[SLOVENIJA/SLOVENIA] - Gospodarstvo & razvoj/Economy & Development

[BeliF]

In tu se tudi vidi težavnost odvisnosti od turizma (ki jih grki seveda z veseljem odganjajo že leto in pol). Ni naklučje, da so se (z izjemo Irske) prvo zlomile države sonca, morja in plaž. In s to revolucijo ki jo zganjajo, stanje samo še poslabšujejo. Upam da bodo ustrezno kaznovani za svoje grehe in neumnost. Po drugi strani pa si sicer želim, da bi denar, ki ga nameravajo nemško-francoske banke reinvestirati v njihovo gospodarstvo šel v industrijo in izvoz. In da dokončno pospravijo ležalnike s plaž in grejo DELAT.

[Verso]

Originally Posted by Shenkey

Seveda protestirajo zato da bi bankrotirali, država ima pa primaren deficit, torej dela minus tudi če ne plača nazaj nobenega kredita. Država, tudi če bi razglasila da ne bo plačala nobenega kredita več, bi takoj naslednji plačilni dan potrebovala nova posojila. Če je tukaj kaj razumljivega da navijaš za to sm pa raje prizadet.

Meni se zdi povsem razumljivo, da (nasilno) protestirajo proti slabi vladi.

[BeliF]

Torej podpiraš grške tajkunčke? taiste, ki so banke pred leti enačili s hišo iz bonbonov, čokolade in medenjakov (al kako bi že Janko in Metka rekla), sedaj ko je zagustilo pa so si premislili?

[Verso]

Originally Posted by BeliF

Torej podpiraš grške tajkunčke?

Od kod ti pa to? Grčija je (bila) slabo vodena država, zato razumem, da se je folku utrgalo. Sicer so sami isti, ampak kaj pa povprečen človek ve o ekonomiji? Saj tudi pri nas veliko ljudi živi nad svojimi zmožnostmi. Ne pravim, da imajo protestniki prav, jih pa razumem.

[BeliF]

Povprečen človek ve o ekonomiji to, da gre na ulice protestirat za višje plače, višje pokojnine in višje socialne transfere. Ko predsednik vlade reče, da nimajo toliko denarja, mu pa rečejo naj ga najde in protestirajo dalje. Kriviti samo vlado je torej nadvse smešno, velikansko večino denarja je namreč popapcalo ljudstvo.

Tudi pri nas je za vse kriva vlada in pa seveda tajkuni. Pa čeprav gre v enem letu ljudstvu več denarja kot so ga oni nakradli v 20 letih (v primeru avtocest bi lahko govorili celo o 30 letih). To je pač tako, nihče ne zna pomesti pred svojim pragom. Ob tem je zanimiva tudi sprememba v našem mišljenju tekom zadnjega leta, ko smo se dejansko začeli bolj korenito spravljati nad javne uslužbence in upokojence. Je pač vlada zamenjala že večino direktorjev, ki jih je želela, tak da "tajkunske" zgodbice ne more več uporabljati.

[BeliF]

Rebalans odnesel denar za obvoznice, vzdrževanje cest, krožišča in pločnike
Poslovni dnevnik - torek, 05.07.2011 00:01 Tekst: Primož Cirman

Ljubljana - Vse kaže, da bo državi pri iskanju skoraj 456 milijonov evrov, ki jih želi v okviru boja proti naraščajočemu proračunskemu primanjkljaju prihraniti do konca leta, dokončno zmanjkalo denarja za gradnjo in obnove večine njenih cest.
http://dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042456729

še dobro da smo grozili z zaporo cest, drugače bi na Ižanko še naprej čakali kot na Godota

[smok1]

Kam gre pa denar od cestnine, ki jo plačaš ob registraciji?

[neon1111]

v vse vrste žepov, ki se jih spomniš.

[Verso]

Originally Posted by BeliF

Povprečen človek ve o ekonomiji to, da gre na ulice protestirat za višje plače, višje pokojnine in višje socialne transfere. Ko predsednik vlade reče, da nimajo toliko denarja, mu pa rečejo naj ga najde in protestirajo dalje. Kriviti samo vlado je torej nadvse smešno, velikansko večino denarja je namreč popapcalo ljudstvo.

Tudi pri nas je za vse kriva vlada in pa seveda tajkuni. Pa čeprav gre v enem letu ljudstvu več denarja kot so ga oni nakradli v 20 letih (v primeru avtocest bi lahko govorili celo o 30 letih). To je pač tako, nihče ne zna pomesti pred svojim pragom. Ob tem je zanimiva tudi sprememba v našem mišljenju tekom zadnjega leta, ko smo se dejansko začeli bolj korenito spravljati nad javne uslužbence in upokojence. Je pač vlada zamenjala že večino direktorjev, ki jih je želela, tak da "tajkunske" zgodbice ne more več uporabljati.

Obtožuješ me, da podpiram grške tajkune, sam pa podpiraš slovenske (ki jih je za vzorec, imajo pa milijarde). Komu pa naj gre državni denar, če ne ljudstvu? Bogu? Naslednjič lahko kar meni nakažeš, če kaj dobiš od države.

[BeliF]

Jas jih niti ne podpiram, se mi pa zdi smešno, da so oni vsega krivi. Namreč, v čem je razlika med:
- tajkunom, ki je v času konjukture lepo živel, zapravljal denar, ničesar prihranil za slabe čase in živel na račun kreditov, potem pa v času krize ostal do vratu zadolžen in brez posla, brez denarja in brez podjetja, naročnike in dobavitelje pa pustil napol praznih rok
- naročniki in dobavitelji, ki so v času konjukture lepo živeli, zapravljali denar, ničesar prihranili za slabe čase in živeli na račun kreditov, potem pa v času krize ostali do vratu zadolženi in brez posla, brez denarja in brez podjetja, delavce pa pustil napol praznih rok
- delavci, ki so v času konjukture lepo živeli, zapravljali denar, ničesar prihranili za slabe čase in živeli na račun kreditov, potem pa v času krize ostali do vratu zadolženi in brez službe, otroke pa pustil napol praznih rok

Če je komu vsaj malo znan pomen besede objektivnost, bo kaj hitro ugotovil, da imajo vsi na vesti enake grehe Pa kljub temu javno najraje pljvajo čez tistega, ki je na hierarhični lestvici stopničko višje od njih. Medtem ko ponoči točijo bridke solze neuspeha med zavedanjem napak, ki so jih sami storili. In po treh letih krize bi bil že skrajni čas, da se naša družba začne pogovarjati o tem. Sicer bodo tisti, ki se jih kriza ni neposredno dotaknila, čez 10 ali 20 let ponovili napake sedanjosti. Predvsem pa bi bilo potrebno o tem poučiti mlade, ki naivno še vedno mislijo, da so za vse težave krivi drugi in da njihova lastna dejanja nebi spremenila ničesar.

Nezavedanje razlogov, ki so nas pripeljali v sedanjo situacijo je krasna podlaga za novo krizo. In medtem ko je javnost prepričana, da so za vse krivi drugi, bo še naprej počela podobne napake kot do sedaj. Včasih se pravzaprav sprašujem, ali je tole napačno interpretiranje dogodkov načrtno, da bodo ja lahko ovce peljali še 100x na led...

[tom666]

BeliF, tajkuni so danes samo navidezno do vratu zadolženi, brez posla itd. Oni so že pravočasno prenesli 'na varno' dovolj premoženja. Delavci pa ne vem, kako bi prihranili za slabe čase, po plačilu tekočih računov tudi v času debelih krav ni veliko ostalo. Razlike da ni, praviš?

[smok1]

Originally Posted by BeliF

Jas jih niti ne podpiram, se mi pa zdi smešno, da so oni vsega krivi. Namreč, v čem je razlika med:
- tajkunom, ki je v času konjukture lepo živel, zapravljal denar, ničesar prihranil za slabe čase in živel na račun kreditov, potem pa v času krize ostal do vratu zadolžen in brez posla, brez denarja in brez podjetja, naročnike in dobavitelje pa pustil napol praznih rok
- naročniki in dobavitelji, ki so v času konjukture lepo živeli, zapravljali denar, ničesar prihranili za slabe čase in živeli na račun kreditov, potem pa v času krize ostali do vratu zadolženi in brez posla, brez denarja in brez podjetja, delavce pa pustil napol praznih rok
- delavci, ki so v času konjukture lepo živeli, zapravljali denar, ničesar prihranili za slabe čase in živeli na račun kreditov, potem pa v času krize ostali do vratu zadolženi in brez službe, otroke pa pustil napol praznih rok

Razlika med temi je kako so dobili denar. Za razliko od delavcev, dobaviteljev, naročnikov so "tajkuni" dobili veliko večje kredite, kot so jih bili sposobni odplačevat, povrh vsega pa so jih dobili brez zavarovanj in garancij. Povedano drugače, dobili so denar na "lepe oči", zato, ker so pač ustrezali določeni politični opciji. Narodu pa so taka dejanja opravičevali kot nacionalni interes (zdaj se temu reče strateške naložbe). Zaradi tega so danes banke brez denarja in ne kreditirajo gospodarstva, kot so ga med konjunkturo in tudi zaradi tega okrevanje ni tako hitro, kot bi lahko bilo.

[BeliF]

Originally Posted by tom666

BeliF, tajkuni so danes samo navidezno do vratu zadolženi, brez posla itd. Oni so že pravočasno prenesli 'na varno' dovolj premoženja. Delavci pa ne vem, kako bi prihranili za slabe čase, po plačilu tekočih računov tudi v času debelih krav ni veliko ostalo. Razlike da ni, praviš?

Ampak to v bistvu ni res. Tudi pri tajkunih smo imeli različno dobra podjetja, nekatera so ustvarjala visoko dodano vrednost in so lahko več pokradla, druga so pa že za dobre čase komaj shajala. Predvsem slednjim se je potem delala največja krivica, saj prav tako kot delavci tudi oni niso mogli nič prišparati. Enak princip pa velja tudi za bogata podjetja in bogate delavce, ki so, če so želeli, lahko prišparali. Sicer pa tudi če bi dajali samo 5% plače v šparovček, bi se po 20 letih kar nekaj nabralo. Za leto ali dve brez službe zagotovo.

Smok1: ne bo držalo. Resda so tajkuni dobivali večja posojila, ostali pa manjša, ampak jih je številčno precej več. Prav tako so tudi podizvajalci dobivali kredite na lepe oke, kar se najbolje vidi sedaj, ko jih ne morejo odplačevati. Identično velja tudi za prebivalstvo, sploh v letih 2006 in 2007 so banke kar metale denar naokoli (a se še spomnemo bliskovite prenove slovenskega voznega parka in gradnje prizidkov vsepovsod?) in sedaj se ponovno ugotavlja, da so tudi oni dobivali kredite na lepe oke, ko jih niso sposobni odplačat. S tem da ga je enako grešno ljudstvo precej bolje odneslo, saj njim le v zelo skrajnih primerih zaplenijo hišo (avto je že druga pesem), medtem ko so podjetja (tajkunska in manjša dobavitejska) seveda drugače obravnavana.

[tom666]

BeliF, saj se razumemo. Vedno dela določen procent ljudi na vseh področjih slabo reklamo za vse. Popularno je reči: vsi tajkuni so kradli, vsi so barabe. Vem, da to ne drži, ampak tistih nekaj je pa naredilo veliko škode, še posebej, ker je bilo nekaj takih, ki sploh niso gospodarstveniki po poklicu, izobrazbi, pa so dobili moč v roke (npr.naftar št.2), in je šlo, kamor je šlo. Itak pa tajkun, ki je do premoženja prišel na lahek način, ne bo preveč prizadet, če bo to premoženje tudi šlo (pač easy come, easy go), če bi bil to plod trdega dela, bi bolje premislil. Saj je tudi meni jasno, da kapital ne sme biti preveč razpršen, da se lahko kaj konkretnega naredi iz njega, ampak to je kot s svobodo govora v demokraciji: svoboda ne prinaša samo pravico, ampak predvsem odgovornost, kaj rečeš, narediš.
Delavec, ki je dajal v šparovček za nekoč nekdaj boljšo pokojnino, pa lahko to itak pozabi, če mora denar že zdaj zapraviti (če seveda sploh že lahko dvigne tisti denar). Poleg tega, kako bi nekdo varčeval, če npr. gradi hišo, in itak mora vzeti kredit? Moraš vedeti, da veliko delavcev dobiva slabe plače, neredne, če bi odšteli tiste ekstremno visoke, bi povprečje hitro precej padlo. In potem živi familijo.

[soncen]

Slovenija ne bo več edina v EU

Vpliv vstopa Hrvaške v EU na slovenski nepremičninski trg

Slovenija ima trenutno veliko prednost pred drugimi državami nekdanje Jugoslavije, saj je edina vstopila v Evropsko unijo. Veliko teh prednosti pa bo izgubila po vstopu drugih držav. To velja tudi za trg nepremičnin

V Sloveniji smo bili priče majhnemu številu investicijskih transakcij. Razlog za to ni pomanjkanje interesa v državi, ampak pomanjkanje nepremičnin, ki bi bile primerne za takšne investicijske transakcije.

V prihodnjih desetih letih, ko bo del Evrope postalo celotno ozemlje nekdanje Jugoslavije, lahko nedvomno pričakujemo spremembe na geopolitičnem področju. Te spremembe bi lahko imele velik vpliv na Slovenijo, ki bo takrat že veteranska članica EU.

Slovenija ni privlačna

Veliko teh držav nima ugodnih pogojev za poslovanje, zato niso privlačne za vlagatelje. V Sloveniji je veliko podjetij, ki znajo voditi posel v državah nekdanje Jugoslavije, torej obstaja priložnost zanje, da izvažajo svoje znanje. V Sloveniji ima regionalno središče tudi kar nekaj globalnih podjetij.

Eno izmed njih je Novartis , svetovni farmacevtski velikan, ki iz glavne pisarne v Ljubljani vodi posle v devetih državah. V primerjavi z drugimi državami nekdanje Jugoslavije ima Slovenija veliko več prednosti. To so komunikacijska in transportna infrastruktura, regulativni sistem brez korupcije in organiziranega kriminala, s katerim se srečujejo drugod v regiji, ter dobro izobražena delovna sila z znanjem več tujih jezikov.

A vendar vse multinacionalke v Sloveniji niso zadovoljne. Generalni direktor enega izmed farmacevtskih podjetij je nedavno razmišljal o selitvi v drugo državo zaradi odvečne birokracije pri nas. Google je pred kratkim odprl pisarno v Zagrebu, s katero pokriva ozemlje Hrvaške, Srbije in Slovenije. Zakaj so za glavno pisarno v regiji izbrali Hrvaško namesto Slovenije, ni jasno.

Prednosti bodo splahnele

Na rast tujih neposrednih vlaganj v celotno regijo ne bo vplival samo vstop novih držav v EU, ki bodo bolje regulirane, ampak tudi dejstvo, da bo s tem regija postala bolj dobičkonosna za več podjetij. Slovenija s svojima dvema milijonoma prebivalcev ni velika, a če dodamo še Hrvaško in Srbijo, dobimo 13,7 milijona prebivalcev, kar je veliko bolj zanimivo za podjetja, ki vstopajo na trg. Če pa temu dodamo še Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Črno goro in Albanijo, dobimo nezanemarljiv 25-milijonski trg.

Davek na dohodek in davek na dobiček pravnih oseb je v Sloveniji in na Hrvaškem na splošno podoben. Srbija pa s samo desetodstotnim davkom na dobiček pravnih oseb in 12-odstotnim davkom na dohodek ponuja velike prednosti. To bo nedvomno vplivalo na odločitev multinacionalk, ko bodo v prihodnosti vzpostavljale regionalna središča, pri čemer bo Slovenija izgubila svojo prednost, ki jo ima danes kot edina država iz nekdanje Jugoslavije, ki je postala članica EU.

Poglejmo, kakšni bodo praktični učinki sprememb na slovenski nepremičninski trg.

Turizem

V najboljših časih Jugoslavije je bila Slovenija vedno priljubljena turistična destinacija za zahtevnejše goste iz Hrvaške in Srbije. Bled in Portorož sta bila regijski Saint Moritz in Cannes. Nedavna odprava vizumov za vstop Srbov v Slovenijo je botrovala turističnemu preporodu, saj se je število turistov iz Srbije povečalo za 70 odstotkov. Vstop v EU bo pomenil več- jo blaginjo za Hrvaško in Srbijo ter višje razpoložljive dohodke, kar bo vplivala na prihodke iz turizma v Sloveniji. Ker imajo hoteli visoke fiksne stroške, ima lahko celo manjše povečanje prihodkov velik vpliv na donosnost in v tem se skriva temeljna vrednost takšnih nepremičnin.

Poslovni prostori

V Sloveniji sta samo dve mesti, kjer se na leto odpre več podjetij, kot se jih zapre - Ljubljana in Koper. Trenuten presežek novih pisarniških prostorov v Ljubljani se bo v prihodnjih letih počasi zapolnil, novi načrtovani projekti pa so zaradi stečajev vlagateljev in težav pri pridobivanju bančnega financiranja videti neobetavni.

Vstop Hrvaške v EU bo verjetno povečal povpraševanje po poslovnih prostorih v slovenski prestolnici. To se bo zgodilo, ker bodo hrvaška podjetja želela izkoristiti poslovanje v bogatejši sosednji državi, mednarodna podjetja pa se bodo verjetno želela razširiti na ozemlje nekdanje Jugoslavije.

Eno izmed globalnih podjetij, ki izkorišča možnosti, ki jih ponuja vlaganje na Balkanu, je Regus . Podjetje upravlja več kot 1.100 poslovnih centrov v 500 mestih v 88 državah. Zagotavljajo kakovostna prilagodljiva delovna mesta za podjetja in posameznike, ki potrebujejo bodisi pisarniške prostore bodisi prostore za administrativno in IT-pomoč. Februarja letos se je odprl že drugi Regusov poslovni center, in sicer v Beogradu, še pred koncem leta pa bi se želeli širiti še v Zagreb in Ljubljano. Nathalie Renson iz Regusovega tiskovnega urada v Parizu je dejala: "Navzoči smo bili v večini članic EU, ko so pristopile k EU. V državah pristopnicah obstaja veliko priložnosti za naše stranke. Veliko podjetij, ki se širijo na nov trg, uporablja naše poslovne centre začasno ali stalno in s tem krči začetna vlaganja in stroške. Pri odpiranju naših poslovnih centrov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani v kratkem času vidimo jasne sinergije in vse tri objekte želimo aktivno vključiti na trg."

Trgovski prostori

Do pred kratkim smo se v Ljubljani srečevali s pomanjkanjem trgovskih prostorov, vsi boljši nakupovalni centri v Sloveniji pa so imeli čakalne sezname za najem trgovskih prostorov. Stožice in novo nakupovalno središče Interspar v Šiški sta stanje deloma izboljšala, vendar povpraševanje po trgovskih prostorih, zaradi prihoda novih podjetij na trg, še vedno narašča.

V podjetju Slovenia Invest se trenutno ukvarjamo z vstopom na trg svetovnega prodajalca elektronike, evropske modne znamke, francoskega podjetja za osebno oskrbo, britanske športne znamke ter verige svetovno priznanih restavracij. Ko se bosta EU pridružili Hrvaška in kasneje še Srbija, bo Slovenija postala privlačnejša za tiste trgovce, ki na regijo gledajo kot na celoto, tako da v prihodnosti lahko pričakujemo veliko več tujega kapitala. Gibanje pa bo lahko šlo tudi v nasprotno smer, saj bi se hrvaški in drugi trgovci lahko širili na bogatejši sever. Že zdaj se namreč srečujemo s povpraševanjem hrvaških trgovcev, ki bi se želeli širiti v Slovenijo.

Industrija

Veliko se je govorilo, da bi Slovenija morebiti lahko postala regijsko logistično središče, vendar mednarodni vlagatelji niso imeli dovolj interesa za to. Morda se bo to po vstopu preostalih nekdanjih jugoslovanskih držav v EU spremenilo. Povečan obseg trgovanja s severa na jug bi pomenil več povpraševanja po skladiščnih in drugih logističnih nepremičninah in morda tudi po proizvodnih objektih. V primerjavi s Hrvaško so pogoji za vlaganje v industrijske nepremičnine v Sloveniji nedvomno ugodnejši, saj je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča izračunano glede na tlorisno površino in ne na volumen, kar občutno zniža ceno.

Investicijske transakcije

Jens Moller Madsen, ki je vodja zagrebške pisarne družbe Jones Lang LaSalle , globalnega nepremičninskega svetovalnega podjetja, pravi: "Vstop Hrvaške v EU lahko vodi v povečanje likvidnosti investicijskih skladov in drugih finančnih ustanov, katerih politika dovoljuje naložbe le v državah članicah EU. Zaradi večje velikosti in večjih možnosti za naložbe na Hrvaškem lahko investitorji, ki so dejavni v Sloveniji in ki so omejeni na naložbe samo v državah EU, premaknejo nekatere svoje naložbe iz Slovenije na Hrvaško."

V Sloveniji smo bili priče majhnemu številu investicijskih transakcij. Razlog za to ni pomanjkanje interesa v državi, ampak pomanjkanje nepremičnin, ki bi bile primerne za takšne investicijske transakcije. S tem ko se razmere na svetovnem finančnem trgu po globalni finančni krizi počasi izboljšujejo, obstaja možnost, da bi za Slovenijo in širšo regijo interes lahko pokazali mednarodni vlagatelji, kakršen je denimo Trigranit , ki je trenutno dejaven v Ljubljani in Zagrebu. Takšni vlagatelji razpolagajo s statistiko zgrajenih in oddanih nepremičnin, ki jih prodajo institucionalnim vlagateljem. Letošnja raziskava o evropskem upravljanju institucionalnega premoženja je pokazala, da 26 odstotkov vlagateljev načrtuje povečanje svojega premoženja v obliki nepremičnin, le sedem odstotkov vlagateljev pa načrtuje zmanjšanje svojega nepremičninskega premoženja. Prav to bi lahko bil pomemben vir tujega neposrednega vlaganja v Slovenijo.

Vlagatelji, ki so v regiji že uveljavljeni, ne bodo občutili večjih sprememb. Avstrijski veteranski upravljavec sklada z naložbami v Sloveniji in na Hrvaškem je dejal, da vstop Hrvaške v EU ne bo spremenil njihove strategije v Sloveniji.

Mike Edwards, vodja na področju vrednotenja in svetovanja za regijo v nepremičninskem svetovalnem podjetju Cushman and Wakefield , pravi: "Slovenijo mnogi vidijo kot vhodna vrata na Balkan. Povečanje števila članic v EU na Balkanu bi moralo povečati število investicij, ki bi lahko šle skozi Slovenijo."

Zgodovinske vezi Slovenije z državami nekdanje Jugoslavije so še vedno zelo močne. Znanje jezika in razumevanje balkanske kulture slovenskim podjetjem omogoča uspešno trgovanje z regijskimi partnerji. Države kandidatke bodo z vstopom v EU postale pomembnejše, to pa je za Slovenijo samo dobra stvar.

http://www.finance.si/317955/Sloveni...%E8-edina-v-EU

[BeliF]

Gradbeništvo tone vse globlje
Gradbeni stroški višji

Vrednost gradbenih del v Sloveniji še naprej pada. Maja je bila za 9,8 odstotka nižja kot aprila, na letni ravni pa je bil padec 30,1-odstoten, je sporočil državni statistični urad.

Vrednost gradbenih del je bila maja v mesečni primerjavi za 20,8 odstotka nižja na stavbah, medtem ko se je na gradbenih inženirskih objektih znižala za 3,8 odstotka. Glede na maj 2010 pa je bila vrednost del na stavbah nižja za 50,1 odstotka in na gradbenih inženirskih objektih za 16,6 odstotka.

Stroški dela in materiala se višajo
Vrednost gradbenih del je bila maja v primerjavi s povprečjem za leto 2005 nižja za 26,1 odstotka - na stavbah je bila nižja za 47,3 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 10,6 odstotka.

Gradbeni stroški za stanovanja so se v prvem četrtletju v primerjavi s zadnjim lanskim četrtletjem zvišali. Indeks gradbenih stroškov je bil namreč v tej primerjavi za 7,1 odstotka višji. Stroški gradbenega materiala so bili višji za 2,6 odstotka, stroški dela pa za 13,2 odstotka.

Na letni ravni so bili gradbeni stroški za stanovanja v prvem trimesečju za 6,6 odstotka višji. Pri tem so bili stroški gradbenega materiala višji za 8,5 odstotka, stroški dela pa za 5,6 odstotka.
An. Ma.
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/gr...globlje/262010

[BeliF]

Ohohoho, rast v 2. četrtletju samo 0,1%. Mi bomo v tako recesijo tresnl da joj...

Slovenija v drugem četrtletju na letni ravni z enoodstotno rastjo BDP
Ljubljana - Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem pred tem realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala en odstotek.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042469273

[netgear67]

Konec za Viator & Vektor Logistiko

Kaj bo s skupino Viator & Vektor?
31. avgust 2011 ob 11:31
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA
Družbe Viator & Vektor Logistika, ki predstavlja večji del skupine Viator & Vektor, gre v stečaj. Brez dela bo ostalo 500 zaposlenih.

Stečaj je predlagalo vodstvo družbe z Bojanom Novakom na čelu, saj banke niso potrdile načrta prestrukturiranja. Upravni odbor skupine je stečajni postopek podprl, zato so predlog že podali na na ljubljansko okrožno sodišče.

Skupina Viator & Vektor naj bi po pisanju časnika Finance "poskušala s postopkom prisilne poravnave", predlog zanjo pa naj bi bil vložen v drugi polovici septembra.

Pavček: Za zgodbo nisem kriv
Odločilni pogovori z bankamu upnicami so potekali konec julija, a predsednik upravnega odbora skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček s predlogi, kako bi skupino rešili dolgov in zagotovili boljše poslovanje, ni bil uspešen. "To, kar so sprejeli, ni bančna, ni poslovna in ni ekonomska odločitev. Za zgodbo nisem kriv," je povedal po propadlih dogovarjanjih.

V medijih se sicer pojavljajo podatki, da naj bi Viator & Vektor bankam dolgoval okoli 140 milijonov evrov, medtem ko je prejšnji mesec direktor Logistike Novak 'priznal' le 13 milijonov evrov.

A. S.
vir:rtvslo.si

Kaj šele bo,ko bo nov val recesije.

[BeliF]

Pol bodo pa danes pomagal Adriji in bo čez pol leta spet v težavah

[BeliF]

Dva precej hecna članka iz zadnjih dni. Prvi je današnji od Črnigoja v Financah, drugi pa par dni star od Kordeža v Razgledih.

Kaj Črnigoj obžaluje in česa ne

»Počutim se krivega samo zato, da nisem pospešeno odpuščal ljudi že predlanskim in lani,« je še dejal Črnigoj, ki načrtuje, da bo celotna skupina odpustila še 400 delavcev.

In zakaj Črnigoj ni prej odpuščal delavcev? »Ker sem verjel strategiji države, da bo nadaljevala z investicijskim ciklusom. Zato smo se lani tudi vključili v mehanizme ohranjanja delovnih mest. Ampak investicij ni.«

Očitno se je le uresničilo to, na kar je ob uvedbi nadomestil za skrajšani delovni čas napovedal Bobinac iz Gorenja. Podjetja so navalila na "brezplačen" denar s strani države, se zavezala neodpuščanju delavcev, potem pa ob pomankanju dela in nezmožnosti odpuščanja počasi potonila. Še ena uspešno nastavljena past s strani te vlade. Hecno da je Bobinac to zgruntal, Černigoj pa očitno ne.