SLOVENIJA-Turizem

[soncen]

Kongresni turizem raste tudi v krizi

Poslovna borza Conventa: Kongresni turisti so v Sloveniji v primerjavi s preostalo Evropo nadpovprečno zadovoljni.

Ljubljana – Kongresni turizem je eden ključnih turističnih produktov Slovenije, ki lahko na tem področju tudi v kriznih časih veliko ponudi, je bilo slišati na Conventi, četrti poslovni borzi za kongresni turizem na območju Jugovzhodne Evrope.

Kongresni turizem povišuje stopnjo zasedenosti zunaj glavne sezone in privablja goste iz višjega dohodkovnega razreda, ugotavlja direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak, ki jo veseli, da se ta oblika turizma usmerja v zeleno. Kongresni turisti so v Sloveniji v primerjavi s preostalo Evropo nadpovprečno zadovoljni; večina jih svoje bivanje pri nas podaljša.

Velik minus slovenskega kongresnega turizma pa je prometna (ne)dostopnost. Glavni organizator Convente Miha Kovačič je pri tem opozoril, da Slovenija vsak teden izgublja dogodke, posledično pa tudi ugled, ki si ga je težko povrniti. Na poslovno borzo bi tokrat prišlo veliko več ljudi iz Francije – že zdaj jih je trideset –, če ne bi Air France letel le s 50-sedežnim letalom, saj Adria v Pariz ne leti več, Easyjet pa za tovrstne potnike ni primerna alternativa.

Convente se udeležuje 245 korporativnih organizatorjev ter organizatorjev iz agencij in združenj, svojo ponudbo pa predstavlja 142 razstavljavcev in deset destinacij Jugovzhodne Evrope – Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, BiH, Albanije, Romunije, Bolgarije, Avstrije in Italije.

Da je Conventa pomembna tudi za Ljubljano, dokazuje direktorica Turizma Ljubljana Barbara Vajda s podatkom, da v noben drug dogodek s področja turizma ne investira toliko. Ljubljana je lani dobila kongresno razvojno politiko do konca tega desetletja.

Maja Pak ugotavlja, da je turizem kljub krizi hitro rastoča panoga tako v svetu kot v Sloveniji. Med lanskim januarjem in novembrom se je število turistov v Sloveniji povečalo za sedem, število nočitev pa za šest odstotkov. Zelo, za kar devet odstotkov – evropsko povprečje je bilo šest odstotkov –, se je povečalo število tujih turistov in njihovih nočitev. Slovenski turizem ustvari skupaj z dopolnilnimi dejavnostmi dvanajst odstotkov BDP, z dvepetinskim deležem je v storitvah največja izvozna panoga, ki je na lestvici konkurenčnosti pridobila deset mest in je zdaj na 33. mestu.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makr...i-v-krizi.html

[Broccolli]

...

[soncen]

Res izredni video prispevki, super...

[Broccolli]

...

[soncen]

Prezadolženi Hoteli Bernardin iščejo kupca za svoje hotele

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da bodo morali Hoteli Bernardin ceno za reševanje družb iz poslovnega sistema NFD plačati s prodajo najmanj enega izmed njihovih hotelskih kompleksov. Glavni izvršni direktor Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič in predsednik upravnega odbora družbe Stanislav Valant sta že lani začela s postopki za prodajo okoli pet milijonov evrov vrednega hotela Piran in hotelskega kompleksa Simonov zaliv, ki je ocenjen na okoli 20 milijonov evrov, vendar jima je doslej uspelo prodati le nekatere manjše nepremičnine.

Po prvotnih načrtih bi moralo do prodaje katerega od večjih hotelov priti že lani, vendar so zaradi prenizkih ponudb v družbi odločitev o prodaji preložili na sredino letošnjega leta. Prodajo najmanj enega od večjih hotelskih kompleksov ali več manjših hotelov po neuradnih informacijah zahtevajo zlasti bančne upnice, pri katerih so morali Hoteli Bernardin zastaviti že večino svojih nepremičnin. Pod hipoteko so tako po zadnjih podatkih Grand hotel Bernardin, Grand hotel Metropol, hoteli Histrion, Roža, Lucija, Salinera in Piran, vile Maia, Galeb in Barka, apartmaji Strunjan ter celo nekatera parkirišča.

V zadnjih dveh letih so Hoteli Bernardin, ki jih lastniško obvladuje NFD Holding, sicer prodali že več manjših nepremičnin, vendar s kupnino niso odplačali svojih posojil, temveč je ta dejansko končala v v skupini NFD. Nekaj več kot štiri milijone evrov vredno nepremičnino Taverna Metropol so namreč Hoteli Bernardin v procesu dokapitalizacije najprej zamenjali za delnice finančno izčrpane Maksime Invest (največja lastnica NFD Holdinga), s temi delnicami pa so nato dokapitalizirali družbo Finetol. Namesto štiri milijone evrov vredne nepremičnine imajo tako Hoteli Bernardin sedaj v lasti za le nekaj tisoč evrov delnic Finetola.

Hotelom Bernardin je uspelo prodati tudi 4800 kvadratnih metrov veliko zemljišče za jadralnim klubom Pirat, celotna kupnina v višini 1,3 milijona evrov pa je v obliki dolgoročnega posojila končala v Maksimi Invest. Ali je v družbah iz skupine NFD končala tudi kupnino za gostinski lokal Bariera v Izoli in objekt Amfora na plaži Metropol s pripadajočimi zemljišči, ni znano.

Prav tako iz letnih poročil ni mogoče razbrati, kakšno je dejansko finančno stanje Hotelov Bernardin, saj sliko zamegljujejo številne terminske pogodbe. Samo zaradi terminske pogodbe z Zvonom Ena Holdingom za nakup delnic Save utegnejo namreč Hoteli Bernardin izgubiti več kot štiri milijone evrov premoženja, dodatne izgube pa bi družbi lahko povzročila tudi terminska pogodba z Abanko Vipo za nakup deleža v družbi za upravljanje NFD. Hoteli Bernardin bi morali namreč od Zvona Ena Holdinga kupiti 17.460 delnic Save po kar 245 evrov za delnico, za kar bi morali Hoteli Bernardin plačati 4,3 milijona evrov, medtem ko je ta paket delnic na borzi vreden le dobrih 200.000 evrov. Po terminski pogodbi bi morali Hoteli Bernardin te delnice odkupiti že do sredine lanskega decembra, vendar do posla iz neznanih razlogov ni prišlo.

Že v začetku lanskega septembra pa bi morali Hoteli Bernardin od Abanke Vipe za 2,5 milijona evrov odkupiti tudi njen 10-odstotni delež v družbi za upravljanje NFD. Sodeč po dogovorjeni ceni bi bila celotna družba NFD vredna 25 milijonov evrov oziroma desetkrat več, kot ima družba kapitala oziroma osemkrat več kot znašajo njeni letni prihodki. Poleg tega Hoteli Bernardin jamčijo tudi za 1,6 milijona evrov visoko posojilo, ki ga je pri Probanki najela družba Fidina. Ta je imela že konec leta 2010 za sedem milijonov evrov več dolgov kot premoženja, lani pa je utrpela tudi visoke izgube zaradi visokega padca cen delnic Save, Maksime Invest in Finetola.

Posojila za finančne naložbe, od katerih je ostalo bore malo

Hoteli Bernardin na letni ravni ustvarijo med 30 in 35 milijoni evrov čistih prihodkov ter se tako uvrščajo na mesto tretje oziroma četrte največje slovenske turistične družbe. Po višini ustvarjenega dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) so od Hotelov Bernardin večje le Terme Čatež, vendar pa velik del denarnega toka portoroški hotelir nameni za plačilo obresti na bančna posojila. Konec leta 2010 so imeli Hoteli Bernardin za skoraj 57 milijonov evrov finančnih obveznosti, po ocenah poznavalcev pa bi morali za finančno vzdržno poslovanje finančne dolgove znižati za najmanj okoli 20 milijonov evrov. Večjega dela posojil pa Hoteli Bernardin niso najemali za razvoj hotelirske dejavnosti, temveč za financiranje nakupa delnic Save, Finetola, Daimonda in nekaterih preostalih družb, povezanih z NFD Holdingom. Zaradi strmih padcev tečajev so nato Hotelom Bernardin ostali le dolgovi, medtem ko se je vrednost njihovih finančnih naložb krepko znižala.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042504084

[soncen]

Za rešitev izčrpanih turističnih družb bo potrebna znatna rast števila turistov

Ljubljana - Medtem ko na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da je slovenski turizem ponovno pokazal, da je to panoga, ki po gospodarski krizi okreva hitreje kot marsikatera druga dejavnost, to očitno ne velja za turistične družbe. Med tistimi, ki so leta 2010 ustvarile največ čistih prihodkov iz poslovanja, je namreč le peščica takih, ki se lahko pohvalijo s pozitivnim rezultatom.

V prvih enajstih mesecih lanskega leta je Slovenijo obiskalo 7,2 odstotka več turistov kot v enakem obdobju leto prej, število nočitev se je povečalo za 5,6 odstotka. Rezultati so veliko boljši kot v dveh letih prej, ko so tako prihodi kot nočitve stagnirali, vprašanje pa je, ali bo sicer dokaj znatna rast pripomogla k boljšemu poslovanju turističnih podjetij. "Če katera, potem ima turistična panoga možnost, da se ogne čerem krize," je optimističen prvi mož Term Olimia in predsednik turistične zbornice Zdenko Počivalšek. Da bi negativni rezultati turističnih podjetij onemogočali optimizem v letošnjem letu, se ne strinja. "Ti negativni rezultati imajo za sabo vsak svojo zgodbo," je dejal.

Težave z dobičkonosnim poslovanjem slovenskih turističnih družb verjetno res ne bodo odgnale gostov - na ministrstvu za gospodarstvo pričakujejo letos dvoodstotno rast števila turistov in števila nočitev -, a dejstvo je, da so likvidnostne težave in težave s poravnavanjem bančnih posojil prisilile številna podjetja v prodajo turističnih zmogljivosti. Tako v sklepno fazo prodaje že vstopajo Terme Maribor, ki so v večinski lasti NFD Holdinga. Kot smo poročali pred dnevi, bi se s prodajo Term Maribor po naših izračunih finančni dolg NFD Holdinga znižal s trenutnih 85 na 62 milijonov evrov.

Terme Maribor so pred združitvijo turističnih podjetij pod okriljem kranjske Save glede na ustvarjene prihodke predstavljale največjo turistično podjetje v Sloveniji. Minulo leto so po prvih ocenah končale s 44 milijoni evrov prihodkov, leto prej so zaključile z osmimi milijoni manj. Poslovanje Hotelov Bernardin, druge turistične družbe v večinski lasti NFD, so pahnile v izgubo zgrešene finančne naložbe. Terjale so za skoraj sedem milijonov evro oslabitev in družbi pridelale najslabši rezultat, 4,5 milijona evrov čiste izgube v letu 2010.



Če odštejemo hotele družbe Hoteli Bernardin, ugotovimo, da se na razprodajo pripravlja skoraj celoten portoroški hotelski turizem. Grand hotel Palace je Istrabenz poskušal prodati že večkrat, zdaj načrtujejo prodajo celotne turistične divizije. K temu zagotovo prispeva svoje dejstvo, da sta obe Istrabenzovi turistični družbi, Istrabenz Turizem, ki ima v lasti vrsto hotelov, in Istrabenz Hoteli Portorož, lastnik hotela Palace, rekorderki po ustvarjeni izgubi, ki je leta 2010 skupno dosegla več kot 14 milijonov evrov. Kot je znano, je naprodaj tudi Savin turizem, čeprav v Savi za zdaj primernih ponudb niso dobili.

Oblikovalci turističnih politik se s težavami turističnih podjetij očitno ne obremenjujejo. Pričakujejo, da bo v prihodnjih petih letih devizni priliv iz turizma polovico višji, kot je danes in bo tako znašal okoli tri milijarde evrov. Turizem naj bi postal najuspešnejša gospodarska panoga v Sloveniji, vsako leto se bo na lestvici konkurenčnosti povzpel za eno mesto. "Prepričani smo, da bomo z uvedbo aktivnosti in projektov, ki smo jih določili za leto 2012 v še tesnejšem sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom, z združitvijo znanja, naporov in sredstev uresničili zastavljene cilje," so optimistični na ministrstvu za gospodarstvo.



Med petimi največjimi z dobičkom le Terme Čatež

Med petimi največjimi turističnimi podjetji glede na ustvarjene prihodke (združitev turistične divizije Save še ni upoštevana) je leto 2010, zadnje, za katero so znani poslovni rezultati, z dobičkom zaključilo le eno podjetje, in sicer Terme Čatež, ki so ustvarile nekaj manj kot tri milijone evrov dobička. Z več kot milijon evri dobička sta poslovanje končali še družbi Terme Olimia in Grand hotel Union. Vodilno mesto med turističnimi družbami po prihodkih z združitvijo svojih zmogljivosti prevzema turistična divizija Save, katere letni prihodki bodo znašali okoli 65 milijonov evrov, glede na napovedi družbe pa naj bi njihov dobiček lani dosegel okoli 2,1 milijona evrov.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042504180

[soncen]

Zdraviliški turizem z optimizmom naprej

Sedem odstotkov več domačih gostov in šest odstotkov več domačih prenočitev ter po devet odstotkov več tujih gostoV.

Ljubljana – Slovenski turizem je v primerjavi z drugim gospodarstvom v dobri kondiciji, pravi junak pa je zdraviliški turizem s tretjinskim deležem. Ne nazadnje je tudi po svetovnih napovedih prihodnost prav tu.

Majhna Slovenija je zelena, aktivna in zdrava destinacija, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) pa eden ključnih partnerjev Slovenske turistične organizacije (STO), je na današnji skupni konferenci za novinarje ugotavljala direktorica STO Maja Pak. Enajstmesečni podatki o turističnem utripu so spodbudni: sedem odstotkov več domačih gostov in šest odstotkov več domačih prenočitev ter po devet odstotkov več tujih gostov in njihovih prenočitev je dober dosežek.

V zdraviliškem turizmu je rast glede domačih gostov zaradi omejenega trga manjša (dva odstotka več gostov in odstotek več prenočitev), pri tujcih pa večja, saj je bilo gostov lani sedem odstotkov več kot predlani in prenočitev osem odstotkov več. Skupaj je 680.900 gostov v primerjavi z letom 2010 pomenilo štiriodstotno rast, enak pa je bil odstotek povečanja prenočitev – 2.865.130. Direktor SSNZ Iztok Altbauer si ob takšnih številkah težko predstavlja, da tudi poslovni podatki ne bi bili boljši. Na voljo bodo v zgodnji pomladi.

Je pa predsednik skupščine SSNZ in direktor Term Dobrna Jože Duh lahko povzel ocene poslovodečih iz posameznih zdravilišč. Leta 2011 so veliko naredili, zato so v letošnje leto vstopili optimistično razpoloženi. Želijo obdržati domače goste in povečati število tujih. Naložb v zidove ne načrtujejo, želijo pa izboljšati kakovost ponudbe. Pogovarjati so se začeli s tujimi zavarovalnicami, da bi ob odprtju evropskega zdraviliškega trga prihodnje leto k nam tudi tujci prihajali z napotnicami. Ne samo za terapije, kot to nekaterim že uspeva, temveč tudi za hotelske storitve.

Dvanajst odstotkov domačih gostov prihaja v naša zdravilišča z napotnicami. Če ne bi bilo tako, potem bi bilo že danes tujih gostov več kot domačih. Tako pa je domačih 56 odstotkov, pri prenočitvah pa je njihov delež še za odstotno stopnjo večji. Zanimiv je podatek, ki ga je navedel Iztok Altbauer, da je čedalje več hotelskih gostov, stagnirajo gostje v apartmajih, manj pa jih je v kampih, a ostanejo dlje, zato je prenočitev več.

Večina gostov pride v slovenska zdravilišča po cesti, saj prevladujejo tako po številu kot po prenočitvah Italijani in Avstrijci. Po številu jim sledijo gostje iz Hrvaške, Nemčije, Srbije in Rusije, po prenočitvah pa so na tretjem mestu že Rusi in za njimi gostje iz Nemčije, Hrvaške in Srbije. Rusi (in Ukrajinci, pri katerih je bila ob manjšem številu lani dosežena največja rast) so tako rekoč edini letalski gostje, hkrati pa zgledno zapravljivi, saj ostajajo pri nas dlje kot drugi, zato se splača potruditi z znanjem ruščine.

Glede dodatne ponudbe najraje hodijo po nakupih: od Benetk do Dunaja. Za vse druge ljudi srednjega sloja slovenska zdraviliška središča ponujajo vse od aktivnega preživljanja časa v zelenem okolju s pohodništvom in kolesarjenjem, kjer smo žal še daleč za Nemčijo ali Avstrijo, do kulinarike.

Tudi pesimizem

Iz priloženih optimističnih ocen direktorjev posameznih slovenskih naravnih zdravilišč izstopa pesimizem direktorja Zdravilišča Rogaška – Zdravstvo Zvoneta Novine, ki ugotavlja, da zaradi majhnosti, razdrobljenosti in nepovezanosti (v Sloveniji, op. a.) ne vlagamo dovolj v promocijo ključnih programov in jih včasih ob zahtevah po kratkoročnih rezultatih tudi neupravičeno opuščamo. V Rogaški je optimizma vedno manj.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podj...om-naprej.html

[soncen]

Rimski vrelec se bo prodal Rusom

Svetniki občine Ravne na Koroškem so danes soglasno sprejeli sklep o prodaji vrelca ruskemu zdravniku Musu T. Abidu.

Ravne na Koroškem - Svetniki občine Ravne na Koroškem so na današnji seji soglasno sprejeli sklep, da občina Rimski vrelec v Kotljah proda edinemu ponudniku, Inštitutu za imunopatologijo in preventivno medicino ruskega zdravnika Musa T. Abidova. Kupec bo za Rimski vrelec občini plačal 480.000 evrov in v letu in pol vanj vložil še 2,3 milijona evrov.

Potem ko se je v torek krajanom Kotelj že predstavil, je investitor Musa T. Abidov danes svoje delo na kratko predstavil tudi ravenskim občinskim svetnikom.

Svetniki so sledili predlogu župana Raven na Koroškem Tomaža Rožena, ki je predlagal sprejem ponudbe, saj jo je ocenil kot dobro, sprejemljivo, z ambicioznimi in realnimi načrti. Ocenil je, da je prednost ponudbe tudi, da je »zelo transparentna«, sprejemljiva pa je po njegovem tudi zato, ker je investitor odprt za sodelovanje z lokalnim okoljem, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Svetniki so ponudbo pospremili tudi z nekaj dvomi. Aljaž Verhovnik (SD) je med drugim izpostavil vprašanje zavarovanja prodaje, svetnika Zlatka Haliloviča (SD) pa so zanimale reference kupcev storitev ruskega zdravnika in tokovi denarja. Zanimalo ga je, kdo je ciljna populacija in na podlagi katerih referenc jih bo zdravnik privabljal v Rimski vrelec.

Podžupan občine Peter Oder (Pozitivna Slovenija) je izpostavil pozitivne vidike ponudbe, podobno tudi podžupan Milan Škafar (SDS), ki je dejal, da je bil doslej Abidov edini, ki vidi prihodnost Rimskega vrelca in zdravilne mineralne vode, ki tam izvira.

Miran Kert (LDS) je dejal, da objekt na Rimskem vrelcu pravzaprav nima več vrednosti, vrednost ima zgodba in dokaz, da je voda zdravilna. Zato upa, da bodo investitorji uspeli v svojih predstavljenih načrtih. Svetnik in po poklicu zdravnik Enriko Plevnik (SDS) je preveril strokovne reference ponudnika, ki je, kot je dejal, brez dvoma vrhunski imunopatolog. Ugotavlja, da je podobnih centrov okoli 80 v Evropi, zato ga je zanimalo, zakaj se je Abidov odločil ravno za Rimski vrelec.

Mavsar je, tako kot v torek v Kotljah, povedal, da je bil eden od razlogov, zakaj se je Abidov odločil za Kotlje, zdravilna voda, poleg tega ga je pritegnilo okolje, ki ga spominja na rodni Kavkaz. Na vprašanja in dvome svetnikov je odgovoril tudi, da se Abidov ukvarja s klasično in ne alternativno medicino.

Župan Rožen je napovedal, da bo z ruskim ponudnikom pogodbo podpisal že ta petek, kupnina pa mora biti nato občini nakazana mesec dni po podpisu.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podj...dal-rusom.html

[soncen]

Turistični vrvež na Gospodarskem razstavišču

Na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas se bo letos predstavilo več kot 300 ponudnikov turističnih storitev iz 11 držav.

Ljubljana - Do nedelje se bo na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas na 9000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo več kot 300 ponudnikov turističnih storitev iz 11 držav. Razvrščeni so glede na štiri najprepoznavnejše kategorije preživljanja prostega časa in oddiha: počitnice po destinacijah, aktivni oddih, izleti in popotniške avanture. Obiskovalce na sejmu usmerja označevalni sistem - posebne ikone.

Na današnjem slovesnem odprtju so podelili tudi nagrado jakob za inovativne turistične proizvode na področjih alternativnih oblik oddiha in sprostitev. Enakovredna nagrajenca sta Projekt Ekološka vasica Gozdnih vil v Campingu Bled ter Nature Park in Motion, iz kraja Zirbitzkogel-Grebenzen na avstrijskem Štajerskem.

Največja novost letošnjega sejma je ponudba v sklopu Vino in kulinarika, ki bo poskrbela za pestrost okusov mediteranske kuhinje in slovenskih vin. Hkrati poteka Salon plovil, na katerem se predstavljajo plovila do deset metrov dolžine, dodatna navtična oprema in storitve.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makr...zstaviscu.html

[soncen]

Do Rimskih term priznanih 25,3 milijona evrov terjatev

Najvišjo priznano terjatev 7,5 milijona evrov ima NLB, sledi SID banka s 5,3 milijona evrov priznane terjatve.


Ljubljana - Upniki Rimskih term so prijavili za 27,7 milijona evrov terjatev, od katerih jih je prisilni upravitelj Boris Dolamič priznal za 25,3 milijona evrov, za 2,4 milijona evrov terjatev pa prereka, je razvidno iz današnje objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, piše STA.

Kot je Dolamič zapisal v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, ima najvišjo priznano terjatev, skoraj 7,5 milijona evrov, Nova Ljubljanska banka. Sledi SID banka s 5,3 milijona evrov priznane terjatve.

Prisilna poravnava nad družbo Rimske terme je stekla 25. novembra lani.

Predsednica uprave Rimskih term Alenka Iskra sicer verjame v uspešno prisilno poravnavo. Kot je pojasnila na novinarski konferenci v decembru, so program prisilne poravnave in načrt finančnega prestrukturiranja pripravili v takšni smeri, da je lahko pozitivno zaključen.

Upravo sicer čaka priprava strateškega načrta, s poudarkom na razvoju zdravstvene dejavnosti in marketinga, ki bo Rimske terme uveljavil kot ponudnika storitev za goste z višjimi pričakovanji. To bo po Iskrinih besedah tudi dovolj dobra osnova, da bodo lahko z bankami upnicami kakovostno nadaljevali pogajanja glede reprograma dolgoročnega kredita.

http://www.delo.si/gospodarstvo/podj...-terjatev.html

[soncen]

Maribor: 547 odstotkov večje zanimanje za mesto kot lani
Interes za Guimarãesem povečan za zgolj 42 odstotkov

Maribor je po zaslugi EPK-ja uvrščen med najbolj iskane destinacije na svetu za letošnje leto. Zanimanje za štajersko prestolnico naj bi se dvignilo za kar 547 odstotkov.

TripAdvisor, največja spletna stran za potovanja na svetu, poroča, da se je od lanskega leta zanimanje za mesto Maribor kot turistično destinacijo dvignilo za kar 547 odstotkov.

"To je zelo spodbudno za slovenski turizem," zatrjuje Emma Shaw z oddelka za stike z javnostjo pri TripAdvisorju in nadaljuje: "V zadnjih letih raste interes za vzhodno in centralno Evropo - kot kaže, bo Maribor ena izmed najatraktivnejših destinacij."

Tako povečan interes za Maribor pripisujejo v veliki meri celoletnemu projektu Evropske prestolnice kulture 2012, ki so ga Mariboru podelili za letošnje leto.

Maribor - Guimarães 1:0
Interes za portugalskim Guimarãesem je v enakem obdobju povečan za zgolj 42 odstotkov. Če bi obe letošnji Evropski prestolnici kulture Maribor in Guimarães tekmovali, bi bil Maribor absolutni zmagovalec tega tekmovanja, še poroča TripAdvisor.

Marsikateri tuji medij je po odprtju Evropske prestolnice kulture v Mariboru zapisal pozitivno mnenje tako o EPK-ju kot Mariboru.

Tako je Philip Duckwitz na spletni strani adventure-magazine.de zapisal: "Kaže, da je vinarski deželi uspelo. 20 let mlada Slovenija se predstavlja z vseh strani kot napredna in moderna ter ponuja potovalno mrzlico … Odločitev se zdi pravilna. Vodstvo mladih ljudi pri vseh projektih, z naprednimi idejami in vseskozi z izvrstnim znanjem nemškega in angleškega jezika, dela vestno, da bo EPK 2012 za obiskovalce organiziran čim bolj prepričljivo in dolgotrajno, kolikor se le da."

Poleg vseh drugih je tudi Simon Handler iz orf.at označil Evropsko prestolnico kulture kot izjemno dobro priložnost za mesto: "Maribor kot industrijsko mesto se mora na novo poiskati in, kot poizkuša že leta, obrniti identiteto v smer univerzitetnega mesta in kulturnega centra. MARIBOR 2012 pa ponuja za to enkratno priložnost – tako navzven kot navznoter."

http://www.rtvslo.si/tureavanture/no...ot-lani/275662

[zia the cashew]

kakšna neumnost! 1:0 za maribor...nisem vedel da je to tekma. in sploh...zanimivo bi bilo videti koliko gostov je imel guimaraes pred 2012 in koliko maribor.

[Borimir]

Točno to - kok so bs te statistike, izražene v procentih. Če je imel Mb lani 100 gostov, letos pa jih ima 647, je to 547 % dvig - pa še vedno ni nič statistika lol

+ tega, kaj sploh je to "zanimanje za mesto Maribor" ? A to je število klikov na TripAdvisor ? Kakšen slaboumen prispevek...

[soncen]

Slovenijo imajo najraje Italijani, Avstrijci in Nemci
Terme in Obala so bile najbolj priljubljene turistične točke

Novembra je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo sedem odstotkov več turistov, ki so ustvarili sedem odstotkov več prenočitev. Največ je bilo turistov iz Avstrije, Italije in Nemčije.

Slovenske turistične kraje in znamenitosti je novembra obiskalo 165.000 turistov, ki so ustvarili 449.000 prenočitev, so sporočili državni statistiki.

Polovica tujih turistov je v Slovenijo pripotovala iz Italije (23 odstotkov od vseh prihodov tujih turistov), Avstrije (19 odstotkov) in s Hrvaške (osem odstotkov). Tem so sledili turisti iz Srbije, Nemčije in z Japonske.

Največkrat so prespali Avstrijci
Tuji turisti so pri nas ustvarili 48 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Največji delež teh so prispevali avstrijski turisti (24 odstotkov), italijanski (20 odstotkov), nemški (osem odstotkov), hrvaški (sedem odstotkov), srbski (šest odstotkov) ter ruski turisti (pet odstotkov).

Najbolj priljubljene toplice in Obala
Največ turistov je novembra obiskalo zdraviliške občine, in sicer 36 odstotkov. V teh občinah so ustvarili 47 odstotkov prenočitev. Število prihodov turistov v zdraviliške občine se je v primerjavi z novembrom 2010 povečalo za 15 odstotkov, število njihovih prenočitev pa za 12 odstotkov.

Na drugem mestu po številu prihodov in prenočitev turistov so bile obmorske občine. Tam so turisti ustvarili 17 odstotkov vseh prenočitev ali sedem odstotkov več kot v novembru 2010. V gorskih občinah je bilo ustvarjenih 11 odstotkov vseh prenočitev turistov oz. 15 odstotkov več kot v novembru 2010. V občini Ljubljana je bilo zabeleženih devet odstotkov vseh prenočitev turistov ali za dva odstotka več kot pred enim letom.

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/sl...n-nemci/275691

[soncen]

Foto: Ob bistrem potoku in ivjasti poti Goričan
Zimski utrinki ujeti v fotografski objektiv

Po cesti, ki vodi iz Medvod proti Sori, popotnika pot odpelje do Goričan. Vas se v teh dneh "kopa" v zimskih radostih.

Prave zime s snežno idilo po vsej Sloveniji letos še nismo dočakali, a kljub temu narava čara dih jemajoče podobe, tudi brez snega. Goričane vabijo mimoidoče z vso staro arhitekturo v papirnici Goričane, starim vodovodnim zajetjem pri Grilu in z jezom z zapornicami na reki Sori, ki je bil včasih lesen, nad njim pa je bilo znamenito poletno kopališče.

http://www.rtvslo.si/tureavanture/po...gorican/275838

[Broccolli]

...

[soncen]

Lani v Sloveniji sedem odstotkov več turistov kot leto prej

Ljubljana - Lani je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo sedem odstotkov več turistov kot v letu 2010, skupno pa so ustvarili pet odstotkov več prenočitev kot leto prej.

Kot kažejo začasni podatki državnega statističnega urada, je bilo lani v Sloveniji za štiri odstotke več prihodov domačih turistov, obseg njihovih nočitev pa se je povečal za odstotek.
Kar devet odstotkov več tujih turistov


Večjo rast so ustvarili tuji turisti, saj so slovenski turistični kraji lani zabeležili devet odstotkov več prihodov tujih turistov, prav toliko se je povečal obseg nočitev, ki so jih lani v primerjavi z letom prej ustvarili tuji turisti.

Predvsem tuji turisti so k povečanemu obisku in obsegu prenočitev prispevali tudi decembra lani, saj se je njihov obisk povečal za sedem odstotkov, opravili pa so šest odstotkov več nočitev kot decembra 2010. Domačih gostov je bilo decembra lani za odstotek več kot decembra leto prej, ustvarili pa so za tri odstotke manj prenočitev.

V decembru je največ tujih turistov prišlo iz Italije


Tuji turisti so zadnji lanski mesec ustvarili 51 odstotkov vseh turističnih prenočitev, pri tem so največji delež prispevali turisti iz Italije (38 odstotkov), Avstrije (12 odstotkov) in s Hrvaške (10 odstotkov).
Najuspešnejše so bile zdraviliške občine


Največ prihodov turistov in turističnih nočitev so decembra lani zabeležile t.i. zdraviliške občine, in sicer 34 odstotkov vseh prihodov in 42 odstotkov vseh prenočitev. Sledijo gorske občine in nato obmorske občine. V Mestni občini Ljubljana so decembra lani zabeležili desetino vseh prenočitev turistov, kar predstavlja 11 odstotkov več kot decembra 2010.

Turisti so decembra lani največ prenočitev ustvarili v hotelih, in sicer 72 odstotkov vseh prenočitev, kar je hkrati tri odstotke več kot decembra leto prej. Sledila so apartmajska in počitniška naselja z osem odstotki vseh prenočitev turistov, kar je dva odstotka več kot decembra 2010.

http://www.siol.net/trendi/potovanja...a_turisti.aspx

[soncen]

V kranjskogorski iglu letos le na klobaso, ne pa tudi na nočitev
Za snežni hotel je bilo premalo snega

Vsi tisti, ki ste si vedno želeli obiskati iglu sredi eskimske vasi, imate zdaj priložnost, zato pa vam ni treba potovati na daljni sever - treba bo le do Kranjske Gore.

Tam danes namreč tudi uradno odpirajo eskimsko vas, ki sicer obratuje že od prejšnjega tedna, vendar pa so letošnje neugodne zimske razmere žal preprečile "gradnjo" sneženega hotela - organizatorji so tako uspeli zagotoviti le iglu bar in restavracijo.

Urejeni iglu je premera osem krat šest metrov, sprejme pa lahko do 80 ljudi, medtem ko v restavraciji lahko sedi 40 gostov, ki jim postrežejo s kranjsko klobaso, pred iglu barom pa so uredili tudi snežno teraso za goste.

Prvotno so sicer eskimsko vas, v kateri izgradnja igluja stane okrog 25.000 evrov, želeli urediti že decembra in jo odpreti do božično-novoletnih praznikov, vendar so jim zagodle visoke temperature in pomanjkanje snega. Januarja pa je ekipi desetih ljudi v dobrem tednu dni vendarle uspelo urediti oba igluja, njuno notranjost in teraso. Vas so zgradili s pomočjo posebnih kalupov, temperatura zraka v iglujih pa je med nič in štirimi stopnjami Celzija.

S Krvavca v Kranjsko Goro
Ker je zaradi slabih vremenskih razmer vas manjša kot pretekla leta in prenočevanja v iglujih ne morejo ponuditi, so se osredotočili na kulinarično ponudbo, osrednji letošnji produkt, ki ga nudijo, pa je eskimska avantura - gre za triurni program, sestavljen iz krpljanja, animacije in pojedine v eskimski vasi.

Eskimska vas je v preteklih štirih letih sicer gostovala na Krvavcu in dosegla velik uspeh - lani so organizatorji našteli več kot 400 nočitev in 5.000 obiskovalcev - letos pa se je eskimska vas preselila v Kranjsko Goro, katere prednost je zlasti lažji dostop in veliko število tujih gostov.

http://www.rtvslo.si/tureavanture/po...nocitev/275975

[Broccolli]

...

[soncen]

Broccolli, izredna umetniška predstavitev super.