daily menu » rate the banner | guess the city | one on oneforums map | privacy policy | DMCA | news magazine | posting guidelines

Go Back   SkyscraperCity > European Forums > Euroscrapers > Local discussions > Slovenija > Fotografija, videoposnetki in ostalo / Photography, videos and other > Foto Slovenija

Foto Slovenija Photography of Slovenia



Global Announcement

As a general reminder, please respect others and respect copyrights. Go here to familiarize yourself with our posting policy.


Reply

 
Thread Tools Rate Thread
Old May 30th, 2010, 11:49 AM   #1
Opasni_1982
Opasni
 
Opasni_1982's Avatar
 
Join Date: Jun 2007
Location: Ljubljana
Posts: 1,356
Likes (Received): 6

MARIBOR | TAM uglasli mariborski ponos

Tovarna je bila ustanovljena leta 1947 pod imenom Tovarna Avtomobilov Maribor. Leta 1961 je bila preimenovana v Tovarna Avtomobilov in Motorjev Maribor.

(Določene fotke je prispeval en znance iz FB, če bo zahteval da ga naveden ga bom)

(Leto 1986 - prihod delavcev v dopoldansko izmenu, tega leta je bilo v tovarni zaposlenih 8 200 delavcev)


(Logotip na stolpu starega mariborskega kolodvora označuje prihod v mesto Tovarne TAM)

TAM 190 v zgibni in solo verziji. Prva testiranja (80ta leta)






Še v 80tih letih je tovarna TAM cvetela. Avtobusi namenjeni za izvoz v Egipt, Libijo, Savdsko Arabijo ter ostae države Bližnjega vzhoda




Avtobuse in ostala gospodarska vozila mariborskega TAMa še danes najdemo po vsem svetu, tudi v ZDA






Leta 1986 je bilo v TAM-u proizvedeno 200.000-e vozilo, v tovarni je bilo zaposlenih 8175 oseb, od tega nekaj več kot 6000 moških ter okoli 2000 žensk. Tovarna je izdelovala tudi vojaške tovornjake za potrebe JLA. Leta 1996 je bila tovarna preoblikovana, preimenovana ter razdeljena v več podjetij: MPP Vozila, MPP Gonila, MPP Tesnila ... Leta 2001 je bil del nekdanje tovarne preimenovan v Tovarno vozil Maribor, ki danes nadaljuje tradicijo proizvodnje gospodarskih vozil v Mariboru.

(80ta leta)







Tovarna avtomobilov Maribor, skrajšano TAM, je v jugoslovanski in slovenski zgodovini zapisana z veliki črkami.


(Znameniti in nespremenjeni TAM-ov logotip.)

Začetek TAM-a sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Ustanovili so ga leta 1947 v novonastali državi Jugoslaviji, temelje za proizvodnjo na Teznem pa so že leta 1941 postavili Nemci, ko so zasedli Maribor.


(Po koncu druge svetovne vojne so namesto letalskih delov začeli izdelovati vozila v razstavljenem stanju.)



Nemška vojna industrija je namreč potrebovala varno in primerno lokacijo za dograditev tovarne, v kateri so nameravali izdelovati predvsem letalske dele. Gradbena dela in pripravo infrastrukture so začeli že 25. julija 1941, tovarno pa so začeli graditi že istega leta. Za delovno silo so Nemci uporabili predvsem vojne ujetnike iz različnih držav, sodelovali pa so tudi Mariborčani. Sočasno z gradbenimi deli so izobraževali bodoče delavce in strokovne kadre. Prvi trije proizvodni objekti so bili končani do začetka aprila 1942, čeprav je začetna proizvodnja stekla že konec leta 1941.


(Prvo izdelano vozilo je bil pionir, čigar licenco zanj so v TAM-u kupili od Čehov.)


(Lično ohranjenega pionirja si lahko ogledate v Tehničnem muzeju Slovenije.)

Proizvodnja tudi pod zemljo
Za nemške okupacijske sile je bila nova tovarna ključnega pomena. Sredi leta 1942 je bilo v tovarni zaposlenih 7.105 ljudi, od tega jih je bilo 4.278 vključenih v proizvodni program, preostali pa so sodelovali pri gradbenih delih. Leta 1943 so zaradi nevarnosti zavezniških zračnih napadov začeli pospešeno graditi podzemne bunkerje na površini 8.512 kvadratnih metrov, ki naj bi kot rezervna lokacija omogočali nemoteno nadaljevanje proizvodnje ob vse pogostejših napadih na tovarno. Zavezniška letala so v začetku leta 1944 povzročila precejšnjo škodo zlasti na proizvodnih objektih, bilo pa je tudi precej mrtvih in huje poškodovanih. Hkrati s postopnim propadom tretjega rajha so bile na začetku leta 1945 vse slabše tudi razmere v tovarni - upadala je proizvodnja, število zaposlenih se je naglo zmanjševalo, popuščala je disciplina, delovni proces je bil vse bolj okrnjen, poslopja pa so bila večinoma porušena.


(TAM-ova vozila še danes zelo pogosto uporabljajo slovenski gasilci. Na fotografiji TAM 150 dobrovskih gasilcev na vaji v vasici Gabrje.

Od letalske do avtomobilske proizvodnje
8. maja so tovarno za nekaj dni zasedli Bolgari, ki so povzročili še dodatno škodo na objektih in strojni opremi, pred njimi je tovarno zavarovala močna enota KNOJ, oblastni organ – Okrajni odbor Maribor desni breg – pa je že 14. maja 1945 pozval nekdanje delavce, naj se vrnejo na delovna mesta. Odziv je bil velik in začel se je boj za ohranitev dediščine nekdanje tovarne. Po obisku Josipa Broza - Tita junija 1945 in po nacionalizaciji je bil Miloš Brelih imenovan za prvega delegata v Tovarni letalskih delov. Tovarna se je začela specializirati za sestavo vozil v razstavljenem stanju. Nato je Zvezno ministrstvo za industrijo odločilo, da se bo podjetje preusmerilo v avtomobilsko proizvodnjo.


(Ena glavnih usmeritev TAM-a je bila tudi gradnja oziroma nadgradnja vozil za vojaške potrebe. Robustne tovornjake še vedno uporablja tudi Slovenska vojska. Na fotografiji TAM 110 T7 BV - 4 x 4)


(TAM AS3000)

Prvi je bil pionir
Prvi avtomobil, ki so ga naredili v TAM-u, je bilo tovorno vozilo Pionir, ki pa so ga izdelovali po češki licenci. Izdelovali so ga 15 let in naredili 17.416 vozil. V tem času so na njem po lastnih načrtih izvedli številne izboljšave in lastno izdelane konstrukcije.


(TAM 130T10)


(TAM 182T10)


(TAM 162T9)


(Lahki oklepni tovornjak TAM 110)


(Policijski TAM BOV (bojno oklepno vozilo)


(TAM 60 T 5)


(TAM 170)


(TAM 150)

Pomemben mejnik za TAM je 31. december 1946, ko je vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) sprejela dokument o preimenovanju tovarne letalskih delov v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno, ki sta ga podpisala Josip Broz - Tito in minister za industrijo Boris Kidrič. Tako kot drugod po državi so se tudi v TAM-u spopadali s težavami – vladalo je pomanjkanje splošnega materiala, specialnih strojev, gradbenega materiala, strokovno usposobljenih kadrov. Kljub temu so uspešno popravljali in izdelovali različna vozila, prenosne poljske kuhinje, avtomobilske prikolice, ventilatorje za rudnike, avtomobilske kompresorje za polnjenje zračnic in drugo. TAM je veljal za največjega proizvajalca tovornjakov in avtobusov v Jugoslaviji.

Nakup licence od Klöckner-Humboldt-Deutza
Pomembna prelomnica za TAM je bila sklenitev licenčne pogodbe z zahodnonemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 tone januarja 1957. V vozila novega programa je bilo vgrajenih 30 odstotkov domačih delov. Leta 1961 se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. Pod novim imenom so na trg kmalu dali družino vozil TAM 2000.

Izvoz po vsem svetu
Tovarna se je širila predvsem z lastnimi viri in z v letu 1967 odobrenim posojilom pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Na tej podlagi so lahko takoj začeli proizvodnjo 2000 vozil. Ta vozila so prodajali v vse več držav, tudi v Bolgarijo, Egipt, Kongo, Gano, Zambijo, Turčijo, Indonezijo in Kolumbijo. V letu 1985 so npr. načrtovali izdelavo 14.500 vozil in 18.000 motorjev, naslednje leto pa so izdelali že 200-tisočo vozilo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil TAM med prvimi 48 podjetji v državi, kjer so poskusno uvedli samoupravljanje.

Gospodarska recesija in stečaj
TAM-ova uspešnost, ki je trajala do osemdesetih let prejšnjega stoletja, se je v naslednjem desetletju prevesila v obdobje sanacij, preoblikovanj, iskanj rešitev znotraj tovarne in s pomočjo države, razpada trga in države. Velike politične in gospodarske spremembe po letu 1990 so pripeljale do reorganizacije podjetja in ustanovitve več manjših podjetij, ki so nadaljevale proizvodni program nekdanje tovarne. Krizno obdobje je spremljalo tudi rastoče nezadovoljstvo delavcev, ki so upali, da bosta vodstvo in država našli rešitev za obstoj podjetja. Ker je niso našli, je bil 3. junija 1996 za vse odvisne družbe, tudi za Tovarno avtomobilov Maribor, uveden stečaj.





TAM ZDA



TVM Namesto TAM
Marca leta 2001 so s pripojitvijo razcepljenih družb ustanovili podjetje TVM – Tovarno vozil Maribor, ki danes nadaljuje tradicijo proizvodnje gospodarskih vozil v Mariboru. Izdelujejo avtobuse, nadgrajujejo oziroma predelujejo dostavna vozila Iveco, izdelujejo šasije ter logistično-terensko vozilo TVM 182 T 10 - 4X4. Leta 2004 je postala večinski lastnik TVM skupina Viator & Vektor.

Za konec pa še nekaj zadnjih modelov TAMovih avtobusov iz 80tih sredine 90etih let. Tovarna je ugasnila aprila 1996.



















Zadnji modeli (1996)








Last edited by Opasni_1982; June 1st, 2010 at 09:54 PM.
Opasni_1982 no está en línea   Reply With Quote

Sponsored Links
 
Old May 30th, 2010, 07:25 PM   #2
hofburg
middle lane hogger
 
hofburg's Avatar
 
Join Date: Jun 2009
Location: Nova Gorica
Posts: 3,171
Likes (Received): 338

hvala za reportazo.

saj je po svoje razumljivo, firma vodena s strani drzave, je funkcionirala dokler je tekla politika neuvrscenih, ko je bilo tega konec, je bilo konec tudi podjetja. kar je meni smesno, je, da po 2. svetovni vojni niso podjetja zravnali z zemljo, glede na to da so ga zgradili nemci.
hofburg no está en línea   Reply With Quote
Old May 30th, 2010, 10:17 PM   #3
Metrodusa
Registered User
 
Metrodusa's Avatar
 
Join Date: May 2007
Location: Ljubljana
Posts: 898
Likes (Received): 71

Quote:
Originally Posted by hofburg View Post
kar je meni smesno, je, da po 2. svetovni vojni niso podjetja zravnali z zemljo, glede na to da so ga zgradili nemci.
Nemci so recimo pri sebi tudi gradili avtoceste, ki so držale do sedaj, tako da je bila gradnja kar kvalitetna. Zamera in bolečine po vojni gor ali dol, bilo bi precej neekonomsko to podreti, glede na to, da je tudi ljudstvo to precej sprejelo zase.
__________________
metrodusa.blogspot.com
Metrodusa no está en línea   Reply With Quote
Old May 30th, 2010, 10:54 PM   #4
Verso
Islander
 
Verso's Avatar
 
Join Date: Jun 2006
Location: Ljubljana Island
Posts: 19,962
Likes (Received): 1937

Quote:
Originally Posted by hofburg View Post
kar je meni smesno, je, da po 2. svetovni vojni niso podjetja zravnali z zemljo, glede na to da so ga zgradili nemci.
Res ni treba, da gredo čustva tako daleč, precej bolj komično se mi zdi, da so Štajerci po 2. sv. v. sprejeli veliko germanizmov; človek bi pričakoval, da bodo odvrgli še tiste, ki so jih uporabljali do takrat.
Verso no está en línea   Reply With Quote
Old May 30th, 2010, 10:57 PM   #5
E.L. SLOVENIA
Registered User
 
E.L. SLOVENIA's Avatar
 
Join Date: Oct 2006
Location: Ljubljana
Posts: 533
Likes (Received): 6

Ljubljana je kupila premalo TAMovih avtobusov, zato je kriva za njegov propad!
E.L. SLOVENIA no está en línea   Reply With Quote
Old May 31st, 2010, 02:36 AM   #6
Verso
Islander
 
Verso's Avatar
 
Join Date: Jun 2006
Location: Ljubljana Island
Posts: 19,962
Likes (Received): 1937

Quote:
Originally Posted by E.L. SLOVENIA View Post
Ljubljana je kupila premalo TAMovih avtobusov, zato je kriva za njegov propad!
Verso no está en línea   Reply With Quote
Old May 31st, 2010, 01:46 PM   #7
Metron
Registered User
 
Metron's Avatar
 
Join Date: May 2009
Posts: 983
Likes (Received): 261

TAM je bil podobno kot železarne, Litosrtroj in še nekateri drugi slovenski giganti žrtev socialistične politike navidezne brezposelnosti. Še danes marsikoga slišim, ko pravi, kako je bilo v socializmu fino, ko so vsi imeli službo. No TAM je dejenski primer, kam je ta politika pripeljala. Te firme, ki so vzdrževale stanje navidezne brezposelnosti, so bile seveda skrajno neučinkovite in v zgodnjih devedesetih, ko so se ta podjetja znašla v kapitalistični konkurenci je prišlo do kolapsa slovenskega gospodarstva, če se prav spomnim je bila takrat brezposelnost čez 140.000, gromozanski padec gospodarske rasti..... Seveda je k vsemu temu pripomogla tudi izguba južnih trgov, vendar to ni bilo ključnega pomena.

Če me spomin ne vara je bila nekoč narejena tudi neka ekonomska študija na primeru TAMa, kjer so ugotavljali, da bi morali še v poznih osemdesetih in v začetku devedesetih odpustiti tam nekje med 2000-3000 delavcev, kar bi dopuščalo realne možnosti za preživetje podjetja. Zgodilo se je ravno nasprotno, podoben scenarij kot smo ga kasneje videli v Muri in namesto da bi obdržali firmo in nekaj tisoč delovnih mest so pod pritiskom sindikatov in socialistične obsesije uničili dobro tovatno. Žal tako pač je pri nas, TAM ni osamljen primer, podobno se je zgodilo Muri, Litostroju, železarnam in še komu. Od večjih proizvodnih podjetij je ta poosamosovjitveni šok za silo preživelo le Gorenje, ker je bilo od vseh naštetih še najmanj problematično, čeprav se v Goreju še danes otepajo zapuščine tistih časov.
Metron no está en línea   Reply With Quote
Old May 31st, 2010, 07:32 PM   #8
Opasni_1982
Opasni
 
Opasni_1982's Avatar
 
Join Date: Jun 2007
Location: Ljubljana
Posts: 1,356
Likes (Received): 6

Quote:
Originally Posted by E.L. SLOVENIA View Post
Ljubljana je kupila premalo TAMovih avtobusov, zato je kriva za njegov propad!
Takratna Certus Maribor in Viator Ljubljana (danes LPP) sta imela približno isti odsotek TAMovcev v voznem parku, morda je Certus bil malenkost v prednosti ampak ne za tolikor kot večina misli - približno 40-50 % voznega parka. Ostala so bila vozila MAN (narejena v ljubljanski Avtomontaži) ter IKARUSi iz Zemuna (v Mariboru) ter FAP Sanosi iz Makedonije (v Ljubljani).
Opasni_1982 no está en línea   Reply With Quote
Old May 31st, 2010, 08:13 PM   #9
Spajko
Registered User
 
Spajko's Avatar
 
Join Date: Jun 2007
Location: Maribor
Posts: 696
Likes (Received): 11

Ne bi rad začel podpihovat debate na relaciji Maribor-Ljubljana, ampak pred časom sem dobil informacijo, od enega izmed vodilnih v Tamu v tistih časih, da bi se Tam dalo rešit z reorganizacijo in podporo države, vendar kot ponavadi ni bilo posluha. Pravzaprav je bilo rečeno bolj v tej smeri, da je nekaterim v Ljubljani odgovarjal propad mariborskega giganta ter ostalih industrijskih velikanov, saj so v njih videli grožnjo pri selitvi gospodarskega, finančnega in predvsem političnega vpliva izven prestolnice.
Spajko no está en línea   Reply With Quote
Old May 31st, 2010, 08:20 PM   #10
Opasni_1982
Opasni
 
Opasni_1982's Avatar
 
Join Date: Jun 2007
Location: Ljubljana
Posts: 1,356
Likes (Received): 6

Da ne bodo samo Certusovih TAMovcev...

LPP

1992






Opasni_1982 no está en línea   Reply With Quote
Old May 31st, 2010, 08:44 PM   #11
Opasni_1982
Opasni
 
Opasni_1982's Avatar
 
Join Date: Jun 2007
Location: Ljubljana
Posts: 1,356
Likes (Received): 6

Quote:
Originally Posted by Spajko View Post
Ne bi rad začel podpihovat debate na relaciji Maribor-Ljubljana, ampak pred časom sem dobil informacijo, od enega izmed vodilnih v Tamu v tistih časih, da bi se Tam dalo rešit z reorganizacijo in podporo države, vendar kot ponavadi ni bilo posluha. Pravzaprav je bilo rečeno bolj v tej smeri, da je nekaterim v Ljubljani odgovarjal propad mariborskega giganta ter ostalih industrijskih velikanov, saj so v njih videli grožnjo pri selitvi gospodarskega, finančnega in predvsem političnega vpliva izven prestolnice.
Če jim je odgovarjalo ali ne niti ni pomembno, pomemmbno je, da se nekateri (oz. praktično vsi) na odprtje trga niso pripravili. Še v 80tih letih je bilo pač tako, da vse kar se je proizvedlo se je tudi prodalo, trg je bil preveč zlahka zagotovoljen. Ni se delalo na raziskovanju tržišč, na embalaži, ipd in tudi potrebe po tem ni bilo, saj, kot že rečeno, kar se je proizvedlo se je prodalo. Iz Zlatoroga so kozmetiko in ostale izdelke osebne rabe vozili direkt v trgovine zaradi pomanjkanaj le-te. Mariborsko gospodarstvo bi moralo svojo miselnost spremeniti že vsaj 10 let prej (med leti 1980 in 1985) ko so se te stvari (padec sistema) že čutile in pripravljale. V 90tih je žal bilo že prepozno. Da se je pa dalo če se je hotelo oz. če so podjetja imela dober kader na vodstvenih položajih pa zgledno pričata primera dveh (tudi) danes zelo uspešnih mariborskih gigantov in sicer nekdanji Zlatorog, ki se je prvi v Jugoslaviji (že leta 1990) povezal z mednarodno multinacionalko Henkel, kar mu je kasneje omogočilo preživetje in nadalen razvoj (Henkel je prevzel 51% Tovarne Zlatorog) in Mariborska Livarna, ki je uspešno s pravo poslovno politiko prekrmarila razburkane vode 90tih let.

Ko sem omenil zlahka zagotovljeno tržišče nisem mislil, da so ti mariborski giganti bili sposobni prodati svoje izdelke le v Jugoslaviji. O TAMu je bilo že zgoraj napisanega (njihove avtobuse najdejo še danes mariskje v vzhodni Evropi, Bližnjem vzhodu in tudi v ZDA), tukaj je bila še močno izvozno naravnana Metalna, ki je bila s svojimi konstrukcijami (žerjavi, turbine, ipd) zelo močno (in je še danes) pristona v cleotni Južni Ameriki, Bližnejm vzhodu, vzhodni Evropi, ipd Niti danes ne bo nič nenavadnega če boste v Iranu, Egiptu, Kolumbiji, PEruju, ipd videli kakšne ogromne žerjave z napisom Metalna MAribor. Za Metalno mi v bistvu niti ni jasno kaj jih je pokopalo, vem pa da je bil za njih dokončen udarec v sredini 90tih, ko se je v Missisipiju v ZDA zrušil eden izmed njihovih ogromnih žerjavov. Vemo kakšne so lahko odškodnine čez lužo za dogodke takšnega obsega. Izmed teh velikih mariborskih tovarn sta bile najdlje likvidna Metalna (kjer so izvedli prvo stavko šele leta 1992) in še tretja velika tezenska tovarna Elektrokovina, ki je prav tako imela svoj doseg na celoten vzhodni blok vključno z SZ. Zelo izvozno naravnan (več kot 80%) je bil v 70tih in v začetku 80tih letih tudi Lilet, večinoma so izvažali v SZ, Lilet se je sicer sesul prvi in zelo hitro (prva stavka leta 1988), oktobra 1989 pa je šel kot prvi v stečaj. Še leta 1986 je Lilet ogromno vložil v posodobitev svoje proizvodnje v Melju. Malce za osvežitev spomina. Lilet je bila prva tovarna v Jugoslaviji, ki je odšla v stečaj. Predtem je imela status "družbenega varstva" kar je bila v prejšnjem sistemu neke vrste varovalka pred stečajem, vendar jeseni 1989 leta tudi to Liletu več ni pomagalo. Kasneje se je iz Lileta rodil Trend in kup afer s Sandijem Grubeličem, ki je kupil Lilet in ga še isti dan zaprl.

Včasih je bil sistem precej drugačen, plače so bile ne glede na karkoli, če jih podjetje ni imelo jih je zagotovil Izvršni svet Skupščine občine Maribor, ki je denar dobil od takratne Kreditne banke Maribor. Ta model je funkcioniral med leti 1988, ko so se pojavile prve težave pri izplačevaju plač pa do decembra 1990, ko je bilo Maribor tik pred tem da razglasi bankrot. Preberite si tretji članek





December 1990


Oktrober 1991

Last edited by Opasni_1982; May 31st, 2010 at 09:08 PM.
Opasni_1982 no está en línea   Reply With Quote
Old June 1st, 2010, 12:47 AM   #12
matko1234
Registered User
 
Join Date: Nov 2009
Posts: 183
Likes (Received): 16

Quote:
Originally Posted by Spajko View Post
Ne bi rad začel podpihovat debate na relaciji Maribor-Ljubljana, ampak pred časom sem dobil informacijo, od enega izmed vodilnih v Tamu v tistih časih, da bi se Tam dalo rešit z reorganizacijo in podporo države, vendar kot ponavadi ni bilo posluha. Pravzaprav je bilo rečeno bolj v tej smeri, da je nekaterim v Ljubljani odgovarjal propad mariborskega giganta ter ostalih industrijskih velikanov, saj so v njih videli grožnjo pri selitvi gospodarskega, finančnega in predvsem političnega vpliva izven prestolnice.
A obstaja sploh kaka stvar, za katero Mariborčani ne obdolžite Ljubljane?! Kaj pa ima Ljubljana skupnega z državno oblastjo?! Razen tega da parlament in državna palača stojita v LJ, kjer se vsa povezanost tudi konča. Od pomembnih in vplivnih slovenskih politikov, v zadnjih 20 letih ni bil niti eden Ljubljančan. Trenutni predsednik vlade je Primorec, prejšni je bil Dolenjec, pokojni je bil Notranjec(študiral v MB) LJ svojega predsednika vlade še ni imela. Prvi predsednik je bil Prekmurec. Od predsednikov strank je samo Kresalova Ljubljančanka, za parlament je pa itaq znano da vsaj 80% poslancev prihaja iz periferije, tudi vaš Kangler je že sedel v parlamentu.

Tako da me res zanima, kakšne položaje, naj bi zasedali in kakšno moč, so imeli tisti Ljubljančani, ki so uničili TAM?
matko1234 no está en línea   Reply With Quote
Old June 1st, 2010, 07:22 AM   #13
tomaz2
Registered User
 
tomaz2's Avatar
 
Join Date: Jun 2009
Location: Tam, kjer se Pohorje vidi.
Posts: 390
Likes (Received): 40

Quote:
Originally Posted by matko1234 View Post
A obstaja sploh kaka stvar, za katero Mariborčani ne obdolžite Ljubljane?! Kaj pa ima Ljubljana skupnega z državno oblastjo?! Razen tega da parlament in državna palača stojita v LJ, kjer se vsa povezanost tudi konča. Od pomembnih in vplivnih slovenskih politikov, v zadnjih 20 letih ni bil niti eden Ljubljančan. Trenutni predsednik vlade je Primorec, prejšni je bil Dolenjec, pokojni je bil Notranjec(študiral v MB) LJ svojega predsednika vlade še ni imela. Prvi predsednik je bil Prekmurec. Od predsednikov strank je samo Kresalova Ljubljančanka, za parlament je pa itaq znano da vsaj 80% poslancev prihaja iz periferije, tudi vaš Kangler je že sedel v parlamentu.

Tako da me res zanima, kakšne položaje, naj bi zasedali in kakšno moč, so imeli tisti Ljubljančani, ki so uničili TAM?
Nevem kaj ima veze od kod prihajajo politiki. Levica je po svoji definiciji usmerjena centralistično. kar se pa tiče Tama, je pa v končni fazi prav zares veliko kriva politika, da je tako neslavno končal. To je dejstvo.
tomaz2 no está en línea   Reply With Quote
Old June 1st, 2010, 12:08 PM   #14
matko1234
Registered User
 
Join Date: Nov 2009
Posts: 183
Likes (Received): 16

Dejstvo je tudi, da vrh slovenske politike nima nobene veze z Ljubljančani ali Ljubljano. To, od kje kdo prihaja ima pa veze s tem, da so TAM zafurali neljubljančani, ki so imeli moč v vrhu politke.
matko1234 no está en línea   Reply With Quote
Old June 1st, 2010, 12:47 PM   #15
Opasni_1982
Opasni
 
Opasni_1982's Avatar
 
Join Date: Jun 2007
Location: Ljubljana
Posts: 1,356
Likes (Received): 6

V primeru TAMa pa res ni pomembno kdo je bil od kod. Osebno se mi zdi to, da bi naj propadel zaradi določenih ozkih interesov bolj iz trtve zvito. Problem je bil, kot sem že dejan, v nesposobnem kadru, ki tovarne ni pripravil na prehod iz enega v drug sistem.
Opasni_1982 no está en línea   Reply With Quote
Old June 1st, 2010, 12:50 PM   #16
Opasni_1982
Opasni
 
Opasni_1982's Avatar
 
Join Date: Jun 2007
Location: Ljubljana
Posts: 1,356
Likes (Received): 6

Del nekdanjega TAMa. Na sliki manjka še vzhodni del, kjer je danes PLC, Hermes, NKBM, TVM, parkingi, kopališče in bivši IKŠ. Skratka kar veliko "posestvo"




Last edited by Opasni_1982; June 1st, 2010 at 12:55 PM.
Opasni_1982 no está en línea   Reply With Quote
Old June 1st, 2010, 12:52 PM   #17
Sidd7
Registered User
 
Sidd7's Avatar
 
Join Date: Jan 2010
Posts: 470
Likes (Received): 1

Veliko stvari je že omenjenih, tudi ta katero bom izpostavil:
Za propad vseh firm je kriv prejšnji sistem (kot že omenjeno) ter politika.
Dejstvo je, da je od vseh zaposlenih v TAMu bilo več kot 50% raznoraznih birokratov in kuhalnikov kave. Že od začetka je organizacija tovarne le to začela podkopavati. In to je pokopalo večino velikih firm v sloveniji. Od metalne, tama, elektrokovine, cevovod, ...... Delavec ne more biti produktiven, če mora delati v bistvu za 5 ljudi.
Tako da kot že rečeno, če bi politika imela voljo, bi lahko rešila vse tovarne. Odpustit magari polovico, ter ohraniti firmo, katera bi z rastjo lahko potem spet zaposlila delavce nazaj.
In isto napako so storili z železnicami. Dajmo ohraniti vsa delovna mesta, še jih kaj odpreti dodatno. Pa vsi vemo, kaj se je dogajalo in se še na SŽ....
Tako da ne kvasit tule da politika ni nič kriva! Pa tudi kot že omenjeno, ljubljančani pač mate smolo da mate vso "smetano" tamle, zato se kar poenostavljeno reče da je kriva Ljubljana :P
__________________
c'est la vie!
Sidd7 no está en línea   Reply With Quote
Old June 1st, 2010, 01:00 PM   #18
Opasni_1982
Opasni
 
Opasni_1982's Avatar
 
Join Date: Jun 2007
Location: Ljubljana
Posts: 1,356
Likes (Received): 6

A naredim še za Metalno? O njej vemo malce manj, je pa zgodba dost zanimiva.
Opasni_1982 no está en línea   Reply With Quote
Old June 1st, 2010, 01:07 PM   #19
Sidd7
Registered User
 
Sidd7's Avatar
 
Join Date: Jan 2010
Posts: 470
Likes (Received): 1

Lepo prosim ja!
Ja v metalni je bla podobna zgodba:
Recimo inženir je moral delati za ene 5 ljudi, nekakšno takšno razmerje je bilo. Spet polno kofetkarjev pa tega...potem pa še dodaj eno al pa dve nesreči, kot je bila v ameriki, pa če ni firma stabilna gre z lahkoto rakom žvižgat
Firma je še bolj pomembna skorajda od TAM-a. Metalna je bila med 10 najboljšimi na svetu kaj se tiče te dvižne tehnike. Pa so jo šli bek spravit, dobesedno. Ni tu kriv samo sistem. Isto se je zgodilo z TTVM. Najprej prodali nemcem, potem pa so jo nemci zaprli dol, seveda ker so varovali lastne tovarne
__________________
c'est la vie!
Sidd7 no está en línea   Reply With Quote
Old June 1st, 2010, 01:35 PM   #20
Opasni_1982
Opasni
 
Opasni_1982's Avatar
 
Join Date: Jun 2007
Location: Ljubljana
Posts: 1,356
Likes (Received): 6

Quote:
Originally Posted by Sidd7 View Post
Lepo prosim ja!
Ja v metalni je bla podobna zgodba:
Recimo inženir je moral delati za ene 5 ljudi, nekakšno takšno razmerje je bilo. Spet polno kofetkarjev pa tega...potem pa še dodaj eno al pa dve nesreči, kot je bila v ameriki, pa če ni firma stabilna gre z lahkoto rakom žvižgat
Firma je še bolj pomembna skorajda od TAM-a. Metalna je bila med 10 najboljšimi na svetu kaj se tiče te dvižne tehnike. Pa so jo šli bek spravit, dobesedno. Ni tu kriv samo sistem. Isto se je zgodilo z TTVM. Najprej prodali nemcem, potem pa so jo nemci zaprli dol, seveda ker so varovali lastne tovarne
Metalna je kolikor vem sodelovala tudi pri gradnji največje hidroelektrarne na svetu v Iraku. Velik udarec za njo je bila tudi vojna med Iranom in Irakom leta 1991 ter nasploh negotovo stanje v vzhodni Evropi, saj veliko poslov ni dobila plačanih. Se je pa povečini delalo za Irak, Iran, Egipt, Libijo, V Evropo in Južno Ameriko. Skratka države, za katere si danes prizadevamo, da bi nas našle na karti..

Last edited by Opasni_1982; June 1st, 2010 at 01:42 PM.
Opasni_1982 no está en línea   Reply With Quote


Reply

Thread Tools
Rate This Thread
Rate This Thread:

Posting Rules
You may not post new threads
You may not post replies
You may not post attachments
You may not edit your posts

BB code is On
Smilies are On
[IMG] code is On
HTML code is Off



All times are GMT +2. The time now is 01:10 PM.


Powered by vBulletin® Version 3.8.8 Beta 1
Copyright ©2000 - 2014, vBulletin Solutions, Inc.
Feedback Buttons provided by Advanced Post Thanks / Like v3.2.5 (Pro) - vBulletin Mods & Addons Copyright © 2014 DragonByte Technologies Ltd.

vBulletin Optimisation provided by vB Optimise (Pro) - vBulletin Mods & Addons Copyright © 2014 DragonByte Technologies Ltd.

SkyscraperCity ☆ In Urbanity We trust ☆ about us | privacy policy | DMCA policy

Hosted by Blacksun, dedicated to this site too!
Forum server management by DaiTengu