[POMURJE] - Projekti, gradnja & novice/Projects, Construction Updates & News‎

[BeliF]

da te nam vrgu v Ižanski zapor ne se name pizdit, če smo sam iz Iga pa Domžal-Kamnika tle... sem delal mesečne updejte pa ni moja krivda, da ni noben drug nič nalimal v tem cajtu

[mohn]

Originally Posted by BeliF

da te nam vrgu v Ižanski zapor ne se name pizdit, če smo sam iz Iga pa Domžal-Kamnika tle... sem delal mesečne updejte pa ni moja krivda, da ni noben drug nič nalimal v tem cajtu

saj sem rekel, da vzamem nazaj. Problem je bil, da sploh nisem opazil, da je to še vedno forum za leto 2008/09. Kar se mene tiče bi bilo najbolše, da se naslov popravi z 2008/09 na 2008/10.

[centrum123]

Dajmo z novim letom odpret nov thread, do takrat pa bi bilo najpametnejše tega naprej uporabljat.
Tisti ki ga bo odprl lahko za uvodni post uporabi, določene stvari iz uvodnega posta iz tega threada. Spremeniti bo treba kakšne podatke (v izgradnji, zgrajeno...). Večino renderjev najdete na Kalamarjevi strani, kakor tudi slike od realiziranih projektov. itd.

[LoKeY]

Kaj je pa narobe s tem threadom?

[centrum123]

shujšal je za cca 30 strani in zato malo čudno zgleda

[Lion007]

Vir: http://mojevro.finance.si/290867/Mot...je-Kaj-storiti

Bravo!

Motodrom Petrolija vabi vlagatelje! Kaj storiti



Kmalu naj bi se začela gradnja športno-turističnega kompleksa Motodrom Petrolija; manjši del sredstev za gradnjo zbirajo med drugim tudi z denarjem malih vlagateljev; se splača vložiti?

Letos jeseni naj bi se v bližini Lendave začela gradnja športno-turističnega kompleksa, imenovanega Motodrom Petrolija. Gre za razširitev zdajšnjega stadiona za speedway v Petišovcih. Zanimivo ob tem je, da nameravajo del sredstev za gradnjo kompleksa pridobiti tudi z naložbami malih vlagateljev. Zato je že mogoče kupiti deleže oziroma prihodnje delnice, katerih posamična nominalna vrednost naj bi bila 2.500 evrov. Podjetje je namreč v postopku preoblikovanja v delniško družbo in približno sedem odstotkov delnic od 49 tisoč, kolikor jih je na voljo, nameravajo ponuditi tudi malim vlagateljem. Vlagatelji se seveda sprašujejo, ali bo naložba donosna in koliko je sploh varna. Poglejmo podrobnosti.

Velikopotezni načrti

Široko zastavljeni projekt vključuje več vsebinskih sklopov: zgradili naj bi sodoben motodrom z dirkalno stezo, ki bo omogočala prireditve na najvišji ravni, nadgradili naj bi stezo za speedway in v sklopu kompleksa uredili še poligon varne vožnje. Kompleks, ki ga nameravajo tržiti tudi za druge, nemotoristične dejavnosti in prireditve, naj bi dopolnjevali hotel s štirimi zvezdicami z rehabilitacijskim centrom za motoriste, apartmajsko naselje in igrišče za golf. Poleg navedenega nameravajo na strešne površine pokritih tribun in protihrupne ograje namestiti fotovoltaične sisteme in znotraj kompleksa izkoriščati geotermalno energijo.

Vrednost projekta je ocenjena na 206 milijonov evrov. Projekt je ta hip v zadnji fazi prostorske umestitve v prostor. Cilj investitorja, podjetja Petrolija inženiring , je, da bi avgusta leta 2011 na novem motodromu izvedli prvo dirko razreda motoGP v Sloveniji, sklop z dirkalno stezo in poligonom varne vožnje pa naj bi bil končan do leta 2013. V celoti naj bi projekt končali najpozneje do leta 2015, verjetno pa že prej, je na predstavitvenem predavanju, ki smo se ga udeležili, povedal Stane Babič, predstavnik podjetja TAD Adviser , ki v zvezi s projektom Petrolija skrbi za stike z javnostjo. Projekt naj bi imel po njihovih besedah med drugim podporo lokalnih in tudi državnih oblasti in je bil omenjen tudi v razvojnem programu občine Lendava 20072013, je bilo še rečeno.

Delnice tudi za manjše vlagatelje

Ker gre za projekt velike vrednosti za primerjavo: ljubljanski športni park Stožice naj bi bil vreden 220 milijonov evrov , nas je zanimalo, kje se bo našel denar. Motodrom Petrolija bo financiran z nepovratnimi sredstvi EU , z dolžniškim in lastniškim kapitalom, so povedali pri podjetju TAD Adviser.

Investitor projekta Motodrom Petrolija pa ponuja priložnost za naložbo tudi malim vlagateljem, so še dodali. Po naših pričakovanjih naj bi približno polovico lastnih sredstev, ki jih bo za približno 15 odstotkov vrednosti projekta, zbrali s prodajo deležev, kar že poteka, pravi Viktor Ketler, direktor podjetja Petrolija inženiring.

Na enem od spletnih forumov smo pred poletjem lahko prebrali, da lahko vlagatelji kupijo delež v Motodromu, ki je bil do 1. julija naprodaj po 1.500 evrov. V zvezi s tem in kako prodaja poteka, so nam na TAD pojasnili: Nominalna vrednost deleža je v tem hipu 2.500 evrov. Do 1. oktobra 2010 pa delež vlagateljem ponujamo po nižji ceni, in sicer 1.700 evrov za enega.

Izvedba projekta naj ne bi bila odvisna od zbranih sredstev malih vlagateljev. O količini zbranih sredstev in številu vlagateljev nam niso želeli posredovati podatkov, seveda pa pravijo, da je zanimanje nad pričakovanji. Omeniti je treba, da se kupec deleža zaveže, da tega ne bo prodal v letu dni od nakupa. Od prihodnjih dobičkov nameravajo polovico nameniti za vzdrževanje, polovico pa izplačati lastnikom v obliki dividend.

Gradnjo projekta nameravajo začeti z bančnimi posojili, za katera naj bi v zameno za 15-odstotni lastniški delež v projektu od investitorja iz tujine prejeli garancije v obliki vrednostnih papirjev. Imena tega investitorja nam še niso želeli razkriti, izvedeli smo le, da naj bi bil iz Švice. Računajo pa tudi na nepovratna sredstva iz evropskih skladov.

Investitorji veliko stavijo tudi na fotovoltaične sisteme in geotermalno elektrarno z močjo približno 15 megavatov. Medtem ko so izračuni v zvezi z izkoriščanjem sončne energije izdelani s fotovoltaičnimi celicami nameravajo prekriti ostrešja tribun in objektov, ki jih je za približno 70 tisoč kvadratnih metrov , pa natančni podatki v zvezi z geotermalno elektrarno še niso na voljo in bodo znani šele po opravljenih poskusnih vrtanjih. Investicija v sončno elektrarno naj bi bila vredna približno 15 milijonov evrov, prodana električna energija iz tega naslova pa naj bi prinesla približno 1,9 milijona evrov na leto, še navajajo.

Podatek smo preverili pri agenciji za prestrukturiranje energetike (APE). Investicija je realno ocenjena. Za tako velike projekte bi lahko bila celo nižja, od 12 do 15 milijonov evrov. Seveda je v primeru zahtevne konstrukcije in priključitve elektrarne na električno omrežje investicija lahko tudi višja, pravi Franko Nemac, direktor APE. Na vprašanje, kolikšna je letna vrednost tako pridobljene električne energije, dodaja: Predhodne ocene so narejene za prodajo po sistemu zagotovljenega odkupa. Če investitor izbere sistem obratovalne podpore in na trgu proda proizvedeno električno energijo po višji ceni, kot je predvidena borzna cena, potem lahko doseže tudi nekoliko večje prihodke.

Kaj naj naredijo mali vlagatelji

Vsekakor se je treba o zadevi kar najbolje pozanimati, saj si kot mali vlagatelj pač odvisen od dobre volje večjih lastnikov, opozarja finančni svetovalec Simon Mastnak. Preden se odločimo, je treba poznati celo množico stvari, prvi pogoj pa je, da je na voljo prospekt, kot ga veleva zakonodaja. Vedeti je treba, kdo so veliki vlagatelji; gre namreč za zaupanje vanje, ne le kdo so, ampak tudi kaj so dosegli v življenju. Na voljo morajo biti podrobne informacije o finančnem načrtu in o tem, kakšne poslovne rezultate nameravajo dosegati v prihodnje.

Vlagatelj mora poznati morebitna tveganja, ki prežijo nanj, in se seznaniti z ekonomskim okoljem, v katerem stoji projekt. To zajema več stvari; od tega, kakšen je trg za te storitve, do tega, kakšna je konkurenca in kakšne so vstopne pregrade, pravi Mastnak. Zanimalo nas je torej, kako je z vpogledom v finančne informacije in preostalo dokumentacijo. Katerikoli morebitni vlagatelj si lahko celotno dokumentacijo ogleda pri podjetju TAD Adviser ali na Petroliji, zagotavlja Ketler.

Investicijski program

Investicijski program gradnje Motodroma, ki ga je podjetje izdalo letos februarja, smo pridobili tudi sami. Iz tega je razvidno, da podjetje že prihodnje leto načrtuje približno 12 milijonov evrov prihodkov, ki naj bi do leta 2015, ko naj bi bil projekt v celoti končan, postopno zrasli na dobrih 26 milijonov evrov. Tega leta naj bi dosegli 11,4-odstotno donosnost kapitala in pa 2,4-odstotno donosnost uporabljenih sredstev. Polovico dobička naj bi v prihodnosti namenili za dividende, polovico pa za vzdrževanje objektov.

Za mnenje o projektu smo povprašali tudi finančnega svetovalca Sama Lubeja, ki je investicijski program dobro proučil. Čeprav ima investicijski program datum izida februarja letos, je jasno, da je dokumentacija nastala pred nekaj leti v času ekonomskega buma. Kar nekaj predpostavk v tem gradivu je po mojem mnenju nerealnih in projekt kot celota me ne prepriča. Število obiskovalcev dirk je zdaj prav gotovo manjše kot pred leti, enako velja za cene vstopnic.

Je pač kriza. Tudi število predvidenih dogodkov na dirkališču je po mojem mnenju pretirano. Saj ne, da ne bi bilo izvedljivo, a si je treba najprej pridobiti zaupanje pri nosilcih licenc za določene dirke. Meni, da so tveganja izjemno velika, saj gre pri projektu za podjetniški start-up, v katerem lahko vlagatelj izgubi tudi celoten vložek.

Za dodatno mnenje smo vprašali Janeza Tomažiča, analitika s Financ: Glede na dostopne informacije ima investitor občutno premalo lastnega kapitala za tako veliko naložbo. V zadnjih letih so dirkališča gradile gospodarsko veliko močnejše države, recimo Kitajska, emirat Abu Dabi in Turčija, tako da je trg zasičen. Edini zagotovljen denarni tok podjetju zagotavlja solarna elektrarna, ekonomika dirkališča je prenapeta, golfsko igrišče pa je recimo v Moravskih Toplicah .

Kaj pa energetski del, ki je bil v projekt umeščen pozneje? Fotovoltaični del se mi zdi sprejemljiv in logičen, ker je pri takšni dejavnosti treba zgraditi veliko streh na boksih, tribunah, geotermalni del pa se mi ne zdi primerno mešati v projekt s toliko različnimi dejavnostmi, pravi Lubej. Moti ga predvsem to, da se po nekaterih informacijah deleži že vplačujejo, po drugi strani pa se v projekt dodajajo še novosti, za katere še ni izračunov ekonomičnosti, kar ne pripomore k preglednosti.

Vložiti ali ne?

Lubeja smo povprašali, kaj bi torej svetoval morebitnim vlagateljem. Če že vlagajo v tak projekt, naj vložijo le nekaj odstotkov svojih sredstev, namenjenih za naložbe, opozarja sogovornik. Sicer pa se mu zdi cena enega deleža previsoka. Praviloma je vrednost na novo izdanih delnic sto, deset ali celo en dolar oziroma evro, ker se pričakuje, da bo z uspešnim delovanjem podjetja njihova vrednost rasla, in je potem laže kupovati in prodajati večje število delnic z nižjo vrednostjo.

Iz tega razloga v praksi pri delnicah, ki dosežejo vrednost okoli tisoč evrov, naredijo tako imenovani split, razdelitev, ko lastnik ene delnice, vredne tisoč evrov, dobi sto delnic, vrednih 10 evrov, svoje razloge za dvom pojasnjuje Lubej. Pri Petroliji pa pojasnjujejo, da prevelika razdrobljenost in pridobitev preštevilnih malih delničarjev niti ni v njihovem interesu.

Vsekakor naj se torej vlagatelj, preden kupi delnice, še dodatno dobro pozanima o projektu. Med pomembnejšimi so poleg omenjenih podatkov tudi ti, kako bo mogoče delnice prodati, potem ko jih kupite, ali ima kdo predkupno pravico in podobno. Ta hip ima predkupno pravico za deleže Petrolija, pravi Ketler.

[BeliF]

blo zdajle na Slovenski kroniki da so SD, SDS in LDS združili moči in se uprli vašemu županu na ustanovni seji?

[TanjaZ]

Od vse omenjenih strank so njihovi županski kandidati letos v MS izgubili (imajo torej istega "sovražnika"), število njihovih svetnikov se je glede na volitve 2006 prepolovilo LDS-u in SDS-u, še vedno pa bi radi bili glavni.

Soboška SDS (spomnimo se, da je soboški župan Štihec iz njihove stranke izstopil pred dvemi leti) je v tovrstni koaliciji pač zato, ker že nekaj časa nasprotujejo Štihcu na vsakem koraku. Bo pa zanimivo kaj bodo rekli volivci teh strank, ko bodo videli kdo je s kom pajdaš v tej koaliciji. Da o velikem šefu JJ niti ne govorimo. Močno namreč dvomim, da bi tovrstno koalicijo požegnal

Sicer pa povsem enako je bilo pred 4 leti, ko so sestavo te komisije najprej zavrnili, potem pa vseeno sprejeli županov predlog. Očitno lokalna folklora kazanja mišic.


P.S.
Ker se v tej temi "nič ne dogaja", komentiramo pač politiko

[BeliF]

kdob si mislu da je največkrat omenjena SDS

[skoko]

Svetovna motociklistična smetana že avgusta v Petišovcih?
Vrednost projekta v Petišovcih naj bi znašala 206 milijonov evrov, kar je le štirinajst milijonov manj, kot je bil vreden projekt športni park Stožice.



Dirkalna steza v Lendavi je bila razvita na podlagi analiz nekaterih znanih evropskih dirkališč. Značilnost steze je v dolžini ciljne ravnine, ki znaša 750 metrov, medtem ko je celoten krog na dirkališču dolg štiri kilometre. Dirkališče bo imelo 75.000 pokritih sedišč, stojišč ne bo. Tudi to je ena izmed posebnosti kompleksa, ki bo predvideno stal nekaj več kot dvesto milijonov evrov.

Kompleks bo namenjen tudi nemotorističnim dejavnostim

Gradnja športno-turističnega kompleksa, ki ima popolno podporo Mednarodne motociklistične organizacije, Ministrstva za šolstvo in šport RS, Turistične zveze Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije in Avto moto zveze Slovenije, vključuje več sklopov, saj naj bi zgradili motodrom z dirkalno stezo, katera bo omogočala tekmovanja na najvišji ravni. Prav tako je v načrtu nadgradnja steze za speedway, zgrajen pa bo tudi poligon varne vožnje. Trženje kompleksa bo potekalo tudi v okviru drugih, nemotorističnih dejavnosti, saj naj bi bil v gradnjo vključen tudi hotel s štirimi zvezdicami z rehabilitacijskim centrom za motoriste, apartmajsko naselje in igrišče za golf. Kot še poročajo finance.si bodo na strešne površine pokritih tribun in protihrupnih ograj namestili fotovoltaične sisteme, ter z njihovo pomočjo izkoriščali geotermalno energijo znotraj kompleksa.


Za 206 milijonov evrov tudi dirke motoGP

Projekt, ki bi med drugim omogočil dirke motoGP v Petišovcih, je ocenjen na približno 206 milijonov evrov, kar ni malo denarja, če vemo, da je gradnja športnega parka Stožice znašala okrog 220 milijonov evrov. Denar, namenjen za izgradnjo naj bi pridobili z nepovratnimi sredstvi Evropske Unije, ter z dolžniškim in lastniškim kapitalom, še poročajo finance. Območje motodroma bi zavzemalo sedemdeset hektarjev zemljišč, medtem ko bi območje hotela in apartmajev zasedalo osem hektarjev zemljišč v bližnjem naselju Zatak. Prav tako je predvidena izgradjna avtocestnega priključka Petišovci. V podjetju investitorja, Petrolija inženiring, upajo, da bo avgusta letos izvedena prva dirka razreda motoGP na naših tleh. Celoten projekt naj bi bil končan najkasneje do leta 2015, medtem ko želijo sklop z dirkalno stezo in poligonom varne vožnje izgraditi že dve leti prej, se pravi do leta 2013. Glede na to, da je motodrom amfiteatralne zasnove, je okolica zaščitena pred hrupom, sestava površine piste in boksov pa preprečuje možnost onesnaževanja podtalnice. Lokalna skupnost se je na izgradnjo dirkališča odzvala pozitivno, saj bo projekt Petrolija med drugim poskrbel za nova delovna mesta in razvoj turizma za povsem drugo ciljno skupino.


Karakteristike dirkalne steze:

- Dolžina steze po osi: 4041 m
- Število ravnin: 13
- Najdaljša ravnina: 706 m
- Najkrajša ravnina: 36 m
- Skupna dolžina ravnik: 3112 m
- Število zavojev: 13
- Najmanjši radij (os steze): 10,0 m
- Najmanjši radij (rob steze): 3,0 m
- Največji radij: 120 m
- Skupna dolžina zavojev: 929 m
- Število peščenih izletnih con: 13
- Širina steze (konstantna): 14 m
- Max. prečni sklon: 4%
- Max. vzdolžni sklon: 4%

vir:http://sobotainfo.com/novice/ogled/11166/

[kozorog]

Otvoritev največje sončne elektrarne v Pomurju

Podjetje Bisol, d.o.o., ki je edini proizvajalec fotonapetostnih modulov vrhunske kakovosti, bo danes v Gornji Radgoni otvoril prvo megavatno sončno elektrarno.
Gornja Radgona bo od danes naprej bogatejša za največjo strešno sončno elektrarno v Pomurski regiji. Podjetje Arcont iz Gornje Radgone je svoje strešne površine oddalo Bisol-u v najem za obdobje dvajsetih let, kjer je slednje v dveh mesecih postavilo in priklopilo na distribucijsko omrežje sončno fotonapetostno elektrarno velikosti 1 megavat. Sončno elektrarno v Gornji Radgoni bo sestavljalo več kot 4272 Bisol fotonapetostnih modulov. Predvidena letna proizvodnja znaša 1,1 gigavatnih ur, s čimer bi 275 gospodinjstvom omogočila in zadostila potrebam po električni energiji. Ob tem naj bi se prihranilo 660 ton ogljikovega diokseda. Pomembno vlogo pri celotnem projektu je imela banka UniCredit, sicer kreditodajalec za celotno zadevo.

Bisol bo delovna mesta zagotovil tudi v Murski Soboti

Kot smo poročali pred časom, bo isto podjetje nova delovna mesta zagotovilo tudi v Murski Soboti. Potem ko so dobili gradbeno dovoljenje za novo tovarno, ki se bo nahajala v SOIC, je postalo jasno, da bo prišlo do zaposlovanja novih delavcev. Do konca pomladi namreč nameravajo službe zagotoviti petdesetim delavcem, pred iztekom letošnjega leta pa še dodatnim stotim. V roku petih let želijo v Murski Soboti zaposliti 750 ljudi.

Vir> Sobota info

[Struckar]

Hm.. Ne razumem prav dobro. Prvo dirko motoGPja bi imeli že letos, čeprav, bodo prve dele dirkališča zgradili šele čez dobri dve leti? Mislim, da je tole še eden izmed projektov, ki visoko med oblaki letijo mimo nas. =) Tudi ne vem, kje bodo dobili 200mil. €, niti ne verjamem, da bi stvar stala ''samo'' 200 mil€, glede na to da govorimo o dirkališču. Ideja je pa toliko, dobra kolikor se z njo strinjajo okoliški prebivalci. Če se, potem super ideja, če ne, potem slaba ideja. Vsekakor, pa jo sam podpiram.

[b_rezzzo]

Izgleda, da bodo začeli z deli na Poslovno stanovanjskem kompleksu Urbani center Murska Sobota. Zaprli so polovico asfalta na avtobusni postaji:



Še slika končnega objekta:

[LJ-city]

Kul tole so že načrtoval, ko sem se js prvič logiral na forum.

[DarySLO]

No končno se je začelo nekaj premikati pri tem urbanem centru. Upam, da bodo čimprej začeli z gradnjo.
Drugače pa, kaj pravite. Naj se odpre nova tema za Pomurje ali pa se tukaj v tej temi nadaljuje debata in se samo naslov teme spremeni iz 2010 v 2011?

[taurust]

Malce starejše
V Fazaneriji novo urejena trim steza s 14 orodji

Edini večji gozdni kompleks zunaj Murske Sobote je odslej bogatejši za izpopolnjeno trim stezo, učilnico na prostem in 33 mladih hrastov.



Fazanerija s svojo od mestnega jedra odmaknjen lego predstavlja mnogim prebivalcem Murske Sobote primeren kraj za rekreacijo ali sprehod, v družbi starih dreves pa svoj dom najdejo tudi različne živalske vrste. Prav večja dostopnost gozda v vseh vremenskih pogojih in letnih časih ter prijaznejši odnos do rastlinskega in živalskega sveta, pa so bili glavni nameni revitalizacije, ki jo je nedavno v okviru prijekta 3 Parki izvedla Mestna občina Murska Sobota.

Otroci se bodo o naravi lahko učili v naravi

Fazanerija bo odslej s svojo mogato rastlinsko in živalsko dediščino ponujala tudi možnost pouka za najmlajše. V ta namen so se na dveh mestih oblikovale učilnice v naravi. Postavile so se klade iz podrtih debel, ki bodo tako imenovane klopi za učenje na prostem, ki so toliko oddaljene, da bosta pouk lahko nemoteno izvajala dva razreda hkrati.

Stopnice za večjo varnost
Že obstoječe nezadostno utrjene poti v gozdu so se dodatno utrdile, steze pa so se posule z lesnimi sekanci. Včasih enoten prostor gozda je presekal razbremenilni kanal, ki je v zadnjih letih postalo priljubljeno sprehajališče meščanov. Na mestni občini so ocenili, da je neposreden dostop ali sestop z nasipa lahko za obiskovalce nevaren, zato so se za varnejše prečkanje nasipa v ta namen postavili stopnice. "Te so vkopane v nasip in narejene iz lesa, tako, da so čim manj moteče za okolje in ne izstopajo iz naravnega okolja," je povedala Nada Cvetko Török iz murskosoboške občine.

Na 18 mestih navodila in orodja za vadbo
Na novo urejeni Trim stezi gozda Fazanerija je zasnovanih 18 postaj, od tega so na 14 postavljena različna orodja za rekreativce. Na preostalih štirih so samo table z vadbenimi navodili.
Razporeditev posameznih orodij in vadbenih tabel:


Gozd bogatejši za hrastov drevored
Pri revitalizaciji gozda so se ohranila vsa drevesa z dupli, ter suha drevesa, ki ne ogrožajo varnosti obiskovalce, odstranili pa so kar nekaj bršljana, ki je ogrožal mlada vitalna drevesa. Ob razbremenilnem kanalu je na novo posajen drevored 13 hrastov, gozd pa je bogatejši za še 20 novih hrastov. V okviru projekta se je izvedla tudi sanacija oz. profiliranje ustja vodotoka z vodotokom Ledave na Kopališki ulici.

Pogodbena vrednost projekta revitalizacije gozda Fazanerija v okviru projekta 3 Parki znašala 75 tisoč evrov, pri čemer je Mestna občina iz svojega proračuna namenila slabih štiri tisoč evrov, preostala sredstva pa so bila zagotovljena iz evropskega sklada za regionalni razvoj (85 %) in državnega financiranja (10%).

http://sobotainfo.com/fotogalerije/s...320476#slika_0

vir:http://sobotainfo.com/novice/ogled/10738/?s=s

[taurust]

V garažni hiši na Kocljevi predvideno 172 parkirnih mest

Poslovno-garažna hiša naj bi se začela graditi že letos. Za poslovni del menda že obstaja kupec, vrednost investicije pa znaša 4 milijone evrov.


Po predhodnem sprejetju Načrta trajnostne mobilnosti na območju Mestne občine Murska Sobota in izvedbe študije je mestni svet obravnaval projekt izgradnje poslovno-parkirne hiše na Kocljevi ulici. Izsledki študije nakazujejo, da bi optimalni parkirni režim v Murski Soboti bil plačljiv, potrebna pa je tudi garažna hiša.



Gradnjo garažne hiše bi prevzela javno zasebna- družba Sobota Center, ki je v 60 odstotnem lastništvu soboške občine, 40 odstotni lastniški delež pa pripada Imo-Realu. Štiri milijone evrov vreden projekt (2,1 milijona – garažna hiša, 1,9 milijona- poslovni prostori) zajema 6 tisoč kvadratnih metrov prakirnih prostorov oz. 172 parkirišč ter 1700 kvadratov velik poslovni prostor, katere idejno zasnovo je izdelal Studio Kalamar.

Kupec sicer znan, a ga na občini ne želijo razkriti

Kupec za poslovni del je menda že znan, vendar ga na mestni občini zaenkrat ne želijo razkriti. Kupec, ki naj bi bila ena izmed državnih ustanov, je v projektu ključen, saj bi kupnina predstavljala kapital za financiranje projekta. „Kupci so potencialno znani, če pa javno o njih govorimo, se nam lahko zgodi, da nam drugi investitorji te kupce odpeljejo,“ je na zadnji seji mestnega sveta povedal župan Anton Štihec.

Mestni svet nasprotuje zadolžitvi in pomanjkljivi študiji

Realizacija nadaljnega izvajanja omenjenega projekta zaenkrat stagnira, saj svetniki mestnega sveta Murska Sobota niso soglašali glede zadolževanja do treh milijonov evrov, kar je svetnik Mitja Slavinec argumentiral z dejstvom, da bo zadolževanje za realizacijo projekta doprineslo plačništvo parkirnega režima, ki je bil do zdaj brezplačen. »Res je, da se odločamo le o garažni hiši, ampak to je podobno, kot se na robu skakalnice odločiš, da se odženeš, prej ali slej padeš v vodo. Tudi ta garažna hiša bo vodila do tega, da parkiranje ne bo več brezplačno,« je pojasnil svetnik svetniške skupine LDS Mitja Slavinec. Poleg omenjenih očitkov, so nekateri svetniki očitali študiji pomanjkljivosti, ki naj bi nastale zaradi časovne stiske pri pripravi le-te. »Napake so očitne že pri izračunu DDV-ja. Namesto dvajset odstotkov je bil petindvajset odstotkov . Pet odstotkov pri tri milijone evrov vredni investiciji je lahko že stopetdeset tisoč evrov, kar bistveno vpliva na ekonomiko,« je še dodal Slavinec.

Začetek del že v drugi polovici leta?

O projektu bodo svetniki spregovorili na naslednji seji mestnega sveta, dela pa bi se po besedah direktorja podjeta Sobota-Center d.o.o. Draga Ružiča lahko pričela že konec tega ali s pričetkom naslednjega leta: »Po potrditvi na mestnem svetu bi pristopili k razpisu izdelovalca projektno – gradbene dokumentacije, naslendja faza bi bili razgovori z bankami glede zagotavljanja kratkoročnega in dolgoročnega kredita, nato pa še pridobitev gradbenega dovoljenja. Realno bi lahko v drugi polovici leta ali v začetku prihodnjega pričeli z gradnjo«.
























vir:Sobota.info

[taurust]

Stanovanja na Cvetkovi med 20 najlepšimi arhitekturnimi projekti sveta

Z uvrstitvijo na prestižen seznam se je arhitekturno delo Andreja Kalamara postavilo ob bok mojstrovinam iz Las Vegasa, Chicaga, Turčije, Mexico cityja, Japonske in drugih velemest sveta.




Leta 2008 zgrajena stanovanjska zgradba je projekt Studia Kalamar, njegov naročnik pa je murskosoboško podjetje Imo-Real. Kot pravijo, imajo stanovanjske vile največ po štiri stanovanja na etažo, kar znese 20 stanovanj na objekt. Skupaj je to 60 stanovanj, vsa z dolgimi pasovi fasade, kar zagotavlja dobro osvetljenost. "Kompozicija je refleksija heterogene morfologije okolice, mnogo smeri ustvarja mnogo orientacij novih objektov. Na ta način ni nobena fasada vzporedna drugi, vzpostavljena je velika mera individualnosti," so na spletni strani o projektu zapisali v Studiu Kalamar. Posebnost objekta je njegova gladka linija fasade z ložami v zavetju, ki objekt ovije v svetlikajoč keramični plašč.





Poleg murskosoboške arhitekturne posebnosti na Cvetkovi ulici se je na seznam dvajsetih najlepših stanovanjskih projektov uvrstila tudi Stanovanjska stolpnica v Majskih poljanah v Novi Gorici, delo Ravnikar Potokar Arhitekturnega biroja.



Andrej Kalamar je rojen leta 1966 v Murski Soboti, po gimnaziji v Murski Soboti je diplomiral leta 1991. Leta 2003 je končal specialistični študij urbanističnega načrtovanja, oboje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Studio Kalamar je ustanovil leta 2003, za svoje projekte pa je prejel več mednarodnih arhitekturnih nagrad.
Težišče delovanja Studia Kalamar predstavlja projektiranje poslovnih, proizvodnih in ostalih javnih zgradb, posamezni projekti pa se gibljejo v razponu od razvoja širših urbanističnih ureditev do rešitev najmanjšega merila. V iskanju odličnosti oblike skupina s strokovnjaki različnih znanosti in naročniki sodeluje do končnega izdelka, ki po imperativu sledi tehnološkim inovacijam in čistim funkcionalnim ter konstrukcijskim shemam. "Naročnika spremljamo od prvih zasnov do dokončane izvedbe s polno podporo v predstavitvah in projektnem vodenju," pravijo v Studiu. Od leta 1996 do 2010 je skupina odgovorna za izgradnjo 250.000 m2 površin. Kot pravijo, so bili vsi projekti izvedeni v zadanih terminih in finančnih okvirih.

vir:sobota.info

več slik

http://www.designyourway.net/blog/in...-architecture/

[taurust]

Pri urbanem centru so z betonskimi pregradami le povečali parkirišče

[b_rezzzo]

Originally Posted by taurust

Pri urbanem centru so z betonskimi pregradami le povečali parkirišče

Ja, baje se zaenkrat se ne bo gradilo, ampak so odvzeli avtobusni postaji tisti prostor, ki je bil na privat zemljiscu. Torej, nekdo je okoli svojega zemljisca postavil betonske pregrade. Baje zaradi spora z zupanom.

Urbani center naj bi se zacel graditi potem, ko SGP Pomgrad ne bo imel dovolj dela na drugih gradbiscih.