(Reportaža) Zgodba o gradnji drugega tira med Divačo in Koprom je tudi zgodba o vodi
03.12.2017
Geologi, hidrogeologi in krasoslovci bodo do aprila prihodnje leto izvedli dodatna raziskovalna dela na trasi gradbišča drugega tira
Del trase drugega tira med Koprom in Divačo bo potekal po izjemno občutljivem kraškem terenu z zelo zapletenim vodnim sistemom. Spodnji del proge bo speljan po flišnem delu, ki ekološko ni tako občutljiv, bo pa gradnja tehnično zahtevnejša od tiste po kraškem terenu. Z napačno gradnjo dela proge, ki bo potekala v ali na kraškem terenu, bi lahko zelo posegli v občutljiv ekosistem tega območja.
Trenutno na celotni trasi bodočega gradbišča potekajo dodatne 2,5 milijona evrov vredne geološke, hidrogeološke in krasoslovne raziskave, ki jih izvaja konzorcij sedmih podjetij, med katerimi je vodilni partner ZRMK. Z meritvami bodo dobili natančnejše podatke za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo (PZI). Raziskave se delijo na tri glavne sklope. Na kraškem delu so najpomembnejši podatki o količini vode pod zemljo in vodnih režimih, na flišnem delu geologe bolj zanima sestava hribine in kako ji bo treba prilagoditi gradnjo. V tretjem delu raziskujejo geotehnične pogoje lokacij, kjer bodo gradili dostopne ceste k portalom predorov. Dodatne raziskave so se začele v začetku oktobra, večina pa jih bo končanih aprila prihodnje leto.
Med glavnimi geološko geotehniškimi, hidrogeološkimi in krasoslovnimi raziskavami od leta 2012 deluje monitoring na:
18 piezometrih – večina ima vgrajene tlačne sonde za zvezno merjenje podzemne vode v daljšem obdobju,
33 inklinometrih globine do 40 metrov – s temi meritvami spremljajo stabilnost posameznih hribinskih sklopov v globini,
100 geodetskih merskih točkah, s katerimi definirajo tridimenzionalne premike na površini,
8 vodomernih profilih površinskega vodotoka,
5 registratorjih vode v podzemnem sistemu in
2 dežemerjih, s katerimi so na mikroravni preverjali stanje in količino meteornih voda.
Monitoring bodo nadgradili z:
10 globokimi vrtinami (150 do 350 metrov) skupne globine 2.260 metrov; s piezometri bodo spremljali raven in temperaturo podzemne vode na območju predorov T1 in T2,
10 geomehanskimi vrtinami (10 do 30 metrov) skupne globine 250 metrov; z inklinometri bodo spremljali stabilnost terena pri gradnji,
45 geomehanskimi vrtinami skupne globine 710 metrov za potrditev geotehničnih pogojev na območju 24 kilometrov dostopnih cest in na deponijah, kamor bodo odlagali presežke materiala.
Majhna verjetnost, da bi odkrili skrite podzemne jame
Širša javnost meni, da je gradnja predorov v apnencu oziroma po kraškem terenu in pod njim zelo zahtevna, saj je znano, da so pri gradnji avtocestnega predora Kastelec naleteli na kraško jamo, ki je niso predvidevali.
»Gradnja predorov T1 in T2 v kraškem terenu tehnološko ne bo zahtevna, saj je vrtanje v trdo kamnino precej enostavno, verjetnost, da bi naleteli na večjo podzemno jamo, pa je zelo majhna,« nam je povedal geolog Andrej Ločniškar iz DRI in dodal, da bodo vse predore gradili po konvencionalni metodi z vrtanjem in miniranjem (NTAM). Opozoril pa je na velike količine vode, ki se pretakajo pod zakraselem apnencu. Voda v kraškem podzemlju potuje drugače kot v prodnatih terenih. Tok vode je v krasu manj predvidljiv, hidravlični principi so drugačni. Kraški sistem bi lahko nekako primerjali s hišno vodovodno napeljavo z odprto luknjo ali sifonom. Voda potuje po naravnih ceveh v apnencu – kraških kanalih in razpokah. Doslej so z raziskavami že ugotovili, da je v kraškem terenu poleg navpičnega (vertikalnega) toka vode zelo pomembno vodoravno (horizontalno) pretakanje.
Andrej Ločniškar, DRI (odgovorni nadzornik pri izvedbi dopolnilnih raziskav): »Z dodatnimi geološkimi raziskavami bomo poleg podatkov, pridobljenih na obiskanih lokacijah, dobili tudi zelo koristne informacije na območju predora T8, kjer bomo definirali vpada flišnih plasti in predlagali varovanje izkopnega čela in izkop z območja ugodnejše plastovitosti.«
Rešiti bo treba dva vodna problema
Prvi je okoljski. Okoli cevi predora bi lahko zgradili drenažo in odvajali podzemno vodo iz predora, s čimer pa bi povsem spremenili običajne tokove, ki morajo po gradnji ostati enaki kot pred njo. Zato bodo predore projektirali in zgradili tako, da bo voda tekla mimo zunanjih sten in ostala v kraškem vodonosniku ter okoliških izvirih.
Z območja, kjer bodo zgradili predora T1 in T2, se podzemne vode zlivajo na zahod in severozahod proti Timavi, Glinščici in Osapski jami ter proti jugu proti izviru Rižane. S preusmeritvijo tokov bi se vodni režimi na teh območjih zagotovo spremenili, kar bi vplivalo na kraški vodonosnik in s tem na ves ekosistem.
Mitja Prelovšek, Inštitut za krasoslovje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU: »Na območjih predorov T1 in T2 se vode večinoma stekajo v eno smer, vendar lahko voda zaradi kraškega podzemlja ob večjih količinah povsem spremni smer.«
Najpomembnejši okoljski robni pogoj projektiranja pa je, da se z območij, kjer bo predor T2, večina vode proti jugu zliva v rižanski zbiralnik in z vodo napaja gospodinjstva v občinah Koper, Ankaran, Izola in Piran. Odveč je poudarjati, da bi za 87 tisoč prebivalcev obalnih občin sprememba podzemnih vodnih poti oziroma manjše količine vode, ki bi pritekle v ta zbiralnik, pomenila pravo katastrofo. Temu je treba dodati tudi 120 tisoč obiskovalcev v turistični sezoni.
S peziometri merijo gladino vode pod površjem. Na celotni trasi proge jih bo 28, na fotografiji je peziometer, vgrajen pri vasi Krvavi Potok nad traso, kjer že pet let spremljajo raven podtalnice. Elekronska sonda na globini okoli 200 metrov vsako uro beleži podatke, ki jih mesečno vnašajo v informacijski sistem. Na tej in drugih merilnih točkah bodo podatke spremljali tudi med gradnjo drugega tira in po njej.
Drugi najpomembnejši problem graditeljev, ki je povezan z vodo, je povsem gradbeni. Voda na cev predora ustvarja pritiske. Mag. Joerg Prestor iz Geološkega zavoda Slovenije nam je razložil, da so lahko pritiski na tunelsko cev v času, ko so različni kraški kanali napolnjeni z vodo, tudi trikrat večji kot takrat, ko so prazni ali le delno polni. Zato mora biti na izpostavljenih mestih debelina betonskega ovoja, ki ščiti predorsko cev, precej debelejša.
»Iz podatkov, pridobljenih z meritvami v vrtinah in kraških jamah, bomo dobili precej natančnejše podatke, na podlagi katerih bodo projektanti izdelali projekt za izvedbo del,« je ob pieziometru pri Krvavem Potoku, 200 metrov od nove vrtine, ki stoji na prelomnici med flišnim usekom in apnenčastimi kamninami, razložil Joerg Prestor iz Geološkega zavoda Slovenije.
Črni Kal
Druga lokacija, ki smo jo obiskali, je vrtina blizu viadukta Črni kal, bodočega železniškega viadukta in vstopa v predor T2, kjer bodo morali zgraditi dostopno cesto. Gre za strm predel na prelomnici med flišnim in kraškim območjem, kjer lahko pride do zemeljskih premikov, zato geologe na tem delu zanima predvsem stabilnost terena. Po končanem vrtanju, s katerim dobivajo vzorce hribine za določitev sestave tal, bodo v zemljo okoli 40 metrov globoko vstavili inklinometrsko cev – merilno opremo za nadzor zemeljskih premikov. Podatki bodo pomembni za gradnjo dostopnih cest in železniškega viadukta. »Za zdaj vemo, da je to območje stabilno, kar pa nikakor ni zagotovilo, da se premiki ne dogajajo,« nam je razložil Urban Umek iz ZRMK in dodal, da se bodo na tej lokaciji pri gradnji dostopnih cest izvedli veliki posegi v strmo pobočje, kar pomeni, da bodo morali nekatere odseke utrditi s podpornimi zidovi.
Galerija Glinščica
Na poti na tretjo lokacijo smo se najprej odpeljali do vasi Beka, nato pa smo potrebovali dobre pol ure hoje po zelo strmem in blatnem terenu do naslednje vrtine. Ta lokacija bo ena zahtevnejših na vsej trasi, saj bo izstop iz železniškega predora T1 z vstopom v predor T2 izveden z dvema mostovoma. Prvi bo dolg 70 metrov, drugi sto metrov, med njima pa bodo zgradili 45 metrov dolgo galerijo.
Na fotografiji je plastična cev z vodili, ki jih vgradijo okoli 40 metrov globoko. S posebno inklinometrsko sondo merijo pomike zemljine, kar nakazuje na stabilnost oziroma labilnost terena tako na trasi nove železniške proge kot na trasi dostopnih cest k portalom predorov. Pred tremi leti so v prvi fazi na območje portalov osmih predorov namestili 33 inklinometrov, v drugi fazi jih bodo še deset.
Oba mosta bosta temeljena na štirih podporah, za galerijo bodo zgradili visok oporni zid. Gre za zaprto izvedbo premostitvenih objektov, ki bo najmanj vplivala na okolje. Na tej lokaciji z do 18-metrskimi vrtinami pregledujejo temeljna tla omenjenih konstrukcij, že zdaj se spremljajo morebitni pomiki terena. Ti podatki bodo pomembni tako za precej zahtevno gradnjo dostopnih cest, omenjene premostitvene konstrukcije, kot tudi za portalna mesta obeh predorov.
Boljše so preiskave, manj je pozneje presenečenj za gradbince
Slovenci smo znani po tem, da najprej skočimo v bazen in šele nato pogledamo, ali je v njem kaj vode. Pristanek je lahko zelo trd in boleč, lahko celo usoden. Pri tako velikem in zahtevnem projektu, kot je gradnja drugega tira železniške proge med Koprom in Divačo, ki se bo vil na, prek in pod tereni z dvema značilnima geološkima strukturama – zakraseli apnenec in geotehnično zahteven fliš –, so predhodne raziskave izjemnega pomena. Različne sestave tal namreč zahtevajo različne gradbene tehnologije, ki se morajo prilagoditi fizikalnim lastnostim hribine. Z zadostnimi geološkimi podatki je projektiranje lahko natančnejše, stroški gradnje bolj predvidljivi, presenečenj pri gradnji pa precej manj.
Andrej Ločniškar nam je razložil, da dovolj obsežne geotehniške raziskave znižajo vrednost gradbenih projektov, saj imajo gradbinci manj tako imenovanih geoloških presenečenj in zato manj razlogov za dodatna dela. Priporočilo ene izmed mednarodnih študij pravi, da bi dolžina raziskovalnih vrtin morala biti sorazmerna dolžini predora, kar je odvisno od velikosti nadkritja in homogenosti splošnih geoloških razmer. Geologi bi si sicer želeli še obširnejše raziskave, vendar menijo, da bodo z zastavljenimi dobili dovolj dobro sliko geološko geotehniških, hidrogeoloških in krasoslovnih razmer na območju 2TDK.
Z vzpostavljenimi meritvami na merskih točkah bodo lahko še leta z zelo nizkimi stroški spremljali geološka in hidrogeološka dogajanja na teh območjih, ki jih bodo lahko aplicirali na druge projekte na tem območju.
Kdo vse je zraven
V konzorciju za 2,5 milijona evrov vredno izvedbo dopolnilnih strukturno geoloških, hidrogeoloških, krasoslovnih in geotehniških raziskav za PZI drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom nastopajo:
GI ZRMK,
ELEA iC,
Geoinženiring,
Geološki zavod Slovenije,
IRGO consulting,
Zavod za gradbeništvo Slovenije in
Inštitut za krasoslovje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU.
Raziskave bodo po načrtu končane aprila 2018, ko bodo znani tudi rezultati za potrebe izdelave PZI za predora. Do avgusta 2019 se bo izvajal hidrogeološki, geotehniški in krasoslovni monitoring, ki sicer poteka že od leta 2012.
Strokovna ekipa, ki opravlja dodatne geološke, hidrogeološke in krasoslovne raziskave na trasi drugega tira železniške povezave med Koprom in Divačo (z leve): Jože Ratej, IRGO Consulting, Joerg Prestor, Geološki zavod Slovenije, dr. Bogomir Celarc, Geološki zavod Slovenije, Erazem Dolžan, geolog, ki nadzoruje vrtanje pod bodočo galerijo Glinščica, Urban Umek, ZRMK (Vasilij Krivec, Časnik Finance, avtor članka), Andrej Ločniškar, DRI, in dr. Mitja Prelovšek, Inštitut za krasoslovje pri ZRC SAZU.
a je začetek postavitev temeljnega kamna? začetek pripravljalnih del? začetek vrtanja prve cevi? pa kdaj se bo projekt končal - ko bodo končana gradbena dela? ko bo končano še tehnološko opremljanje? ko dobijo uporabno dovoljenje? ko bo prvi vlak zapeljal čez? te datume se da na kar nekaj let raztegnit
