[SLOVENIJA/SLOVENIA] - Gospodarstvo & razvoj ARHIV/Economy & Development ARCHIVE

[Ljubljana City]

SLOVENIAN PROJECTS, ECONOMY AND OTHER NEWS II







The Anthem - Zdravljica

Some general information:

Area: 20,273 km2
Population: 2,011,614 (Sep. 2006), 99.2 inh. per km2
Capital city: Ljubljana
Language: Slovene; also Italian and Hungarian in nationally mixed areas
Currency: Euro (EUR)
GDP per capita (2006): $23,250
GDP growth rate (2006): 5.2 %
HDI 2004: 0.910


Independence: 25.06.1991
Member of EU: 01.05.2004
Member of NATO: 29.03.2004

President of the Republic: Dr. Janez Drnovšek
Prime Minister: Janez Janša
Government: Prime Minister, 15 Ministers, 2 Ministers without Portfolio
National Assembly: 90 deputies (88 elected representatives of the parliamentary parties and one representative each from the Italian and Hungarian national communities).
National Council: 40 elected representatives of employers, employees, farmers, tradesmen and the self-employed, as well as from the non-economic sector and local interest groups.
Conventional long/short form: Republic of Slovenia, Slovenia
Local long/short form: Republika Slovenija, Slovenija


LINKS TO OLDER THREADS

SLOVENIA NEWS - Slovenian projects, economy and other news I

[Verso]

Congratulations on the new thread!

[Ljubljana City]

Originally Posted by Verso

Congratulations on the new thread!

Hehe, thx... (although you're congratulating to yourself too )

I've created it just because mods are somehow ignoring our requests to move the SLOVENIA NEWS thread to Adriatic Group/Alpe-Adria or whatever it is.

Če Mohamed ne more h gori, gora pride k njemu.

[Ljubljana City]

Krpan from Ravne for Portugal?

Originally Posted by Daily newspaper Delo

Portugalci naročili ravenskega Krpana?

Ljubljana - Osemkolesnega oklepnika krpana, ki ga slovenska vojska noče, je ravenska Sistemska tehnika prodala eni od zahodnoevropskih držav. Kot pišejo Finance, bodo Korošci na zahodu dobili manj, kot so izgubili v Sloveniji, kjer jim je dobavo vozil izmaknila finska Patria.

Po boleči izgubi 63 milijard tolarjev (263 milijonov evrov) vrednega vojaškega posla v Sloveniji se je Sistemska tehnika (ST) z Raven odločno lotila prodaje svojih osemkolesnih oklepnikov v drugih članicah zveze Nato.

"To bo prvi krpan, prodan v tujino. To vozilo bo v celoti, z oborožitvijo vred, razvito pri nas. Vrednost posla pa bo manjša kot v Sloveniji,” je za Finance povedal šef ST Jože Studenčnik. Katera država je kupila krpana, Studenčnik ni želel razkriti, povedal je le, da gre za evropsko članico Nata. Po informacijah Financ pa so naročniki Portugalci, ki so se pred časom navduševali nad slovenskimi rešitvami pri šestkolesnem valuku.

Največji lastnik Sistemske tehnike je ljubljanski Viator & Vektor (V & V), ki ga vodi Zdenko Pavček. Finski tekmec Patria, ki ga v Sloveniji zastopa trzinski Rotis, se je v Sloveniji po zmagi na razpisu povezal v konzorcij z Gorenjem, ki ga vodi Franjo Bobinac, pišejo Finance. Pogajanja konzorcija z obrambnim ministrstvom bodo po napovedih končana novembra. Korošci pa Gorenju očitajo, da v tem poslu nima kaj iskati, ker nima znanja in ker je kršil razpisna pravila s tem, da ni bil v razpisu od začetka posla.


Krpan na Portugalsko?

[Verso]

^ Would be better if Finland ordered them.

[edolen1]

UMAR raises GDP growth and inflation estimate

Originally Posted by Siol.net

Šušteršič: Ključna mednarodno okolje in učinki davčne reforme

Ljubljana - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj napovedal višjo gospodarsko rast in višjo inflacijo. "Napovedi temeljijo na ugodnih vplivih mednarodnega okolja in učinkih napovedane davčne reforme v Sloveniji, napoved pa je ena najbolj zanimivih v zadnjih letih," je dejal direktor UMAR Janez Šušteršič.



Gospodarska rast bo letos po napovedih znašala 4,7 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več, kot je UMAR napovedal spomladi. V letu 2007 se bo gospodarska rast po pričakovanjih umirila na 4,3 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več, kot je urad predvidel v spomladanski napovedi.

Po letu 2008 pričakujejo pozitiven učinek na investicije

Na zvišanje napovedi za letošnjo gospodarsko rast v Sloveniji so vplivali višji izvoz proizvodov zaradi ugodnih gibanj na izvoznih trgih in večje naložbe, je orisal. Zaradi učinkov davčne reforme se za leto 2007 pričakuje zvišanje rasti zasebne potrošnje zaradi znižanja dohodnine (za 300 milijard tolarjev oz. 0,3 odstotne točke) na 3,6 odstotka. Po letu 2008 je zaradi sprememb davčne zakonodaje za pravne osebe pričakovati še pozitiven učinek na investicije.



Letošnja povprečna inflacija naj bi bila 2,7 odstotka

Povprečna letna inflacija naj bi letos in prihodnje leto znašala 2,7 odstotka in bo spomladansko napoved za obe leti presegla za 0,6 odstotne točke. Zvišanje napovedi inflacije za letos je po Šušteršičevih besedah posledica predvsem visokih cen nafte, glavni razlog za višjo napoved v letu 2007 pa je predvideno povišanje trošarin.

Prehod na evro povzroča tveganje

Pri gibanju prostih cen urad ne pričakuje odstopanj od pomladanske napovedi, Šušteršič pa je ponovil, da tveganja za zvišanje cen prihodnje leto ostajajo enaka kot spomladi. "Tveganja sta zaokroževanje od prehodu na evro in liberalizacija trga z električno energijo za gospodinjstva," je izpostavil.



Davčna reforma naj bi prinesla tudi fleksibilnejše oblike dela

Davčna reforma bo po njegovih vplivala na trg dela, povečanje realnih dohodkov pa se bo odrazilo na večji aktivnosti ljudi in fleksibilnejših oblikah dela. Urad pričakuje, da bo v tem in prihodnjem letu zaposlenost višja predvsem zaradi ugodne konjunkture. Ob tem napoveduje tudi hitrejše zniževanje stopnje registrirane brezposelnosti. Po pričakovanjih bo rast plač še zaostajala za rastjo produktivnosti.

Kljub nihanju, ima inflacija stabilen trend

Šušteršič je dejal, da je trenutno pomembno, da je znižanje javnofinančnega primanjkljaja in deleža javnofinančnih odhodkov večje od prvotno predvidenega. Pomembno pa je tudi, da bo inflacija zaradi ohranjanja konkurenčnosti ostala na nizki ravni tudi po vstopu v območje evra. Inflacija se je do leta 2005 zniževala, sedaj pa niha, a ima stabilen trend, je sklenil direktor UMAR. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?...580867&cid=103

2006 GDP growth - 4.7% (0.5% increase over previous estimate)
2007 GDP growth - 4.3% (0.3% increase over previous estimate)



2006 inflation - 2.7% (0.6% increase over previous estimate)
2007 inflation - 2.7% (0.6% increase over previous estimate)



Overall -

[Ljubljana City]

Petrol enters the markets of Montenegro

Originally Posted by Daily newspaper Delo

Petrol vstopa na trge Črne gore

Cetinje - Petrol in podjetje Montenegro Bonus Cetinje sta danes podpisala pismo o nameri o sodelovanju na območju Črne gore in širše regije, ki vključuje tudi BiH, Srbijo, Kosovo, Albanijo in Makedonijo. Družbi bosta sodelovali na področju skladiščenja, manipulacije in prodaje naftnih in nenaftnih proizvodov ter izgradnji bencinskih servisov, so sporočili iz Petrola.

Pismo o nameri so v Cetinju podpisali predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski, član Petrolove uprave za energetiko Boštjan Napast in izvršni direktor podjetja Montenegro Bonus Cetinje Branko Kaščelan. Podpisa se je udeležil tudi črnogorski minister za gospodarstvo Predrag Bošković.

S poslovnim sodelovanjem naj bi družbi povečali prodajo in izboljšali kakovost storitev. Družbi Petrol in Montenegro Bonus sta se tudi zavezali k izdelavi študije upravičenosti dolgoročnega poslovnega sodelovanja.

Družbi bosta zagotovili celovit energetski servis Črni gori

Montenegro Bonus ima razširjeno mrežo skladišč naftnih derivatov in nenaftnega blaga na območju Črne Gore in želi s sodelovanjem s Petrolom, ki ima dolgoletne izkušnje in znanje, optimizirati poslovanje na področju oskrbe z naftnimi derivati.

Obe družbi sta izrazili tudi interes za poslovno sodelovanje na področjih proizvodnje električne energije (male hidroelektrarne), tekočega naftnega plina (skladiščenje in prodaja), plinifikacije mesta Podgorice in širšega območja Črne Gore ter sodelovanje na projektih rafinerij v tej državi.

Partnerja sta se zavezala, da si bosta prizadevala za transparentnost vseh postopkov, ki bodo potekali v skladu z mednarodnimi in domačimi standardi in pravili dobrih poslovnih običajev.

Kot je ob podpisu pisma o nameri poudaril Kryžanowski, je Petrol s tem naredil še korak naprej v izpolnjevanju svoje strategije. Zaradi pričakovanega povečanega povpraševanja ti trgi po njegovih besedah predstavljajo za Petrol velik razvojni potencial in hkrati možnost pridobitve položaja regionalnega energetskega ponudnika.

[edolen1]

Brnik to become logistical hub for Central and Southeastern Europe

Originally Posted by Siol.net

Brnik naj bi postal logistično vozlišče za srednjo Evropo
Brnik - Aerodrom Ljubljana želi postati pomembno vozlišče za letalski tovorni promet na področju srednje in jugovzhodne Evrope. Ima ugodno geografsko in prometno lego, kar so ugotovili tudi veliki prevozniki letalskega tovora.



"Dejansko postajamo tako na področju tovornega kot potniškega prometa regionalno letališče, ki bo izvajalo distribucijo potnikov in tovora v tem delu Evrope," je povedal predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može.

Može: Z vstopom v EU so se zadeve bistveno spremenile

Tovorni letalski promet se na svetu vse bolj širi, brniško letališče pa je na tem področju dolgo časa imelo težave, kljub zelo široko zastavljenemu trženju. "Vse do vstopa v Evropsko unijo smo praktično ves čas stali na mestu, z vstopom v unijo pa so se zadeve na področju tovornega prometa bistveno spremenile," je dejal Može. Pojasnil je, da so nenadoma veliki prevozniki letalskega tovora, kot so DHL, UPS in FedEx, ugotovili, da ima ljubljansko letališče ugodno geografsko in prometno lego za logistiko transporta.



Brniško letališče je za distribucijska podjetja zanimivo zlasti cenovno

Distribucija iz Ljubljane po Evropi je mnogo cenejša kot distribucija enakega blaga iz severne Evrope. "S sodelovanjem z brniškim letališčem želijo doseči prav zmanjšanje stroškov," je prepričan Može, ki je dodal, da so z nekaterimi podjetji že sklenili pogodbe, z nekaterimi pa se še dogovarjajo. "Sedaj za nemški DHL že gradimo objekt v okviru logističnega centra, v okviru Intereurope se širi UPS, na Brniku pa se širijo tudi drugi špediterji svetovnega pomena," je poudaril Može.

Na letališču nameravajo dokupiti opremo za nalaganje in prekladanje

Infrastruktura na brniškem letališču je že ustrezna, saj sta steza in platforma dobri za pristajanje večjih tovornih letal. Za velike količine tovora bi bilo potrebno dokupiti opremo za nalaganje in prekladanje. To, da Brnik nima velikih skladiščnih kapacitet, pa ne bi smelo predstavljati težav. "Širili bomo sicer tudi lastno skladiščno dejavnost, čeprav skladiščenje ni tako pomembno kot sama logistika, saj letalski transport blaga zahteva takojšnjo distribucijo z velikega letala na manjše ter nadaljnji transport naprej," je pojasnil Može, ki je dodal, da gre za logistično zahteven, hiter postopek transporta.



Letos bodo prepeljali okrog 12.000 ton tovora

Na brniškem letališču, kjer že sedaj nekajkrat letno pristane drugo največje tovorno letalo antonov A124, bodo letos prepeljali okrog 12.000 ton tovora. To številko želijo po besedah Možeta v naslednjih desetih letih podvojiti. "Glede na zanimanje, ki vlada tako pri nas kot pri distributerjih, pa računamo, da se bo to zgodilo že prej," je dodal Može. Pri tem velja, da vzpostavitev velikega logističnega centra na Brniku nima prednosti le za Aerodrom Ljubljana, pač pa tudi za druga podjetja, na primer cestne in letalske prevoznike.

Zanimivost: do predvidenega srečanja treh velikanov žal ni prišlo

Na Brniku, na katerem bi lahko, če bi bilo to potrebno, pristalo tudi največje tovorno letalo na svetu, sicer že sedaj večkrat pristajajo večja tovorna letala. Pred nedavnim je bilo na primer predvideno, da bodo na Brniku istočasno pristali trije veliki antonovi. Vendar je potem prišlo do zamika pri prihodu enega letala, tako, da se trije velikani niso srečali na letališču. Kljub zadostnim letališkim kapacitetam bi takšno srečanje vendarle utegnilo povzročiti težave pri vzletanju ostalih letal, saj bi velika tovorna letala zasedla večino letalske ploščadi. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?...&cid=103&pgn=1

Looks like bright skies are ahead for our main airport.

The strategic plan for the airport has a target of 1,600,000 passengers by 2010, yet the number of passengers was 1,000,000 in 2004 and 1,200,000 in 2005 and it's still growing in double-digit percentage. I think we'll hit that 1,600,000 mark earlier than we thought.

Maybe 2 million by 2010?

[Similos]

Congrats on the new thread!

I heard the LJubljana municipal/mayoral(?) elections are coming up this October, and all the candidates are promising to build a new football stadium and even a new basketball arena.

May the best man win

[edolen1]

Not just in Ljubljana, local elections will be held in all the 210 municipalities in Slovenia. Voters will elect mayors and city councils. And yes, pretty much every candidate is saying Ljubljana should get a new stadium and sports centre and that the current Plečnik stadium should be kept for minor league matches and recreation.

[Similos]

Here are some renderings of a renovated Bezigrad stadion:

http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad01.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad02.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad03.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad04.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad05.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad06.jpg

[Ljubljana City]

Originally Posted by Similos

Here are some renderings of a renovated Bezigrad stadion:

http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad01.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad02.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad03.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad04.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad05.jpg
http://www.nogomania.com/icons/stadion/bezigrad06.jpg

OK, this more fits to the Ljubljana thread, but no problem Plečnik's stadium won't get bigger, they'll probably just renovate it and use it for local purposes. All candidates are talking about a new stadium and a sport centre in Nove Stožice. Plans have already been made.

And as usual, our dear candidates promise a lot to us. Not just the stadium, but also public garages, thousands of new appartments, cityrail, even new city hospital, and of course realizing all major projects that have been waiting for more than 10 years.
We'll se if this elections change something. At least they'll bring us the funicular to the city castle (how ironic... They needed just about the whole mandate for it).

[edolen1]

New gambling and entertainment center in Šentilj

Originally Posted by Siol.net

V Šentilju igralniško-zabaviščni center
Šentilj - Predsednik uprave novogoriške družbe Hit Niko Trošt in šentiljski župan Edvard Čagran sta danes na novinarski konferenci v Šentilju predstavila podrobnosti približno deset milijard tolarjev vrednega projekta igralniško-zabaviščnega centra. Že v začetku oktobra je Hit začel graditi izvoz z avtoceste, glavnina gradbenih del se bo začela spomladi 2007, odprtje centra pa bo predvidoma aprila 2008, je napovedal Trošt.



Jedro novega turističnega centra bo igralniško-zabaviščni del, v katerem bo gostom na voljo 400 najsodobnejših igralnih avtomatov, 20 igralnih miz in prireditveno-zabaviščni prostor za 300 ljudi, je pojasnil Trošt. Po njegovih besedah bo v turističnem centru tudi samopostrežna restavracija s 100 sedeži, t.i. a la carte restavracija s 60 sedeži, več barov in kavarn.

Delo bo dobilo več kot 200 ljudi

V okviru investicije v šentiljski center je predvidena tudi gradnja obsežnih spremljevalno-tehničnih prostorov, prostorov za zaposlene, energetskih, komunikacijskih in servisnih površin. Zgrajena bo pokrita garaža za 200 avtomobilov, poleg te pa bo gostom na voljo še 500 zunanjih parkirnih prostorov. Kot je dejal Trošt, bo v turističnem centru dobilo delo več kot 200 ljudi.



Obetajo si 250.000 do 300.000 obiskovalcev na leto

Po Troštovih besedah pomeni investicija v nov turistični center v Šentilju za Hit pomembno širitev dejavnosti na nova geografska območja, predvsem na širše območje avstrijske Štajerske. Družba si obeta od 250.000 do 300.000 obiskovalcev na leto, v "zrelem obdobju" pa naj bi projekt navrgel od 20 do 25 milijonov evrov realizacije, je dejal Trošt. Dodal je, da bo prvi sledila še druga faza projekta, ki bo vključevala izgradnjo hotelskega dela.

Pomembna gospodarska pridobitev

Kot je poudaril Čagran, pomeni Hitova investicija za lokalno skupnost pomembno gospodarsko pridobitev, ki bo prinesla kakovostna delovna mesta in možnost razvoja številnih spremljevalnih gospodarskih dejavnosti. Po besedah šentiljskega župana bodo nova delovna mesta še posebej pomembna zaradi izgube delovnih mest na mednarodnem mejnem prehodu ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.



Hit s polno paro

Hit z gradnjo šentiljskega centra nadaljuje z intenzivnim razvojno-investicijskim ciklusom, v okviru katerega družba končuje nov hotelski del igralniško-zabaviščnega centra Perla v Novi Gorici (odprtje bo decembra, v njem pa bo 150 hotelskih sob najvišjega razreda), s polno paro pa poteka celostna prenova igralniško-zabaviščnega centra Park v Novi Gorici, ki bo končana leta 2008, je dejal Trošt.

V Hit-u zaposleno že 2.500 ljudi

Po besedah predsednika uprave Hita družba kljub obsežnim investicijam, ki v določeni meri motijo normalno poslovanje posameznih turističnih centrov, nadaljuje z uspešnim poslovanjem. V prvih osmih mesecih je podjetje ustvarilo 37,4 milijarde tolarjev bruto realizacije, kar je 4,5 odstotka več ko v enakem lanskem obdobju in sedem odstotkov več od gospodarskega načrta za leto 2006. V skupini Hit je v tem trenutku zaposlenih že več kot 2500 ljudi. (STA/Foto Reuters, www.hit.si)

http://novice.siol.net/default.aspx?...&cid=103&pgn=1

[edolen1]

Unit 6 of the thermal power station in Šoštanj will be built

Originally Posted by Siol.net

Šesti blok šoštanjske termoelektrarne bo
Šoštanj - Vlada je v okviru resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2013 podprla tudi izgradnjo šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ).



Tako je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak po obisku TEŠ povedal, da mora Slovenija svojo energetsko politiko razvijati na podlagi domačih primarnih energetskih virov. Šesti blok bo tako za proizvodnjo elektrike uporabljalo velenjski lignit.

Potrebnih 600 milijonov evrov bodo dobili z delno dokapitalizacijo HSE

Vizjak je napovedal tudi delno dokapitalizacijo Holdinga Slovenske elektrarne, ki je 100-odstotni lastnik TEŠ. Prav dokapitalizacija naj bi omogočila financiranje izgradnje šestega bloka z močjo 600 megavatov, saj je celotna naložba ocenjena na kar 600 milijonov evrov.

Minister, ki med pomembne razvojne projekte Šaleške doline šteje tudi tretjo razvojno os, je pojasnil, da evropski predpisi ne dovoljujejo obremenitve državnega proračuna s tovrstnim projekti, zato bo izgradnja šestega bloka, ki bo zgrajen na lokaciji sedanjih blokov ena, dva in tri, v rokah slovenske energetike.



TEŠ je za izgradnjo šestega bloka že pridobila energetsko dovoljenje, zaprosila je tudi za izdajo lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja.

Za zanesljivo energetsko prihodnost Šaleške doline

Po Vizjakovi oceni bo izgradnja omenjenega bloka zagotovila dolgoročno zanesljivo energetsko prihodnost Šaleške doline, ohranitev številnih delovnih mest, manjšo obremenitev okolja z izpusti in bolj učinkovito poslovanje TEŠ in Premogovnika Velenje.



Bo šesti blok deloval že leta 2010?

Direktor TEŠ Uroš Rotnik pa je pojasnil, da bosta prvi in drugi blok iz omrežja izključena čez dve leti, nadomestila pa ju bosta dva plinska bloka na petem bloku, skupne moči 50 megavatov. Tretji blok bo izključen ob začetku delovanja šestega bloka. Po Rotovnikovih optimističnih napovedih naj bi se to zgodilo konec leta 2010, po pesimističnih pa v prvi polovici leta 2012. (STA/Foto BOBO)

http://novice.siol.net/default.aspx?...&cid=103&pgn=1

[edolen1]

Planica Nordic Centre will be built by 2013

Originally Posted by Delo.si

Planica v polnem sijaju
N.J./STA, 18.10.2006, 15:20


foto: Eka Zavrl/Delo

Planica - V Planici naj bi do leta 2013 zrasel nov nordijski center, saj se bodo že v naslednjih mesecih pod okriljem slovenske vlade začeli prvi postopki za oblikovanje načrtov obnove in gradnje. Ta edini športni vladni nacionalni razvojni projekt, ki bo stal 100 milijonov evrov (24 milijard tolarjev), so predstavniki ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) predstavili javnosti v Planici.

Obnova skakalnic in opreme, gradnja tekaškega stadiona s sistemom za umetno zasneževanje ter žičnico, izgradnja nogometnega stadiona z atletsko stezo, ureditev kolesarskih in sprehajalnih poti ter park kulturne dediščine naj bi potekali v več fazah. Začetek del je predviden že za prihodnje leto. Iz slovenskega proračuna bo namenjenih 15 milijonov evrov, 40 milijonov iz evropskih strukturnih skladov, ostalo pa iz zasebnih virov. Zaradi velikih težav in sporov pri vodenju tekmovanj in upravljanju skakalnic v preteklosti, - nekateri objekti propadajo, Bloudek-Rožmanova stara letalnica pa se je celo podrla-, je kljub splošnemu načelnemu soglasju najvišjih predstavnikov vlade, športa, gospodarstva in lastnikov zemljišč ostalo nekaj pomislekov o možnem oblikovanju gospodarske družbe, ki bi vodila celotno investicijo.

Minister za šolstvo in šport Milan Zver je dejal, da bo upravljanje in začetno vodenje prevzela vlada na čelu z MŠŠ. "Prvič doslej obstaja realna možnost za celostno ureditev Planice. Imamo rezervirana sredstva za ta namen tako v proračunu kot tudi "odprta vrata" za črpanje denarja iz strukturnih skladov Evropske unije. Tudi v nadaljevanju pa bomo dosegli popolno preglednost vodenja in financiranja. Verjetno bo nastala delniška družba, lahko pa bomo našli tudi kakšno drugo obliko. Lastniki zemljišč bodo zelo pomemben partner," je zatrdil Zver, ki se je pred predstavitvijo sestal z lastniki zemljišč, od katerih je iz ožjega območja projekta deset posameznikov ob občini in agrarni skupnosti, vabljenih pa jih je bilo okrog šestdeset, tudi tistih, katerih lastnina se povezuje z bodočim nordijskim centrom. "Nihče ni bil proti. Predstavili smo možnosti sodelovanja od odkupa, najema do različnih oblik delničarstva. O tem se bomo dogovarjali skupaj z njimi tudi naprej. Želimo doseči splošno soglasje z ljudmi, ohraniti krajino ter na koncu tudi doseči, da bi Planica živela tako pozimi kot poleti ter bila finančno uspešna. To bo mogoče le z interesnim povezovanjem prebivalcev, športa, turizma in gospodarstva. Želimo doseči splošno soglasje z lastniki in bodočimi partnerji, posege v okolje pa načrtovati tako, da bo dolina še naprej ostala biser pod Triglavom," je uvodoma dejal Zver.

Direktor direktorata za šport MŠŠ Simon Starček je pojasnil, da je center Planica eden prednostnih vladnih nacionalnih razvojnih projektov do leta 2023, saj je med tistimi, ki omogoča kar najhitrejše črpanje evropskih sredstev, obenem pa zagotavlja široke učinke na družbo in ekonomijo. Vodja službe za investicije MŠŠ Emanuel Čerček je napovedal, da bodo v naslednjih dveh do treh mesecih začeli z načrtovanjem obnove in gradnje. "Pri tem se bomo oprli tudi na izkušnje in projekte, ki so bili napravljeni v preteklosti. Sledil bo razpis za zasebne partnerje, ki bo ustvaril realno sliko, kdo bo pristopil k sofinanciranju, nato pa bomo pripravili načrt del po posameznih fazah šestletnega obdobja," je dejal Čerček.

Kranjskogorski župan Jure Žerjav je menil: "Doslej je v Planici vedno ostajalo le pri idejah, sedaj pa so končno te podprte z realno opredeljenimi denarnimi sredstvi. Če bi v naslednjih 35 ali 40 letih vsa občinska sredstva namenili za Planico, še vedno ne bi dosegli vseh načrtovanih sredstev za Nordijski center Planica." Tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije Stane Valant je pozdravil načrte vlade. "Prvič imamo realno priložnost, da Planico izgradimo v sodoben nordijski center, ki bo v ponos Sloveniji. Cilj SZS je, da bi okrog leta 2011 pripravili svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, želimo pa si tudi, da bi nastal muzej smučarskih skokov in poletov po vzoru nekaterih drugih velikih centrov v Planici."

Predsednik uprave novogoriškega podjetja Hit Niko Trošt je zatrdil: "V Planici smo prisotni že zelo dolgo in želimo sodelovati tudi naprej. Posebej zato, ker načrti Nordijskega centra Planica zagotavljajo profesionalno načrtovanje in vodenje, prav tako pa so realno oblikovani viri financiranja. Običajno se po investicijskem procesu zalomi pri nadaljnjem upravljanju. Center mora biti tudi po izgradnji donosen. Poleg finančnih sredstev bomo ponudili tudi naša znanja iz hotelirstva, igralništva in druge turistične ponudbe."

Skakalec Jernej Damjan je izrazil upanje, da bo lahko nekoč svojim otrokom pokazal, "koliko in kako sem skakal v Planici in ne, da jim bom razlagal, da so bile tukaj nekoč skakalnice." Breme obnove podrte Bloudek-Rožmanova stare letalnice naj bi prevzela SZS. Valant je bil za STA odločen: "Ničesar se ne bomo lotevali, dokler ne bodo znani jasni načrti in lastniška struktura Nordijskega centra Planica." V podjetju Hit so že pripravili predlog oblikovanja delniške družbe. Tilen Majnardi, vodja korporativnega komuniciranja v družbi Hit, je za STA dejal, da je bilo doslej v "Planici preveč šefov za tako majhno dolino" ter da "ne more biti šef nekdo, ki je v skupni projekt vložil eno samo njivo."

Delo.si

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,33,165480

So basically a nordic centre will be built in Planica by 2013. This means a modernization and upgrade of the current ski jumps, cross country trails, maybe even a bob piste, all the works. It will be open year-round and will cost around €100 million.

The first works should start within a few months.

[OettingerCroat]

its very cool how it'll be open year round, cool news

[edolen1]

Yeah, it'll feature bike trails and stuff so it will be suitable for operation in summer as well.

[Verso]

Modernization of state roads by 2020

Modernizacija državnih cest do leta 2020

Projekt bo financiran tudi iz javno-zasebnega partnerstva

Slovenija, 19. oktober 2006 18:31
Ljubljana - RTV SLO

Gradnja treh najpomembnejših osi državnih cest se bo končala do leta 2020, ocenjena pa je na 1,45 milijarde evrov.

V okviru resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023 je predvidena modernizacija tretje (Koroška - Savinjska dolina - Dolenjska - Bela Krajina), 3a (Ljubljana - Ribnica - Kočevje - meja s Hrvaško) in četrte (meja z Italijo - Kobarid - Tolmin - Cerkno - Škofja Loka - Jeprca) razvojne osi, pojasnjuje minister za promet Janez Božič.

Z modernizacijo državnih cest naj bi skrajšali razdalje in potovalni čas med kraji ter tako bolje povezali regionalna središča. Tretja razvojna os bo razdaljo med Celjem in Novim mestom skrajšala za četrtino, potovalni čas pa za polovico, je zatrdil Božič.

Večino sredstev (963 milijonov evrov) bo zagotovila država, preostanek pa bo financiran iz evropskih skladov in javno-zasebnega partnerstva. Minister je dejal, da bodo na določenih odsekih pobirali cestnine, saj bodo imele ceste "višji standard od državnega".

Source: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_...=1&c_id=123294

And a video: http://24ur.com/naslovnica/novice/sl...8_16140789.php

So, a modernization of state roads by 2020, estimated to 1.45 billion euros, also includes construction of at least expressway on the 170 km long 3rd developmental axis (Austria - Slovenj Gradec - Velenje - Celje - Novo mesto - Croatia), axis 3a (Ljubljana - Ribnica - Kočevje - Croatia) and the 4th axis (Italy - Kobarid - Tolmin - Cerkno - Škofja Loka - Jeprca). There's also toll expected on some of these sections.

[bambam]

Slowenien plant Bau einer Adria-Insel für 100 Millionen Euro
Projekt soll bis 2020 verwirklicht werden. - Projekt bi trebao biti gotov 2020

Slowenien will eine künstliche Insel in der nördlichen Adria bauen. Für die Konstruktion des etwa 30.000 Quadratmeter großen Eilands sollen Steine und Erde, ausgegraben für die künftige Autobahn Kopar-Izola, verwendet werden.

Slovenija zeli sagraditi jedan umjetni otok na sjevernom Jadranu. Za tu konstrukciju od ca 30.000 kvadratnih metara bi se koristilo izkopano kamenje i zamlja od buduceg autoputa Koper - Izola.

Brücke - Most

Das etwa 100 Millionen Euro teure Projekt soll zwischen 2013 und 2020 realisiert werden, berichteten die slowenischen Zeitungen am Donnerstag. Auf der künstlichen Insel in Form eines Fisches sollen Grünanlagen, Wellness- und Vergnügungszentren entstehen. Die Insel soll über eine Brücke mit dem Festland verbunden werden.

Projekt vrijednosti od oko 100 miliona Eura bi trebao biti realiziran izmedju 2013 do 2020, kako javljaju slovesnki listovi. Na tom umjetnom otoku koji bi trebao nalikovati na ribu su planirani zeleni pojasi, welnes i zabavnizentri. Otok bi trebao biti s jednim mostom spojen sa kopnom.

Streitfaktor Grenze - granicni spor

Seit Jahren streiten Slowenen und Kroaten um die exakte Auslegung der Grenze zwischen ihren beiden Staaten, diese verläuft nämlich in der winzigen Bucht des slowenischen Städtchens Piran. Die Kroaten ziehen den Strich in ihren Karten genau in der Mitte, die Slowenen beanspruchen die gesamte Bucht. Zagreb hat zunächst die besseren Karten, weil in der Mitte der Piranbucht auch in Zeiten des auseinander gebrochenen Vielvölkerstaates Jugoslawien die Grenze verlief. Doch damals spielte sie eben keine Rolle, weil Kroatien und Slowenien Teil dieses gemeinsamen Staates waren. Schon gibt es Stimmen im neuen EU-Mitgliedsland Slowenien, dem EU-Kandidaten den Weg nach Brüssel zu verbauen, sollte der nicht im Grenzstreit nachgeben.

Vec godinama Slovenija i Hrvatska se svadjaju o tocnoj crti razgranicenja izmedju obe drzave koja se proteze u maloj uvali blizu slovenskog grada Piran. Hrvati u svojim Kartama crtu razgranicenja crtaju tocno u sredini dok Slovenci traze citavu uvalu za sebe. Zagreb u ovom trenu ima bolje karte u rukama. jer je kod raspada Jugoslavije crta razgranicenja isla kroz sredinu Prianskog zaljeva/Savudrijske Vale. No tada ta crta razgranicenja nije se smatrala vaznom jer su Slovenija i Hrvatska su bili dio bivse drzave. Vec se javljaju glasovi u novoj EU clanici Sloveniji da se Hrvatskoj zaprijeci put ka Briselu, ako ona ne popusti u vezi granice.

Wirtschaft - Ekonomija

Slowenien besitzt eine gemischte Wirtschaft die sich zum einen auf die lokalen (alpinen) Traditionen des Handwerks und der Landwirtschaft beziehen, zum anderen teils moderne Dienstleistungen abdecken. Slowenien ist mit knapp zwei Millionen Einwohnern zwar ein kleines Land, wirtschaftlich aber sehr gesund. Slowenien ist seit 2004 Mitgliedsstaat der Europäische Union und das pro-Kopf Einkommen der Slowenen liegt in einem europäischen Mittelfeld. Slowenien hat sich zum Musterbeispiel unter den mitteleuropäischen EU-Beitrittsländern entwickelt.

Slovenija posjeduje jednu mjesanu ekonomiju koja se na jednu stranu osvrce na lokalnu (alpsku) tradiciju "handcraft" i poljoprivrede, a drugim dijelom sa modernom "services" dopunjava. Slovenija je sa svojih 2 mil stanovnika mala zemlja, no ekonomski zdrava. Slovenije je od 2004 clan EU-a i njezin BSP po stanovniku lezi u europskoj sredini. Slovenija je se razvila kao eksemplar izmedju novih srednjoeuropskim EU clanicama.

O-Ton

"Wir besitzen nur 46 Kilometer Felsküste gegenüber mehr als 1200 Küstenkilometern und weit über 1000 Inseln in Kroatien", so ein empörter Fremdenführer aus Slowenien.

"Mi posjedujmo samo 46 kilometara kamenite obale prema vise od 1200 kilometara i vise od 1000 otoka kojom raspolaze Hrvatska" kaze jedan razljuceni/disgusted slovenski turisticki vodic.

Izvor: http://www.kleine.at/nachrichten/chr...42153/index.do

Sorry, sto nisam preveo na slovenski. No frendica koja bi to mogla je trenutno kod svojih u Brezicama, no nadam se da i s hrvatskim prijevodom cete razumijeti o cemu se radi.

Bas bi me zanimalo dali je ovo fake?!? Dali je stvarno nesto ovako zazivjelo u slovenskom tisku kao sto se u artiklu "Kleine Zeitung" objavilo? Mislim cijeli artikel nije bas nekako kvalitativno napisan pa mi to zvuci vise nego suspektno. Neznam koliko je more ispred slovenske obale uboko i dali bi se stvarno moglo iz te autoceste moglo dobiti dovoljno materijala da bi se mogao sagraditi toliko veliki umjetni otok.. strange!

Pozdrav

[Ljubljana City]

Hehe, no, it's not fake at all. It's one of the projects of the new development resolution of our government.
We already talked about it a bit...

Here's an article in Slovenian:

Originally Posted by Daily newspaper Delo

Slovenski otok čez najmanj sedem let

Portorož - Slovenski jadranski otok je v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 opredeljen kot ena izmed investicij, ki jih bo država izvedla med letoma 2013 in 2020. Projekt bo stal približno 100 milijonov evrov, je na današnji predstavitvi v Portorožu dejal generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar.

Približno 30 milijonov evrov bodo za gradnjo Slovenskega jadranskega otoka pridobili iz državnega, pokrajinskega in občinskih proračunov, 60 milijonov evrov iz naslova evropskih sredstev, 10 milijonov evrov pa bodo za gradnjo otoka namenili zasebniki.

Otok priložnost za nove zaposlitve

Slovenski jadranski otok - velik bo 30.000 kvadratnih metrov in visok tri metre - bodo zgradili iz materiala, ki bo ostal po koncu izgradnje semedelskega predora hitre ceste Koper-Izola. Z vsake strani otoka, ki naj bi se razprostiral ob sedanji obalni cesti med Koprom in Izolo, je predvideno po eno mestno kopališče v obliki polotoka. Osrednji, Sončni otok, ki ga bo z obalo povezovala promenada s plažo, bo po sedanjih načrtih ponujal kopališki in wellness turizem ter zabaviščno infrastrukturo.

Poleg ureditve obale in pomola s privezi bo otok prinesel tudi večje število novih zaposlitev, poudarja Hribar. Ob pospeševanju razvoja turizma na obalnem območju in promocije destinacije bo Slovenski jadranski otok ponudil tudi dodatne možnosti za razvoj malih in srednje velikih podjetij.

Hribar poudarja, da je območje južne Primorske vitalnega pomena za slovenski turizem, zato ne izključujejo, da bodo na tem območju zaživeli še drugi projekti, povezani s turističnim gospodarstvom.

Povezovanje potencialov Krasa, vendar brez tehnološkega parka

Poleg obalnega projekta je v resoluciji navedeno tudi povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa. V okviru tega projekta nameravajo izvesti razširitev ponudbe Lipice, obnovo Štanjela, širitev infrastrukture na območju Škocjanskih jam in vzpostavitev regionalnega kraškega parka.

Na južnem Primorskem pa najbrž ne bo zaživel tehnološki park. Tovrstni parki v povprečju Evropske unije združujejo območja s po 400.000 prebivalci, na južnem Primorskem pa tudi ni kadra, ki bi bil potreben za vzpostavitev tovrstnega parka. Kljub večjemu številu gospodarskih družb je Univerza na Primorskem usmerjena bolj v humanistične in ne tehnične študije, so še povedali na današnji predstavitvi.

And this project is actually not that new. Municipality publiched its views about it about 5 years ago.