): 2736

Quote:
Visoka tehnologija na poti v Ajdovščino

Dobro poldrugo leto od položitve temeljnega kamna za nove poslovne in proizvodne prostore družbe BIA Separations v Ajdovščini se gradnja stavbe tega visoko tehnološkega podjetja (z manjšo zamudo) preveša v zaključno fazo. Dela bodo končali predvidoma do konca junija in v Ajdovščino preselili vso proizvodnjo in večji del razvoja.


AJDOVŠČINA> Družba BIA Separations, eno najuspešnejših visokotehnoloških podjetij pri nas, se ukvarja z razvojem in s proizvodnjo inteligentnih filtrov za čiščenje biomolekul, ki se uporabljajo za zdravila, največ v genski terapiji, za zdravljenje raka in za pripravo cepiv.

Ugodno podporno okolje
Podjetje domuje v Ljubljani, kjer prostori že nekaj časa ne zadoščajo za velike proizvodne potrebe družbe, ki sodeluje s številnimi farmacevtskimi velikani po vsem svetu. Kot pojasnjuje direktor družbe Aleš Štrancar, sicer domačin s Planine pri Ajdovščini, je bilo razlogov za selitev v Ajdovščino več, ključna pa sta bila naklonjenost občine in podpora župana......

Vir>http://www.primorske.si/Primorska/Go...jdovscino.aspx
kozorog no está en línea   Reply With Quote
Old January 5th, 2011, 12:08 PM   #14
kozorog
Mountain user
 
kozorog's Avatar
 
Join Date: May 2010
Location: Sunny side of the Alps
Posts: 5,595
Likes (Received): 2736

Quote:
Lani je začela je delovati črpalna hidroelektrarna Avče

V preteklem letu je začela delovati prva slovenska črpalna hidroelektrarna - ČHE Avče. Bistvo tovrstnih elektrarn je v tem, da porabnikom zagotavljajo energijo takrat, ko je najbolj potrebna. Za zdaj deluje z omejitvami, saj električno omrežje ni ustrezno posodobljeno.

AVČE> Prva slovenska črpalna hidroelektrarna, ki so jo Soške elektrarne gradile od leta 2004 (zaradi del so se tudi oglašali nezadovoljni domačini v Kanalu in okolici) in je stala več kot 120 milijonov evrov, poskusno obratuje od januarja lani. Obdobje preizkusa bo trajalo dlje, kot so sprva predvidevali, podaljšali so ga do konca tega leta.

Daljnovodi še niso posodobljeni
Energetski kompleks pri Avčah poleg strojnice na bregu Soče vključuje še 862 metrov tlačnega cevovoda po pobočju hriba Kuk, skoraj 700 metrov dolg dovodni predor pod vrhom Kuka in akumulacijski vodni bazen pri Kanalskem vrhu. Aprila lani je po tako imenovanem tovarniškem poskusnem obratovanju najnovejša pridobitev slovenskega energetskega sistema začela delati za trg.

Še po letu dni pa je delovanje ČHE Avče pogojeno z omejitvami. Te je zaradi nedokončanih rekonstrukcij daljnovodov visoke napetosti na severnem Primorskem postavil Eles, upravljalec omrežja.

Glede na omejitve je delovanje optimalno
Med preizkusno dobo so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, a je to, kot pravijo v Soških elektrarnah, nekaj povsem običajnega pri tako zahtevnih objektih. Dobavitelji opreme te pomanjkljivosti sproti odpravljajo in delovanje naprav tudi izboljšujejo. Glede na to, da obratuje šele prvo leto in z omejitvami, po ocenah Soških elektrarn elektrarna deluje optimalno. Proizvedla je 180 GWh električne energije, za črpanje vode iz Soče v zadrževalnik pri Kanalskem Vrhu pa porabila 240 GWh. Energija je tako nekako shranjena v vodni sili, ki v primernem času poganja turbine.

Bistvo takšne elektrarne je namreč v tem, da v času nizke porabe električne energije le-to “skladišči” in jo nato oddaja v omrežje ob konicah porabe. Kot so nam pojasnili v Soških elektrarnah, ČHE Avče skupaj z ostalimi slovenskimi elektrarnami (predvsem z največjimi kot so šoštanjska in krška nuklearka) skrbi za uravnoteženost med proizvodnjo in porabo elektrike. Hkrati pa predstavlja pomemben dejavnik pri trženju električne energije po vsej Evropi.

Vir>Primorske novice
kozorog no está en línea   Reply With Quote
Old January 5th, 2011, 05:27 PM   #15
Struckar
Unregistered user
 
Struckar's Avatar
 
Join Date: Jun 2008
Location: LUR
Posts: 4,397
Likes (Received): 59

Zdej nekaj mi ni jasno. Zakaj je proizvedena količina elektrike 75% porabljene elektrike? Razumem, da je recimo naredila 300 enot in za to porabila 290-340enot, ampak da je pa naredila 300 enot in za to porabila 400 enot, je pa vsaj zame to skoraj nezaslišano. Razumem, da dela na principu , ko so presežki se polne in da bi tistih 240GWh ''vrgli stran'', ter, da daje elektriko takrat, ko je manjko v omrežju in, da je takrat pa dala 180GWh, ampak še vseeno sem bil prepričan, da pri takih enormnih količinah stvari delujejo malce bolj učinkovito ali pa vsaj 1:1. Konec koncev, a ni bilo rečeno, da je zadrževalnik nekje na isti višini, kot odvod iz reke?
Struckar no está en línea   Reply With Quote
Old January 5th, 2011, 06:37 PM   #16
kreden
Registered User
 
Join Date: Dec 2009
Location: Ljubljana
Posts: 1,613
Likes (Received): 88

Zadrževalnik ni niti približno na isti višini kot odvod iz reke, zadrževalnik je na vrhu planote medtem ko je reka v dolini, tako da je tak izkoristek kar dober če mene vprašaš. Sploh pa take elektrarne so mišljene, da je končna bilanca negativna, to sploh ni problematično, ker je njihov prispevek k stabilnosti naše električne dobave enormen. Dokler bo človeštvo obstajalo, se elektrika ne bo trošila enakomerno čez cel dan, pač enkrat je treba it spat itd. tako da ni nič narobe če žrtvujemo malce elektrike čez noč da jo je podnevi dovolj.
kreden no está en línea   Reply With Quote
Old January 5th, 2011, 08:35 PM   #17
hofburg
middle lane hogger
 
hofburg's Avatar
 
Join Date: Jun 2009
Location: Nova Gorica
Posts: 3,003
Likes (Received): 251

Quote:
Originally Posted by Gorica View Post
Gorica je bila v prvi svetovni vojni popolnoma uničena in zato nima pretiranih zgodovinskih presežkov, v nasprotnem primeru bi imela pokazati več kot Ljubljana ali Celovec, saj je zaradi edinstvene klime v času Avsto-Ogrske postala zbirališče aristokracije (zato so tu pokopani zadnji Francoski kralji)
ja goriska ima res bogato zgodovino. francoski kralj karel X je prisel na gorisko k coroninijem - grofom ki so imeli tle v lasti kar nekaj dvorcev, med njimi v sempetru in kromberku.
hofburg no está en línea   Reply With Quote
Old January 5th, 2011, 10:58 PM   #18
Whitef
Registered User
 
Join Date: Dec 2010
Posts: 102
Likes (Received): 0

Quote:
Originally Posted by kreden View Post
tako da ni nič narobe če žrtvujemo malce elektrike čez noč da jo je podnevi dovolj.
Pa še ceneje jo kupujejo, ker je ponoči nihče ne potrebuje, in jo podnevi dražje prodajajo, ko jo vsi potrebujejo. Nočni manjko porabe elektrike je celo slaba zadeva, saj elektrarne ne morejo delovati s približno konstantno močjo, ampak kar naprej nihajo. Skratka, računica se izide Struckar.
Whitef no está en línea   Reply With Quote
Old January 6th, 2011, 10:28 AM   #19
Struckar
Unregistered user
 
Struckar's Avatar
 
Join Date: Jun 2008
Location: LUR
Posts: 4,397
Likes (Received): 59

Aha sj tega nisem razumel, se prav če je konstantna proizvodna moč, elektrarna deluje bolje in bolj učinkovito. To je potem logično, drugače bi pač zmanjšali obratovalno moč elektrarne ponoči in posledično pokurili manj goriv. Obenem sem bil prepričan, da je višinska razlika med bazenom in reko vsaj približno podobna, kar bi bilo možno, saj reka pada po svojem toku in bi se lahko jezero načrpalo samo od sebe. Je pa res, da potem je to pač navadna hidroelektrarna. =)

EDIT: btw.. tista fotka v elektrarni mi je totalno huda.. Zarad ogromne luknje valda
Struckar no está en línea   Reply With Quote
Old January 6th, 2011, 02:46 PM   #20
Whitef
Registered User
 
Join Date: Dec 2010
Posts: 102
Likes (Received): 0

Quote:
Originally Posted by Struckar View Post
Aha sj tega nisem razumel, se prav če je konstantna proizvodna moč, elektrarna deluje bolje in bolj učinkovito. To je potem logično, drugače bi pač zmanjšali obratovalno moč elektrarne ponoči in posledično pokurili manj goriv.
Ubistvu nisem mislil čisto tako, zadnji stavek namreč drži. Če vzameva za primer TEŠ, tam ne morejo zvečer ob 22ih kar ugasniti peč, pa jo potem zjutraj ponovno zagnati, saj bi se peč dolgo časa hladila, potem pa bi zjutraj potrebovali še ogromo časa, da bi jo spet prižgali. Zato so "prisiljeni" dolagati premog/lignit, ampak seveda v precej manjši količini, kot tekom dneva (za to, da peč ne ugasne). Se pravi, elektrarna proizvaja elektriko, ki pa je nima kam dati, saj relativno malo ljudi ponoči uporablja elektriko, večina podjetij je zaprtih itd. Prav tako te elektrike ne moremo prodajati v sosednje države, saj tudi pri njih vsi spijo in imajo tudi ostale države višek energije. Skratka, nekaj energije iz TEŠa konstantno prihaja, in če je ne izkoristimo, smo jo vrgli v nič (si predstaljaš kako nepotrebno bi bilo kurit tone premoga, pa sploh ne bi proizvajal elektrike, obup ).

Pri hidroelektrarnah je zadeva še bolj kompleksna, saj tam energenta ne dodajamo sami (tako kot lahko sami nalagamo premog v peč), ampak za to skrbi Mati narava. In kadar imamo večdnevno deževje, ali pa toplenje snega in ledu na začetku pomladi, se pretoki rek povečajo. Če takrat vodna gladina doseže mejno višino, moraš pač spustiti vodo iz akumulacijskega bazena. Če se to dogaja ponoči, ko nimaš elektrike komu ponuditi, gre pač vsa ta voda v nič in električna energija, ki je nisi proizvedel, je izgubljena za vedno. Spet ena obupna potrata

Zato so potem izumili te, sicer popolnoma "nelogične" elektrarne. To je tako, kot da bi denar padal z neba, pa bi imel premalo prostora v žepih, da bi vsega pobral. In potem bi žalosten odšel stran, okoli tebe bi ležalo pa še polno cekinov. No, s temi elektrarnami lahko poberemo še malo več denarja (oziroma v dotičnem primeru energije).
Whitef no está en línea   Reply With Quote


Reply

Thread Tools
Rate This Thread
Rate This Thread:

Posting Rules
You may not post new threads
You may not post replies
You may not post attachments
You may not edit your posts

BB code is On
Smilies are On
[IMG] code is On
HTML code is Off



All times are GMT +2. The time now is 08:43 PM.


Powered by vBulletin® Version 3.8.8 Beta 1
Copyright ©2000 - 2014, vBulletin Solutions, Inc.
Feedback Buttons provided by Advanced Post Thanks / Like v3.2.5 (Pro) - vBulletin Mods & Addons Copyright © 2014 DragonByte Technologies Ltd.

vBulletin Optimisation provided by vB Optimise (Pro) - vBulletin Mods & Addons Copyright © 2014 DragonByte Technologies Ltd.

SkyscraperCity ☆ In Urbanity We trust ☆ about us | privacy policy | DMCA policy

Hosted by Blacksun, dedicated to this site too!
Forum server management by DaiTengu