SLOVENIJA-Turizem

[Broccolli]

...

[soncen]

Vodno presenečenje na strehi

Nekaj čez 200 sobam v hotelih Term Čatež v Kopru in Žusterni se bo v prihodnje pridružilo še 130 sob v nastajajočem poslovno-bazenskem in hotelskem kompleksu sredi Bonifike. Kot napoveduje lastnik tamkaj nedokončanega hotelskega dela in prvi mož Grafista Ante Guberac, bodo lahko prvi gostje v novem hotelu kategorije štirih zvezdic prvič prenočili na Silvestrovo prihodnje leto.



Na hotelski strehi se bo razprostiral park z naravnim zelenjem in bazenom, gostom pa bodo na voljo še restavracija in bar



Tak bo razgled, ki ga bodo deležni gostje na hotelski strehi novega koprskega hotela

KOPER>“Škoda, da moramo športnike in poslovneže zdaj zaradi pomanjkljivih in ne dovolj kakovostno razvitih hotelskih zmogljivosti usmerjati v Portorož,” meni Ante Guberac in tako utemeljuje odločitev za nakup hotela, ki se razteza na skoraj 10.000 kvadratnih metrih površine.

Za razliko v last poslovni prostori

Dogovor, da bodo objekt predali v tretji podaljšani gradbeni fazi in z dograjenima dvema nadstropjema, je tako padel v vodo. Ob nakupu je prvi koprski gradbinec Primorju plačal 70 odstotkov dogovorjene cene (znesek ostaja poslovna skrivnost), preostali del pa je nameraval poravnati do prevzema dokončanega objekta, kar bi se moralo zgoditi sredi poletja. Do tega ni prišlo, zato so se naposled dogovorili, da Guberac hotel prevzame tak, kot je, v zameno pa postane lastnik dela poslovnih lokalov v kompleksu. Kolikih natančno, bo znano, ko bo cenilec ovrednotil razliko v nedokončanih gradbenih delih.

Kot pravi Nevenka Petan iz Term Čatež, sta njihova Hotel Koper in Aquapark Hotel Žusterna večino leta dobro zasedena. Ocenjujejo, da skoraj 60-odstotno. Letos so zabeležili 6,6 odstotka več nočitev kot v enakem obdobju lani. Domači gosti predstavljajo 60 odstotkov vseh nočitev. Med tujimi gosti pa je največ Italijanov, Srbov, Avstrijcev in Nemcev.

Zdaj je že jasno, da bodo pri dodelavi zunanjosti in notranjost hotelske stavbe sledili zamislim španskih arhitektov iz biroja CMD Ingenieros iz Valencije, ki trenutno veljajo za Popovičeve “dvorne” arhitekte. Ko smo Guberca vprašali, ali se je za Špance odločil, ker je to predlagal župan, pa je odvrnil, da ga je poleg všečnega dizajna premamila predvsem nižja cena, ki so jo zahtevali za pripravo izvedbenih načrtov.
Španci so cenejši od domačih

“Njihove idejne rešitve me niso stale niti centa. Od te točke dalje pa bom za projektiranje, vse do pridobitve uporabnega dovoljenja, plačal nekajkrat nižjo ceno, kot jo zahtevajo slovenski projektanti. V ceno je všteto tudi oblikovanje vzorčne hotelske sobe. Glede na to, kar sem videl do zdaj, sploh ne dvomim, da bodo izpolnili moja pričakovanja,” je prepričan Guberac.

Napoveduje, da se bo ponudba v novem hotelu ponašala s kategorijo štirih zvezdic, čeprav bodo sobe s pogledom na morje večje in opremljene po višjih merilih od tistih proti športnemu parku. Njihova oprema bo standardna, vendar prilagojena športnikom (predvsem daljši posteljni okviri). V zadnjem nadstropju se bodo razprostirali štirje luksuzni predsedniški apartmaji.
Presenečenje na hotelski strehi

V hotel bodo poleg centra dobrega počutja umestili še fitnes, bar in restavracijo. Na strehi objekta so španski arhitekti predvideli bazen, park z veliko zelenja in naravne sence ter restavracijo in bar, kjer bi organizirali zabave in srečanja. “Hočem, da bo ta hotel eden najlepših v Evropi,” sogovornik ne skriva visokih ciljev.

V projekt se ne podaja sam, temveč s poslovnim partnerjem, ki že ima izkušnje na tem področju, pravi.
S posojilom ne bo težav

Ureditev hotela bo zajeten finančni zalogaj tudi zaradi zahtevne tehnologije gradnje bazena na strehi. Če je Guberac spomladi napovedal, da bi za dokončanje potreboval od 15 do 20 milijonov evrov, je zdaj ta številka bistveno poskočila, zato nas je zanimalo, ali ta denar že ima. “V prihodnjih dneh bomo natančno vedeli, koliko posojila bomo potrebovali. Z eno od bank se že dogovarjamo za sodelovanje. Verjamem, da pri tem ne bomo imeli težav, saj se v banki zavedajo, da gre za varno naložbo. Večina objekta je že zgrajenega, komunalni prispevek je plačan, nepremičnina pa ni obremenjena s hipoteko,” našteva sogovornik.

Če bodo pogajanja hitra in uspešna, bi gradnjo zagnali v začetku januarja.

http://www.primorske.si/Primorska/Is...na-strehi.aspx

[soncen]

Namesto vojske bi turizem

Kobariška občina je pred kratkim odkupila Nježino hišo in že pripravljajo dokumentacijo za iskanje denarja za rekonstrukcijo. Domačija pri Cendolu ostaja v rokah dediča, ki ima z njo turistične načrte. Občina kupuje nekdanjo vojašnico, iskali bodo investitorja. Te objekte bodo vključili v tematsko pot po Livškem.


JEVŠČEK > Nježina hiša predstavlja zelo redko ohranjeno pričo načina življenja in bivalne kulture prebivalstva na Kobariškem. “Notranjščina se je do danes ohranila v nespremenjeni podobi od časa nastanka. Osrednji in najzanimivejši del hiše predstavlja črna kuhinja iz morda že 18. stoletja, zanesljivo pa iz 19. stoletja. V sosednji izbi stoji zidana peč z žganimi glinastimi pečnicami in reliefnim motivom,” je pojasnila Andrejka Ščukovt iz Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine. Hiša je bila nekoč prekrita s slamo.
Hišo so kupili za pet tisočakov

“Občina je za hišo odštela pet tisoč evrov. Skupaj s Posoškim razvojnim centrom pripravljamo dokumentacijo za kandidiranje na natečaju za ohranjanje dediščine podeželja. Če bomo na ministrstvu za kmetijstvo uspeli, se nadejamo 85 odstotkov nepovratnega denarja za rekonstrukcijo. Morda bo nekaj prispevalo tudi ministrstvo za kulturo. Obnavljali bomo le v primeru, če bomo na natečaju uspešni,” napoveduje kobariška županja Darja Hauptman.

Domačija pri Cendolu, ki stoji v spodnjem Jevščku med gručo stavb, zgrajenih na živi skali v 19. in 20. stoletju, se uvršča v slovensko - beneški stavbni tip. Poleg hiše sta hlev in vodnjak – štirn. Domačija razkriva, kako so nekoč, glede na potrebe, širili in nadgrajevali domovanja. Zlasti lep je njen umetelno izdelan leseni gank. Kot pravi županja, ta objekt ostaja v zasebni lasti. “Dedič iz Škofje Loke obljublja obnovo. Razmišlja o turistični ponudbi,” se nadeja Hauptmanova.
Nekdanja stražnica za klimatski turizem

Kobariška občina namerava od ministrstva za obrambo odkupiti tudi nekdanjo obmejno stražnico z 2000 kvadratnimi metri pripadajočega zemljišča, za kar naj bi odšteli 13.500 evrov. Ker stoji na atraktivni lokaciji na prehodu iz mediteranskega v celinsko podnebje, menijo, da bi tu lahko nastala ponudba, povezana s klimatskim turizmom. Iskali bodo vlagatelje.

Sčasoma bodo vse te in še druge objekte in zanimivosti povezali v tematsko pot. Pri tem načrtu občina tesno sodeluje s krajevno skupnostjo Livek, od koder vse te pobude tudi prihajajo. Pot bi vodila od najstarejšega mejnega kamna v Peratih proti Matajurju do ostalin na Rommlovi poti iz prve svetovne vojne. Nadaljevala bi se v Jevšček k Nježini hiši in domačiji pri Cendolu prek meje v Topolovo, mimo budističnega centra in po topolovški poti v Livek.

S to potjo bi na Livško vabili goste, kar bi posledično pripeljalo k razvoju turistične ponudbe z nastanitvami. Zdaj Livek še gostilne nima.

http://www.primorske.si/Primorska/Go...--turizem.aspx

[soncen]

Bo snega dovolj za novo smučarsko sezono?
"Le varna smuka je užitek" - 10 osnovnih pravil

Snežni topovi so že pripravljeni dopolniti jutrišnje sneženje v gorah. Žičničarji zagotavljajo, da so slovenske žičnice med najvarnejšimi na svetu in da nikakor niso "muzej na prostem".

Lani ob tem času so se slovenska smučišča množično odpirala. Letos je snega le za vzorec, umetno zasneževanje pa je preprečeval toplotni obrat. Žičničarji veliko upov polagajo v prihodnje dni, saj je napovedano sneženje. Ne glede na to pa so, glede na tiskovno konferenco ministrstva za promet, inšpektorji že na delu. "Le varna smuka je užitek," pravijo.

"Slovenska smučišča med najvarnejšimi na svetu"
Srečko Jesenšek, prvi mož združenja slovenskih žičničarjev, z optimizmom zre dneve pred nami. Zagotavlja, da je večina središč že pognala snežne topove, da bo v kratkem mogoča smučarija. Edino smučišče, kjer je obratovanje vprašljivo, je Ivančko. Poudaril je, da je varnost prva prioriteta in interes žičničarjev. "Da bomo konkurenčni tudi po svetu, je prvi poudarek na varnosti. Statistično so slovenska smučišča najvarnejša v Evropi in po svetu," je dejal in dodal, da letno prepeljejo do dva milijona potnikov.

Odgovoril je tudi na očitke, da so slovenske žičnice "muzej na prostem". To nikakor ne drži, je zatrdil, neprestano se gradijo novejše in moderne - sploh pa starost naprave ni merilo za varnost. "Edino merilo je, koliko so vzdrževane in obnavljane," je dodal. Stanje bi bilo še boljše, če bi Slovenija sledila zgledom drugih alpskih držav. Te izdatno finačno pomagajo pri postavitvi žičničarske infrastrukture, saj je ta predpogoj za razvoj druge turistične dejavnosti. Turizem pa je z 12-odstotnim deležev v BDP-ju zelo pomemben, je zatrdil.

150 let za menjavo vseh žičnic
Da naše žičnice niso nič starejše od drugih po svetu, je zatrdil tudi Gorazd Bedrač iz sektorja za žičnice. Povprečna starost naprav je leta 2003 znašala 28 let, zdaj pa je padla na 23 letih. Izpostavil je še podatek, da je na setu 20.000 žičnic, proizvajalci pa letno izdelajo le 200 novih. "150 let bi porabili, da bi jih vse zamenjali," je dodal.

S prej omenjenim novim pravilnikom se uvaja tudi sistematičen pregled vseh starejših naprav. Prihodnje leto bodo inšpektorji pod drobnogled vzeli vse naprave, zgrajene pred letom 1975, se pomikali proti mlajšim in polagoma pregledali vse, ki so starejše od 15 let.

Za nujne primere bo na voljo policijski helikopter
Skupaj s policijo bodo inšpektorji na smučiščih izvajali poostren nadzor, predvsem med zimskimi počitnicami in konci tedna, je dejal Simon Savski iz sektorja za občinsko redarstvo in varovanje. Poudaril je, da je za varnost najprej odgovoren vsak posameznik, ki mora smučati tako, da ne ogroža ne sebe ne drugih. Da pa bodo svoj del odgovornosti pravilno opravili žičničarji sami, inšpektorat pospešeno izvaja dodatna izobraževanja. Za nujne primere bo na voljo tudi policijski helikopter.

Kot je povedala generalna direktorica direktorata za žičnice Nina Mavhler, bo letos željne belih strmin prevažalo 225 žičniških naprav po 14 smučiščih, ki jim je uspelo pridobiti dovoljenje. Vsa bodo podvržena novemu pravilniku o tehničnih pregledih za žičniške naprave, ki združuje pred razdrobljene pravilnike in uveljavlja evropske smernice. Ministrstvo ima tudi v pripravi novelo zakona o žičniških napravah.

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bo...-sezono/272199

[soncen]

Na slovenska smučišča letos z enotno vozovnico

Na slovenskih smučiščih so že pripravljeni na novo smučarsko sezono. Skorajda povsod čakajo goste z vrsto novosti.

Ljubljana − V večini gorskih centrov snežni topovi že brnijo in v primeru ugodnega vremena bodo kmalu sprejeli prve smučarje. Za te so letos pripravili novost − enotno smučarsko vozovnico. Cen, kot pravijo, niso zviševali, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Z enotno smučarsko vozovnico bo mogoče smučati na vseh slovenskih smučiščih, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Zbornice gorskih centrov pri GZS Damjan Pintar. Za šestdnevno turistično smučarsko vozovnico bodo denimo odrasli morali odšteti 159 evrov, veljala bo šest zaporednih dni, zatem pa jo bo mogoče še eno leto koristiti za uveljavljanje ugodnosti pri različnih turističnih ponudnikih.

Največ zanimanja je Pintar napovedal za družinsko sezonsko vozovnico, za katero bo morala družina z dvema otrokoma odšteti 950 evrov. Zaenkrat sicer zaradi tehničnih omejitev še ne velja prav na vseh 17 smučiščih.
Na vseh večjih smučiščih z izjemo Kanina in Vogla velja tudi enotna slovenska smučarska vozovnica za posameznike. Njene cene so po Pintarjevih besedah konkurenčne, odrasli bodo plačali 599 evrov.

Letos kar nekaj novosti

Predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Srečko Jesenšek je izpostavil, da so slovenske žičnice, ki na leto prepeljejo od enega do dva milijona potnikov, zelo pomemben dejavnik v slovenskem turizmu. Žičnice so tiste, ki omogočajo razvoj gorskega turizma, je dejal ter povedal, da se slovenska smučišča raztezajo na več kot 1300 hektarih površin, dodaja STA.

V zadnjih letih so slovenski žičničarji obnovili kar nekaj žičnic, tudi s pomočjo države, Jesenšek pa si želi, da bi se ta trend nadaljeval. Med vrsto letošnjih novosti je izpostavil novo štirisedežnico Pungart na Kopah, ki bo skupaj z delom novega smučišča namenu predana do začetka sezone, na Rogli so uredili novo akumulacijo za zasneževanje ter novo tekaško progo, na Krvavcu deloma modernizirali sedežnico Zvoh, v Kranjski Gori razširili zasneževanje in snežni park, na Golteh dogradili hotel in asfaltirali cesto, na Cerknem postavili snežni dvorec in eskimsko vas ...

Poleg svetovnega pokala v teku na smučeh sredi decembra na Rogli, Zlate lisice konec januarja v Mariboru, pokala Vitranc marca v Kranjski Gori ter svetovnega pokala v smučarskih skokih marca v Planici je direktorica Smučarske zveze Slovenije Barbara Kürner Čad za 22. januar 2012 napovedala prireditev v Planici, imenovano Dan smučanja, da bi za ta šport navdušili čim več otrok. Ta dan je namreč mednarodna smučarska zveza FIS razglasila za svetovni dan snega.

Slovenska smučišča pa naj bi po svetu promovirali tudi člani slovenskih smučarskih reprezentanc, ki jim bodo v tej sezoni omogočili določeno kvoto brezplačnih treningov. Pogodbo so danes podpisali Smučarska zveza Slovenije, Združenje slovenskih žičničarjev ter Zbornica gorskih centrov.

Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak je leto 2011 označila kot zelo uspešno za slovenski turizem, za leto 2012 pa je napovedala, da si želijo pod sloganom Aktivna, zelena, zdrava Slovenija privabiti v našo državo predvsem ljubitelje narave, in sicer v vseh letnih časih.

http://www.delo.si/novice/slovenija/...vozovnico.html

[soncen]

Tudi Kolenc stavi na turizem

V Izoli sta v tem obdobju na prodaj dve zemljišči v bližini morja, Argolina in Mala oprema. Če bi jima prišteli še Ribo in tako imenovani trikotnik pri hotelu Delfin, bi dobili širši obmorski pas, na katerem je občina pred leti napovedovala razmah turizma.

IZOLA> Večino zemljišč je nekdaj zasedala industrija, za katero so se v mandatu županje Brede Pečan odločili, da jo bodo preselili v industrijsko cono in bodo območje namenili turizmu. Nekaterih obratov niso selili. Ker jih je povozil čas, so jih kar opustili.
Škver bodo ohranili

Čeprav je le nekaj tamkajšnjih parcel v lasti občine (pešpot, plato za popravila plovil ...), smo župana Igorja Kolenca vprašali, kako si sam predstavlja pozidavo teh “strateško” pomembnih zemljišč. Kot pravi, je občina Zavodu za varstvo kulturne dediščine Piran pred dvema mesecema predlagala, naj zavaruje škver med Ribo in marino. S tem bi ohranili spomin na ribiško tradicijo in ga s pomočjo evropskega denarja lahko tudi primerno uredili.

Kdo in kdaj bo dokončal zastalo stanovanjsko gradnjo Primorja med Prešernovo cesto in Ulico Oktobrske revolucije, Kolenc nima informacij. Glede stanovanj, ki so jih od gradbincev prevzele banke, pa predlaga: “Banke naj ves stanovanjski fond - po proizvodni ceni - prenesejo na državo, ki naj stanovanja odda v najem mladim in mladim družinam. Gradbinci naj se lotijo drugega železniškega tira, država pa naj neha vlagati v banke.”

Župan za izolsko taverno

Kolenc z večino prodaj zemljišč ni seznanjen. Znani mu niso niti morebitni investitorji - z izjemo izolskega podjetja Riba z direktorjem Loredanom Glavičem. Izolan Aleksander Tomić pa mu je pred manj kot dvema mesecema prek posrednikov sporočil, da bi na območju Male opreme gradil stanovanja. Sam temu odločno nasprotuje, češ da je stanovanj dovolj že na drugih območjih Izole.

Na pogorišču ruševin Male opreme si zamišlja novo povezavo z morjem, sprehajališče s klopcami, nekakšna “nova izolska zelena pljuča”. V bližini bi postavil prireditveni objekt po vzoru koprske Taverne. Da bi v času recesije na bližnji Lonki razmišljal o novem kulturnem domu za 25 milijonov, se mu ne zdi smiselno, čeprav ga je omenjal pred nastopom županskega mandata.

Argolini, za zdaj še v lasti istoimenskega podjetja pod okriljem Abanke Vipa, bi namenil turistično namembnost. Trikotnik pri Delfinu, na katerem je Konstruktor pred finančnim zlomom napovedoval gradnjo novega hotela, bi nekako povezal z zdravstvenim turizmom. “Izola potrebuje nova delovna mesta. Stanovanj pa ne bo ne tam ne na Argolini, ker jih je samo v Istri po nekaterih ocenah praznih več kot 800,” zagotavlja. V čigavih rokah je zdaj trikotnik, mu ni znano. Nekateri v Izoli ugibajo, ali je v rokah kakšne banke, morda NLB.

Glavič še brez načrtov

In kaj glede ureditve zemljišč Ribe meni Glavič? “Nekaj bo treba narediti, morda prihodnje leto, za zdaj še nimam načrtov. Mislim, da prostorski načrti tam dovoljujejo mešano rabo, vendar bo namembnost treba doreči z občino,” skopo odgovarja.

http://www.primorske.si/Primorska/Is...a-turizem.aspx

[soncen]

V Postojnsko jamo bi rad investiral zasluženi denar

Za Marjanom Batageljem je leto podrobnega spoznavanja jame, trga, priprave projektov in prvih naložb.

Postojna – Ko je Marjan Batagelj od Istrabenz Turizma kupil takrat še Turizem Kras, d. d., je napovedal, da bo v Postojnsko jamo v petih letih investiral deset milijonov evrov. Po poldrugem letu je prepričan, da bo moral investirati več. In rad bi investiral zasluženi denar.

Geografu in etnologu pedagoški poklic ni bil pisan na kožo. Živost duha ga je vodila na trg z uspešnim podjetjem gospodinjskih strojev. Nato je v Postojni zgradil dvesto stanovanj, ki jih je prodal ali oddal. Ko se mu je, lokalpatriotu, uresničila želja, da bi Postojnsko jamo spet naredil za jamo, najprej zlato po blišču, potem pa tudi po cvenku, sta se z njo združila pridobljeno akademsko in podjetniško znanje.

Postojnsko jamo je že do letošnjega oktobra obiskalo več kot pol milijona gostov. Za Marjanom Batageljem, predsednikom uprave, pa tudi za njegovo ženo Katjo je leto podrobnega spoznavanja jame, trga, priprav projektov in prvih naložb. »Največ denarja pa je očem skritega. Na primer za projekt tiketinga,« opozori Marjan Batagelj.

»To je projekt Liga turističnih prvakov. Turist si bo lahko s pomočjo katerega koli elektronskega medija z eno vstopnico, veljavno na primer leto dni, zagotovil vstopnino za Plitviška jezera, Schönbrunn, Benetke in Budimpešto, in to po najmanj 30 odstotkov nižji ceni. V Plitvicah, kjer so letos že našteli več kot milijon gostov, so nas podprli, sodelujemo tudi s Schönbrunnom, v Benetkah in Budimpešti pa si moramo pravo destinacijo še izbrati.«

Enotna vstopnica

Zakaj ne najprej enotno vstopnico za domače znamenitosti? »Karto smo najprej razvili na nacionalni ravni in jo ponudili slovenskim turističnim ponudnikom,« odgovarja Marjan Batagelj. »Za ta produkt nismo ničesar hoteli, želeli smo si le, da bi ga Slovenska turistična organizacija in drugi ponudniki prepoznali. Toda odziva ni bilo. Naše največje turistične znamenitosti upravljajo javni zavodi. Je to potem kaj čudnega? Mi s Predjamskim gradom obvladujemo 30 odstotkov vsega turističnega obiska. Moja zamisel je bila, da bi slovenski turizem potegnili iz nekakšne mimikrije, nekakšnega sramovanja stebrov lastne identitete. Postojnska jama z gradom bi to lahko bila, naš briljant pa simbol vsega krasa. Odgovora ni bilo in nismo hoteli izgubljati energije. Odpravili smo se v svet in tam je lažje.«

Medtem ko je Marjan Bategelj jamo v živo in v knjigah spoznaval do podrobnosti, je spremenil tudi svojo filozofijo. Za trajnostno rabo jame je dovolj 650.000 obiskovalcev, ne milijon. In najuspešnejši marketing je osebno doživetje jame. Zato se je potopil še v kulturo Japonca, Kitajca...

Leta 2012 bodo šli naprej po svoji poti. Naložbeni cikel bodo sprožili z dvema milijonoma evrov. Obnovili bodo most čez Pivko, bazenski kompleks preuredili v razstavni prostor za zbirko Homogea. Obnovili bodo pritličje hotela Jama z novim sistemom prodaje vstopnic, nato pa z obnovo hotela »previdno« nadaljevali, v svojem slogu, pove Marjan Batagelj. »Vlagali bomo v jamo. V modernizacijo osvetlitve in prevoza po jami. Toda to je cilj za leto 2018, če bo država z nami.« Občina Postojna, solastnica, je. In nekje vmes je tudi zamisel za Evropski muzej krasa.

http://www.delo.si/zgodbe/delo2020/v...eni-denar.html

[Lion007]

V Portorožu se začenjajo Dnevi slovenskega turizma

Portorož - V Portorožu se danes začenjajo Dnevi slovenskega turizma, na katerih želijo organizatorji poudariti pomen turizma za naše gospodarstvo.

Dogodek bo pod eno streho združil vse večje ustanove s tega področja, v petek pa bodo na plenarnem zasedanju med drugim predstavili osnutek strategije razvoja slovenskega turizma med letoma 2012 in 2016.

Za dvodnevni dogodek so moči združili Slovenska turistična organizacija (STO), ministrstvo za gospodarstvo, Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska zbornica in Obrtno podjetniška zbornica Slovenije.

Zeleni turizem in trajnostni razvoj

V okviru prireditve bo danes potekala zaključna prireditev projekta Turistične zveze Slovenije z naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna s podelitvijo priznanj. Namen projekta je urejanje in ohranjanje okolja v okviru zelenega turizma in trajnostnega razvoja.

Pred tem se bo odvijal 14. Slovenski turistični forum, kjer bo udeležence nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk.

Strategije za petletno obdobje

Petek bo v znamenju plenarnega zasedanja, na katerem bodo predstavili osnutek strategije razvoja slovenskega turizma za naslednje petletno obdobje. Poleg tega bodo na posebni novinarsko konferenci podpisali Deklaracijo o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma.

Nagrade za prispevek k razvoju turizma

Dnevi slovenskega turizma se bodo v petek zaključili s svečano podelitvijo številnih priznanj, med katerimi bodo priznanje za najboljšo gostilno, ki dosledno vključuje regionalne jedi, za kuharja in natakarja leta, priznanja za najlepše urejena slovenska mesta in turistične kraje ter priznanje za turistično osebnost leta.

Vir:http://www.siol.net/novice/gospodars...a_turizma.aspx

[soncen]

V Savi turizem zaradi nove organiziranosti ne bodo množično odpuščali delavcev

Odpovedi rednega delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnih mest je dobilo 18 od 1185 zaposlenih.

Moravske Toplice - Predsednik uprave družbe Sava Hoteli Bled Andrej Prebil je v pogovoru za Delo.si zagotovil, da zaradi nove organiziranosti Savinega turizma ne bodo odpustili večjega števila delavcev, kot je pretirano strah zaposlene v Savinih pomurskih zdraviliščih in ptujskih Termah.

Doslej je obvestila oziroma odločbe o nameravani odpovedi rednega delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnih mest prejelo skupno osemnajst delavcev v družbah Terme 3000, radenskih in ptujskih Termah in v družbi Sava Hoteli Bled. V vseh Savinih družbah s področja turizma je zaposlenih 1185 delavcev. Do konca prihodnjega leta bodo število zaposlenih zmanjšali za pet odstotkov.

»Delavcem, ki so prejeli odločbe o nameravani odpovedi delovnega razmerja, bomo v okviru možnosti ponudili drugo delo. Če ga bodo sprejeli, bodo ostali v Sava Turizmu, če ne, se jim bo delovne razmerje izteklo konec leta. Prejeli bodo odpravnino, in sicer za vsako leto delovne dobe polovico bruto plače,« je povedal Andrej Prebil.

Število zaposlenih v družbi Sava Turizem, ki bo zaživela v začetku novega leta, pred tem pa bodo družbe Terme 3000, radenske, lendavske in ptujske Terme pripojene družbi Sava Hoteli Bled, se bo do konca prihodnjega leta po zdajšnjih izračunih zmanjšalo skupno za blizu 60 delavcev. Po Prebilovih besedah predvsem na račun predčasnih upokojitev in dogovorno z delavci.

»Zaradi racionalizacije poslovanja, v okviru katere bomo centralizirali nekatere poslovne funkcije, operativnih služb, kot so prodaja in službe rezervacij, ne bomo preselili v Kranj ali v Ljubljano, kjer bo centrala nove družbe Sava Turizem,« je še povedal Andrej Prebil. Dodal je še, da bo sedež družbe Sava Turizem v Moravskih Toplicah.

ww.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/v-savi-turizem-zaradi-nove-organiziranosti-ne-bodo-mnozicno-odpuscali-delavcev.html

[soncen]

Turizem je izziv in priložnost

Jutri bodo podpisali deklaracijo o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma.

Portorož – »Če turistično gospodarstvo že v sedanjih razmerah dosega dobre rezultate, lahko pričakujemo, da bodo v prihodnje ti rezultati še boljši,« je na današnjih prvih Dnevih slovenskega turizma na Bernardinu izjavil predsednik države Danilo Türk.

Dogodka, ki je povezal vse turistične instutucije v državi, se je udeležilo več kot tisoč turističnih delavcev iz vse Slovenije, podjetnikov, več županov in drugih predstavnikov občin ter prvič tudi kandidat za mandatarja nove vlade Zoran Janković.

»Po 20 letih samostojne Slovenije nam je prvič uspelo povezati vse najpomembnejše dogodke na enem mestu in tako opozoriti na velik pomen, ki ga ima turizem za Slovenijo in njeno gospodarstvo,« je povedala Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO). Kot dokaz je naštela nadpovprečno rast turizma v zadnjih 15 letih; danes ustvarja 12,1-odstotni delež BDP, skupaj s tistimi, ki so posredno povezani s turizmom, zaposluje 12,4 odstotka delavcev (105.000), na področju storitev ustvarja 40 odstotkov izvoza.

V zadnjih štirih letih smo se povzpeli za 11 mest – na 33. mesto – med 144 državami na lestvici globalne turistične konkurenčnosti v svetu. V prvih desetih mesecih letos se je povečalo število turistov za sedem odstotkov in za osem odstotkov prilivi iz turistične potrošnje.

Da bi povečali konkurenčnost in uspešnost v turizmu, bodo na jutrišnji novinarski konferenci predstavniki direktorata za turizem, STO, Turistične zveze Slovenije, Turistično gostinske zbornice Sekcije za gostinstvo in turizem ter še 20 drugih podpornikov podpisali deklaracijo o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma. Vanjo so zapisali glavne ovire pri doseganju večje konkurenčnosti (na primer majhno število letalskih povezav, neprijazen vinjetni sistem, neurejeno vizumsko politiko, nedosledno izvajanje zakona o igrah na srečo, nizko stopnjo prepoznavnosti Slovenije na ciljnih trgih) in glavne strateške ukrepe za povečanje konkurenčnosti, zagotovitev ugodnega poslovnega okolja (denimo večterminske zimske šolske počitnice), učinkovitejše trženje in promocijo...

Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem, pa je danes predstavil novo strategijo turističnega razvoja od leta 2012 do 2016, katere glavna avtorica je Mateja Tomin Vučkovič. Po Hribarjevih besedah je glavni namen nove strategije poudarek na kakovosti, promociji ter povečanju obsega in raznovrstnosti turistične ponudbe. »Naš cilj je, da bo turizem ena najuspešnejših gospodarskih panog. V petih letih naj bi podvojili obseg deviznih prilivov z letošnjih pričakovanih 1,9 milijarde evrov na 3,5 milijarde evrov. Fizični kazalniki turističnega obiska naj bi se povečali umirjeno: tri odstotke več prenočitev in štiri odstotke več prihodov. Prešli bomo na statistiko in merila, ki jih uporablja Svetovna turistična organizacija pri Združenih narodih. Vlagali bomo predvsem v javno infrastrukturo in manj v zasebno, viri pa bodo evropski in proračunski,« je o osnutku nove strategije povedal Hribar.

Priznanja

Turistična zveza Slovenije je danes podelila svoja priznanja za najboljše v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna. V različnih kategorijah so med mesti zmagovalci: Ljubljana, Slovenj Gradec in Cerklje, med kraji pa Bovec, Rogaška Slatina in Olimje.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makr...riloznost.html

[soncen]

Neprepoznavne znamenitosti

Na počivališču Risnik ob primorski avtocesti (tik pred izvozom Divača) sta postavljeni dve informativni tabli z vabili v bližnje turistične znamenitosti (Škocjanske jame, Divaška jama, Lipica). Ena tabla je razbita, obe pa tako poškodovani, da bi turist ne prepoznal praktično ničesar.



RISNIK> Čeprav je nizka sezona in je turistov na počivališču zelo malo, pa turistični delavci ponavljajo, da si želijo več obiskovalcev prav pozimi. Zato je zanemarjenost tabel še toliko bolj nerazumljiva.

http://www.primorske.si/Primorska/Sr...menitosti.aspx

[soncen]

Podpisana deklaracija za trajnostni razvoj turizma

Deklaracija predstavlja temelj za enotno ukrepanje in partnersko sodelovanje na tem področju.

Portorož - V okviru Slovenskih dnevov turizma so predstavniki organizatorjev prireditve podpisali deklaracijo za trajnostni razvoj slovenskega turizma, ki predstavlja temelj za enotno ukrepanje in partnersko sodelovanje na tem področju. Pri tem ostaja temeljna usmeritev slovenskega turizma zeleni oziroma trajnostno naravnan turizem, poroča STA.

Generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar je ob tem navedel poudarke iz osnutka nove turistične strategije za naslednje petletno obdobje, ki ima za ključne cilje dvig konkurenčnosti, kakovost življenja in blaginjo prebivalstva, ugled in razvoj turizma v slovenski družbi ter prepoznavnost naše države v svetu.

Dogovorili so se tudi o sodelovanju pri Pipistrelovem projektu preleta lahkega "zelenega" letala okrog sveta, ki bo nosil sporočilo »o majhni, vendar tehnološko vrhunski in zeleni Sloveniji,« je navedla Pakova. Med drugim je izpostavila tudi projekt pohodniške poti Alpe Adria Trail, s katero bi povezali najvišji avstrijski vrh in Jadransko morje.

Dokument so v imenu preostalih sodelujočih organizacij podpisali še predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri obrtni zbornici Mate Matjaž Tomi, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije Tone Matjašič, direktor Kongresnega urada Miha Kovačič in predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makr...j-turizma.html

[soncen]

Tujci o našem turizmu: Slovenija, bodi ponosna, samozavestna, dobro ti gre
Prof. Terry Stevens: Ste navdihujoči, prijazni in varni, kriterij varnosti pa je v turizmu zelo pomemben

Portorož - Turizem bo do leta 2016 postal najuspešnejša gospodarska panoga v Sloveniji. V popolnosti bo temeljil na trajnostnem razvoju, na svetovni lestvici konkurenčnosti bo Slovenija vsako leto napredovala za eno mesto, devizni priliv iz tujskega turizma pa bo s sedanjih nekaj manj kot dve milijardi evrov povišala na tri milijarde. To so ključni cilji, ki so jih v osnutek nove turistične strategije, ki bo veljala za obdobje 2012-2016, zapisali ključni akterji slovenskega turizma iz zasebnega, javnega in civilnega sektorja, ki so se včeraj v okviru prvih dnevov slovenskega turizma s podpisom skupne deklaracije tudi zavezali k partnerstvu pri uresničevanju teh ciljev, ko bo novo strategijo sprejela vlada in ko se bo z njo seznanil tudi državni zbor.

Da Sloveniji, kar zadeva turizem, ni treba prav nič zardevati pred tekmeci, je zbrane na dnevih slovenskega turizma včeraj spodbudil prof. Terry Stevens iz Velike Britanije. "Slovenija, bodi ponosna, samozavestna, dobro ti gre. Po indeksu konkurenčnosti ste na 33. mestu med vsemi državami sveta, tudi pri nogometu vam gre dokaj dobro, saj ste na 26. mestu, po številu olimpijskih kolajn na prebivalca ste na petem mestu med 131 državami..." je Stevens nanizal slovensko statistiko. In dodatno pojasnil, zakaj ima tako dobro mnenje o Sloveniji: "Ste navdihujoči, prijazni in varni. Kriterij varnosti pa je v turizmu zelo pomemben. Ste tudi zelo dostopni. Kot popotniki se namreč ljudje ne oziramo na državne meje. Zanima nas samo to, kako se z letalom pride, denimo, do Ljubljane. In to je zelo enostavno, saj je v bližini kar deset mednarodnih letališč."

Turizem je edina panoga v Sloveniji, ki raste kljub krizi. V prvih desetih mesecih nas je namreč obiskalo sedem odstotkov več turistov kot lani v tem času, tujcev je bilo celo devet odstotkov več. Vendar Zdravko Počivalšek, predsednik Turistično-gostinske zbornice, meni, da slovenski turizem zmore še več. "Ocenjujem, da bomo v naslednjih štirih letih priliv iz tujskega turizma z dveh povišali na tri milijarde evrov, torej za 50 odstotkov. Da bi to dosegli, pa bo treba izpeljati kar nekaj ukrepov. Drastično, vsaj za deset milijonov evrov, bo treba povišati letni proračun za promocijo. Povečanja deviznega priliva pa ne bo, če ne bomo poskrbeli za boljše letalske povezave. V petih letih moramo tudi priti do slovenskega kolesarskega križa, diplomatsko-konzularna predstavništva naj služijo tudi potrebam turističnega gospodarstva, namesto da so sama sebi namen. Potrebna je tudi promocija gostinskih poklicev. Če tega ne bo, bomo morali delovno silo uvoziti. Delovnopravna zakonodaja za naše gospodarstvo ni varna. Omogočiti bi morala lažje zaposlovanje in tudi odpuščanje delavcev, saj ne bo nihče odpustil dobrega delavca," je Počivalšek naštel nekaj ukrepov, ki bi po njegovem prispevali k uspešnejšemu turističnemu razvoju.

Za uresničitev ciljev, predlaganih v nastajajoči novi turistični strategiji, pa bo morala država nameniti več proračunskega denarja kot do zdaj. Kolikšno bo povišanje, bo odločala nova vlada oziroma predvsem tisti, ki bo vodil ministrstvo za finance. Avtorji osnutka turistične strategije pa so predlagali, da bi bil proračun za turizem prihodnje leto težak 36,5 milijona evrov (od tega bi 9,7 milijona evrov dobila Slovenska turistična organizacija (STO) za promocijo in trženje), leta 2016 pa 38 milijonov evrov (od tega 17,2 milijona za STO).

Da si bodo morali slovenski turistični delavci gosta deliti, ne prevzemati, pa je prepričan Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora podjetja Postojnska jama. Tudi on je izpostavil potrebo po trajnostnem turizmu, zaradi katerega so v Postojnski jami znižali cilje, koliko obiskovalcev želijo sprejeti na leto. Zgornje, najvišje število obiskovalcev, ki ga jama dopušča, je 650.000, pravi Batagelj. "Toda gost, ki pride, hoče najvišjo stopnjo doživetja, zato delamo na tem, da bi to doživetje popravili," obljublja.

Slovenija je zelena - letos tudi pozimi

Slovenija se po besedah Maje Pak, direktorice Slovenske turistične organizacije, predstavlja kot zelena, zdrava in aktivna narava. Žičničarji, ki te dni zaman čakajo na snežne padavine, bi ob tem morda porekli, da Slovenija s svojo zelenostjo zelo pretirava, ko pa so v času, ko bi se morala smučarska sezona že zdavnaj začeti, tudi smučišča zelena. Pakova je tudi prepričana, da je čas, da začne Slovenija svojo krovno znamko I feel Slovenia - po zgledu turizma - uporabljati tudi na področju športa, gospodarstva, kulture...

http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042494458

[Broccolli]

...

[soncen]

Super prispevki...

[Broccolli]

...

[soncen]

Gore – ognjišče kultur, ki pa ga ogroža turizem
Letošnji dan gora posvečen gozdovom

Gore niso pravljica, čeprav so se tam spletle številne pripovedke. Niti niso kulisa ali turistični prospekt. Gore so stvaren in resničen življenjski prostor, opozarjajo v planinski zvezi.

Ob mednarodnem dnevu gora v Planinski zvezi Slovenije opominjajo, da novi zakon o triglavskem narodnem parku v vseh odtenkih velja za ljudi, ne pa tudi za državo, ki "je od obljub pojedla zelo veliko". Upravi parka se namreč krčijo sredstva, občine čakajo na obljubljene projekte, neurejen promet v dolini pušča grenak priokus, je v poslanici z naslovom Živeti v Alpah opozoril podpredsednik PZS-ja Borut Peršolja.

"Namesto da bi država – v imenu svojega prebivalstva – prepoznala gorska območja, še posebej pa zavarovana območja narave, kot območja z dolgoročno in trajnostno perspektivo, parki še vedno veljajo kot območja, ki predstavljajo (velik) strošek in zavirajo razvoj," še opozarja Peršolja in dodaja, da v PZS-ju z zaskrbljenostjo spremljajo odzive, ki kažejo, "da po letu dni praktično ni več nikogar, ki bi bil z novim zakonom o Triglavskem narodnem parku zadovoljen".

Množični turizem ogroža naravne danosti
Ob tem Peršolja še opominja, da slovenske gore iz leta v leto obišče več domačih in tujih obiskovalcev, turizem pa zaradi množičnosti ogroža danosti, ki mu omogočajo razvoj. Dodal je, da so bila gorska območja v preteklosti prva deležna zakonske zaščite, to pa za njihov nadaljnji obstoj očitno ne zadošča več. "Spodbujanje odgovornosti za svoja dejanja, zavedanja o okoljskih vplivih in učinkih različnih gorniških aktivnosti je stalna naloga države, gorskih lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij," je prepričan.

Gore so resničen življenjski prostor, ki omogoča preživetje tako domačemu prebivalstvu, na primer z rabo tradicionalnih dejavnosti in turizma, kot tudi drugim, a na bolj posredne načine – na primer z obogatitvijo vsakdana. "Brez pitne vode, ki jo zbirajo in čistijo gorska območja, bi imela mesta številne težave. Živeti in delati v Alpah je zato privilegij, ki nas zavezuje z veliko odgovornostjo za njihovo ohranitev," še opominja Peršolja.

Letošnji dan gora posvečen gozdovom
Na spletni strani Združenih narodov, ki so prvi dala pobudo za poseben dan, namenjen goram, so zapisali, da je letošnji mednarodni dan gora osredotočen na gozdove v gorah. Kot pravijo v organizaciji, so zdravi gozdovi ključni za ekološko zdravje sveta, saj med drugim ščitijo povodja, ki zagotavljajo pitno vodo več kot polovici svetovnega prebivalstva.

http://www.rtvslo.si/tureavanture/no...turizem/272559

[kozorog]

Na Romunskem delu forumu -slovenia 2010

[soncen]

Maribor vse bolj privlačen za popotnike
Štajerska prestolnica ima spet dober turistični izkupiček

Maribor si v prazničnem decembrskem obdobju glede na signale, ki prihajajo, obeta polne hotele, pravi direktor Zavoda za turizem Maribor Milan Razdevšek.

Ob tem upa, da bodo vremenske razmere ugodne ter da bo Pohorje pobelil sneg, saj bi to pomenilo zagotovljen obisk tudi v hotelih in drugih nočitvenih zmogljivosti na vrhu Pohorja.

Italijanski gosti prihajajo silvestrovat z avtodomi
Kot eno izmed zanimivih ugotovitev je Razdevšek navedel, da je mariborsko dogajanje v času božično-novoletnih praznikov zadnja leta vse zanimivejše tudi za italijanske goste, ki v mesto prihajajo z avtodomi. Največ jih je po njegovih podatkih prav za silvestrski večer, kar po njegovem mnenju kaže na to, da se v štajerski prestolnici očitno počutijo dobro.

Maribor je tudi letos dosegal pozitivne številke po številu obiska in prenočitev. "Kot kaže po prvih desetih mesecih, bomo verjetno znova med najboljšimi v državi. V tem obdobju smo beležili več kot osemodstotno rast števila prenočitev glede na enako obdobje lani, kar je za tiste, ki vedo, kako težko je pridobiti goste, zelo razveseljiv podatek," je dejal prvi mož mariborskega turizma.

EPK 2012 velika priložnost
Leto 2011 bo tako v celoti popravilo sliko iz leta 2009, ko je glede na gospodarske razmere za turizem na splošno nastopilo krizno obdobje. Po Razdevškovih besedah jo je Maribor takrat odnesel še razmeroma dobro, saj se je izognil vsaj padanju obiska, če že rasti števila obiskovalcev niso zaznali. Že lani so izkupiček dobro popravili, letošnja rast pa je še višja.

Ob tem je dodal, da si zelo intenzivno prizadevajo za promocijo mesta, zlasti na tujih trgih, saj že danes v Mariboru skoraj 80 odstotkov prenočitev ustvarijo tujci. Veliko priložnost vidijo tudi v prihodnjem letu, ko bo mesto gostilo Evropsko prestolnico kulture (EPK). Prav na račun tega dogodka, pa tudi tega, da jih je ena izmed angleških spletnih agencij uvrstila med deset najzanimivejših destinacij v letu 2012, namreč načrtujejo kar 30-odstotno rast obiska.

http://www.rtvslo.si/tureavanture/no...potnike/272693

[soncen]

Originally Posted by kozorog

Na Romunskem delu forumu -slovenia 2010

Super, da si to odkril...