|
|
|
| daily menu » rate the banner | guess the city | one on one |
|
|||||||
| Slovenija Slovenia |
| Global Announcement |
|
SkyscraperCity needs your help to do some house cleaning! please click here for more info! |
![]() |
|
|
Thread Tools | Rate Thread | Display Modes |
|
|
#101 |
|
Registered User
Join Date: Dec 2009
Location: Ljubljana
Posts: 1,539
Likes (Received): 13
|
No, trenutno je eno krožišče, nastalo pa bo še eno, in sicer tam, kjer je trenutno ovinek iz žalskega rondoja proti POPTVju. Sem pa absolutno mnenja, da so pri količini prometa, kot je na Dunajski, semaforji veliko bolj ustrezni kot krožišča. Krožišča delujejo dobro v nekih srednje velikih obremenitvah, pod velikimi obremenitvami pa ne rešijo veliko, zato tudi semaforizacija tomačevskega rondoja npr.
In ja, to je absolutno problem na Titovi. Že sam žalski rondo je totalno neustrezen, tisti trije pasovi so bolj za zmedenost kot pa neko dejansko pretočnost. Za tisti rondo bi bilo potrebno premisliti, kako ga rešiti. Namreč imam občutek, da največ kar lahko pričakujemo ob dokončanju Titove so samo kozmetični popravki na žalskem rondoju, ki pa ne bodo rešili veliko. Sploh pa ne vem, če je sploh kdaj predvidena boljša povezava rondoja s Šmartinko. Tudi ko bodo Šmartinko uredili, bo še vedno problem Savske/Flajšmanove. Po mojem edina resna navezava tam je Linhartova, ki ima tudi dovolj prostora za razširitev, a pri tem spet naletimo na problem, saj vodi direkt na Dunajsko. Mogoče Topniška, samo dokler ne zgradijo Masarykove avenije, nimamo tam kaj za pričakovat. |
|
|
|
|
|
#102 | |
|
Registered User
Join Date: Nov 2009
Posts: 557
Likes (Received): 0
|
Quote:
Sicer pa je moja ideja ravno ta, da se v mestu ne smejo preveč sekirati, ali je osebni promet tekoč ali ne, treba pa je poskrbeti, da bo javni prevoz učinkovit. Logika mi namreč pravi, da bo marsikdo, ki bo v gneči gledal avtobus, kako se pelje mimo njega, razmislil o svojem načinu prevoza. |
|
|
|
|
|
|
#103 |
|
Registered User
Join Date: Dec 2009
Location: Ljubljana
Posts: 1,539
Likes (Received): 13
|
Jaz pa mislim, da je vpadnice treba urediti. Zakaj? Če jih ne uredimo, če preprosto narišemo rumene pasove zdaj, bodo še nekaj desetletij izgledale klavrno in neurejeno. Sploh pa z urejenimi vpadnicami bo JP ločen od ostalih vozil, kar pomeni hitrejši javni prevoz, kolesarske steze bodo urejene, kar pomeni boljši pogoji za razvoj kolesarskega prometa, osebna vozila bodo pa na boljšem samo za tistih 10-20 avtobusov na uro (in še to samo ob konicah), kar na cestah s prometom več deset tisoč vozil na dan ne pomeni prav nič.
Po mojem mnenju pro tukaj premaga contra... |
|
|
|
|
|
#104 |
|
Synchronized User
Join Date: Jun 2006
Location: Ljubljana
Posts: 19,481
Likes (Received): 553
|
A ni na Celovški včasih že obstajal rumeni pas?
__________________
|
|
|
|
|
|
#105 | |
|
Registered User
Join Date: Jun 2010
Posts: 85
Likes (Received): 0
|
Quote:
|
|
|
|
|
|
|
#106 | |
|
Registered User
Join Date: Nov 2009
Posts: 557
Likes (Received): 0
|
Quote:
Bi pa jaz takoj na vse štiripasovne vpadnice narisal rumene pasove, saj se s tem, da z rumenimi pasovi čakamo do razširitve vpadnic, pravzaprav hkrati odločimo, da bo naš mestni promet neučinkovit še najmanj 10 let. PS: Drugače pa pri svojem razmišljanju upoštevaj še to, da Ljubljana s Titovo dobiva dodatno vpadnico, kar pomeni, da bo promet po Dunajski že zato bolj tekoč. |
|
|
|
|
|
|
#107 | |
|
Registered User
Join Date: Nov 2009
Posts: 557
Likes (Received): 0
|
Quote:
|
|
|
|
|
|
|
#108 |
|
Unregistered user
Join Date: Jun 2008
Location: LUR
Posts: 5,067
Likes (Received): 18
|
Narobe si me razumel. Govoril sem o maketi, ki se nahaja na našem faksu v seminarju Florijančič. Florijančič, je btw med elito slovenske arhitekturne smetane.
|
|
|
|
|
|
#109 |
|
Registered User
Join Date: Dec 2009
Location: Ljubljana
Posts: 1,539
Likes (Received): 13
|
Žal Titova ne bo rešila veliko zaradi svojega dokaj neugodnega izteka na žalski rondo, poleg tega bo pa še nakupovalni center na Stožicah generiral svoj delež prometa.
In glede rumenih pasov, saj to pravim. Če danes zarišejo rumene pasove, si lahko prepričan, da se še nekaj desetletij ne bo prav nič premaknilo z razširitvijo, oziroma jih bodo takoj zbrisali, odvisno, kako se stvar razplete. Tako pa je vsaj ta projekt urgenten (no ja, dokaj) in se bo prej dokončal kot sicer. Prav tako če danes zarišejo rumene pasove, ti ne bodo veljali za desne zavijalce, kar bo uničilo še tiste prednosti, ki bi jih rumeni pasovi imeli. |
|
|
|
|
|
#110 |
|
Registered User
Join Date: Jun 2010
Posts: 85
Likes (Received): 0
|
P&R je opcija in se mi zdi prav, da smo jo uvedli in jo uvajamo. Ampak je vprašanje za katero vrsto dnevnih migracij iščeš rešitev. Jaz mislim predvsem na tiste službene, torej jutranje in popoldanske, ki so poenostavljeno rečeno - v mesto in iz mesta. Tu se mi P&R ne zdi tako bistvena, ker zgostitve prometa nastajajo že v predmestju. Torej, zgostitve nastajajo še daleč pred P&R ''postajami''. Nekdo, ki bi se pripeljal v koloni iz Kamnika naprimer v bodoči P&R v Stožice, bi se potem še v koloni peljal z mestnim avtobusom, če se ne motm št 20. Zato se mi zdi pametno, da bi se del teh migracij preusmeril na železnico, ki enostavno umakne osebni promet iz cest.
Potrebno bi bilo obsežno prekonstruiranje proge na mestnem področju, kar pomeni poglobitev, dvig ali pa kakšna bolj preračunana rešitev, predvsem zaradi srečanj s cesto in nepotrebnim zapravljanjem prostora. To zato, da bi železnica potekala po mestnem območju, kjer jo ljudje dejansko potrebujejo. Danes praktično nihče ne ve, kje lahko v Ljubljani vstopi na vlak, razen na glavni železniški postaji. Tudi izgled teh postaj, če jo že najdeš, je ponekod tak, da te vse mine. To se mi zdi bistven problem. Odlična rešitev, ravno zaradi lege krajev, bi bila povezava Ljubljane prek Črnuč s Trzinom, Mengšem, Domžalami, Kamnikom mogoče Komendo. Iz te smeri vsak dan ogromno ljudi pride z avti. Ravno ta smer je tudi tista, ki obremenjuje Dunajsko. Ta železnica bi pač mogla izgledati nekako tako kot, da se v šiški usedeš na avtobus in izstopiš v centru. Torej v Domžalah se usedeš na vlak in izstopiš v centru v približno enakem času kot z avtobusom iz šiške, pomembno pa da v bistveno hitrejšem kot z avtobusom iz domžal. Za tiste, ki se z avtobusom vozijo iz smeri Kamnika je 2 kilometra rumenega pasu na Dunajski praktično nič. Bojim se samo, da nismo Ljubljane preveč gradili v neko smer, kjer možnosti za kaj takega ni več. Prosim, ne sprašujte zakaj pišem ob taki uri
|
|
|
|
|
|
#111 | |
|
Registered User
Join Date: Nov 2009
Posts: 557
Likes (Received): 0
|
Quote:
Ne razumem trditve, da se bo nekdo, ki bo parkiral v Stožicah, nato z avtobusom peljal v koloni. Z rumenim pasom za avtobus na Titovi je ta problem namreč dokaj enostavno rešljiv. Primestna železnica je sicer dobra ideja, a mi ni čisto jasno, kdo naj bi jo financiral. Vem samo to, da bi moral biti delež, ki bi ga prispevala MOL, majhen. Zakaj? Zato, ker je primestna železnica predvsem v interesu prebivalcev iz občin, kot so Kamnik, Domžale, Medvode, Vrhnika, Grosuplje itd. Zakaj bi Ljubljana vlagala v nekaj, kar bi dodatno spodbujalo odseljevanje v okoliške občine, s tem pa bi Ljubljana ostala brez dela prihodkov? Zato zame primestna železnica ni točka, ki bi si jo jaz želel videti v programu kandidata za ljubljanskega župana. |
|
|
|
|
|
|
#112 | |
|
Registered User
Join Date: Nov 2009
Posts: 557
Likes (Received): 0
|
Quote:
Ker se oba zavedava, da je širitev vpadnic dolgoročen projekt, se sprašujem, kaj lahko storimo že danes. Moj odgovor je, da lahko uredimo mestni promet, ena ključnih potez pa je uvedba rumenih pasov na vseh štiripasovnicah. To bi popmenilo, da se hitrost avtobusov poveča ob hkratnem zmanjšanju hitrosti osebnega prometa. Zato se bo posledično del potnikov odločil, da avto zamenjajo z avtobusom (ali kolesom). Več potnikov na avtobusih pa omogoča uvedbo pogostejših voženj in bolj razvejano omrežje. PS: Problem desnih zavijalcev ni odvisen od širine cest, saj smo z isto težavo soočeni tudi na šestpasovnicah. |
|
|
|
|
|
|
#113 |
|
Registered User
Join Date: Nov 2009
Posts: 557
Likes (Received): 0
|
Da se sedaj vrnem k temu, čemur je bila ta tema prvenstveno namenjena, dodajam še svoj seznam težav v mestu. Ugotavljam pa, da je večino teh točk navedel že Gremi.
Čopova - vem, da se s prenovo tlaka čaka na dokončanje devetke in na prenovo Slona, ampak stanje je res obupno Cankarjeva cesta - čeprav kratka, bi lahko skupaj s Čopovo postala nakupovalna ulica Eipprova - zapreti za promet. V okolici je tudi nekaj hiš, ki jih je nujno podreti. Primer: ![]() Trg francoske revolucije - celostna ureditev, pešcem pa je tu treba dati prednost pred avtomobili. Krekov trg - upam, da parkirišče izgine v trenutku izgradnje garažne hiše pod tržnico. Morda ena spodobna fontana? Za drevesa vem, da so zaščitena bolj kot medvedi... Drevje na grajskem griču - A se sramujemo svojega gradu? Kolesarski promet skozi center - Skozi center ni speljane niti ena normalna kolesarska steza! S tem spodbujamo vožnjo po peš conah, kar pa ni ravno optimalna rešitev. Slovenska cesta - Zapreti za osebni promet, pustiti avtobuse. Širši pločniki in nova kolesarska steza. Gallusovo in Grudnovo nabrežje - Gallusovo nabrežje je treba bolje izkoristiti. Urediti pot po Grudnovem nabrežju (v stilu Krakovskega nasipa) in tako Špico povezati s centrom. Novi trg - Odstraniti avtomobile. Upam, da se to naredi hkrati z otvoritvijo garaže pod Kongresnim trgom? Avtobusni promet - Rumeni pasovi na vseh vpadnicah. Za razlago te točke poglejte enega od mojih prejšnjih postov v tej temi. WLAN - Najprej center, nato kolikor široko se da. Garažne hiše po soseskah - Enkrat se mora končati nadomeščanje zelenic s parkirišči. Upam, da se s tem kakšno parkirišče ponovno spremeni v zelenico. Nujno pod zemljo! Redarska služba - Večji poudarek na nadzoru območij izven centra. Če je zato potrebnih več redarjev, naj se jih več zaposli. Sem prepričan, da je vsota pobranih kazni (lahko) višja od stroškov dela. Povezava med Savsko in Masarykovo - dokler ta del ne bo urejen, nam tudi Titova ne bo nič pomagala Kolodvorska ulica - Razširiti na obeh koncih, kjer je zožana. Dobro izkoristiti prostor, ki se odpre z rušenjem. Knafljev prehod - Urediti in odpreti proti Kongresnemu trgu. Ureditev parkov - Miklošičev, Kidričev park, Kongresni trg ne zgledajo kot mestni parki. Treba je vsaj zasaditi manjša drevesca, ki bodo čez nekaj let omogočala odstranitev sedanjih dreves, ki so prevelika in zato vse skupaj deluje kot goščava. Ko se spomnim še kaj ključnega, dodam... |
|
|
|
|
|
#114 | ||
|
Registered User
Join Date: Oct 2007
Location: Ljubljana
Posts: 1,913
Likes (Received): 2
|
Quote:
Quote:
|
||
|
|
|
|
|
#115 |
|
Registered User
Join Date: Oct 2007
Location: Ljubljana
Posts: 1,913
Likes (Received): 2
|
|
|
|
|
|
|
#116 | |
|
Registered User
Join Date: Apr 2008
Posts: 518
Likes (Received): 14
|
Quote:
Smisel parka je, da se "umakneš" iz mestnega vrveža ne da bi ti bilo potrebno iti izven mesta. |
|
|
|
|
|
|
#117 | |
|
Registered User
Join Date: Nov 2009
Posts: 557
Likes (Received): 0
|
Quote:
Se strinjam, da park nudi nekakšno zavetje pred mestnim vrvežem, kljub temu pa imam pri prej omenjenih parkih občutek, da vstopam v gozd. Mestni park pa po mojem mnenju ne sme biti gozd oz. goščava (to imamo na Rožniku, Grajskem hribu, Golovcu...). Je to, kar vidiš na spodnji sliki, mestni park? ![]() vir: siol.net |
|
|
|
|
|
|
#118 |
|
Registered User
Join Date: Apr 2008
Posts: 518
Likes (Received): 14
|
Berlin je poln VELIKIH dreves, ki poleti s svojo senco močno znižujejo temperaturo, dušijo hrup itn.
Meni osebno je v veselje pogledati mogočna drevesa. Se pa strinjam, da so parki zanemarjeni, ampak začeti je treba nekje drugje in ne pri sekanju. |
|
|
|
|
|
#119 |
|
Registered User
Join Date: Nov 2009
Posts: 557
Likes (Received): 0
|
@PrimuQvintus
Posamezna velika drevesa niso problem. Je pa problem, če so velika drevesa tako na gosto, kot je to primer na Kongresnem trgu. Kako boš uredil tak park, kot je prikazan na zgornji sliki? To namreč ni park ampak gozd. |
|
|
|
|
|
#120 |
|
Unofficial Watchdog
Join Date: Nov 2007
Posts: 1,115
Likes (Received): 12
|
Mestni park ponavadi JE gozd. Drugače gre za VRT oz ARBORETUM. Tisto, kar vi rišete kot parke, so dejansko nekakšni grajski, dvorni ali vrtovi. Po vseh mestih je park pretežno zasajen z drevesi - bolj ali manj intenzivno. Nudijo drevesa senco, hlad in dušijo zvok: in to je namen parka za ljudi. Mestu pa uravnavajo mikroklimo ter čistijo zrak. Če se hočem sprehajati po potkah med travico, grem pač na kak grajski vrt ali v arboretum. Park pa ima funkcijo: mestnih pljuč in zavetja ter uravnalca mikroklime. To, da je LJ obdana z gozdnatimi griči še ne pomeni, da pa parkov v mestu ne more in sme biti in bi se morali umakniti vrtovom s travico, rožicami in kakim mini dreveščkom in grmičkom.
![]() Je pa res, da imajo parki vseeno kako jaso. Teh pa npr v parkih kot sta Zvezda ali Miklošičev tega res ni več. Mogoče kako redčenje vsaj na enem koncu - da se ustvari vsaj ena jasa, ne bi bilo napak. |
|
|
|
![]() |
| Thread Tools | |
| Display Modes | Rate This Thread |
|
|