[DOLENJSKA/LOWER CARNIOLA] - Projekti, gradnja & novice/Projects, Construction Updates & News

[kozorog]

[DOLENJSKA/LOWER CARNIOLA] - Projekti, gradnja & novice/Projects, Construction Updates & News



http://en.viaslovenia.com/map/dolenjska


Občine/Minicipalities

-Bistrica ob Sotli
-Brežice
-Črnomelj
-Dolenjske Toplice
-Kočevje
-Kostanjevica na Krki
-Kostel
-Kozje
-Krško
-Metlika
-Mokronog
-Novo Mesto
-Osilnicaž
-Radeče
-Ribnica
-Semič
-Sevnica
-Straža
-Šenternej
-Šentrupert
-Škocjen
-Šmarješke Toplice
-Trebnje
-Žužemberk



Predstavitev

Za dolenji del nekdanje Kranjske se je uveljavilo ime Dolenjska; v zadnjem času jo pogosto opisujemo tudi kot jugovzhodna Slovenija. Razteza se vse od Ljubljanske kotline do hrvaške meje. Na severu jo (od Štajerske) ločuje reka Sava, na jugu (od Hrvaške) reka Kolpa, na zahodu se končuje nekje na Bloški planoti, kjer se začenja Notranjska. Najjužnejši del Dolenjske z največjim mestom Črnomelj se imenuje Bela Krajina . Onstran Kolpe je konec Bele Krajine in s tem tudi Slovenije.

Največje in glavno dolenjsko mesto je Novo mesto (več kot 20.000 preb.), najbolj dolenjska reka pa je Krka, ki jo radi opisujemo kot dolenjsko lepotico. Izvira daleč na zahodu in teče po ozki dolini med vinorodnimi griči (cviček), tik ob njej oziroma na njej so Dolenjci postavili številne mline in žage, a tudi gradove, ki pa so danes bolj ali manj v ruševinah. V ostrem zavoju teče mimo Novega mesta in v nadaljevanju skoraj objame Kostanjevico na Krki z gradom in galerijo Božidarja Jakca, ter se pri Brežicah izliva v Savo. Po reki Krki se imenuje tudi največja slovenska tovarna zdravil Krka s sedežem v Novem mestu. Tam ji delata družbo ( ne pa tudi konkurenco) še dve veliki tovarni: tovarna avtomobilov Revoz in tovarna počitniških prikolic Adrija.

Najvišje in najbolj znano dolenjsko »gorovje« so Gorjanci s 1178 m visokim Trdinovim vrhom in zdravilnim studencem pri Gospodični. Bolj kot višina, je slavo Gorjancev med Slovence ponesel Janez Trdina s knjgo Bajke in povesti o Gorjancih.

Dolenjska je dežela s številnimi toplimi vrelci in zdravilišči: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Terme Čatež. Nič manj ni poznana po starih samostanskih kompleksih, kot sta cistercianski samostan v Stični (stiški rokopis iz 12. stol.) in Kostanjevica na Krki, ter edina še živa kartuzija Pleterje z gotsko cerkvijo sv. Trojice, ne daleč od Kostanjevice. Znani kraji so še Mirna s cerkvijo sv. Janeza Krstnika, Šentrupert z božjepotno cerkvijo Vesela gora , Mokronog z nekdanjim gradom in cerkvijo Žalostne matere božje , Trebnje z Marijino cerkvijo in kot rojstni kraj Friderika Barage, Krško z jedrsko elektrarno in kot rojstni kraj zgodovinarja Valvasorja, Žužemberk z dvostolpno cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, Muljava z gotsko cerkvico in freskami Janeza Ljubljanskega in z rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča.

http://www.kam.si/dolenjska.html

[kozorog]

Podpisali pogodbo za izgradnjo akumulacijskega bazena HE Krško

Direktor javnega podjetja Infra Vojko Sotošek, direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) Bogdan Barbič in direktor celjskega podjetja Radok Danilo Senič so včeraj v Leskovcu pri Krškem podpisali pogodbo za izgradnjo akumulacijskega bazena hidroelektrarne (HE) Krško. Naložba je vredna 16,8 milijona evrov.

Kot je povedal Barbič, bo izvajalec, celjski Radok, ki je po javno dostopnih podatkih v stoodstotnem lastništvu celjske družbe Nivo, prihodnji teden začel z vzpostavitvijo gradbišča, uvedbo v delo in vsemi drugimi pripravami za takojšen začetek izgradnje akumulacijskega bazena in vodne infrastrukture HE Krško.

Izgradnja do polnitve bazena bo predvidoma trajala 15 mesecev, nekaj mesecev bo nato potrebnih še za zaključna dela. Po teh načrtih bi bil bazen pripravljen za polnitev in poskusno obratovanje do konca maja prihodnje leto, vse pa je odvisno tudi od vodnih razmer, je opozoril Barbič.

Po prvotnem načrtu bi morala biti takrat HE Krško že v celoti zgrajena. Izgradnja njenega skoraj sto milijonov evrov vrednega energetskega dela sicer poteka po načrtu, saj bo prvi agregat hidroelektrarne za preizkus pripravljen letos, zaradi zapletov pri razpisu za izgradnjo bazena pa se bo celoten projekt, če ne bo težav s tesnjenjem bazena, zavlekel za približno leto dni, je še povedal Barbič.

Infra, ki je vodila postopke v zvezi z razpisom, je prvi razpis objavila v letu 2009, ker pa zanj niso imeli zagotovljenih vseh finančnih virov, so ga morali razveljaviti. Drugi razpis so zaključili konec maja lani, nato pa je, potem ko so se v Infri v začetku avgusta lani odločili za novomeški CGP kot najugodnejšega izvajalca, sledil nekaj več kot polletni pritožbeni postopek

Vir> Dolenjskilist

[Lion007]

"Projekt se vleče"

Cerod II. Zadnji rok za dopolnitev vloge je 26. april. Nezadovoljstvo z začasnimi ukrepi.

Večina predstavnikov občin soustanoviteljic Ceroda je na včerajšnjem posvetu izrazila nestrinjanje s tem, da se odpadki na predelavo vozijo v Lenart.

35 milijonov evrov je vreden projekt Cerod II; od tega deset odstotkov pade na občine.

Na odlagališču Leskovec bodo namreč odpadke lahko sami obdelali šele, ko bo Mestna občina Novo mesto (MONM) skupaj s podjetjem Cerod poskrbela za izvedbo projekta 
Cerod II.

Odlagališče se manjša
"Ker odpadke jemljemo od drugod, to pomeni zmanjšanje prostora za našo domačo porabo," je povedal Ivan Bukovec, predstavnik Bele krajine v nadzornem odboru Ceroda. "Naši občani zahtevajo, naj se deponijski prostor nameni samo za občine soustanoviteljice," je poudaril šentjernejski župan Franc Hudoklin. "Zelo kritični smo do tega, da se v zadnjih štirih letih ni nič naredilo na Cerodu II,” pa je izpostavil krški župan Franc Bogovič.

Po navedbah direktorja Ceroda Alojza Turka je ta rešitev le začasna. "Vsaka komunala ima možnost, da svoje odpadke predhodno obdela. Če bodo pripeljali obdelane komunalne odpadke, jih bomo mi brez problema 
odložili," je pojasnil.

Vloga se dopolnjuje
Projekt Cerod II je MONM ministrstvu za okolje in prostor predložila v potrditev, a je bil zavrnjen. "Vloga se vrača, ker se projekt precej vleče. Medtem sta se spreminjala zakonodaja in tudi operativni program," je povedala Barbara Avčin Tržan, generalna direktorica direktorata za okolje na omenjenem 
ministrstvu.

"Če bo vloga dopolnjena v skladu z njihovimi zahtevami, sem prepričan, da bomo jeseni deležni odločbe o odobritvi sredstev," je dejal novomeški župan Alojzij Muhič. Projekt bi bil po njegovem mnenju lahko končan konec leta 2012.

Vir:http://www.zurnal24.si/dolenjska/pro...-203516/clanek

[Lion007]

Iščejo dodatna sredstva

Belokranjski vodovod. Projekt dražita daljša trasa in vnovično asfaltiranje.

V idejnem projektu za trajnostno oskrbo prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine so bile nekatere dolžine vodovodov drugačne, kot se kažejo zdaj, pri izvedbi, je povedala semiška županja Polona Kambič. Skladno s tem bodo morale belokranjske občine iskati dodatne vire financiranja.

Viri financiranja
Kot je dejala črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič, občine same dodatnih kilometrov vodovodov glede na svoj prihodek ne bodo zmogle. "Da bi lahko oskrbo s pitno vodo omogočili v doglednem času, bomo vire sofinanciranja iskale na ministrstvu za okolje in prostor ter v različnih skladih," je pojasnila.

12 milijonov cenejši projekt
Najprej je bil ocenjen na okoli 35 milijonov evrov, pri izbiri izvajalca pa je vrednost padla na 23 milijonov. Namena projekta sta celovita ureditev oskrbe z vodo ter ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Beli krajini. Koordinatorica je Občina Metlika.

Vračanje v prvotno stanje
Projekt draži tudi vnovično asfaltiranje delov, ki so bili prekopani zaradi menjave ali napeljave cevi, je razložila metliška županja Renata Brunskole.

"V Občini Metlika smo morali letos že v prvi fazi nameniti 150 tisoč evrov za asfaltiranje tistih odsekov, kjer so bili asfalti rezani in jih je bilo treba vrniti v prvotno stanje," je izpostavila.

Vir:http://www.zurnal24.si/dolenjska/isc...-203512/clanek

[kozorog]

V Qlandii skoraj 60 trgovin in lokalov

Čez dobra dva tedna, natančneje 10. marca, bo ob avtocesti v Mačkovcu svoja vrata odprla novomeška Qlandia, ki bo s skoraj 60 trgovinami in lokali postala največje nakupovalno središče na Dolenjskem.

Nakupovalno središče bo med tednom odprto od 9. do 21. ure, ob sobotah od 8. do 21. ure, ob nedeljah pa od 9. do 15. ure.

Po naših informacijah bodo v Qlandii naslednje trgovine in lokali:Takko (oblačila), Zlatarna Celje (nakit), Sten time (ure in nakit), Transport Footwear (obutev), Fabiani nogavice, GEOX (obutev in oblačila), Sportina (oblačila),Tera RD (uporabni in okrasni izdelki za dom, Jennyfer (oblačila), Natura (ortopedska obutev), Vinoteka Sturm, Cvetličarna Cvetnik, Nold (lov, ribolov, pohodništvo, kamping), Rebel (perilo), Optika Clarus, Krpan (ključi, fotokopiranje), Promod (ženska oblačila in obutev), Z-koncept (moška oblačila), Sandi Petkovšek s.p., Prva liga (Adidas), Okaidi (otroška oblačila in obutev), Lekarna Mačkovec, Učila (knjigarna), Onaon (oblačila), Lisca (perilo), Loterija Slovenije, Hervis (športni in modni program), Big Bang (tehnika), C&A (oblačila), Charles Vögele (oblačila), New Yorker (oblačila), Megamarket Interspar (veleblagovnica), Restavracija Interspar, s.Oliver (oblačila), Slowatch (ure), Svilanit (brisače, kopalni plašči ...), Deichmann (obutev), dm (drogerija), H&M (oblačla), Mladinska knjiga (knjigarna), Mass (obutev) , Papirnica Leonardo, Toko (kovčki, torbice), Baby center (otroški program), Kavarna - slaščičarna, Zootic (hišni ljubljenčki), Pikapolnica (otroški program), Beti Trend (tekstil), Odeja, Müller (drogerija), Banka Sparkasse, Backwerk, Pizzeria & Špageterija Mia Fortuna, Wit B, Akron (galanterija), Jello (obutev), s.Oliver Junior (otroška oblačila), Time out cafe

Vir>Dolenjskilist

[kozorog]

Agencija bo pripravila investicijski program za NSRAO

Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) bo letos pripravila investicijski program za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), v katerem bodo na podlagi noveliranih podatkov ponovno opredeljeni obseg naložbe, terminski načrt, investicijska vrednost in viri financiranja ter ekonomski kazalci naložbe. Kot so sporočili iz ARAO, je v nadaljevanju ministrstvo za gospodarstvo pristojno za potrditev dokumenta in s tem tudi za zagotovitev pogojev za realizacijo projekta, vključno z dinamiko.

Rok izgradnje odlagališča, ki bo stal v Vrbini pri Krškem, je najbolj odvisen od odločitve, ali se bo s projektom intenzivno nadaljevalo, kar na ARAO zagovarjajo, saj na ta način sledijo slovenskim zakonskim in programskim določilom - ali bo določen nov kasnejši rok za začetek obratovanja odlagališča.

"Če se bo projekt intenzivno nadaljeval, je mogoče gradbeno dovoljenje pridobiti v roku treh let, dodatna tri leta in pol pa bodo potrebna za izgradnjo odlagališča," so poudarili na ARAO.

ARAO je decembra 2004 povabila vse slovenske občine k ponudbi potencialnih lokacij za gradnjo odlagališča. Odzvalo se je osem občin, vendar so tri zaradi nasprotovanja lokalne javnosti že v nekaj tednih umaknile prijave.

V postopku primerjanja in ocenjevanja je bila za mesto odlagališča izbrana Vrbina pri Krškem. Julija 2009 je umestitev odlagališča potrdil svet občine Krško, vlada pa je na zadnji dan istega leta izdala uredbo o odlagališču, ki je začela veljati 15. januarja 2010. S tem je bila dokončno potrjena lokacija odlagališča. Uredba je sicer šele podlaga za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

ARAO, ki letos praznuje 20-letnico obstoja, je vlada ustanovila z namenom, da zagotovi pogoje za trajno varno odlaganje radioaktivnih odpadkov. Leta 1996 ji je podelila širše pristojnosti ter naloge, z uredbo iz leta 1999 pa jo je pooblastila za izvajanje javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev.

Glavne dejavnosti, s katerimi ARAO izpolnjuje svoje poslanstvo, so načrtovanje NSRAO, javna služba za ravnanje z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev, načrtovanje ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in visoko radioaktivnimi odpadki ter podpora državnim ustanovam in upravi.

ARAO v okviru javne službe skrbi za zbiranje, transport, obdelavo in pripravo ter skladiščenje radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo pri t.i. malih povzročiteljih, torej v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji. Ti radioaktivni odpadki so shranjeni v Centralnem skladišču v Brinju, v občini Dol pri Ljubljani. Konec 2010 je bilo v tem skladišču shranjenih približno 85 kubičnih metrov radioaktivnih odpadkov.

ARAO bo v bližnji prihodnosti prevzel tudi upravljanje in dolgoročni nadzor nad jalovišči Boršt in Jazbec, ki sta bila urejeni v bližini leta 1992 zaprtega rudnika urana Žirovski vrh.

Med posebne referenčne projekte ARAO sodi tudi sanacija začasnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Zavratcu. Potem ko se je junija 1961 na onkološkem inštitutu po nesreči razbila ampula z radijevim sulfatom in je po čiščenju prostorov nastalo okoli 30 kubičnih metrov radioaktivnih odpadkov, so bili ti v tajnosti prepeljani v prazno vojašnico v zahodnem delu Slovenije blizu vasi Zavratec.

Leta 1993 je vlada podprla predlog lokalne skupnosti o sanaciji, za izvedbo pa zadolžila ARAO. Ta je v obdobju med letoma 1996 in 1999 poskrbela za varno hrambo odpadkov, sanirala objekt v Zavratcu ter leta 1999 vse odpadke prepeljala v skladišče v Brinju.

Vir> Dolenjskilist

[kozorog]

Odprli prvi povsem leseni vrtec v Sloveniji

Včeraj pozno popoldan so prva dama Slovenije Barbara Miklič Türk, župan občine Šentrupert Rupert Gole, predsednik upravnega odbora Jelovice, d.d., Gregor Benčina in ravnateljica osnovne šole dr. Pavla Lunačka Miroslava Brezovar uradno odprli prvi povsem leseni vrtec v Sloveniji. Temeljni kamen ob nedavno prenovljeni šentrupertski osnovni šoli so položili maja lani, otroški direndaj pa ga je napolnil prejšnji mesec.

»Za naše osnovnošolce smo že poskrbeli in kot večkrat slišim, se skupaj s svojimi učitelji v prenovljeni in dograjeni šoli odlično počutijo. Danes bomo uradno predali namenu še objekt, v katerem bodo naši najmlajši preživeli približno tretjino svoje najzgodnejše mladosti. Da nam ni vseeno, kako bodo preživeli ta pomembni del življenja, ko na oblikovanje njihove osebnosti močno vpliva tudi okolje, dokazujemo prav s tem objektom,« je med drugim v nagovoru poudaril župan Gole.

Gradnjo novega vrtca Čebelica je občina zaupala podjetju Jelovica hiše, kateremu je na razpisu podelila stavbo pravico za 16 let, po tem pa bo v celoti opremljen prešel v last občine. Nizko energetski vrtec je na osnovi moderne arhitekturne zasnove narejen iz okolju in zdravju neoporečnih materialov, ogreva pa se na lokalne obnovljive vire, na lesno biomaso. Vse igralnice imajo tudi pokrito teraso, da se otroci, kljub slabemu vremenu, lahko zadržujejo na svežem zraku.

Končna vrednost te nove pridobitve dobre štiri leta stare občine je zaradi zahtev po kakovostnejših in estetskih materialih 1,7 milijona evrov oziroma 1,350 €/m2 z opremo in zunanjo ureditvijo. V tem šolskem letu vrtec obiskuje 74 otrok, od tega štirinajst v jasličnem oddelku, imajo pa še kombiniran in dva heterogena oddelka.

Nad vrtcem sta bili navdušeni tudi ravnateljica Brezovarjeva, ki je poudarila, da je v njihovi občini res dobro poskrbljeno za otroke, in prva dama Slovenije, ki je pozdravni govor zaključila z besedami: »Ne bodite ponosni le na svojo zgodovino, temveč tudi na to kar ste naredili sedaj«.

Na krajši slovesnosti je zaigral občinski pihalni orkester sv. Rupert, seveda pa so največ simpatij poželi najmlajši, ki so s pesmijo in plesom zaželeli dobrodošlico vsem zbranim občanom in ostalim gostom.

Vir> Dolenjskilist

[kozorog]

Del Smrečnikove zaprt za promet, ker gradijo pločnik

Smrečnikova ulica v Novem mestu je od križišča pri šmihelski cerkvi do vrtnarije v dolini zaprta za ves promet. Obnova tega dela ulice poteka od začetka meseca. Kot so pojasnili na MO Novo mesto, gre za obnovo dela fekalne kanalizacije, javne razsvetljave, vodovoda in rekonstrukcijo ceste (širitev ceste z enostranskim pločnikom). Izvajalec del je podjetje Malkom, obvoz je urejen in označen, zapora pa bo trajala predvidoma do konca maja letos. Skupna vrednost investicije je okoli 300.000 evrov.

Pristojne občinske službe in projektanti se z upravljavci dogovarjajo tudi o morebitni vgradnji telekomunikacij, plina, toplovoda in elektrokanalizacije. Če se bodo o tem dogovorili, se utegne rok dokončanja obnove ustrezno podaljšati, so še dodali na oddelku za komunalne zadeve, krajevne skupnosti in kmetijstvo ter županovem kabinetu.

Vir>Dolenjskilist

[BeliF]

Super topic

[kozorog]

Kočevska rezidenca s prvimi kupci

Med 57 stanovanji, ki jih je zgradila delniška družba Grča iz Kočevja jih ima 8 že lastnika

Delniška družba Grča iz Kočevja je na dobrih 5.700 kvadratnih metrov nepozidanega stavbnega zemljišča, ki sicer sodi med stanovanjska naselja, decembra lani z garažnimi in kletnimi prostori zgradilo 57 stanovanj, velikost od 38 do 155 kvadratnih metrov. Osem so jih po ceni približno dva tisoč evrov že prodali.

Družba se je kljub recesiji, ki leta 2009 še ni kazala svojo krutost odločila, da v gradnjo Kočevske rezidence, to je ime naselja, naloži deseti milijonov evrov lastnega denarja. Po prvotnem projektu naj bi stanovanjsko naselje v celoti dokončali letos, a kot kaže bo ta dinamika odvisna od več dejavnikov, tudi od prodaje že zgrajenih stanovanj ; v dveh vilah jih je po šest , v večstanovanjskem objektu pa 45, je povedal direktor podjjetja Grča, Branko Južnič. V vseh objektih, ki jih gradijo s sodobnimi materiali, so tudi dvigala. Naložbo spremlja Deželna banka Slovenije.

[IMG]Delniška družba Grča iz Kočevja je na dobrih 5.700 kvadratnih metrov nepozidanega stavbnega zemljišča, ki sicer sodi med stanovanjska naselja, decembra lani z garažnimi in kletnimi prostori zgradilo 57 stanovanj, velikost od 38 do 155 kvadratnih metrov. Osem so jih po ceni približno dva tisoč evrov že prodali.

Vir>radiokrka

[kozorog]

Gradnja mostu napreduje

Gradnja žužemberškega mostu na Loki, vrednega 550.000 evrov, se po začasni zaustavitvi del s strani Zavoda za ribištvo, spet nadaljuje. Nasip za izdelavo vrtin za pilote je narejen, ob tem pa ne ovira vodnega življa, saj imajo ribe neovirano gibanje.

V naslednjih štirinajstih dneh bo izvajalec CGP Novo mesto izdelal vrtine za pilote nosilcev mostu,ki bodo betonirani.

Pred betoniranjem se bo po tehničnih navodilih projektanta izdelalo popolno varovanje, ki bi v strugi reke preprečilo morebiten kontakt betona z reko Krko.

Izvajalec upošteva tudi ostale okoljevarstvene standarde, ki so potrebni pri gradnji mostu čez reko Krko. Novi most, podprt z državnimi in evropskimi sredstvi, mora biti predan v uporabo 30. septembra letošnjega leta. S.Mirtič

Vir>radikrka

[Union.SLO]

Čirz za nov thread In na čim več gradbenih foto updatov

[kozorog]

Najprej vodovod Škrljevo, nato ostali vaški sistemi


Šentrupert

Marca bodo stekla dela na vodovodu Škrljevo, ki ga bodo priključili na vodovodno omrežje Zaloka-Vesela Gora in s tem v obstoječ vaški sistem poslali neoporečno vodo, danes sporočajo z občine Šentrupert. Predvsem v manjših vaških sistemih namreč voda ni ustrezna. Nekateri mikrosistemi vzorčenja niti nimajo, zato bodo na območju občine poostrili nadzor in poskušali v doglednem roku vzpostaviti kontrolo nad kakovostjo vode prav za vsakega prebivalca.

Tako v Šentrupertu kot v drugih podeželskih občinah določen problem predstavlja tudi upor uporabnikov vode iz manjših vaških sistemov, ki imajo danes vodo izredno poceni, in zato nasprotujejo priklopu na večje nadzorovane sisteme. Toda tu druge poti ni, saj to narekuje zakonodaja, poudarja šentrupertski župan Rupert Gole in dodaja: "Naredili smo tudi predlog združevanja oz. priključevanja manjših sistemov na večje, ki so že pod nadzorom in upravljanjem, pripravljamo tudi predlog za izdelavo nove vrtine, ki bo predvsem pomagala pri oskrbi s pitno vodo dveh sistemov, Šentrupert in Hom. V nadaljevanju bomo poskrbeli, da bodo tudi ostali vaški sistemi dobili zdravo pitno vodo, kajti tam je voda še najbolj oporečna."

Že marca bodo začeli z zemeljskimi deli, da bi vaški vodovod Škrljevo še letos priključili na vodovodno omrežje Zaloka–Vesela Gora pod upravljanjem trebanjske komunale. V pomladanskih mesecih nameravajo izpeljati tudi novo vodovodno povezavo do nove obrtne cone za Farovškim hribom. Prioriteta je sicer sam kraj Šentrupert, za katerega je treba zagotoviti še en kakovosten vodni vir med Nebesi in Kamnjem. Ko bi združili oba sistema, ki bi se dopolnjevala in si po potrebi pomagala, bi reševali vodooskrbo za prebivalce na območju obeh sistemov.

Za Ravne in Kostanjevico, kjer vodooskrba ni ustrezno urejena, razmišljajo o dveh možnostih: priklop na vrtino Nebesa, ali izgradnjo dveh novih vrtin in vzpostavitev samostojnih manjših vodovodnih sistemov. Smiselna naložba bi bil tudi podaljšek vodovoda Mali Cirnik do Roženberka oz. priklop vodovodnega sistem Jesenice na to omrežje. Vodovod Mali Cirnik je namreč del večjega sistema, ki prihaja iz sevniške občine. Vaški vodovodni sistem Hrastno pa bi sčasoma pripojili na večji sistem Hom. Tako bi nastalo pet povezanih kakovostnih sistemov z zdravo pitno vodo in ustreznim nadzorom, so o načrtih še zapisali v sporočilu za javnost.

Z javnimi vodovodnimi sistemi v občini danes sicer upravljajo poleg trebanjske komunale še sevniška komunala (vodovod Mali Cirnik), Dana Mirna (vodovod Zabukovje) in občina Šentrupert oz. zanjo pogodbeni upravljalec.

Vir>Dolenjskilist

[kozorog]

O naložbah, dvorani in podražitvi parkirnin

Novomeški občinski svetniki bodo prihodnji četrtek v drugi obravnavi odločali o proračunu za leto 2011, ki naj bi znašal okoli 50 milijonov evrov. Novomeški župan Alojzij Muhič je na današnji novinarski konferenci kot glavne letošnje naložbe navedel dokončanje stopiške športne dvorane in zaključek obnove poslopja mestnega gledališča, pa 14 milijonov evrov vredno rekonstrukcijo centralne čistilne naprave v Ločni, kjer so za izvajalca izbrali domači CGP, gradnjo kanalizacijskega sistema v Birčni vasi in naselju Krka ter obnovo Smrečnikove, Ljubljanske in Koštialove.

Za pripravo dokumentacije za športno dvorano v Portovalu je v proračunu predvidenih 600.000 evrov, 1,4 milijona pa za odkup potrebnih zemljišč, je povedal Muhič, ki pričakuje, da bodo z gradnjo začeli v prvi polovici leta 2012. Končne odločitve, kdo bo investitor, na občini še niso sprejeli. Župan je dejal, da imajo sicer nekaj ponudb zasebnih vlagateljev, a da se sam nagiba k zamisli, da bi dvorano gradili v lastni režiji z domačim gospodarskim sistemom.

Vodja oddelka za prostor na mestni občini Mojca Tavčar je predstavila odlok o spremembah zazidalnega načrta Podbreznik, ki med drugim v tehnološkem parku dopušča možnost združevanja posameznih parcel, spreminja prometni režim pri bodočih stanovanjskih hišah, kjer bo po novem možen dovoz do parcel (za zdaj so predvidena skupna parkirišča), po novem pa bo v Podbrezniku moč graditi tudi dom starejših občanov, oskrbovana stanovanja in celo hotel oz. kak drug tip namestitvenih objektov.

Svetniki bodo prihodnji teden odločali tudi o predlaganem zvišanju cen parkiranja. Ura parkiranja v mestu zdaj znaša 50 centov, po novem pa naj bi 70 centov. Prva ura parkiranja v garažni hiši na Novem trgu ostaja nespremenjena, zvišajo pa se vse nadaljnje ure. Kot je povedal vodja oddelka za komunalne zadeve, krajevne skupnosti in kmetijstvo Jože Kobe, so cene parkiranja v Novem mestu v primerjavi z drugimi mestnimi občinami med najnižjimi, z novimi cenami pa bi se uvrstili nekam v sredino. Ocenjujejo, da bo na račun podražitve mestni proračun bogatejši za 200.000 evrov.

Vir>Dolenjskilist

[kozorog]

Za varnejšo NEK: nov generator in višji nasipi ob Savi


Slovenija namerava še povečati varnost Nuklearne elektrarne Krško (Nek), in sicer z vgradnjo dodatnega generatorja za zagotavljanje elektrike v Neku v primeru izrednih dogodkov in z zvišanjem nasipov ob Savi, je po včerajšnji seji vlade povedal direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar.

Nek je vseskozi pod nadzorom domačih in tujih strokovnjakov; v minulih letih so prišli do tega, da je treba določene stvari glede varnosti izboljšati, je povedal Stritar.

Tako bodo čez okoli leto dni v Neku vgradili tretji dizelski generator, s čimer bo imel Nek štiri neodvisne vire energije v primeru izrednih dogodkov: tri dizelske generatorje in neposredni daljnovod iz Termoelektrarne Brestanica.

Načrtovano je tudi zvišanje nasipov ob Savi, ker so strokovne ugotovitve pokazale, da Sava lahko poplavi širše območje, kot se je sprva predvidevalo. "S takšnimi ukrepi se varnost močno izboljšuje," je dejal Stritar.

Uprava za jedrsko varnost zagotavlja, da je Nek ustrezno grajen in bi brez posledic prenesel morebitne potresne sunke. S stalnimi izboljšavami sledijo razvoju stroke in novim spoznanjem za zagotavljanje varnosti delovanja in odpornosti objekta na izredne obremenitve, je na novinarski konferenci povedal premier Borut Pahor.

Vlada se je po njegovih besedah včeraj seznanila z informacijami o jedrski nesreči na Japonskem in ugotovila, da ta nesreča "nima in ne more imeti neposrednih posledic za Slovenijo, zato pri nas posebni zaščitni ukrepi niso potrebni".

Slovenija ima državni načrt zaščite pred jedrskimi nesrečami, v katerem so predvideni ukrepi, če bi do takšne nesreče prišlo pri nas ali v okolici, je spomnil premier in dodal, da bodo čez nekaj tednov organizacije, ki so zadolžene za zaščito in reševanje, izvedle državno vajo, s katero bodo preverile svojo pripravljenost za ukrepanje.

Premier je na novinarsko vprašanje o podpori gradnje drugega bloka Neka odgovoril, da je zagovornik jedrske energije, pri čemer pa je poudaril, da je pri vprašanju nadaljevanja investicij v jedrsko energijo bistvenega pomena vprašanje varnosti za ljudi in okolje.

"Tehnologija mora biti najboljša, varnost najvišje kakovosti. Samo pod temi pogoji sem pripravljen sprejeti odločitve," je dejal in dodal, da načeloma meni, da je jedrska energija eden virov energije, ki jih potrebujemo.

Vir/dolenjskilist

[Meite]

Originally Posted by kozorog

[B][SIZE="4"][DOLENJSKA/LOWER CARNIOLA]

Kje si našel to sliko?

[kozorog]

Originally Posted by Meite

Kje si našel to sliko?

http://en.viaslovenia.com/map/dolenjska

[Meite]

Naslednjič preveri verodostojnost vira. Vse kar je na levem bregu Save, je Štajerska.

[mmato]

Qlandia je že odprta v NM ane?

[mcmedo]

Originally Posted by mmato

Supernova je že odprta v NM ane?

ja od prejšnjega četrtka