daily menu » rate the banner | guess the city | one on oneforums map | privacy policy (aug.2, 2013) | DMCA policy | flipboard magazine

Go Back   SkyscraperCity > European Forums > Euroscrapers > Local discussions > Slovenija > Projekti, gradnje in razvoj / Projects, construction and development > Promet in infrastruktura

Promet in infrastruktura Traffic and infrastructure



Reply

 
Thread Tools Rating: Thread Rating: 9 votes, 5.00 average.
Old April 30th, 2012, 10:53 AM   #1081
NejcB
Registered User
 
Join Date: Sep 2009
Location: Brussels
Posts: 59
Likes (Received): 0

Quote:
Originally Posted by kreden View Post
To pa vprašaj gospoda Vlačiča, ki je pred nekaj leti ustavil postopek sprememb lokacijskega načrta za gradnjo dvotirne proge.
Razumel bi, da bi se vsaj vse premostitvene objekte in traso pripravilo za dvotirno progo, ampak namontiralo samo en tir. No kakorkoli, hvala ti za objasnitev.
NejcB no está en línea   Reply With Quote

Sponsored Links
 
Old May 2nd, 2012, 08:22 PM   #1082
Lion007
Lion007
 
Lion007's Avatar
 
Join Date: Sep 2009
Location: Ljubljana
Posts: 6,345
Likes (Received): 3613

To se tudi jaz sprašujem. Po celi Evropi se za hitre vlake gradi dvotirna proga pri nas pa enotirna.
Lion007 no está en línea   Reply With Quote
Old May 2nd, 2012, 09:20 PM   #1083
keber
Moderator
 
Join Date: Nov 2006
Location: Slovenia
Posts: 8,460
Likes (Received): 469

Quote:
Originally Posted by NejcB View Post
Razumel bi, da bi se vsaj vse premostitvene objekte in traso pripravilo za dvotirno progo, ampak namontiralo samo en tir.
Tudi v tem primeru rabiš nov državni prostorski načrt in novo umeščanje trase v prostor. Sicer bo kdo rekel, kompliciranje - ja res je, ampak povsod je tako, ne samo pri nam. Napaka je, da se ni tako šlo že od samega začetka postavljanja trase v prostor.

Ampak dejansko se je drugi tir začel načrtovati tako, da bi šel vzporedno ob trenutnem tiru. Ker se je izkazalo, da ta rešitev ni ravno najbolj primerna (primerjava širjenje regionalke ter nove avtoceste), so se za ta drugi tir začele pojavljati še dodatne variante, ki so omogočale večje hitrosti, vendar so še vedno potekale nekje v koridorju trenutnega tira. Ampak to ni bilo več smiselno (zelo dolga trasa, pa le majhen prihranek na času potovanja), zato je prišlo do precej bolj direktne trase, ki jo imamo danes (sicer to ni edina varianta). Žal pa je še vedno ostalo pri samo enem tiru.

Državni lokacijski načrt je bil sprejet leta 2005, nekaj let kasneje pa je Janševa vlada le načela idejo, da bi dodali še en tir, stari tir pa zaprli. In tako so postopki že tekli, potem pa se je zamenjala vlada in Vlačič je rekel, "tako dolgo pa ne bomo čakali" in se je šlo direktno naprej v samo en nov tir. Vse ostalo je zgodovina (sedaj bi bili umestitveni postopki za novo dvotirno progo že rešeni, načrti pa najbrž v večini tudi).
keber no está en línea   Reply With Quote
Old May 2nd, 2012, 10:20 PM   #1084
jeross
Registered User
 
jeross's Avatar
 
Join Date: Apr 2012
Location: Novo mesto
Posts: 51
Likes (Received): 0

Quote:
Originally Posted by Lion007 View Post
...Po celi Evropi se za hitre vlake gradi dvotirna proga pri nas pa enotirna.
Mislim, da bi bila, glede na današnjo situacijo, gradnja samo enega tira po novi trasi dovolj, obstoječi tir se pa obnovi. Primarni pomen proge Divača-Koper je tovorni promet oz. kapaciteta proge in ne t. i. hitri vlaki oz. hitrost. Proga bo konvecionalna in ne hitra. Teh pri nas nimamo in jih še dolgo ne bomo imeli. Najvišja dovoljena hitrost na novi progi bo 160 km/h kot na vseh progah v Sloveniji na V. in X. koridorju, ko bodo obnovljene.
Nam pa že kar precej teče voda v grlo tako, da bo treba kar pohiteti.
jeross no está en línea   Reply With Quote
Old May 2nd, 2012, 10:34 PM   #1085
BeliF
Registered User
 
Join Date: Sep 2008
Posts: 7,725
Likes (Received): 125

Pa še to je v bistvu namenjeno, da vlaki šibajo "gor" proti Divači. Glede praznih vlakov za nazaj se ne mudi.

Čeprav smo se kao evropejci zmenili da bomo več izvažali in manj trošili... torej potrebujemo še en tir za "dol"... ali pa še bolje, načrtovanega obrnemo navzdol... blink blink
BeliF no está en línea   Reply With Quote
Old May 3rd, 2012, 09:18 AM   #1086
Metron
Registered User
 
Metron's Avatar
 
Join Date: May 2009
Posts: 958
Likes (Received): 245

Quote:
Originally Posted by jeross View Post
Mislim, da bi bila, glede na današnjo situacijo, gradnja samo enega tira po novi trasi dovolj, obstoječi tir se pa obnovi. Primarni pomen proge Divača-Koper je tovorni promet oz. kapaciteta proge in ne t. i. hitri vlaki oz. hitrost. Proga bo konvecionalna in ne hitra. Teh pri nas nimamo in jih še dolgo ne bomo imeli. Najvišja dovoljena hitrost na novi progi bo 160 km/h kot na vseh progah v Sloveniji na V. in X. koridorju, ko bodo obnovljene.
Nam pa že kar precej teče voda v grlo tako, da bo treba kar pohiteti.
To se že dogaja!
Metron no está en línea   Reply With Quote
Old May 3rd, 2012, 11:04 AM   #1087
jeross
Registered User
 
jeross's Avatar
 
Join Date: Apr 2012
Location: Novo mesto
Posts: 51
Likes (Received): 0



Seveda, projekt posodobitve obstoječe proge in pripadajočih objektov je že v teku. Mislil sem reči, da se tir obnovi do konca...sem se malo čudno izrazil. Ali kdo ve, gre vsaj tukaj vse po planu? Projekt naj bi se končal v letu 2013, če se ne motim?
jeross no está en línea   Reply With Quote
Old May 3rd, 2012, 11:14 AM   #1088
keber
Moderator
 
Join Date: Nov 2006
Location: Slovenia
Posts: 8,460
Likes (Received): 469

Plan ni bil ravno 2013, ampak nekje 2011. Postaji Koper tovorna ter Kozina se obnavljata, zaenkrat pa se še nič ne dogaja na postaji Divača, kjer so težave z zemljišči. Je pa še kup drugih stvari ob progi, ki so jih (mislim da večina) že naredili, nekaj pa še čaka na izvedbo.
keber no está en línea   Reply With Quote
Old May 3rd, 2012, 11:30 AM   #1089
Lion007
Lion007
 
Lion007's Avatar
 
Join Date: Sep 2009
Location: Ljubljana
Posts: 6,345
Likes (Received): 3613

Quote:
Originally Posted by jeross View Post
Mislim, da bi bila, glede na današnjo situacijo, gradnja samo enega tira po novi trasi dovolj, obstoječi tir se pa obnovi.
Pa ni treba samo na današnjo situacijo gledat, ampak tudi kaj v prihodnost. Avstrijci gradijo dva dolga predora pod Alpami, ki bosta povezana s Trstom pri nas pa je verjetno boljše, da imamo čim bolj zajeb... birokracijo in tist ARSO.
Lion007 no está en línea   Reply With Quote
Old May 3rd, 2012, 12:05 PM   #1090
NejcB
Registered User
 
Join Date: Sep 2009
Location: Brussels
Posts: 59
Likes (Received): 0

Quote:
Originally Posted by Lion007 View Post
Pa ni treba samo na današnjo situacijo gledat, ampak tudi kaj v prihodnost. Avstrijci gradijo dva dolga predora pod Alpami, ki bosta povezana s Trstom pri nas pa je verjetno boljše, da imamo čim bolj zajeb... birokracijo in tist ARSO.
Pa saj z ARSO je v teoriji vse OK, tudi v tujini imajo enakovredne institucije. Težava je v tem, kako počasi in neusklajeno vse skupaj deluje. Najprej se očitno izvede projekt, potem pa ga ARSO zavrne ker cel kup stvari ni usklajenih.

Ko sem delal še kot projektant strojnih instalacij v Sloveniji, se je v vsakem primeru vedelo kdo bo tisti, ki bo podeljeval soglasje (e.g. v Ljubljani Energetika za vročevod in plin, VO-KA za vodo in kanalizacijo). Pri vsakem netipičnem projektu je bila naloga projektanta, da je identificiral kritične točke, za katere ni neke uniformne rešitve, za katere si vedel, da ti jo bo soglasodajalec potrdil. V tem primeru si se zmenil za sestanek, šel tja, stvar predebatiral in se zmenil za projektantsko rešitev, ki jo kot projektant lahko sprojektiraš, hkrati pa je sprejemljiva tudi za soglasodajalca. Na ta način si se lahko izognil nepotrebnim popravkom projekta, ki so jemali čas in denar.

Če pa sedaj to prenesemo na nivo projekta dotične železniške proge, bodisi projektant ne zna identificirati problemov in jih predhodno uskladiti z ARSO, bodisi nekaj hudo škriplje na relaciji projektant - ARSO. Komentiram lahko zgolj to, da bi z dobrim sodelovanjem obeh udeleženih strani projekt lahko verjetno speljali mnogo hitreje.
NejcB no está en línea   Reply With Quote
Old May 3rd, 2012, 02:02 PM   #1091
keber
Moderator
 
Join Date: Nov 2006
Location: Slovenia
Posts: 8,460
Likes (Received): 469

Saj je še vedno tako, če imaš soglasodajalce tipa komunala, elektro, telefon, občina ipd.
Le pri Arsu se vedno zaplete in to pri vseh projektih. Prvič, ker se sami ne držijo postavljenih rokov (30 ali 60 dni), ter drugič, ker prav iščejo, kje bi se dalo najti še kak problem, ki ga projektant ni upošteval. To ne velja samo za drugi tir, ampak za več ali manj vse projekte, ki rabijo njihovo soglasje.

Kdor ne verjame, da je ARSO glavna cokla (oz. če smo bolj natančni, predpisi, ki jim ARSO zvesto sledi), si naj ogleda njihovo stran z vlogami za okoljevarstveno soglasje.
http://www.arso.gov.si/varstvo%20oko...0okolje/vloge/

Res je, za Spar center Šiška, ki je sredi mesta med samimi močnimi prometnicami, bloki ter nekdanjo industrijo), se ukvarjajo, kot da bi hotel Spar graditi center na Triglavskih jezerih. Pa še mnogo je ostalih vlog tam, ki so ne mesece, ampak počasi že leta. Po drugi strani pa TEŠ 6 (pa nimam nič proti njemu) dobi to skoraj mimogrede.
keber no está en línea   Reply With Quote
Old May 3rd, 2012, 03:45 PM   #1092
Lion007
Lion007
 
Lion007's Avatar
 
Join Date: Sep 2009
Location: Ljubljana
Posts: 6,345
Likes (Received): 3613

Lep primer je Plečnikov stadion, kjer iščejo dlako v jajcu.
Lion007 no está en línea   Reply With Quote
Old May 3rd, 2012, 09:38 PM   #1093
jeross
Registered User
 
jeross's Avatar
 
Join Date: Apr 2012
Location: Novo mesto
Posts: 51
Likes (Received): 0

Quote:
Originally Posted by Lion007 View Post
Pa ni treba samo na današnjo situacijo gledat, ampak tudi kaj v prihodnost. Avstrijci gradijo dva dolga predora pod Alpami, ki bosta povezana s Trstom pri nas pa je verjetno boljše, da imamo čim bolj zajeb... birokracijo in tist ARSO.
Takoj sem za, da se naredi dvotirna proga pa je za nekaj časa mir. To bi bilo najbolje za vse. In zelo bi bil vesel, če bi minister jutri razglasil, da se gradnja dveh tirov začne. Skeptičen sem samo zato, ker vidim kako birokracija počasi melje in vsak vleče barko na svojo stran ter kako ob enem čas beži mimo, Luka Koper pa bo počasi, če ne ukrepamo hitro začela izgubljati konkurenčnost. Tega pa seveda nočemo, kajne?
To sem imel v mislih, ko sem napisal "glede na današnjo situacijo".
jeross no está en línea   Reply With Quote
Old May 11th, 2012, 02:11 PM   #1094
Lion007
Lion007
 
Lion007's Avatar
 
Join Date: Sep 2009
Location: Ljubljana
Posts: 6,345
Likes (Received): 3613

Bo logistični holding le prišel z nemškim vlakom?

Zamisel je pred poldrugim letom že propadla, holding pa je bil ena pomembnih točk obiska Janeza Janše v Nemčiji.

Ljubljana, Koper – Interes Nemčije, da bi obvladovala slovensko logistično dejavnost, je zelo velik. Kljub dvema košaricama, ki jih je ta projekt doživel v Sloveniji, je bil prav holding ena od pomembnih točk obiska slovenskega premiera Janeza Janše v Nemčiji. Ali jim bo holding v tretjem poskusu vendarle uspelo pripeljati z nemškim vlakom v Slovenijo?

Na Urad vlade za komuniciranje ter na ministrstvo za infrastrukturo in prostor smo posredovali nekaj vprašanj z željo, da bi bralcem lahko povedali kaj več o tej nameri slovenske vlade. Odgovorov nismo dočakali. Janševa vlada je že v prejšnjem mandatu leta 2007 skrbno skrivala projekt (imenovali so ga projekt Saturn), v katerem naj bi nastala holdinška povezava med Slovenskimi železnicami in Luko Koper ter s še katerim drugim podjetjem. V zameno bi Nemške železnice (Deutsche Bahn – DB) pomagale pri temeljiti obnovi celotnega slovenskega železniškega omrežja, ki je bilo takrat ocenjeno na devet milijard evrov.

Zamisel, ki je prva Janševa vlada ni izvedla, sta v drugi vladi nadaljevala Borut Pahor in njegov minister za promet Patrick Vlačič, ki sta podprla Hartmuta Mehdorna, nekdanjega dolgoletnega prvega moža DB. Toda izkazalo se je, da so projektu nasprotovali tako zaposleni (sindikati) kot tudi v upravah Luke Koper in Intereurope. Zamisel je pred poldrugim letom propadla, za projektom pa je ostal visok neplačan račun za »brezplačno« svetovanje Mehdornove ekipe.

Tretji poskus uresničitve

Kako namerava v tretjem poskusu projekt uresničiti Janez Janša, logističnim strokovnjakom v Sloveniji ni znano. »Veliki mednarodni posli in projekti se ne sklepajo pred TV-kamerami,« je zaupno skrivanje projekta razumel Bruno Korelič, nekdanji dolgoletni direktor Luke Koper in sedanji prvi nadzornik Intereurope. »Če bi Deutsche Bahn in Schenker pridobila koncesijske pravice na logistični infrastrukturi, bi južna pot proti Jadranu, Balkanu in Bližnjemu vzhodu lahko postala konkurenčna, saj bi v tem primeru odpirala tovoru enake možnosti kot tovoru iz severnoevropskih pristanišč.«

Primerno zastavljen logistični posel je po njegovih besedah zanimiv tako za Nemce, ki bi lahko končno potovali do Jadrana in proti Bližnjemu vzhodu, kot tudi za Slovenijo, če bi ti logisti investirali v železniško infrastrukturo. »Slovenski logisti bi tako lahko dobili nove posle, večji tržni delež. Novi koncesionar se bo najbrž precej bolj trudil, kot se zdajšnji lastnik. Slabšega lastnika, kot ga imajo zdaj tri logistične družbe, ne morejo imeti. Državni lastniki slovenskih podjetij se ukvarjajo s politiko.«

Korelič je nasprotoval zamisli, da bi ustanovili pristaniško upravo kot državnega lastnika državne infrastrukture. »Luka Koper je organizirana tako, da bolje ne bi mogla biti. To dokazuje s svojimi poslovnimi rezultati že več kot 20 let. Zagovorniki pristaniške uprave se izgovarjajo, da bi le z njeno pomočjo dobili evropska sredstva. Koliko evropskih sredstev pa je uspelo pridobiti tržaško pristanišče, ki ima pristaniško upravo? Saj ne gre za to, da bi morali prodati obalo in infrastrukturo Nemcem. DB naj dobi koncesijo za tretji pomol in drugi tir, pristaniška obala in infrastruktura pa naj ostaneta državni. Pri nas pa so politični dušebrižniki proti vsemu, kar je napredno.«

Predsednik Konfederacije sindikatov KS 90 Peter Majcen meni, da je eno iskati strateškega partnerja, drugo pa kapitalsko povezovanje treh izgubarjev: »Temu so že dvakrat nasprotovali stroka, vodilni in zaposleni. Taki prodaji nasprotujemo, ker nočemo nadaljevanja zgodbe, ki se je začela s Splošno plovbo in s katero bi celo slovensko logistiko potisnili neposredno v tuje roke. Nasprotovali bomo takemu poslu, v katerem bi nemški logisti za drobiž pridobili celotno slovensko logistiko. Nikakor ne verjamemo, da bi nam radi pomagali. Takih pomagačev imamo, kolikor hočemo. Pred očmi imajo samo lastni interes. Na prvem mestu bi ukinili Intereuropo, saj ima Schenker 90.000 zaposlenih.«

Kar tako prepustiti strateško pot tujcem je po Majcnovih besedah nespametno in negospodarno: »Zdaj bi za enega belega in enega črnega radi dobili tisto, kar so hoteli že pred 70 leti, ko so prišli v uniformah. Ideja je ista. Mi bi morali delati in varčevati, oni naj bi komandirali. Zanima jih predvsem kitajski in indijski trg, mi smo nepomemben drobiž na tej poti.«

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/makr...im-vlakom.html
Lion007 no está en línea   Reply With Quote
Old May 12th, 2012, 09:49 AM   #1095
soncen
Registered User
 
soncen's Avatar
 
Join Date: Jul 2009
Posts: 4,598
Likes (Received): 841

Kronični državni "izgubaš", ki bi rad splaval

Slovenske železnice same ne morejo preživeti, kdo jih bo rešil? Bo res pokusil že večkrat povabljeni Deutsche Bahn?

Dušan Mes, ki je manj kot dva meseca prvi mož Slovenskih železnic, priznava, da sami dolgoročno ne morejo preživeti. Niti tovorni promet ne. "Še vedno smo 'izgubaško' podjetje, ampak z dobrimi trendi," je prepričan naš sogovornik. Čeprav družba, ki jo čaka nujno dokončanje kadrovske sanacije, tudi letošnje leto posluje z izgubo, v minusu je tako potniški kot tudi tovorni promet ...

Znova je oživela ideja o logističnem holdingu, je še relevantna, je sploh še uresničljiva?

To, da so poslovni rezultati v skupini SŽ še vedno negativni, je dejstvo. Je pa tudi res, da se je v letih 2009–2011 izguba močna zmanjšala in se je trend močno obrnil navzgor. Izguba iz leta 2009, ki je bila dobrih 30 milijonov, se je leta 2010 znižala na 19, leta 2011 pa je bila okrog 11 milijonov evrov. V tem času se je podjetje kadrovsko precej saniralo, čeprav je treba marsikaj še postoriti. Slovenske železnice res še ne dosegajo pozitivnih rezultatov, je pa tudi res, da ima malo podjetij v Sloveniji v teh kriznih časih take pozitivne trende kot Slovenske železnice.

Kaj pa osnovno vprašanje, logistični holding, je še realna možnost?


Slovenske železnice, še zlasti pa njihov del tovorni promet, lahko dolgoročno preživi le z močnim strateškim partnerjem. Ta bi nam lahko pomagal doseči nove trge. Slovenske železnice prepeljejo le okrog pet odstotkov tovora v notranjem prometu, ki se še zmanjšuje, ker se industrijska proizvodnja v Sloveniji v zadnjih letih krči. Zato smo odvisni predvsem od trga v Avstriji, na Bavarskem, na Slovaškem ... Strateški partner mora SŽ ponuditi ne le denar, ampak tudi tovor, skratka posel. Edino takšna ideja je možna in sprejemljiva.

Menite, da obstaja možnost lastniškega vstopa Deutsche Bahn v Slovenske železnice, če malo špekulirava po zadnjem obisku premierja v Nemčiji ...

Težko odgovorim, ker ne poznam dobro zgodovine dogovarjanja, ampak menim, da je možna.

Poldrugi mesec ste približno na vročem stolu prvega železničarja, ste si z vsem že na jasnem? Ste spoznali vse, kar je pomembno za prihodnost državnih železnic?


V kratkem času seveda ne spoznaš vsega, ampak bistvene zadeve sem spoznal in tudi postavil cilje, ki jih moramo doseči v doglednem času. Naše podjetje opravlja gospodarske javne službe v skladu z zakonodajo in menim, da je treba letos z naročnikom teh storitev (državo) urediti pogodbena razmerja za nekaj let, da lahko podjetje dolgoročno načrtuje svoj razvoj. Nujno je treba končati prestrukturiranje znotraj koncerna, ki poteka že od lani, treba je tudi kadrovsko prestrukturirati podjetje in seveda potem "pridobiti" strateškega partnerja oziroma na druge načine omogočiti investicije. Če pa bodo izgube Slovenskih železnic spet trideset ali štirideset milijonov, potem pa to zagotovo ni realna možnost.

Računate letos ali prihodnje leto na poplačilo že obljubljenih in "uzakonjenih" 134 milijonov terjatve do države, če ne vsega, pa vsaj na del tega ... Boste tožili državo, če plačila ne bo?

Država je, kot že rečeno, stoodstotna lastnica Slovenskih železnic. Država je sprejela zakon, ki določa povračilo te terjatve. Kot kaže, bo zakon, ki to omogoča, delno popravljen, vsekakor pa mora biti spremenjen tako, da bo ugoden za Slovenske železnice in njihovega lastnika, torej državo. Če država kot lastnica predvideva strateškega partnerja na državnih železnicah, je normalno, da bo omenjeni zakon spremenjen tako, da Slovenskim železnicam ne bo povzročal škode. Za nas je pomembno, da bo zakon tudi v prihodnje priznaval terjatev in nam omogočal primerno rešitev.

Kaj pa to pomeni za finančno stabilnost podjetja? Problem s tekočo likvidnostjo?


Težave Slovenskih železnic so ta hip povezane predvsem z nesprejetjem rebalansa državnega proračuna. Denar za obveznosti, ki jih izvajamo za državo v okviru gospodarskih javnih služb, tudi v potniškem prometu, dobivamo prek proračuna. Ko bo sprejet rebalans in zakon o uravnoteženju javnih financ, kjer je zajeta tudi terjatev v višini 134 milijonov evrov, bo problematika insolventnosti Slovenskih železnic rešena, z likvidnostjo pa bodo težave skozi celo leto 2012.

V kakšni kondiciji so SŽ? Kakšna je izguba po prvih mesecih, pa ocena za naprej?


V prvih treh, štirih mesecih imamo nekaj izpada prihodkov zaradi nesprejetega rebalansa letošnjega proračuna. Primanjkljaj se kaže na infrastrukturnem delu ter pri delu našega gradbenega podjetja, saj nekateri projekti stojijo. Izpad je na potniškem prometu, v tovornem prometu pa smo imeli v prvih dveh mesecih objektivne težave zaradi vremenskih razmer, po Evropi in tudi pri nas, saj je Luka Koper kar nekaj časa delovala okrnjeno. Po prvih ocenah bodo podatki za prve štiri mesece vsekakor pod pričakovanji. Prepričan pa sem, da bodo na koncu leta rezultati zadovoljivi.

Pa kakšna je številka po treh mesecih? Celotna izguba, pa minus v potniškem in tovornem prometu?

Konsolidiranih podatkov za prve tri mesece še ni. Sta pa tako potniški kot tovorni promet poslovala z izgubo, ki je večja od načrtovane.

Kakšni pa so poslovni prihodki sistema Slovenskih železnic v prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem?

V tovornem prometu so v prvih treh mesecih poslovni prihodki od lanskih manjši za slabih 10 odstotkov, v potniškem prometu pa za dobra 2 odstotka. V infrastrukturi so prihodki za skoraj 8 odstotkov pod lanskimi. Kot omenjeno, je najbolj skrb vzbujajoče stanje v Železniškem gradbenem podjetju. Tam so prihodki zaradi zamika del, ki se financirajo iz državnega proračuna, le slabih 60 odstotkov lanskih. V drugih družbah so prihodki v okviru pričakovanih.

Tovorni promet vsi štejejo kot rešilno bilko?

Tovorni promet ni rešilna bilka, je dejavnost, ki je najbolj zahtevna.

Na trgu je ...

Točno, in več kot 90 odstotkov svojih storitev na tem segmentu izvozimo. Odvisni smo od tujih prevoznikov in gospodarske rasti na tujih trgih in dejansko smo v tej verigi le majhen člen. Zato je tovorni promet tako zahteven. Tveganja v poslovanju tovornega prometa so velika, konkurenca pa je vedno bolj agresivna. To seveda pomeni manjši "izplen" prihodka. Mi trenutno samostojno vozimo le po Sloveniji, pridobivamo pa že dovoljenja za prevoze v Avstriji in na Madžarskem. Ko bomo vsa dovoljenja pridobili, bomo morali obnoviti naša vozna sredstva, kar pa pomeni nov denar ...

V preteklosti je bilo v tovornem prometu veliko posrednikov, ki so zelo služili, Slovenske železnice pa so velikokrat vozile tudi pod svojo lastno ceno. Ste že porezali te "lovke" posrednikov? Je počiščeno na tem področju?

To je problem majhnosti Slovenskih železnic. Tovor v veliki meri obvladujejo veliki špediterji – avstrijski in nemški, tudi nekateri azijski …

Ampak posredniki so tudi pri nas v Sloveniji?


Pri nas imamo zelo malo posrednikov. Imamo poslovne odnose z dvema podjetjema, ki sta tudi v precejšnji naši lasti, v enem imamo malo manj kot polovičen lastniški delež, v drugem več kot četrtinski lastniški del. Ti dve podjetji "pripeljeta" precej posla Slovenskim železnicam. Takšen način delovanja imajo vse železnice v Evropi, ki svojo prodajno mrežo organizirajo v svojih odvisnih podjetjih, na primer nemške železnice prek DB Schenkerja. Tudi mi bomo v prihodnje potrebovali močnejšo prodajno mrežo po Evropi oziroma po naših ciljnih trgih.

Kritiki opozarjajo, da Slovenske železnice niso imele in nimajo zadovoljive kadrovske strukture "prodajnikov", ki bi pripeljale več tovora na tire. Je to resen problem?


Zagotovo je to ena od težav. Na Slovenskih železnicah ves čas govorimo o zniževanju stroškov, o kadrovskem saniranju podjetja, o aferah, zelo malo pa se govori in piše o prodajnih aktivnostih. Dejstvo je, da z nadaljevanjem reorganizacije v družbi dajemo osrednjo vlogo prav prodaji. Stroški se morajo po moje "samoomejiti" glede na dane razmere, prodajno aktivnost pa je gotovo treba okrepiti. Načinov za to je več – samostojno delovanje, s povezovanjem z drugimi, tudi ob kapitalskem sodelovanju ali kako drugače, ali pa prek špediterjev. Doslej je bila prodajna komponenta podcenjena ali malce zanemarjena.

Dobre prodajnike je zelo težko najti, za mali denar, plače na Slovenskih železnicah najbrž niso posebno vabljive ...

So odraz realnega stanja, je pa res, da imajo podjetja, ki pri plačah nimajo omejitev, prednost. Dobre prodajnike lažje dobijo podjetja, ki jim lahko ponudijo vabljive plače. To je zagotovo res.

Ko smo pri kadrih, kadrovska sanacija za letos in prihodnje leto predvideva tudi zmanjšanje števila zaposlenih? Z mehkimi metodami upokojevanja, koliko jih bo izstopilo iz vlaka?

V poldrugem letu imamo na tem področju rezerve za okoli tisoč zaposlenih. Ko bo pripravljen kadrovski načrt za naslednji dve leti, bomo ugotovili še druge možnosti.


Verjamete v dogovor s socialnimi partnerji-sindikati?


Seveda! Prvi del dogovora smo dosegli, o drugem se še pogajamo, razumevanje socialnim partnerjev je veliko, saj je škoda zamuditi priložnost, da se kadrovska sanacija enkrat za vselej zapre. Potem bo odgovornost poslovodstva na drugi strani, torej pri pridobivanju tovora in iskanju različnih rešitev, ki bodo Slovenske železnice dvignile na višjo raven.


Kolikšen del denarja je namenjen za "kadrovsko" čiščenje Slovenskih železnic?


Za letos je načrtovano za odpravnine okoli devet milijonov evrov. To je tudi predvidena izguba Slovenskih železnic ob koncu leta. Naš cilj je, da je izguba v podjetju ob koncu leta v višini načrtovanih odpravnin, na drugih področjih pa moramo pripeljati do točke, ko lahko napovemo, da smo v prihodnjem letu na Slovenskih železnicah pripravljeni na pozitiven poslovni rezultat, brez izgube

V času vsesplošnega zategovanja pasu vsi pričakujejo/mo, da se bodo plače znižale tudi na Slovenskih železnicah. Kakšen bo odstotek znižanja?

O tem se še pogajamo. Dogovor s socialnimi partnerji bomo poskušali skleniti do konca meseca, zato ne bi želel napovedovati, ker bi lahko vsak moj stavek ogrozil nadaljnja pogajanja. Vse je odvisno tudi od dogovora o predčasnem upokojevanju, pa seveda tudi glede regresa, zato ne bi želel prehitevati … do konca maja bo vse znano.

V SCT-ju, kamor ste prišli kot "rešitelj", ste skočili v prazen bazen, verjamete, da bo na Slovenskih železnicah drugače?

Ne vem, ali je bil v SCT bazen prazen ali ne, še vedno verjamem, da bi SCT lahko bil uspešna zgodba. Vendar so za reševanje podjetja, ki je v krizi, potrebni menedžment in zaposleni, še bolj nujno lastniki in tudi upniki (v glavnem banke).Če bi rešili SCT, banke ne bi izgubile toliko denarja. Menim pa, da so Slovenske železnice zelo dobro podjetje in neprimerljive z SCT.

http://www.siol.net/novice/gospodars...dusan_mes.aspx
__________________
Visit Slovenia & Visit Ljubljana
soncen está en línea ahora   Reply With Quote
Old May 12th, 2012, 11:09 AM   #1096
BeliF
Registered User
 
Join Date: Sep 2008
Posts: 7,725
Likes (Received): 125

kje to mi žvimo ej pa lih včeraj so spremenil zakon glede izplačila obrokov tistih 135m€
BeliF no está en línea   Reply With Quote
Old May 15th, 2012, 08:10 AM   #1097
soncen
Registered User
 
soncen's Avatar
 
Join Date: Jul 2009
Posts: 4,598
Likes (Received): 841

O drugem tiru se bo treba odločiti do poletja

Črpanje evropskih sredstev: če drugega tira Koper–Divača ne bo, se bodo prerazporedila.

Ljubljana - Dobro bi bilo, da bi se o drugem tiru Koper-Divača odločili čim prej, ker bi se tako lahko prerazporedila evropska sredstva, je dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Opozoril je tudi, da evropska komisija »grozi« z vračanjem 6,4 milijona evropskih sredstev za projekt Stožice.

Na vprašanje Dela, ali je torej projekt drugega tira Divača-Koper že dokončno odpisan, je minister Radovan Žerjav odgovoril, da dokončne odločitve še ni ter jo bo sprejel minister za infrastrukturo in prostor. To odločitev bi bilo treba sprejeti hitro, da bi se lahko evropska sredstva, ki so bila načrtovana zanj, prerazporedila znotraj operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture. Predvsem bi se lahko uporabila na področju energetske izrabe, izolacij stavb, učinkovite rabe energije in znižanja stroškov javnih stavb, s čimer bi posredno oživili tudi gradbeništvo.

Na vprašanje, ali bi na račun prerazporejanj od neizvedljvih na izvedljive projekte lahko kaj pridobili tudi projekti za konkurenčnost gospodarstva, je minister odvrnil: »Tako je, vendar o tem ne bi rad prehitro govoril, bom pa verjetno to relativno kmalu povedal.«

Odločitev o drugem tiru bi se lahko sprejela v prihodnjih mesecih, vsekakor do parlamentarnih počitnic. Žerjav (tudi prometni minister v času prve Janševe vlade) je dejal, da je glede drugega tira Koper-Divača jasno, da država ni več sposobna financirati takšnega projekta na način in z modeli, ki so bili uporabljeni pri gradnji avtocest. Eden glavnih problemov, ki zavira infrastrukturne projekte, je povezan s pridobivanjem gradbenih dovoljenj. »Zato moramo dobiti zakon, ki bo omogočal, da investitorji dobijo gradbena dovoljenja v razumnem roku. Upam, da bo ta zakon kmalu v vladnem postopku,« je poudaril Žerjav.

http://www.delo.si/gospodarstvo/makr...o-poletja.html
__________________
Visit Slovenia & Visit Ljubljana
soncen está en línea ahora   Reply With Quote
Old May 17th, 2012, 02:20 PM   #1098
BeliF
Registered User
 
Join Date: Sep 2008
Posts: 7,725
Likes (Received): 125

Evropa primaknila 4,3 milijona za železniški projekt v Pušencih
V okviru tega projekta bo posodobljenih 882 metrov ceste, zgrajenih 183 metrov cestnega nadvoza čez železnico in podhod za pešce pod železnico na območju postajališča
http://logistika.finance.si/352959/E...-Pu%C5%A1encih
BeliF no está en línea   Reply With Quote
Old May 25th, 2012, 08:50 AM   #1099
Lion007
Lion007
 
Lion007's Avatar
 
Join Date: Sep 2009
Location: Ljubljana
Posts: 6,345
Likes (Received): 3613

Drugi tir na ledu

Ministrstvo podpisalo pogodbo z ŽGP za obnovo deset let stare proge Pragersko - Murska Sobota za 44,9 milijona evrov.

Ljubljana - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je pred nekaj dnevi podpisalo pogodbo za nadgradnjo proge Pragersko - Ormož - Murska Sobota z Železniškim gradbenim podjetjem Ljubljana v znesku 44,9 milijona evrov brez DDV. Minister Zvone Černač pravi, da obnova te proge nima nobene zveze z drugim tirom, razen da sta oba na 5. koridorju.

Javno naročilo za obnovo kakih 30 kilometrov omenjene železniške proge, ki so jo na novo zgradili pred desetimi leti, so objavili konec decembra 2010. Prispelo je šest ponudb.

Prvič je komisija izbrala Konzorcij Swietelsky Bauges in Rudis (ponudba 33,8 milijona evrov), ponudbo ŽGP so zavrnili, ker je bila dražja, ostale pa so izločili, ker niso izpolnjevali vseh zahtev in so bile nepopolne. Državna revizijska komisija je na podlagi pritožbe razveljavila postopek in odločila, da sta Swietelsky Bauges in Rudis oddala nepopolno ponudbo.

Novembra 2011 so kot edinega s popolno ponudbo izbrali SŽ - ŽGP. Odločitev je postal pravnomočna marca letos, ko je revizijska komisija zavrnila revizijo. Po komaj desetih letih od njene dograditve bodo obnovili progo tako, da bodo utrdili njeno podlago za večjo osno obremenitev, odpravili določene krivine, lesene pragove zamenjali z betonskimi in postavili močnejše tirnice. Istočasno je ministrstvo podpisalo pogodbo za nadzor nad izgradnjo druge etape posodobitve proge Pragersko - Hodoš s podjetjem DIS Consulting v višini 648.000 evrov, navkljub izjavam Černača, da z njimi ne bodo več poslovali. »To je bilo ministrstvo primorano storiti, ker je bil postopek podpisan že lani, torej pred prihodom sedanjega ministra,« so pojasnili nepričakovano odločitev.

Černačevo ministrstvo je na spletni strani zanikalo očitke, da bi ustavili gradnjo drugega tira in da naj bi se odpovedovali evropskemu denarju za ta projekt. Ministrstvo navaja, da naj bi bilo potrebno odkupiti še 15 odstotkov zemljišč (podatek ni točen, ker je sporen samo še en lastnik, ki živi v tujini in ga bo mogoče rešiti s sodno odločitvijo), da so vlogo za okoljevarstveno soglasje vnovič začeli šele 15. februarja letos in da bo potrebna še čezmejna presoja vplivov na okolje. Zaradi neustreznih aktivnosti v zadnjih treh letih bo projekt mogoče izvajati šele v naslednji finančni perspektivi 2014 - 2020.

Ministrstvo je zapisalo, da je bilo za drugi tir v sedanji perspektivi namenjenih le 60 milijonov evrov, kar ne drži, saj je ministrstvo še letos govorilo o 450 milijonih evropskih sredstev, ki naj bi bili do leta 2015 zagotovljeni za 2. tir. »Tudi, če bi 60 milijonov evrov evropskih sredstev porabili za pripravljalna dela na 2. tiru, zaključek te naložbe ne bi bil nič hitrejši, saj bi bilo neodgovorno voditi projekt 2. tira, ne da bi bila znana celotna finančna konstrukcija,« so zapisali na ministrstvu in navedli podatek, da naj bi za gradnjo 2. tira potrebovali 1,3 milijarde evrov, čeprav so zadnje investicijske ocene (septembra 2011) na podlagi projektov predvidevali za drugi tir 950 milijonov evrov.

»Ministrstvo bo storilo vse, da načrti na petem in 10. prometnem koridorju ne bodo ogroženi. Slovenija bo umeščena v vsa prometna omrežja Evrope. Ni bojazni, da bi iz dokumentov izpadli. Bojazen je, ker so druge države okoli nas medtem intenzivno uresničevale projekte in jih bodo izvedle, še preden bo naše železniško omrežje modernizirano. Če ne bomo pohiteli zdaj, nas bodo transportne poti lahko zaobšle. Na papirju, v vseh strateških dokumentih bomo lahko imeli začrtane vse koridorje, dejanski tokovi pa bodo preusmerjeni drugam,« je še zapisalo ministrstvo za infrastrukturo svoje nenavadno sporočilo.

Vir:http://www.delo.si/gospodarstvo/podj...r-na-ledu.html
Lion007 no está en línea   Reply With Quote
Old May 25th, 2012, 10:01 AM   #1100
Metron
Registered User
 
Metron's Avatar
 
Join Date: May 2009
Posts: 958
Likes (Received): 245



Avtor: Boris Šuligoj, Koper


Kljub temu da se strinjam, da je dogajanje na 2. tiru problematično, pa je tale "članek" Borisa Šuligoja eklatanten primer, kako se ne opravlja novinarskega dela. Kakšni motivi vodijo dotičnega gospoda pri tovrstnem ravnanju je pa seveda drugo vprašanje!
Metron no está en línea   Reply With Quote


Reply

Thread Tools
Rate This Thread
Rate This Thread:

Posting Rules
You may not post new threads
You may not post replies
You may not post attachments
You may not edit your posts

BB code is On
Smilies are On
[IMG] code is On
HTML code is Off



All times are GMT +2. The time now is 03:13 PM.


Powered by vBulletin® Version 3.8.8 Beta 1
Copyright ©2000 - 2014, vBulletin Solutions, Inc.
Feedback Buttons provided by Advanced Post Thanks / Like v3.2.5 (Pro) - vBulletin Mods & Addons Copyright © 2014 DragonByte Technologies Ltd.

vBulletin Optimisation provided by vB Optimise (Pro) - vBulletin Mods & Addons Copyright © 2014 DragonByte Technologies Ltd.

SkyscraperCity ☆ In Urbanity We trust ☆ about us | privacy policy | DMCA policy

Hosted by Blacksun, dedicated to this site too!
Forum server management by DaiTengu