SLOVENIJA-Turizem

[soncen]

Štiblar: Nova delovna mesta iskati v turizmu, zdraviliščih

V kakšnih pogojih bodo slovenska podjetja in finančne ustanove gospodarili v letu 2012, ne določajo domače volitve temveč gospodarske perspektive v svetu

Avtor v članku povzema v zadnjem času objavljene napovedi mednarodnih ustanov za leti 2012 in 2013 ter ugotavlja, da se ekonomske razmere še ne bodo bistveno izboljšale. Če ne bo bistvenega premika od pasivne v aktivno ekonomsko politiko tako v EU kot njeni članici Sloveniji, nas čaka "japonsko izgubljeno desetletje", opozarja ekonomist Franjo Štiblar v novi številki publikacije inštituta EIPF Gospodarska gibanja.

Na razmere v Sloveniji bodo vplivali svetovni gospodarski trendi

Na pogoje gospodarjenja v majhnem odprtem slovenskem gospodarstvu bodo vplivale gospodarske perspektive v svetu: cene surovin in energije na svetovnih trgih, gospodarska rast in inflacija naših glavnih trgovinskih partnerjev, nihanje tečajev in obrestnih mer ter kapitala na svetovnem trgu.

Nekaj lahko k boljšim pogojem prispeva (oz. jih vsaj ne poslabša) tudi domača ekonomska politika, priznava Štiblar, a dodaja, da mora biti ta aktivna v smeri makroekonomske podpore domači gospodarski rasti in zaposlovanju, ne pa da zgolj pasivno čaka na izboljšanje gospodarskih razmer v svetu.

Za manjšo brezposelnost aktivna državna sektorska politika

Glede problema brezposelnosti meni, da je potrebna aktivna sektorska politika države, ki bo z lastnimi investicijami omogočila čim večjo in in čim hitrejšo preusmeritev viška delovnih ljudi iz sektorja industrije v tercialni sektor storitev. Za Slovenijo so to turizem, zdravilišča,...

Kot problem v rasti realnega sektorja izpostavlja tudi varčevanje v strahu pred krizo in redistribucijo dohodka v korist bogatih. Konkretno se to med drugim kaže v premiku industrije iz razvitih držav v države v razvoju, povečanju neenakosti prihodkov in premoženja državljanov ter varčevanju držav in prebivalstva.

Dinamika investicij slaba, trošenje prebivalstva pa navzgor

V analizi trenutnega gospodarskega položaja Gospodarska gibanja tokrat ugotavljajo, da se je trošenje prebivalstva popravilo, dinamika investicij pa močno poslabšala. Vse slabši rezultati pri gospodarskih partnerjih so končno zmanjšali pričakovano dinamiko izvoza, ki je doslej poganjal gospodarsko aktivnost v predelovalni industriji. Oktobrski podatki kažejo na še močnejša poslabšanja.

http://www.finance.si/331437/%C5%A0t...%C5%A1%C4%8Dih

[soncen]

Novi kupec za Terme Maribor

Za nakup se ponuja angleška družba v ruski lasti, 
ki pa ni strateški vlagatelj. Terme poslujejo z dobičkom.

Maribor – Novi potencialni kupec Term Maribor, večinski delež teh že dlje časa prodajata Holding NFD in Sava, je danes začel s skrbnim pregledom mariborskega turističnega podjetja. Gre za družbo Venture Investments & Yield Management LLP iz Londona, ki pa je v ruskih rokah.

Po pojasnilih NFD Holdinga je skupina investitorjev prejšnji teden z njimi in Savo podpisala nezavezujočo ponudbo za odkup njunih deležev - NFD ima v lasti 72 odstotkov Term Maribor, Sava pa 15. Nadzorni svet Term v novi sestavi, vodi ga Miran Kraševec, se je na sredini seji seznanil z zahtevo zainteresiranega kupca in potrdil izvedbo skrbnega pregleda podjetja s strani Bojana Držaja (podjetnika, ki bo vodil postopke do kupoprodaje) in družbe Venture Investments & Yield Management LLP. Po nekaterih informacijah je ponudnik za večinski delež Term menda pripravljen odšteti dobrih 30 milijonov evrov, končna cena pa bo odvisna tudi od ugotovitev pregleda poslovanja, ki naj bi trajal mesec dni.

Po dostopnih podatkih je Venture Investments & Yield Management LLP (VIYM) investicijska družba, ki ima sicer sedež v Londonu, vendar jo upravljajo Rusi. Pisarni ima v Moskvi in Sankt Peterburgu, ukvarja pa z investicijami v turistične projekte v Rusiji, v drugih državah z območja nekdanje Sovjetske zveze in državah v razvoju. Kot je videti na njihovi spletni strani, jih zanimajo predvsem naložbe v turistična podjetja v višjem cenovnem razredu, ki imajo velike možnosti za rast. VIYM ni strateški investitor, saj podjetja po treh do petih letih upravljanja s čim večjim dobičkom proda, bodisi strateškemu investitorju bodisi vlagateljem s prodajo delnic, piše na spletni strani VIYM.

Kljub pregledu poslovanja družbe, že drugem v letošnjem letu, bodo v Termah Maribor po besedah predsednika uprave Zorana Boškovića ob tem še naprej peljali vse načrtovane poslovne aktivnosti in zastavljene projekte. »V zadnjih mesecih napore vlagamo v izvedbo začrtanih projektov, ki izboljšujejo našo ponudbo, kar je nujno za zagotavljanje rasti prihodkov,« je pojasnil Bošković. Terme so sicer v devetmesečnem obdobju tega leta poslovale z manjšim dobičkom (nekaj desettisoč evrov), z doseženimi rezultati pa se je v sredo seznanil tudi nadzorni svet.

Mariborske Terme so pred leti prodajale svoj Medicinsko-termalni center (MTC) Fontana, ki jim je prinašal izgubo. Vendar do prodaje na koncu ni prišlo, hčerinska družba MTC Fontana v 100-odstotni lasti Term pa zdaj tudi posluje z dobičkom. Kot so sporočili po nadzornem svetu Term Maribor, je MTC Fontana v desetmesečnem obdobju ohranila dobiček na nivoju 246.000 evrov in presegla načrtovane rezultate za poslovno leto 2011.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podj...e-maribor.html

[soncen]

Združitev Savine turistične dejavnosti

Število zaposlenih se naj ne bi bistveno spremenilo.

Bled – Skupščina delniške družbe Sava hoteli Bled je danes s sprejetjem predloga o pripojitvi družb Terme 3000, Zdravilišče Radenci, Terme Ptuj in Terme Lendava uresničila napovedi o združevanju in racionalizaciji Savine turistične dejavnosti.

Število zaposlenih pa se pri tem ne bo bistveno spremenilo, zagotavljajo na Bledu. Zdaj vseh pet Savinih turističnih družb zaposluje 1200 ljudi, razpolaga s 3900 posteljami in ustvarja 12 odstotkov turističnih nočitev v Sloveniji, po združitvi in po centralizaciji nekaterih skupnih podpornih funkcij bodo »nekateri zaposleni, ki delajo na teh področjih, dobili nove zadolžitve, nekateri pa bodo svoje delo opravljali še naprej, vendar na novi lokaciji,« pravi predsednik uprave Sava hotelov Bled Andrej Prebil.

Po njegovih besedah bodo združili predvsem funkcije skupne nabave, prodaje in marketinga, investicij, sistemov kakovosti, financ in računovodstva, kadrov in pravnih zadev. Nove skupne službe združene delniške družbe, ki se bo imenovala Sava Turizem, d. d., bodo imele sedež v Ljubljani.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podj...ejavnosti.html

[soncen]

Rimske terme v prisilni poravnavi

Če uprava ne bo plačala predujem za stroške postopka v višini 30.000 evrov, bo sodišče uvedlo stečajni postopek.

Celje - Celjsko okrožno sodišče je uvedlo postopek prisilne poravnave v Rimskih termah, če bo uprava plačala predujem za stroške postopka v višini 30.000 evrov, sicer bo sodišče uvedlo stečajni postopek. V upniški odbor je imenovalo Davčno upravo RS, novomeška Kovinotehno MKI in Kolpo Invest, celjski Nivo in ljubljansko Arhivedo, za prisilnega upravitelja pa Borisa Dolamiča.

Sodišče je sklep sprejelo teden dni po tistem, ko je prisilno poravnavo zahtevala predsednica uprave Rimskih term Alenka Iskra.

Družba je pol leta po odprtju term 10. oktobra postala insolventna, čeprav je njihova zasedenost razmeroma dobra pa ni sposobna financirati obveznosti iz posojil za investicijo.

Nova direktorica Alenka Iskra, ki je v termah nasledila Marjano Novak, je presodila, da bi bila prisilna poravnava najboljša rešitev. Vendar bo nujno tudi reprogramiranje 20-milijonskega posojila ter dokapitalizacija v denarju v višino med 2,5 in 4 milijoni evrov. Po predlogu poravnave bi neprednostnim upnikom v štirih letih poravnali polovico terjatev, v primeru stečaja pa bi si jih lahko povrnili le desetino.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podj...poravnavi.html

[soncen]

Potencialni kupci Term Maribor opravljajo skrbni pregled

Potenicialna kupca, podjetnik Bojan Podržaj in londonski investicijski sklad VIYM, bi po neuradnih podatkih za mariborske terme odštela 30 milijonov evrov

Potencialni kupec Term Maribor , ki jih že dalj časa prodajata NFD Holding , je včeraj začel s skrbnim pregledom mariborskega turističnega podjetja, je poročalo Delo. Gre za slovenskega podjetnika Bojana Držaja in družbo Venture Investments & Yield Management (VIYM) iz Londona, ki pa je v ruskih rokah.

Po neuradnih informacijah je ponudnik za večinski delež Term menda pripravljen odšteti dobrih 30 milijonov evrov, končna cena pa bo odvisna tudi od ugotovitev pregleda poslovanja, ki naj bi trajal mesec dni.

Kot so pojasnili v NFD Holdingu, je skupina investitorjev prejšnji teden z njimi in Savo podpisala nezavezujočo ponudbo za odkup njunih deležev - NFD ima v lasti 72 odstotkov Term Maribor, Sava pa 15.

O kupcu: ne gre za strateškega vlagatelja

Venture Investments & Yield Management (VIYM) je investicijska družba, ki ima sedež v Londonu, vendar jo upravljajo Rusi. Kot je videti na njihovi spletni strani, jih zanimajo predvsem naložbe v turistična podjetja v višjem cenovnem razredu, ki imajo možnosti za rast, navaja Delo. VIYM ni strateški investitor, saj podjetja po treh do petih letih upravljanja s čim večjim dobičkom proda, bodisi strateškemu investitorju bodisi vlagateljem s prodajo delnic, piše na spletni strani VIYM.

http://www.finance.si/331542/Potenci...skrbni-pregled

[karigo]

ja slovenija ne samo ljubljana potrebuje vec hotelov mednarodnih skupin .Saj s tem tudi vec prepoznavnosti v svetu in vec tujih turistov.Kdo pozna v tujini skupino sava hotels al life clas nihce...

[soncen]

Uprava Casinoja Portorož bo najprej iskala alternativne rešitve

V primeru neuspešne dokapitalizacije mora uprava Casinoja Portorož preveriti, ali obstajajo alternative za rešitev podjetja. Če teh ne bo, bo uprava soočena s stečajem podjetja.

Uprava Casinoja Portorož je dolžna, potem ko bo danes takoj po izteku roka za vplačilo dokapitalizacijskih vložkov, preveriti, ali obstajajo alternative za rešitev podjetja, so sporočili iz družbe. Upanja za uspešno dokapitalizacijo skorajda ni, če druge rešitve ne bo, pa bo uprava postavljena pred zahtevo za stečaj.

"Glede na današnjo prevzemno ponudbo Casinoja Riviere in razpis Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe (Casino Bled in Mestna občina Koper) bomo omenjene družbe v primeru neuspešne dokapitalizacije pozvali k razkritju njihovih načrtov, ki zadevajo Casino Portorož," so pojasnili v podjetju.

Dodali so, da bo uprava Casinoja Portorož na podlagi finančnega stanja družbe in razkritih dejstev skladno s svojimi dolžnostmi ocenila, kdaj vložiti stečaj.

Casino Riviera in Eurotas sta danes v časniku Finance objavila namero za nakup delnic družbe Casino Portorož. Prevzemnika, ki ne izključujeta možnosti, da se jima v nameri za prevzem pridruži še kakšen prevzemnik, bosta najkasneje v 30 dneh in ne prej kot v 10 dneh po objavi te namere, objavila prevzemno ponudbo.

Danes se izteče rok za vplačilo dokapitalizacijskih vložkov v Casino Portorož. Delnice je vpisal le Casino Riviera, ki pa bi bil pripravljen vložiti svež kapital le ob sklenitvi delničarskega sporazuma, s katerim bi ne glede na odločitev sodišča ohranili glasovalne pravice, državnima lastnikoma Kapitalski družbi (Kad) in Slovenski odškodninski družbi (Sod) pa bi se glasovalne pravice povrnile.

Ob neuspeli dokapitalizaciji bi morala uprava družbe, ki zaposluje nekaj manj kot 300 ljudi, najbrž začeti stečajni postopek družbe.

V zadnjih tednih smo bili priča vrsti pravnih zapletov, ko je Casino Riviera najprej na sodišču dosegel odvzem glasovalnih pravic Kadu in Sodu, nakar je ob novem razmerju moči izpeljal skupščino in spremenil dokapitalizacijski sklep, kar bi mu ob vplačilu delnic omogočilo ohranitev položaja moči. Kad in Sod sta zatem prav tako po sodni poti začela izpodbijati tako sprejete sklepe.

Kad in Sod sta medtem dalj časa iskala potencialnega kupca njunega, večinskega deleža v Casinoju Portorož. Edini se je oglasil Casino Bled, ki ga lastniško obvladuje sežanski Gold Club. Vendar so sindikati zavrnili pogoje, ki jih je Gold Club postavil za vstop v portoroško družbo.

http://24ur.com/novice/gospodarstvo/...e-resitve.html

[soncen]

Na Voglu še čakajo na prostorski načrt

Brez državnega prostorskega načrta nova sedežnica in umetno zasneževanje nista mogoča.

Bohinjska Bistrica – Na smučišču Vogel bi radi z novo sedežnico povezali spodnjo postajo Zadnji Vogel in Šijo ter zgradili sistem za umetno zasneževanje na območju sedežnice Orlove glave in žičnice Storeč. Zamisli niso nove, a pravnih podlag za njihovo uresničitev še vedno nimajo.

Za novo sedežnico Zadnji Vogel-Šija in gradnjo sistema za umetno zasneževanje bi kot pravna podlaga ustrezal že občinski podrobni prostorski načrt, meni predsednik nadzornega sveta Žičnic Vogel Damijan Korošec in dodaja, da bi bila to za smučišče kratkoročna rešitev. Šele državni prostorski načrt (DPN), ki ga je predvidel pred poldrugim letom sprejet zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP), pa bi zagotovil podlage za dolgoročni razvoj smučišča, je še dodal.

V nasprotju s Korošcem je bohinjski župan Franc Kramar prepričan, da bi obstoječe naprave na istih trasah lahko posodobili tudi brez občinskega podrobnega načrta, medtem ko so nove trase smučarskih naprav odvisne od sprejetja državnega prostorskega načrta. Zakon o TNP namreč izrecno določa, da mora biti na Voglu za vse nove posege sprejet DPN, zato z občinskim prostorskim načrtom tega ne morejo urejati, je pojasnil župan.

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) poldrugo leto po uveljavitvi zakona še niso pripravili gradiva za postopek priprave in sprejem DPN. Kot pravijo, je priprava v teku, gradivo pa bi vlada lahko obravnavala še letos, če bo to razumljeno kot opravljanje tekočih poslov, je dejala Darija Dolenc, vodja službe za odnose z javnostmi na MOP. Kdaj bo postopek končan, ni hotela napovedati.

Zatika se tudi, ker se MOP in ministrstvo za gospodarstvo še nista dogovorila, kdo bo pobudnik postopka za pripravo in sprejetje DPN, katerega naloga je priprava izvedljive idejne zasnove zanj. Stanka Ritonja z ministrstva za gospodarstvo je povedala, da pri nastajanju DPN lahko sodelujejo samo v vsebinskem delu, torej z dajanjem smernic in pobud, razloga, da ne želijo biti pobudnik pa ni utemeljila. MOP, ki je skrbnik izvajanja zakona o TNP, in odbor državnega zbora za okolje in prostor ocenjujeta, da je med štirimi ministrstvi (okolje in prostor, gospodarstvo, promet, kmetijstvo), ki segajo v vsebinsko problematiko urejanja smučišča Vogel, gospodarsko najprimernejše za pobudnika, ker je odgovorno za področje turizma, je dejala Darija Dolenc. Ker ministrstvo za gospodarstvo vloge pobudnika ni sprejelo, se medresorska usklajevanja glede določitve nadaljujejo, je dodala Dolenčeva.

Zaradi dolgotrajnega postopka sprejemanja DPN se uresničujejo pomisleki, da tudi novi zakon o TNP ne bo bistveno pripomogel k hitrim rešitvam za načrtovan razvoj smučišča. Na pomisleke, da postopke vodijo prepočasi – spomladi so na MOP napovedali, da se bo postopek sprejemanja DPN na vladi začel še to jesen –, je Dolenčeva zagotovila, da se »izjemno trudijo« najti najustreznejše organizacijske in vsebinske rešitve, da pa prihaja do »številnih objektivnih okoliščin«, med drugim do kadrovskih menjav na MOP in tudi na smučišču Vogel.

Na MOP pravijo, da so sodelovali že z dvemi vodstvi družbe Vogel z različnimi pogledi na razvoj smučišča (po upokojitvi je predsednika uprave Tomaža Šumija kot vršilca dolžnosti nasledil Anton Šteblaj, njega pa pred kratkim Katarina Cvetek). »Postopek za sprejem DPN ni odvisen na nas. Mi lahko povemo, kaj je dobro za smučišče in kaj ne, vendar zaradi nas stvari ne stojijo,« je povedal Damijan Korošec in dodal, da bodo na uradni poziv, ko ga bodo dobili, tudi odreagirali.

Javni zavod TNP je pomagal pri pripravi strokovnih podlag za sprejem DPN, je dejal direktor TNP Martin Šolar in poudaril, da se tudi v tem postopku poznajo aktualne politične razmere. Do dolgotrajnih postopkov je kritičen tudi bohinjski župan Franc Kramar, ki je dejal, naj MOP postopek pelje naprej in naj obveznosti ne prelaga na druge institucije.

http://www.delo.si/novice/slovenija/...ski-nacrt.html

[Primus Qvintus]

Butale.

[soncen]

Objavljeno povabilo za nakup Thermane Laško

Thermana Laško je eno izmed večjih slovenskih zdravilišč. Paket prodaja NLB v imenu ostalih delničarjev.

Ljubljana, Laško - NLB je danes v časniku Delo objavila javno povabilo zainteresiranim investitorjem za nakup 51,96 odstotka delnic Thermane Laško. Ta večinski paket NLB prodaja v imenu Pivovarne Laško, Gorenjske banke, Zavarovalnice Triglav, Trima Trebnje in Merkurja, ki imajo skupaj 1.624.791 delnic zdraviliško-turistične družbe.

Z javno objavo povabila, ki predstavlja formalni začetek in prvo fazo prodajnega postopka, je Nova Ljubljanska banka (NLB) pozvala zainteresirane investitorje, da ji v pisni obliki podajo pismo o nameri, ki vsebuje izjavo o interesu posameznega investitorja za nakup večinskega paketa Thermane Laško.

NLB bo vsem investitorjem, ki bodo izrazili svoj interes, skladno s povabilom po predhodnem podpisu izjave o zaupnosti posredovala informacijski memorandum, ki bo na voljo predvidoma januarja prihodnje leto, in obvestilo o nadaljnjem poteku postopka, ki bo vsebovalo podrobnejši potek vseh faz prodajnega postopka.

Vsak investitor, ki bo prejel navedena dokumenta, bo s strani NLB pozvan, da ji v naprej določenem roku posreduje nezavezujočo ponudbo za nakup večinskega deleža Thermane Laško. Na podlagi prejetja teh ponudb bo NLB izbrane investitorje povabila k sodelovanju v drugi fazi postopka, v kateri bo investitorjem omogočen skrbni pregled poslovanja družbe. Po izvedenih skrbnih pregledih bodo investitorji pozvani k predložitvi zavezujočih ponudb.

NLB si pridržuje pravico, da v postopku prodaje večinskega deleža brez kakršne koli odškodninske odgovornosti, ne izbere nobenega investitorja, prav tako z nobenim investitorjem ni dolžna skleniti kakršnega koli dogovora ali pogodbe glede njegovega sodelovanja v postopku prodaje delnic zdraviliško-turistične družbe.

NLB si prav tako pridržuje pravico, kadar koli in brez pojasnila spremeniti načrtovani potek, korake ali druge elemente prodajnega postopka. NLB lahko iz postopka kadar koli in po lastni presoji izloči katerega koli investitorja, vendar ga je o tem dolžna pisno obvestiti.

Thermana Laško je eno izmed večjih slovenskih zdravilišč. Deluje v okviru treh profitnih centrov, in sicer Zdravilišča Laško, Wellness parka Laško in doma starejših.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podj...ane-lasko.html

[soncen]

....

[vivaldi mausefalle]

[soncen]

super fotka, imam nostalgijo na stare čase...

http://www.slovenia.info/si/Slovenij...ljudje=0&lng=1

[soncen]

Lastnikom Rimskih term grozi razlastitev

Ljubljana - Upniki Rimskih term so zgroženi nad dejstvom, da je sodišče za prisilnega upravitelja imenovalo Borisa Dolamiča, nekdanjega lastnika in predsednika uprave Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), ki je po brutalnem izčrpavanju spomladi pristalo v stečaju. Po neuradnih informacijah naj bi tako upniki - upniški odbor se bo prvič sestal konec prihodnjega tedna - od celjskega okrožnega sodišča zahtevali, da Dolamiča razreši in imenuje drugega upravitelja.

Dolamič pa ni edini, ki več kot ducatom upnikov, od letošnje dokapitalizacije pa tudi lastnikom Rimskih term, povzroča preglavice. Resno jim namreč grozi, da bodo svoje deleže, tako kot drugi lastniki, v celoti izgubili. Spomnimo, zdaj že bivša direktorica Rimskih term Marjana Novak je spomladi izvajalce gradbenih del in druge dobavitelje prepričala o konverziji skupno 4,6 milijona evrov terjatev v lastniške deleže. Kot smo izvedeli, jim je bilo rečeno, da bo vrednost teh vložkov še poskočila, sami pa so Rimske terme razbremenili za velik del poslovnih obveznosti. Zdaj pa se je izkazalo, da zdravilišče v primeru stečaja ni vredno niti tretjine zneska, porabljenega za njegovo gradnjo oziroma vsega 12,5 milijona evrov.

Kljub temu jih je s sproženo prisilno poravnavo doletel nov hud udarec. Nova uprava Rimskih term pod vodstvom Alenke Iskra je namreč v načrtu finančnega prestrukturiranja družbe predvidela tudi zmanjšanje kapitala na ničlo, pri čemer bi kapital namenili pokritju izgube, nastale s prevrednotenjem nepremičnin. Možnost, ki jo predvideva pred časom spremenjena insolvenčna zakonodaja in so jo, sicer neuspešno, uporabili v Alposu, uspešno pa v T2, predvideva razlastitev vseh obstoječih družbenikov in dokapitalizacijo z novimi denarnimi vložki.

To pomeni, da lahko gradbeni izvajalci in dobavitelji, ki so v lastniške deleže Rimskih term konvertirali terjatve, deleže ohranijo le, če bodo sodelovali pri novi dokapitalizaciji, tokrat z gotovino. Največji lastniki družbe so sicer državni PDP, Triglav naložbe, Mobitel, Unior, SCT v stečaju, NLB, NKBM in Kovinotehna Mik, ki so skupaj v Rimske terme vložili že okoli 17 milijonov evrov.

Med lastniki je z nekaj manj kot 900.000 evrov vložka tudi država. Spomnimo, ta je v projekt obnove zdravilišča v Rimskih toplicah že pred leti vložila več kot 230.000 kvadratnih metrov zemljišč in 16 objektov z več kot 10.000 kvadratnih metrov površine. Ta so bila v letu 2006 ocenjena na vsega 750.000 evrov, z njimi pa je država prišla do 3,8-odstotnega deleža Rimskih term. Letos je država v družbo vložila še 110.000 evrov gotovine. Poleg omenjenih je v lastništvo Rimskih term vstopilo še 14 podjetij.

K dokapitalizaciji bo uprava Rimskih term povabila tako obstoječe družbenike kot upnike, a iz načrta finančnega prestrukturiranja ni razvidno, ali bodo imeli zdajšnji lastniki ali pa največji upniki kakšno prednostno pravico. V družbi sicer pričakujejo najmanj 2,5 milijona evrov in največ štiri milijone evrov svežih sredstev. Sklep o povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki pa bo učinkoval le pod pogojem, da bodo nezavarovani upniki potrdili prisilno poravnavo.

Ob tem postaja vse bolj nejasno, s kakšnimi podatki je Novakova oziroma bivše vodstvo Rimskih term graditelje in dobavitelje v začetku leta sploh prepričalo v konverzijo terjatev v lastništvo. Ti bi lahko zdaj, ko se je izkazalo, da je naložba prenapihnjena, zahtevali novo prevrednotenje svojih vložkov, vsekakor pa zahtevali revizijo posla, trdijo naši viri.

"Državni lastniki" bi iz Rimskih term izstopili do konca leta 2012

Pri vseh zapletih okoli finančne sanacije Rimskih term, ki bodo najbrž privedli do razlastitve obstoječih lastnikov, ni nepomembna vsebina družbeniške pogodbe, ki jo je vlada potrdila avgusta lani. V njej so se Unior, NLB, NKBM, Mobitel, Zavarovalnica Triglav, Kapitalska družba in država dogovorili, da bodo najkasneje do konca leta 2012 poiskali strateškega investitorja in mu omogočili vstop v lastništvo družbe. To bi izvedli bodisi prek dokapitalizacije bodisi prek odkupa deležev od "državnih lastnikov".

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042492259

[soncen]

Hitov kompleks za vsaj 700 milijonov bo na 120 hektarjih

"Multiplikativni učinki tega turističnega kompleksa bodo pozitivno vplivali na celotno slovensko turistično gospodarstvo," pravi prvi mož Hita Drago Podobnik

Po Podobnikovih besedah bodo kompleks zgradili nekje ob slovensko-italijanski državni meji, trenutno je še vedno šest možnih lokacij. Raztezal naj bi se na površini 120 hektarov, od katerih bi jih 70 porabili za golf igrišče in apartmajsko naselje.

"Atraktiven presežek"

Turistični kompleks naj bi tako ponujal raznovrstno zabavo, saj naj bi vseboval hotel, wellness center, igralnico, restavracije, večnamensko prireditveno dvorano, kongresni center, diskoteko, galerijo, nakupovalni center, multipleks kinodvoran, igrišče za golf z apartmajskim naseljem, vodni park in zabaviščni park.

"To bo atraktiven presežek v primerjavi z vsem, kar je v Evropi nastalo doslej v smislu velikosti, pestrosti ponudbe in kakovosti storitev," je poudaril Podobnik, ki je prepričan, da je kompleks zasnovan kot trajnostno naravnano zaokroženo turistično območje, zeleno in energetsko premišljeno.

"Multiplikativni učinki tega turističnega kompleksa bodo pozitivno vplivali na celotno slovensko turistično gospodarstvo," je še dejal prvi mož Hitove uprave.

Na dan okoli 2.600 obiskovalcev

Današnje predstavitve se je udeležil tudi načrtovalec kompleksa Paul Steelman, ki je prepričan, da bo ponudba pritegnila veliko obiskovalcev. Zabavni program in tematski park naj bi temeljila na slovenski zgodovini, zato bo turistični kompleks zanimiv za obiskovalce iz širšega okolja in ne le bližnjih krajev, je prepričan Steelman.

V Hitu pričakujejo, da bodo imeli v novem turističnem kompleksu povprečno po 2.600 obiskovalcev na dan, saj naj bi igralniški kompleks letno obiskalo okoli dva milijona obiskovalcev, vodni in zabaviščni park pa milijon obiskovalcev. V novem turističnem kompleksu naj bi zaposlili okoli 1500 ljudi, dodatnih 400 pa bo zaposlenih posredno v spremljevalnih dejavnostih.

Prihodki rahlo nižji

Hit je v desetih mesecih letošnjega leta ustvaril 118,5 milijona evrov prihodkov, kar je za slab odstotek manj od načrtov. Ob znižanju stroškov pa je novogoriška družba poslovala z dobičkom, ki je pred obdavčitvijo znašal 4,2 milijona evrov.

Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Hitove uprave Drago Podobnik, se primarni igralniški trg še naprej vztrajno krči, v desetih mesecih letos za dodatnih šest odstotkov. Raziskave in analize kažejo, da je družba Hit v primerjavi z lanskimi podatki za šest odstotkov povečala svoj tržni delež, Hitova konkurenca ga je zmanjšala za štiri odstotke.

"Želimo si postati vodilna tržna znamka v evropskem svetu zabave ter postavljati trende v zabavi, še posebej tisti, povezani s srečo."

http://www.finance.si/332420/Hitov-k...-120-hektarjih

[soncen]

Obratovanje smučišča Kobla pod vprašajem

Razlog je visoka zadolženost, ki presega pol milijona evrov

Smučarski center Kobla se je letos znašel v hudih finančnih težavah, zaradi katerih je pod vprašajem obratovanje smučišča v zimski sezoni. Kratkoročne obveznosti smučišča presegajo pol milijona evrov, vodstvo išče rešitve, po nekaterih podatkih pa naj bi se podjetje tudi prodajalo. V Bohinju tako pred začetkom sezone vlada negotovost. Med 28.000 do 32.000 smučarji pa mora Kobla letno prepeljati, da lahko financira redno vzdrževanje in pokriva stroške.

Zadnji dve leti je bil izkupiček ponovno precej pod pragom rentabilnosti. Pred dvema letoma je udar strele zaustavil Koblo 2, medtem ko je na Kozjem hrbtu težave povzročil reduktor. Lani pa se je sezona zaradi pomanjkanja snega in deževja začela pozno in z žičnicami so prepeljali le okrog 18 tisoč smučarjev.

Letošnji morebitni izpad smuke na Kobli pa bodo v Bohinju zaenkrat skušali pokrivati s smučarskima centroma na Soriški planini in na Voglu.

http://www.finance.si/332468/Obratov...vpra%C5%A1ajem

[soncen]

Britancem kot tretje najugodnejše smučišče priporočajo Bohinj

Najceneje je smučati v Banskem

Britanska spletna stran je objavila raziskavo, ki pravi, da se smučarjem najbolj izplača na oddih v Slovenijo in Bolgarijo, tradicionalna velika smučišča v Severni Ameriki, Švici ali Franciji pa so med najdražjimi.

Za raziskavo so vzeli primer štiričlanske družine, ki gre na smučanje za šest dni. Kot stroške pa so pri tem upoštevali ceno smučarskih vozovnic, zasebnih učnih ur smučanja, najema smučarske opreme in hrane ter pijače na smučišču, poroča Daily mail.

Britance so napotili v Bolgarijo, saj so smučišče Bansko razglasili za najbolj ugodno, glede na ponudbo, ki jo imajo. Družina bi tam za šestdnevni dopust morala odšteti dobrih 950 evrov. Za isto ponudbo bi na primer v švicarskem letovišču Nendaz odšteli kar 2.100 evrov, v zimskem parku v ameriškem Coloradu pa 2.200 evrov.

Sicer pa so v raziskavi ugotovili, da so cene počitnic na smučiščih zaradi krize (predvsem na račun različnih popustov in brezplačnih kart za otroke) kar nekaj odstotkov nižje kot lani. V primerjavi z lanskim letom je smučanje v Bolgariji pet odstotkov cenejše.

Drugo najugodnejše smučarsko središče je po mnenju britanske raziskave Arinsal v Andori, tretje mesto pa je osvojil slovenski Bohinj, ki se je tokrat prvič uvrstil na seznam. Sledijo mu še smučarsko središče Formigal v Španiji, Livigno v Italiji in Schladming v Avstriji.

V Bohinju na smučišču Vogel je cena šestdnevne smučarske vozovnice 140 evrov za odrasle in 91 evrov za otroke do 14. leta. Enodnevni najem smučarske opreme stane 18 evrov, ena ura šole smučanja pa 28 evrov za odrasle in 25 evrov za otroke do 12. leta.

http://www.rtvslo.si/tureavanture/no...-bohinj/272082

[soncen]

Slovenske turistične kmetije premamljajo tujce
V Združenje turističnih kmetij Slovenije je vključenih skoraj 400 turističnih kmetij

Slovenske turistične kmetije se letos lahko pohvalijo z za več kot desetino višjim številom nočitev kot v preteklem letu, vse več pa je gostov iz tujine.

Podatki o zasedenosti, ki so jih turistične kmetije z nastanitvijo posredovale na Združenje turističnih kmetij Slovenije, so namreč zelo različni, saj na to vplivajo tako lokacija kmetije oziroma regija, v kateri je kmetija, bližina turističnih centrov in naravnih znamenitosti ter ponudba kmetije.

"Poletna sezona je bila za turistične kmetije boljša od lanske. Zlasti to velja za kmetije na Gorenjskem, Primorskem ter v okolici zdravilišč, nekoliko manj pa za Zgornjo Savinjsko dolino, Zreško Pohorje in Koroško. Julija so nekatere kmetije beležile celo 100-odstotno zasedenost, še boljši pa je bil zaradi ugodnega vremena avgust. Trend se je nadaljeval še v jesen," je za Slovensko tiskovno agencijo povedala strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na podeželju Renata Kosi.

Narašča število tujih gostov
Vse več je na slovenskih turističnih kmetijah opaziti tujih gostov, ki predstavljajo že polovico vseh obiskovalcev, poleti so predstavljali celo 80 odstotkov vseh gostov. Letos je bilo opazno zlasti povečanje števila nemških gostov, sicer pa imajo obiskovalce tudi iz ZDA, Avstralije, Francije, Španije, Hrvaške, Italije in številnih drugih držav.

Ponudniki kmečkega turizma so sicer že od leta 1997 povezani v Združenje turističnih kmetij Slovenije, v katerega je vključenih že skoraj 400 turističnih kmetij z vse Slovenije, skupaj pa je v naši državi registriranih že več kot 630 turističnih kmetij. Dobra tretjina jih ponuja prenočišča, druge pa so registrirane kot izletniške kmetije, vinotoči in osmice. Skupaj razpolagajo z več kot 3.100 ležišči, njihovo število pa še narašča.

http://www.rtvslo.si/tureavanture/po...o-tujce/272084

[kreden]

Turistične kmetije so pa res en segment naše ponudbe, na katerega smo lahko upravičeno ponosni.

[soncen]

Originally Posted by kreden

Turistične kmetije so pa res en segment naše ponudbe, na katerega smo lahko upravičeno ponosni.

Strinjam se s tabo, lahko pa bi več naredili z promocijo kar je zelo pomanjkljivo

originalna povezava z Daily Mail člankom

http://www.dailymail.co.uk/travel/ar...-Bulgaria.html