SkyscraperCity banner

1 - 20 of 764 Posts

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #2 ·
Magna v Sloveniji: kako hitro bomo dobili še en Revoz?

12.01.2017

Dobavitelji se veselijo, a izziv bo zagotoviti dovolj kadra za vse v regiji

V Magni so očitno zadovoljni s tem, kar je doslej za pridobitev njihove naložbe naredila slovenska vlada, saj so zdaj uradno potrdili prihod v Slovenijo. Don Walker, izvršni direktor Magne, je povedal, da bodo vlagali v Sloveniji, tu postavili lakirnico in odprli 400 novih delovnih mest. A imeti tako veliko zemljišče v Hočah pri Mariboru ter postaviti samo lakirnico in polakirane sestavne dele voziti drugam, je ekonomsko neupravičeno. Kdaj bo torej v Hočah drugi Revoz, ki je eden največjih slovenskih izvoznikov, koliko bo prihod Magne prinesel še manjšim slovenskim podjetjem, ki dobavljajo sestavne dele za avtomobile? Koliko bomo za to naložbo odšteli slovenski davkoplačevalci in kaj bo pomenila na trgu dela?

Don Walker je na vprašanje, ali bodo v Sloveniji, v Hočah pri Mariboru, postavili tovarno, kjer bodo sestavljali avtomobile, odgovoril s primerjavo kure in jajca. Na investicijski konferenci je povedal, da so z dvema avtomobilskima proizvajalcema v pogovorih za sestavljanje dveh modelov avtomobilov. Katera sta ta dva proizvajalca, v družbi niso razkrili. »Večina novopridobljenih poslov je v Evropi,« je povedal Walker in dodal, da pa povpraševanje še ni tolikšno, da bi zgradili celotno novo tovarno za sestavljanje vozil. »Gre za vprašanje kure in jajca,« je dejal. »Če bi v Evropi imeli prilagodljivo tovarno za sestavljanje vozil, bi dobivali nov posel, a ne želimo porabiti kapitala, dokler ne bomo imeli dovolj kritične mase,« je poročal kanadski spletni portal The Globe and Mail.

Kaj je Magna

Magna je eden največjih proizvajalcev avtomobilskih delov na svetu. Sedež družbe je v Kanadi, delnice pa kotirajo na borzah v Torontu in New Yorku. Hčerinske družbe ima skupina povsod po svetu. Izdeluje posamezne dele, hkrati pa (med drugim hčerinska družba Magna Steyr v Gradcu) razvija, izdeluje in sestavlja tudi avtomobile za posamezne znamke. Na začetku decembra je družba objavila, da bodo v Gradcu izdelovali jaguarja land roverja i-pace, prvo povsem električno vozilo te blagovne znamke, v Gradcu pa bodo sestavljali tudi novo vozilo BMW serije 5.

Kako bo potekala naložba

Občina Hoče - Slivnica mora najprej do konca februarja sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Odkup zemljišč še poteka, če dogovori ne bodo sklenjeni, lahko vlada lastnike razlastnini. Magna želi sto hektarjev komunalno opremljenega zemljišča. Gradbeno dovoljenje za postavitev lakirnice želi dobiti do konca junija. Lakirnica naj bi po naših informacijah začela delati septembra 2017.

»Gre za približno tako veliko lakirnico, kot jo imamo v Revozu, zato menim, da je to samo prva faza oziroma zametek večje tovarne. Ekonomsko ni upravičeno, da bi Magna tu sestavne dele lakirala in jih na montažo vozila drugam,« nam je povedal prvi sindikalist Revoza Slavko Pungeršič.

Tudi predsednik vlade Miro Cerar je včeraj ob obisku župana v Hočah povedal, da je lakirnica šele prva faza naložbe. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa: »V drugi fazi naj bi projekt nadgradili s 1350, v tretji pa s še dodatnimi 1300 zaposlenimi, kar bi skupaj pomenilo okoli 3000 novih delovnih mest. Ob tem je treba upoštevati tudi to, da se na vsako delovno mesto v neposredni proizvodnji vežejo vsaj še trije do štirje ljudje, ki bodo del dobaviteljske verige."

Magna naj bi po naših informacijah v Hočah v petih letih odprla skupaj tri tisoč delovnih mest in vložila 350 milijonov evrov. To seveda, če nas ne bo doletela kakšna večja kriza, ki bo povzročila upad prodaje avtomobilov. V takem primeru bo na novi Revoz treba počakati dlje časa. Pogledali smo, kaj potrjene napovedi Magne pomenijo za regijo.

Trg dela

Za 300 delavcev v Revozu kontaktirali že več kot 11.700 brezposelnih

Magna bo v Sloveniji zaposlovala postopoma – najprej predvsem delavce za proizvodnjo, pozneje pa tudi precej inženirjev in drugih strokovnih kadrov. To bo precejšen zalogaj za štajersko regijo, kar se že danes kaže na primeru Revoza na Dolenjskem. Revoz bo namreč konec meseca zaposlil 340 delavcev v proizvodnji, čez nekaj mesecev pa še okoli 200. A zatika se že pri prvih 300, saj kot pravijo na zavodu za zaposlovanje, ki sodeluje pri iskanju delavcev, so do zdaj o delu v Revozu informirali že več kot 11.700 brezposelnih z območja Novega mesta, Sevnice, Ljubljane s širšo okolico, pa tudi Trbovelj in Celja. Delavce iščejo že od oktobra in še zdaj niso našli vseh, saj opažajo, da v postopku dokončnega izbora delavcev upadeta motivacija in zanimanje brezposelnih, zato še zdaj iščejo kader za zaposlitev konec januarja v Revozu.

»Bazen kadra je izčrpan«

Lahko podobno pričakujemo tudi ob zaposlovanju v Magni v Hočah? Izvršni direktor kadrovske družbe Kariera Tilen Prah je ocenil, da bo kljub visoki brezposelnosti v štajerski regiji precejšen izziv najti že prvih 400 delavcev, saj ima Štajerska že zdaj izjemno velike težave pri zagotavljanju tehničnega kadra. »Bazen kadra je izčrpan, tehničnega kadra ni, pritisk na kadre je vse večji,« je povedal Prah. Podjetja v regiji že zdaj težko najdejo kader, tudi ker je premalo vpisa na srednje tehniške šole.

Zavod stavi na ugled Magne

V Sloveniji je trenutno okoli sto tisoč brezposelnih. Od teh jih je v območnih službah zavoda v Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju in v Celju prijavljenih več kot 36 tisoč. »Res je, da je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih veliko brezposelnih, a jih od teh velik delež ni ustreznih,« pravi Prah. A na zavodu za zaposlovanje pravijo, da bo v tem delu Slovenije odprt nov zaposlitveni bazen, ki je bil do zdaj zapostavljen, saj se veliko delavcev s tega območja zaposluje tudi v Avstriji. »Pričakujemo, da se bodo nekateri delavci vrnili domov,« dodaja Vlasta Stojak z zavoda za zaposlovanje. Pojasnjuje, da se bo zavod že zelo zgodaj lotil usposabljanja kadra. »Pripravljamo programe po meri, kar pomeni, da se dogovarjamo z delodajalcem in izobraževalnimi institucijami, da usposobimo brezposelne natančno po meri tega delodajalca,« razlaga Stojakova. Dodaja, da delodajalci vse bolj iščejo delavce s specifičnimi znanji in kompetencami, a ljudje se na spremembe počasneje odzivajo, kot so potrebe delodajalcev. Tako veliko delavcev v tem delu Slovenije v zadnjih letih niso iskali. »To bo velik zalogaj za nas in za vse agencije, ampak glede na podhranjenost delovnih mest v tistem okolju lahko pričakujemo pozitiven odziv, tudi zaradi ugleda delodajalca,« meni Stojakova.

Priložnost za dobavitelje

Vsaka nova naložba pomeni možnost dela tudi za okoliška podjetja. V primeru Magne so priložnosti toliko večje, ker ima Slovenija zelo razvito dobaviteljsko industrijo avtomobilskih sestavnih delov. Mnogo podjetij sicer dela za dobavitelje večjih sklopov avtomobilov, in ne neposredno za tovarne, kjer avte sestavljajo. A možnosti so. Blaž Nardin, direktor družbe Gorenje Orodjarna, pravi: »Magna je naš zelo pomemben kupec in z njo imamo dobre partnerske odnose. Vesel sem, da se bo razširila še v Hoče. To za nas in tudi za druge dobavitelje avtomobilistom pomeni veliko priložnost, da pridobimo še več posla. Je pa hkrati tudi pritisk na tehnične kadre, ki jih v Sloveniji že tako primanjkuje. Tako da nekaj odliva pričakujemo. Upam pa, da se v Magni zavedajo, da ni dobro, če slabijo svoje dobavitelje. Prihod Magne je tudi dobro znamenje za preostale nove vlagatelje, da je Slovenija primerna država za tuje naložbe.« Prihoda Magne se veseli tudi Andrej Poklič, direktor družbe GKN Driveline Slovenija iz Zreč, ki že dela za avstrijsko Magno, in direktor še šestih tovarn GKN Driveline: »Logistika in sposobnost hitrega odzivanja sta v takih tovarnah pomembni in naša bližina je gotovo naša prednost, da za Magno v prihodnjih letih pridobimo nove posle.«

Koliko bo vložila Slovenija?

Kolikšen znesek Magna od Slovenije pričakuje za sofinanciranje svoje naložbe pri nas, včeraj nismo izvedeli. Zdravko Počivalšek je povedal le, da je Magna že vložila ustrezno vlogo, ki jo bo vlada rešila v mesecu dni. Spomnimo, da je vlada za ureditev zemljišča za Magno v proračunu rezervirala deset milijonov evrov. Revoz pa je v letih 2013, 2014 in 2015 iz regionalnih spodbud prejel 16,4 milijona evrov.

Magna je dobrodošla. Tudi če bo podjetjem pobrala del kadrov, dobavitelji pričakujejo nove posle

Slavko Pungeršič, predsednik sindikata Revoza: »Število ljudi v lakirnici, ki jih bo imela Magna v Hočah, je podobno tistemu, ki jih ima v lakirnici Revoz. To po moje pomeni, da gre v Hočah za zametek večjega obrata. Samo lakiranje in potem dostava lakiranih delov v druge tovarne se ekonomsko ne splačata. Tudi glede na površino zemljišča, ki ga želi Magna, je razbrati, da bodo v Hočah pozneje tudi sestavljali avtomobile. Verjamem, da bodo na Štajerskem lažje dobili kader. Tu na Dolenjskem so se v zadnjega pol leta razmere tako spremenile, da si kadre že krademo. Dejstvo je, da se ljudem zaposlitev prek agencij, tudi če je za nedoločen čas, ne zdi tako varna kot zaposlitev pri enem delodajalcu. Če le imajo možnost, se tako, pa čeprav plača ni višja, raje odločijo za zaposlitev v podjetju kot pa prek agencije.«

Blaž Nardin, direktor Gorenja Orodjarne: »Magna je naš zelo pomemben kupec in z njo imamo dobre partnerske odnose. Vesel sem, da se bo razširila še v Hoče. To za nas in tudi za druge dobavitelje avtomobilistom pomeni veliko priložnost, da pridobimo še več posla. Je pa hkrati tudi pritisk na tehnične kadre, ki jih v Sloveniji že tako primanjkuje. Tako da nekaj odliva pričakujemo. Upam pa, da se v Magni zavedajo, da ni dobro, če slabijo svoje dobavitelje. Prihod Magne je tudi dobro znamenje za druge nove vlagatelje, da je Slovenija primerna država za tuje naložbe.«

Tilen Prah, izvršni direktor Kariere: »Kljub visoki brezposelnosti v štajerski regiji bo precejšen izziv najti že prvih 400 delavcev, saj ima Štajerska že zdaj velike težave pri zagotavljanju tehničnega kadra. Bazen kadra je izčrpan, tehničnega kadra ni, pritisk na kadre je vse večji. Najti več kot tisoč delavcev v tem okolju bo izjemen izziv. Podjetja v regiji že zdaj težko najdejo kader, tudi ker je premalo vpisa na srednje tehniške šole, hkrati pa je prevelik vpis v terciarno izobraževanje.«
Vir-https://www.finance.si/8853047/Magna-v-Sloveniji-kako-hitro-bomo-dobili-se-en-Revoz?metered=yes&sid=485418243
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #3 ·
Nekaj starejših člankov:

Takšni so načrti proizvodne cone v občini Hoče-Slivnica

23.12.2016

Med drugim načrtovana lakirnica in objekt za sestavljanje vozil v velikosti 66.000 kvadratnih metrov

V občini Hoče-Slivnica začetek javne razgrnitve občinskega prostorskega načrta, v katerem je predvidena tudi vzpostavitev proizvodne cone. Na občini morebitne pripombe pričakujejo v roku meseca dni.

Imena Magna ni, proizvodni obrati so

Imena podjetja Magna, ki naj bi v proizvodni coni odprlo novi obrat in omogočilo nekaj tisoč zaposlitev, v planu ni zaslediti, so pa v njem med drugimi opredeljeni nekateri objekti in faznost njihove gradnje. V prvi fazi tako denimo lakirnica v velikosti 24.000 kvadratnih metrov, večje skladišče v višini 30 metrov in poslovna stavba. V drugi fazi je načrtovana gradnja objekta za izdelavo sestavnih delov velikosti okoli 3000 kvadratnih metrov, pa objekt za sestavljanje vozil velikosti 66.000 kvadratnih metrov. Tudi v tretji in četrti fazi so načrtovani podobni objekti istih dimenzij.

V januarja javna razprava

Hoški župan Marko Soršak bo v začetku januarja organiziral tudi javno obravnavo sprememb načrta. V teku pa je tudi iskanje nadomestnih zemljišč za kmetijsko dejavnost. »Se pregleduje točno stanje, ker zemlje ni toliko, kot jo kmetje želijo. Potrebno bo poiskati rešitev,« pravi Soršak, ki si želi, da bi vsa odprta vprašanja rešili z dogovorom. Je pa državni zbor medtem že sprejel zakon, ki omogoča tudi razlastitev lastnikov zemljišč.

Vir-https://maribor24.si/lokalno/taksni-nacrti-proizvodne-cone-v-obcini-hoce-slivnica/
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #4 ·
Hoški kmeti imajo še vedno pomisleke

4. 1. 2017

Okoliški kmetje imajo še vedno največ pomislekov glede gradnje Magnine tovarne v Hočah.

Predstavniki podjetja Urbis so zainteresiranim predstavili načrtvoane prostorske sprememba in s tem povezano okoljsko poročilo. Kot je povedal Rajko Sterguljc, gre za 92 hektarjev veliko območje v bližini letališča, namenjeno vzpostavitvi proizvodne cone za potencialnega investitorja, od tega 15 hektarjev zemljišč, ki so bila doslej namenjena pridobivanju gramoza, preostalo pa kmetijska zemljišča.

Po besedah Mire Vizovišek Motaln je končna ocena okoljskih analiz pokazala, da so predlagane spremembe občinskega prostorskega načrta ob upoštevanju zakonskih predpisov in strokovnih podlag sprejemljiv poseg v okolje in ne bodo imele negativnega vpliva, nekatere vplive pa bo mogoče omiliti z ustreznimi ukrepi.

Kmetje: To ne gre na hitro

Kmete, ki se bodo morali odpovedati svojim sedanjim in po njihovem prepričanju najbolj kakovostnim zemljiščem, je najbolj razjezil predlagani omilitveni ukrep, s katerim bi skrčili za več kot sto hektarjev gozdnih površin in jih usposobili za kmetijsko proizvodnjo. Eden od najbolj glasnih Rado Lobnik je spomnil, da kaj takega ni mogoče storiti na hitro, še posebej pa ne zagotoviti kakovosti zemlje, kot so je bili deležni doslej.

Hoški župan Marko Soršak je pri tem poudaril, da takšen ukrep ni namenjen za nadomestna zemljišča kmetom, ki se bodo morali umakniti proizvodni coni, Sterguljc pa je še pojasnil, da bodo morali biti omilitveni ukrepi izvedeni še pred dodelitvijo uporabnega dovoljenja potencialnega investitorja ter da so ti del postopka pridobivanja ustrezne projektne dokumentacije.

Upoštevati je treba prihodnji razvoj

Pomirjeni z zagotovili predstavljavcev prostorskega načrta, ki bi ga hoški občinski svet lahko potrdil že na februarski seji, da jih spremembe ne bodo prizadele, so bili predstavniki Letalskega centra Maribor.

Po pojasnila je prišel tudi direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih, ki ga je zanimalo, če so pri prostorskih spremembah upoštevali tudi dejstvo, da se bo v prihodnjih letih končno vendarle začelo razvijati tudi mariborsko letališče, kar pomeni, da je že zdaj treba infrastrukturo načrtovati tako, da jih ne bo treba pozneje, ko bi lahko prišlo do ozkih grl, spreminjati.

Sterguljc je pojasnil, da je železniški tir načrtovan tako, da ga bo mogoče podaljšati do letališča, predvidena je 15 metrov široka tripasovna regionalna cesta, vodne kapacitete od gramoznice zadoščajo za vse potrebe, delno bodo rekonstruirali tudi priključek na avtocesto. Na energetskem področju je predviden plinovod iz Miklavža, elektriko pa bodo najprej zagotovili preko 20-kilovoltne razdelilne postaje Rače, pozneje pa je predvidena neposredna navezava na 100-kilovoltni daljnovod.

Od devetih v ožji izbor dve lokaciji

Na očitke kmetov, da je bilo možnih za vzpostavitev tovarne tudi več drugih lokacij, je Sterguljc pojasnil, da so preverili devet možnih lokacij po vsem Podravju, na koncu pa sta v ožji izbor prišli lokaciji v Hočah in Slovenski Bistrici. Slednja naj bi imela še boljša kmetijska zemljišča in je preveč oddaljena od železnice, zato so se odločili za aktualno.

Potencialni investitor je namreč zahteval vsaj 85 do 90 hektarjev veliko zemljišče, zato je odpadla poslovna cona nekdanjega Tama, Lenart nima železniške povezave, za lokacijo v Kidričevem pa so se po besedah Sterguljca zagrevali vsi drugi, razen lastnikov, ki so pojasnili, da tamkajšnji prostor še potrebujejo za razvojne načrte Taluma in Boxmarka.
Vir-http://www.zurnal24.si/hoski-kmeti-imajo-se-vedno-pomisleke-clanek-283646
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #5 ·
Magnina lakirnica v Hočah bo za stopnjo novejša, sodobnejša, pravi župan

9. februar 2017

Magna in vodje projekta pihajo na dušo okoljskim nevladnikom. Kot kaže, zaman, interventni zakon in sistemski, ki mu bo sledil, sta nevarna, opozarjajo zagovorniki okolja

Še vedno je najbolj sporen interventni zakon, so kljub temu, da postopke za pridobivanje soglasij za gradnjo obrata kanadskega avtomobilskega velikana Magne ocenjujejo za korektne, prepričani v nevladnih okoljevarstvenih organizacijah. Konec januarja je občina Hoče-Slivnica pripravila posvet z okoljskimi nevladniki, a ni šlo za "posvet vseh nevladnih okoljskih organizacij v Sloveniji", kot so zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, pač pa so bili na posvetu predstavniki gasilskega društva, društva kmečkih žena, PIP Maribor, predstavniki podjetij in občani ... Srečanja sta se udeležila tudi predstavnik Umanotere Andrej Gnezda in Senka Šifkovič Vrbica, strokovnjakinja za okoljevarstveno pravo, ki je sodelovala tudi z zasavskimi kmeti v tožbi proti štirim tamkajšnjim onesnaževalcem, ta je imela za kmete zmagovit razplet. Kasneje je občina organizirala tudi ogled Magnine proizvodnje in lakirnice v Gradcu, a tega ogleda se "težkokategorniki" med okoljskimi nevladniki niso udeležili, pač pa je lakirnica zanimala predvsem lokalne nevladnike, med drugimi člane gasilskega društva. Peter Cokan, direktor občinske uprave občine Hoče-Slivnica, prizna: "Ogleda Magne so se udeležili predvsem lokalni nevladniki, smo pa preko mrež nevladnikov vabili na sestanek vse nevladne organizacije, na ogled pa tiste, ki so se udeležili predhodnega sestanka."

Na obisk javnosti oziroma medijev naj bi Magna pristala prihodnjič. Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak je povedal, da so jim v Magni predstavili "tehnologijo, videli so avtomatizirane procese, seznanili so se s spremembami prostorskih aktov in vplivi na okolje". Župan še pravi, da "bo lakirnica, ki je v prvi fazi načrtovana v Hočah, za stopnjo novejša, sodobnejša", zato bojazni, da v Podravje prihaja zastarela, okolju škodljiva tehnologija, po županovih zagotovilih naj ne bi bilo.

Tujim investitorjem prijazni zakon

Trud okoli okoljskih nevladnikov je razumljiv, saj so lahko pomembna ovira pri trasiranju poti industrialcem. V postopku pridobivanja okoljskega soglasja lahko nevladne organizacije sodelujejo kot stranski udeleženec in pomembno vplivajo na potek dogodkov. A Šifkovič Vrbica je prepričana, da bodo investitorji postopke vodili korektno, v skladu z zakonom, pripravljenim posebej zanje: "Interventni zakon izvensistemsko ureja materijo, ki ji da državni pomen, za kar bi bil smiselno potreben državni prostorski načrt in ne občinski. Glede na to, da je bila cona (sicer ne za Magno, op. p.) predvidena že leta 2007, je bilo dovolj časa za normalno pripravo sistemskih rešitev, ne pa sprejemanje zakona po nujnem postopku brez javne razprave."

Andrej Gnezda iz Umanotere pa je opozoril še na hitenje pri pridobivanju dovoljenj: "Zakon, ki so ga sprejeli za Magno, zahteva okoljevarstveno soglasje šele tik pred poskusnim obratovanjem, torej ko bo obrat že izgrajen. Zakon je sporen tako s procesnega kot z vsebinskega vidika, menimo tudi, da ni skladen z ustavo." O tem, ali bo Umanotera sprožila ustavno presojo interventnega zakona, še ni odločeno. Okoljevarstveno soglasje je pogoj za gradbeno dovoljenje, v primeru državnega interesa pa so lahko ti postopki izredno hitri. Spomnimo, v primeru TEŠ 6 je bilo gradbeno dovoljenje izdano dan po pridobitvi okoljskega soglasja. "Od tega projekta bo več stroškov kot koristi," napoveduje Gnezda, Šinkovič Vrbica pa: "Magna je obljubila 400 delovnih mest, zakon pa jih zahteva 1000. Na javni razpravi je bilo povedano, da obstaja namera za naprej, a ni nič oprijemljivega." Nastaja pa tudi sistemski zakon, ki bo v imenu "povzdignjenja razlastitve ter pridobivanja zemljišč," pravi pravnica, "pisan za tuje investitorje".

Okoljski predpisi ostajajo

Sporna je tudi sama investicija, trdi Gnezda: "Ne gre za zeleno in digitalno investicijo, kar naj bi ta vlada spodbujala, temveč uničujemo kmetijska zemljišča. Zdrava kmečka pamet tudi kaže, da na območju, kjer zajemaš pitno vodo, ne postavljaš lakirnice." Včeraj so o okoljskih postopkih tekli pogovori tudi v Agenciji RS za okolje. Za Magno vodi okoljske postopke podjetje E-net Jorga Hodaliča, nekdaj tudi direktorja nekdanjega Zavoda za varstvo okolja. Včerajšnji sestanek pa je bil namenjen iskanju odprtih vprašanj in morebitnih dopolnitev pred oddajo dokumentacije za izdajo okoljevarstvenega soglasja. V ARSO potrjujejo, da okoljskih predpisov interventni zakon ne spreminja.

PRIHOD MAGNE ŠE NI ZAKOLIČEN

Prihod Magne v Slovenijo še vedno ni zakoličen. Pogodba ali kakšna zaveza še ni bila podpisana. Ali je informacija, da sta še vedno v igri Madžarska ali Hrvaška, ki bi Magnin veleprojekt v končni fazi s 3000 zaposlenimi lahko speljali na svoja tla, pritisk investitorja ali resna opcija? Župan Soršak meni, da Madžarska še napenja sile. Čeprav sestanki na relaciji Magna-gospodarsko ministrstvo-občina potekajo redno, na približno 14 dni, v Gradcu, Ljubljani ali Hočah. Občina Hoče - Slivnica včeraj in danes pošilja prodajne pogodbe lastnikom zemlje na bodoči industrijski coni. Problematičnih, tistih, ki ne želijo prodati zemlje za slabih deset evrov na kvadratni meter, je še približno sedem (od skupno približno stotih), a to so tisti, ki se s kmetijstvom preživljajo. Župan zatrjuje, da so jim nadomestne njive našli v Račah, kjer je najemnik Perutnina Ptuj in na območju zaporov v Rogozi. A teh detajlov v prodajnih pogodbah še ni, priznava župan, o nadomestnih njivah se bodo dogovarjali kasneje. Pri zbiranju soglasij 27 nosilcev urejanja prostora, ki so se v prvem krogu že strinjali z industrijsko, večjih zapletov najbrž ne bo. Ali bodo kmetje zaradi možnosti razlastninjenja zahtevali ustavno presojo zakona, se še niso odločili, pravijo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. (na)
Vir-http://www.vecer.com/magnina-lakirnica-v-hocah-bo-za-stopnjo-novejsa-sodobnejsa-pravi-zupan-6310645


Magna že išče nove kadre

17.02.2017

Po tem ko je v januarju postalo jasno, da Magna prihaja v Slovenijo, sedaj že iščejo kadre:

vodja vzdrževanja,kontrolor,sistemski inženir.
Vir-https://live.finance.si/33568/Magna-ze-isce-nove-kadre
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #6 ·
Hoški svetniki potrdili občinski prostorski načrt za Magno

20.02.2017


V 20 minutah potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča

Svetniki občine Hoče-Slivnica so na današnji izredni seji brez posebne razprave in po hitrem postopku v 20 minutah potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča, ki bo nastala za potrebe avtomobilskega giganta Magna. Trši oreh za občino so pogajanja s kmeti.

Občinskim svetnikom je podrobnosti občinskega prostorskega načrta (OPN) predstavil Rajko Sterguljc iz podjetja Urbis, ki je izdelalo dokument.

Gre za 94 hektarjev veliko območje

Kot je dejal, gre za 94 hektarjev veliko območje v bližini letališča, od tega 77 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih bodo za to, da bi njihov delež povrnili na primerno raven začeli urejati večinoma na območju rogoškega gozda, delno pa tudi s sanacijo nekdanje Darsove gramoznice. Še pet hektarjev bodo za potrebe kmetijstva pridobili na sedanjih nepozidanih stavbnih zemljiščih.

Vendar pri omenjenih zemljiščih ne gre za nadomestna, ki jih bodo v skladu z dogovorom zagotovili tistim dosedanjim lastnikom ali najemnikom kmetijske zemlje na tem območju, ki živijo od kmetijske dejavnosti.

Zaradi nekaterih pomislekov glede potencialnih okoljskih nevarnosti po vzpostavitvi Magnine lakirnice na tem območju je Sterguljc dejal, da so vse tehnološke analize in projekti pokazali, da gre za zelo varno dejavnosti.

Na zahtevo države so uvedli še dva dodatna ukrepa

To je bilo po njegovem potrjeno tudi ob ogledu enakega obrata v Gradcu, ki že sam zagotavlja dvojno ali celo trojno stopnjo varovanja. Na zahtevo države so uvedli še dva dodatna ukrepa, vodnjake, iz katerih bi črpali morebitno onesnaženo vodo, ter nadomestne vodne vire v primeru malo verjetnih večjih težav.

S hitrim sprejetjem prostorskega načrta je bil zadovoljen tudi župan Marko Soršak, ki je dejal, da je s tem polovica njihovih obveznosti glede projekta že izpolnjena. Z njim bo investitor lahko podal vlogo tako za državno subvencijo kot za vladno potrditev, da gre za strateško investicijo v skladu s posebnim “Magninim” zakonom.

Soršaka kot kaže več dela čaka v pogajanjih z lastniki zemljišč in kmeti, saj so se doslej uspeli za prodajo dogovoriti z 18 lastniki, 13 pa se jih še ni dokončno odločilo oziroma se nagibajo k zahtevi za nadomestna zemljišča. Njihove predloge in pogoje smo zbrali in jih posredovali ministrstvu, kjer bodo videli, kako bi lahko sklenili dokončni dogovor.

Investitor želi poleti začeti z gradnjo

Časa za dogovor s kmeti je tako še največ mesec dni, saj želi investitor čim prej vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje in tako v poletnih mesecih že začne z gradnjo. “Ko bo Magna podala vlogo in jo bo država označila za strateško investicijo, potem se lahko uveljavlja tudi člen o razlastitvi. Še vedno pa verjamem, da bomo našli rešitev” je dejal Soršak, ki predvideva, da bo vlada o vlogi Magne odločila predvidoma do sredine marca.

Magna je sicer te dni že začela iskati prve sodelavce v Sloveniji. Kot je razvidno iz njihove spletne, za novo lokacijo iščejo sistemskega inženirja, kontrolorja in vodjo vzdrževanja.

Prikaz območja in načrtovanih ureditev. FOTO: hoce-slivnica.si
Vir-https://maribor24.si/lokalno/hoski-svetniki-potrdili-obcinski-prostorski-nacrt-za-magno/
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #7 ·
Si bo Magna zaradi kmetov premislila?


27 februar, 2017

Tovarna Magne Steyr se bo po načrtih začela graditi že junija, a projekt, ki bi po najboljšem scenariju prinesel tudi do 6000 zaposlitev, bi lahko padel v vodo, če ne bo prišlo do dogovora s kmeti.

Postopki za uresničitev projekta tovarne Magne Steyr v občini Hoče-Slivnica potekajo s polno paro. Pretekli ponedeljek so hoški svetniki potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone. Tam bi Magna Steyr gradila že v mesecu juniju, po najboljšem možnem scenariju pa bi v nekaj letih zaposlovala kar 6000 ljudi.

A kljub želji slovenske politike, gospodarstva in Magne Steyr, se lahko projekt še vedno zalomi. Z nekaterimi lastniki zemljišč, kjer bi nastala proizvodna cona, se Občina Hoče-Slivnica še vedno ni dogovorila. Časa naj bi bilo le še mesec dni.

Magna želi začeti graditi že junija

Za izgradnjo proizvodne tovarne Magne Steyr so na površini 92 hektarjev predvidene štiri faze. Magna želi hoško tovarno vzpostaviti v najhitrejšem možnem času. Kot so nam potrdili na Občini Hoče-Slivnica se bo prva faza – lakirnica, predvidoma začela graditi v mesecu juniju, zaposlitev pa bi dobili 404 delavci. Poleg lakirnice, bi junija začelo nastajati še skladišče obarvanih karoserij in poslovna stavba ter vsa potrebna cestna in druga potrebna omrežja za obratovanje prvega dela Magnine tovarne.

Prihodnje leto še druga faza s 1500 novih zaposlitev

Po prvi fazi pa bodo po načrtih že prihodnje leto začeli nastajati dodatni objekti z avtomobilskim obratom. Uresničena druga faza z objekti za izdelavo sestavnih delov in sestavljanje vozil bo prinesla dodatnih 1500 zaposlitev, kar pomeni da bo Magna po prvih dveh fazah zaposlovala blizu 2000 ljudi.

Čez nekaj let kar 6000 delovnih mest?

Investitor – Magna International, pa je v skladu z Zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica podala opis celotnega investicijskega projekta. V njem predvideva tudi tretjo in četrto fazo. Tretja faza bi prinesla širitev avtomobilskega obrata, četrta pa še dodatno lakirnico. Tretja faza pomeni 1.430 dodatnih, četrta pa še 2.670 dodatnih zaposlitev. Ob zaključku vseh faz bi bilo tako zagotovljenih kar 6000 zaposlitev.

''Preostali fazi 3. faza: Širitev avtomobilskega obrata in 4. faza: Nadaljnja širitev z dodanjem še ene lakirnice sta odvisni od nadaljnjega razvoja EU in svetovnega gospodarstva, od prejetih naročil za pogodbeno izdelovanje s strani strank in od končne odobritve potrebnih investicijskih izdatkov s strani Magna International,'' o morebitni uresničljivosti 6000 delovnih mest pravijo na hoški občini.




Če dogovora s kmeti ne bo – Magna odhaja drugam

Na občini Hoče-Slivnica pa so nas opozorili, da je pred začetkom katerekoli faze potrebno urediti lastništvo zemljišč, na katerih bodo stali novi proizvodni obrati. Občina Hoče-Slivnica skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo vodi postopke za dogovor s trenutnimi lastniki zemljišč, ki so jim bile ponujene možne rešitve oziroma nadomestila.

Z večino lastnikov je bilo do sedaj možno najti sporazumno rešitev, vendar na občini poudarjajo, da lahko brez kooperativnosti vseh sedanjih lastnikov, občina in celotna država izgubi priložnost za investicijo, ki ne bo prinesla samo novih delovnih mest temveč bo imela številne druge pozitivne učinke.

''V primeru, da se lastništva zemljišč ne uredijo pravočasno in se posledično ne uredijo za pridobitev dovoljenja za gradnjo, obstaja verjetnost, da bo investitor Magna Steyr »odšla« na drugo lokacijo,'' so za Mariborinfo.com povedali na občini Hoče-Slivnica.

Po nekaterih informacijah do dogovora še niso uspeli priti s trinajstimi lastniki zemljišč. Ti naj bi razmišljali o zahtevku za nadomestna kmetijska zemljišča primerne kvalitete, saj se s kmetijstvom preživljajo. Magna naj bi želela začeti postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja v čim krajšem času, tako da naj bi imela občina za dogovor s kmeti časa le še mesec dni.

Za odkup zemljišč država namenila 10 milijonov

Država je za vzpostavitev proizvodne cone zagotovila 10 milijonov evrov za nakup zemljišč. ''Gre za tako imenovana posojena sredstva, ki se planirajo vrniti v proračun RS s prodajo zemljišč investitorju, presežek denarja od prodaje zemljišč pa prejmejo lastniki, ki bodo zemljišča prodali,'' pravijo na občini.

Na takšen način je država le založila finančna sredstva za zagotovitev prostora, kjer je možno izvesti investicijo in razbremenila potencialnega investitorja pri pridobivanju soglasij 108 lastnikov za zemljišče v partnerstvu z lokalno skupnostjo.

Magna bo zaprosila za subvencijo

Poleg tega pa ima država za tuje neposredne investitorje, kot je Magna Steyr, na voljo posebna sredstva v okviru programa spodbujanja neposrednih investicij.
''Podjetje mora na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nasloviti vlogo, v kateri je opredeljena višina investicije, obseg, predvidena nova delovna mesta in pojasniti dodano vrednost, ki jo bo prinesla državi. Takšen bo postopek tudi v primeru Magne, končno višino subvencije pa bo določila Vlada RS,'' so nam pojasnili na hoški občini.

Podobna praksa je tudi pri vodilnih državah prejemnicah tujih neposrednih investicij za avtomobilsko industrijo (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška). Subvencije tako niso slovenski unikum ampak predstavljajo ukrep s katerimi države ustvarjajo konkurenčno okolje za investicije in omogočajo večje zaposlovanje ter višjo dodano vrednost in višje prihodke za proračun.

Če bo do dogovora s kmeti torej prišlo, bi v nekaj letih in ugodnih razmerah lahko hoška Magna zaposlovala kar 6000 ljudi.
Vir-http://mariborinfo.com/novica/politika-in-gospodarstvo/si-bo-magna-zaradi-kmetov-premislila/131694
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #8 ·
Kako bo Magnina tovarna vplivala na okolje in zdravje ljudi?


28 februar, 2017

Tovarna avtomobilskega giganta Magne Steyr, ki naj bi se začela graditi junija, bo imela vplive na okolje, a odgovorni zatrjujejo, da je dejavnost povsem varna.

Tovarna Magne Steyr, ki naj bi se predvidoma začela graditi v mesecu juniju, bo že kmalu zaposlovala najprej 404, nato pa še dodatnih 1500 ljudi. Tovarna avtomobilskega giganta bo imela takojšnji blagodejni učinek na gospodarstvo širše regije. Kakšne pa bi lahko bile nevarnost za okolje?

Da so lahko hoški občinski svetniki sploh potrdili spremembe prostorskega načrta, ki bo omogočil gradnjo proizvodnega obrata Magne, je bila potrebna izvedba celovite presoje vplivov na okolje.

Vplivi na okolje bodo ...

V Okoljskem poročilu, ki ga je pripravilo mariborsko podjetje Urbis d.o.o., so navedene možne emisije v okolje, ki bodo nastale ob uvedbi proizvodne cone v neposredni bližini mariborskega letališča in za vse štiri faze gradnje Magnine tovarne, ki smo jih podrobneje predstavili včeraj.

Pomembnejši vplivi na okolje, večja občutljivost okolja ali možnost posrednega vpliva na zdravje in varnost ljudi se zaradi proizvodne dejavnosti pričakujejo predvsem pri kakovosti zraka, površinskih voda, podzemnih voda in rabe tal. Za vsa področja so nujni omilitveni ukrepi, ki predhodno onemogočajo onesnaženje.

Za ohranjanje kakovosti zraka številni ukrepi

Kakovost zraka bodo ogrožale predvsem emisije zaradi proizvodnje in prometa. Ne samo pri gradnji, tudi pri kasnejšemu obratovanju bo moral lastnik oziroma upravljalec zagotoviti izvajanje monitoringa emisije snovi in druge ukrepe za zagotovitev ustrezne kakovosti zraka.

Pri načrtovanih prostorskih ureditvah bo potrebno upoštevati ustrezno prevetrenost prostora, z zasnovo pa vzpodbujati lokalne cirkulacije zraka.

'Vse novogradnje in obstoječi objekti morajo strmeti k cilju zmanjšanja rabe energije in onesnaženosti zraka v občini. Ogrevanje objektov je dopustno na zemeljski plin in daljinsko ogrevanje. Možna je uporaba obnovljivih virov energije, razen uporabe podtalne vode,'' je glede zagotavljanja kakovosti zraka predpisano v Okoljskem poročilu.
Za obratovanje Magnine tovarne in za vse večje spremembe naprave bo potrebno pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje.

Za zagotavljanje zdravja ljudi potrebni omilitveni ukrepi

Z načrtovano dejavnostjo, ki je poleg emisij zraka tudi vir hrupa in lahko z nevarnimi odpadnimi snovmi vpliva na onesnaženost tal in vode, prihaja tudi do posrednih vplivov na zdravje ljudi.

Vidiki varovanja zdravja ljudi so obravnavani z oceno vplivov na podzemne vode oziroma oskrbe prebivalstva s kakovostno pitno vodo, kakovost zunanjega zraka in obremenitev okolja s hrupom ter zmanjšanja obsega kmetijskih zemljišč na oskrbo prebivalstva z lokalno pridelano hrano.

"Pri vrednotenju smo ugotovili, da se da bistvene vplive z ustreznimi omilitvenimi ukrepi zmanjšati oziroma omiliti na sprejemljivo raven nebistvenega vpliva. Opredeljeni omilitveni ukrepi so pogoj za dosego nebistvenega vpliva na okolje," je za ustrezno varnost dejavnosti zapisalo podjetje Urbis.

Gre za zelo varno dejavnost

O potencialni okoljski nevarnosti po vzpostavitvi Magnine lakirnice sta pred potrditvijo spremembe prostorskega načrta spregovorila tudi župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak in Rajko Sterguljc, direktor podjetja Urbis, ki je pripravilo okoljsko poročilo. Po njihovih besedah nevarnosti ni, saj so vse tehnološke analize in projekti pokazali, da gre za zelo varno dejavnost.

To je potrdil tudi ogled enakega obrata v Gradcu, ki že sam zagotavlja, po besedah Sterguljca, dvojno ali celo trojno stopnjo varovanja. Na zahtevo države so uvedli še dva dodatna ukrepa, vodnjake, iz katerih bi črpali morebitno onesnaženo vodo, ter nadomestne vodne vire v primeru malo verjetnih večjih težav.

Skrb za podtalnico in podzemno vodo

Za zagotavljanje nebistvenih vplivov na podzemne vode je potrebno na območju vzpostaviti dolgoročni sistem opazovanja vplivov na podtalnico in spremljati ključne parametre onesnaženja v podzemni vodi.

Kot je še zapisano v Okoljskem poročilu, v skladu z Uredbo na območju ni dovoljeno postavljati bencinskih servisov, podzemnih skladišč goriva ter uporabljati podtalne vode za energetsko izkoriščanje. Pri načrtovanju in izgradnji območja oziroma posameznih objektov je potrebno zagotoviti ustrezen sistem zbiranja in odvoda vseh vrst odpadnih vod (komunalne, industrijske odpadne, onesnažene padavinske vode, padavinske vode s strešin).

Vso plodno zemljo bodo deponirali

Že od samih govoric o morebiti vzpostavitvi proizvodne cone na območju ob mariborskem letališču so leteli očitki kmetov, da gre za plodno zemljo vrhunske kakovosti. Tudi zaradi tega še nekaj kmetov ni sklenilo dogovora z občino o odkupu zemljišča, ki jih bo nato občina prodala naprej investitorju.

Zaradi kakovostne plodne zemlje, je predpisano tudi varstvo le-te. Pred pričetkom del je potrebno vso plodno zemljo odstraniti in jo deponirati izven območja gradbišča. Plodna zemlja je dopustno uporabiti pri urejanju odprtih površin znotraj območja ali sanacijo kmetijskih površin izven območja obdelave.

Zaradi načrtovanih posegov za potrebe proizvodne cone, bo potrebno porušiti objekte s hišno številko Miklavška cesta 20, 23, 25 in 27.

Priporočena uporaba železnice, del vodotoka bodo prestavili

Za zagotavljanje kakovosti zraka je v Okoljskem poročilu navedeno, naj se za promet za potrebe predvidene proizvodnje v največji možni meri uporablja železnica ter da je pogoj za uveljavitev plana tudi industrijski železniški tir.

Na območju, kjer se bo vzpostavila proizvodna cona pa stoji tudi Polanski potok, ki bo delno premeščen. Potrebna bo delna prestavitev vodotoka v dolžini okoli 500 metrov. Da to ne bi vplivalo na kakovost površinske vode bodo na območju prestavitve do sedaj tehnično urejenega Polanskega potoka uredili nov sonaravno urejen vodotok.
Vir-http://mariborinfo.com/novica/politika-in-gospodarstvo/kako-bo-magnina-tovarna-vplivala-na-okolje-in-zdravje-ljudi/131778
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #9 ·
Hoškim kmetom za Magno nadomestna zemljišča na območju zapora v Rogozi


06. marec 2017

Vlada je na današnji dopisni seji s sklepom pozvala Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, da bo za zagotovitev predkupne pravice upravičencem na njihov predlog prodala ali oddala v zakup kmetijska zemljišča na območju Rač in Rogoze, ki so v njegovem upravljanju. Hkrati je javni zavod Rinka pozvala, naj se odreče že najeti zemlji.

Gre za tiste lastnike zemljišč, ki živijo od kmetijske dejavnosti, ter se v okviru vzpostavljanja proizvodne cone Hoče oziroma novega obrata avtomobilskega giganta Magna niso odločili za prodajo. Namen sklepa je, da lahko kmetje, ki so do zdaj obdelovali zemljišča na območju bodoče proizvodne cone, nemoteno nadaljujejo s kmetijsko dejavnostjo. Ker pa na trgu ni primernih nepremičnin, bo lahko sklad s tem sklepom prodajal in oddajal v zakup kmetijska zemljišča na območju Rač in Rogoze, ki so v njegovem upravljanju, a pod pogojem, da so ta zemljišča prosta oziroma niso že obremenjena z zakupom. Vlada je sklep sprejela na podlagi zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju občine Hoče-Slivnica. Ta lastnikom zemljišč, ki so prodali zemljišča občini Hoče-Slivnica zaradi vzpostavitve proizvodne cone, ali pa bi bili na podlagi tega zakona razlaščeni, v petih letih od uveljavitve omogoča nakup ali zakup kmetijskih zemljišč na območju mariborske upravne enote največ do površine, ki so jo prodali, pri tem pa odobritev posla s strani države ni potrebna. Ker pa ima sklad za vsa svoja zemljišča na tem območju veljavno sklenjene zakupne pogodbe in nima prostih zemljišč, ki so potrebna za predkupno pravico, je vlada kot ustanoviteljica k sodelovanju pri zagotovitvi zemljišč pozvala mariborsko poslovno enoto javnega gospodarskega zavoda Rinka.

Javni gospodarski zavod Rinka, ki ga je ustanovila vlada in skrbi za gospodarske dejavnosti v okviru slovenskih zaporov, ima na območju Rogoze oziroma v neposredni okolici tamkajšnjega odprtega oddelka zapora od sklada že skoraj tri desetletja v zakupu večjo površino obdelanih zemljišč. Da bi država kmetom zagotovila zadostne površine nadomestnih zemljišč, so Rinko s sklepom pozvali, da se odpove zakupu 25 hektarjev zemljišč. Direktor JGZ Rinka s sedežem v Celju Aleš Kumpberger je potrdil, da so se o tem v preteklosti pogovarjali, ker pa sklepa o tem še ni prejel, ga za zdaj ne želi komentirati. "Ena naših dejavnosti je tudi kmetijska proizvodnja in na omenjenih zemljiščih gojimo semenske kulture, žita in podobno in jih nato prodajamo na prostem trgu, to sodi k delu zaprtih oseb," je pojasnil dejavnost zavoda.

Projekt prihoda Magne v Slovenijo se tako nadaljuje. Hoški svetniki so pred dvema tednoma po hitrem postopku potrdili spremembe občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča. Najtrši oreh za občino so bila prav pogajanja s kmeti. Na 94 hektarjev velikem območju je namreč kar 77 hektarjev kmetijskih zemljišč. Ob sprejetju prostorskega načrta je župan Marko Soršak povedal, da so se dotlej uspeli za prodajo dogovoriti z 18 lastniki, 13 pa se jih še ni dokončno odločilo oziroma se nagibajo k zahtevi za nadomestna zemljišča. Njihove predloge in pogoje so zbrali in jih posredovali ministrstvu...
Vir-http://www.vecer.com/hoskim-kmetom-za-magno-nadomestna-zemljisca-na-obmocju-rogoskega-zapora-6318237
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #10 ·
Bodo šli kmetje v ustavno presojo Magnine investicije?


07.03.2017

Hoški kmetje, ki bodo izgubili zemljo zaradi načrtovane, skoraj 100-hektarske industrijske cone Hoče pri mariborskem letališču, niso zadovoljni s ponudbo Vlade RS. Ta je včeraj sprejela sklep o nadomestni zemlji zanje, pozvala pa je Sklad kmetijskih zemljišč RS, naj tistim kmetom, ki se ne bodo odločili prodaji, odstopi državno zemljo v Rogozi ali Račah oziroma naj se 25 hektarjem državne zemlje odpove zakupnik Javno gospodarskega zavoda Rinka. To zemljo obdelujejo zaporniki za prestajanja kazni zapora Maribor-oddelek Rogoza. Zavod se zaveda pomena investicije in novih delovnih mest za regijo in tega ne bo problematiziral, čeprav mu podrobnosti – tudi kar zadeva izpada njihovega dohodka, ni še nihče predstavil.

S ponujenim menjalnim razmerjem 1:1 kmetje niso zadovoljni. Ponujena rogoška zemlja naj bi bila namesto prvovrstne hoške nekoliko slabše kakovosti. Zato zanje to razmerje ni sprejemljivo. Ob dejstvu, da osem največjih kmetov na območju bodoče industrijske cone Hoče, kjer naj bi kanadsko-avstrijski avtomobilski gigant Magna zgradil novo lakirnico, obdeluje kar 80 hektarjev, je razkorak med obstoječo in ponujeno nadomestno zemljo več kot očitne. Treba je sicer imeti v vidu še dejstvo, da vseh omenjenih površin najbolj uporni kmetje niso v celotni lastniki, pač pa so tudi zakupniki. Po zadnjih informacijah se je 18 lastnikov zemlje znotraj bodoče industrijske cone odločilo za prodajo, 13 pa jih želi menjavo.

Pomembna je še eno dejstvo: zakon za Magnino investicijo tistim lastnikom oz. prodajalcem, ki so se odločili za njeno prodajo, na območju mariborske upravne enote omejuje nakup ali zakup kmetijskih zemljišč največ do površine, ki so jo zaradi Magne prodali. Za kvadratni meter hoške zemlje bodo predvidoma dobili 10 € za kvadrat, na trgu je mogoče enako površino dobiti za 5-krat (in več) manj, torej bi za dobljeno kupnino teoretično lahko dobili pet krat več površin.

Če bo ostalo takšno menjalo razmerje in omejevalna pravila pri nakupu oz. zakupu, bodo najbolj uporni kmetje po vsej verjetnosti primorani v ustavno presojo interventnega zakona o Magnini investiciji. Epilog ne more napovedati nihče.
Vir-http://gezagrabar.kmeckiglas.com/post/273137/bodo-sli-kmetje-v-ustavno-presojo-magnine-investicije
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #11 ·
Magni za prihod več kot 18 milijonov finančne spodbude


16 marec, 2017

Vlada je dodelila 18,61 milijona evrov finančne spodbude Magni Steyr za postavitev lakirnice Maribor.

"Spodbuda projektnemu podjetju se bo državi povrnila, saj bo v naslednjih treh letih že iz naslova davkov in prispevkov v zvezi z izplačili plač podjetje predvidoma prispevalo skoraj 15 milijonov evrov, medtem ko naj bi celotni zunanji učinki investicijskega projekta na Slovenijo znašali skoraj 70 milijonov evrov," so finančno spodbudo v višini 18,61 milijona evrov pojasnili na vladi.

Celotna naložba je sicer vredna 146,4 milijona evrov in bo predvidoma končana do konca oktobra 2019. Investicijski projekt bo ustvaril 404 nova delovna mesta, je sporočila vlada. Predmet investicijskega projekta je gradnja novega objekta za lakirnico avtomobilske karoserije, vključno s podporno infrastrukturo. Magna namerava v okviru projekta za gradnjo stavbe in nakup zemljišč nameniti 50,8 milijona evrov, za nakup novih strojev in opreme pa 95,6 milijona evrov.

Poleg tega ima spodbuda po navedbah vlade tudi nefinančne učinke, kot so prepoznavnost Slovenije kot tujim investitorjem prijazno okolje, zmanjšanje brezposelnosti v Sloveniji, povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, zmanjšanje vplivov na okolje.

Spomnimo ...

Vlada je za vzpostavitev nove proizvodne cone v občini Hoče-Slivnica že zagotovila sredstva v skupni višini 3,6 milijona evrov. Kot so poudarili takrat, se je s tem podprla aktivnosti za vzpostavitev proizvodne cone na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.

Toda še preden bo Magna začela graditi, bo potrebno urediti lastništvo zemljišč, na katerih bodo stali novi proizvodni obrati. Z večino lastnikov je bilo po besedah župana Hoče Slivnica do sedaj možno najti sporazumno rešitev, vendar na občini poudarjajo, da lahko brez kooperativnosti vseh sedanjih lastnikov, občina in celotna država izgubi priložnost za investicijo, ki ne bo prinesla samo novih delovnih mest temveč bo imela številne druge pozitivne učinke.

''V primeru, da se lastništva zemljišč ne uredijo pravočasno in se posledično ne uredijo za pridobitev dovoljenja za gradnjo, obstaja verjetnost, da bo investitor Magna Steyr odšla na drugo lokacijo,'' so nedavno dejali za Mariborinfo na Občini Hoče - Slivnica.

Magna želi začeti graditi že junija

Za izgradnjo proizvodne tovarne Magne Steyr so na površini 92 hektarjev predvidene štiri faze. Magna želi hoško tovarno vzpostaviti v najhitrejšem možnem času. Kot so nam potrdili na Občini Hoče-Slivnica se bo prva faza – lakirnica, predvidoma začela graditi v mesecu juniju, zaposlitev pa bi dobili 404 delavci. Poleg lakirnice, bi junija začelo nastajati še skladišče obarvanih karoserij in poslovna stavba ter vsa potrebna cestna in druga potrebna omrežja za obratovanje prvega dela Magnine tovarne.

Prihodnje leto še druga faza s 1500 novih zaposlitev

Po prvi fazi pa bodo po načrtih že prihodnje leto začeli nastajati dodatni objekti z avtomobilskim obratom. Uresničena druga faza z objekti za izdelavo sestavnih delov in sestavljanje vozil bo prinesla dodatnih 1500 zaposlitev, kar pomeni da bo Magna po prvih dveh fazah zaposlovala blizu 2000 ljudi.

Čez nekaj let kar 6000 delovnih mest?

Investitor – Magna International, pa je v skladu z Zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica podala opis celotnega investicijskega projekta. V njem predvideva tudi tretjo in četrto fazo. Tretja faza bi prinesla širitev avtomobilskega obrata, četrta pa še dodatno lakirnico. Tretja faza pomeni 1.430 dodatnih, četrta pa še 2.670 dodatnih zaposlitev. Ob zaključku vseh faz bi bilo tako zagotovljenih kar 6000 zaposlitev.
Vir-http://mariborinfo.com/novica/politika-in-gospodarstvo/magni-za-prihod-vec-kot-18-milijonov-financne-spodbude/132178
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #13 · (Edited)
^^
:picard:

Imbacili, če do investicije ne bo prišlo bodo pa pljuvali de se je premalo naredilo, da smo jim ponudili premalo in da so nam zaradi tega investicijo speljali bolj razviti in sposobni Slovaki.. Je pa zanimivo da obstajajo fanatični nasprotniki te investicije tudi na desnici ne samo na levici.
 

·
Registered
Joined
·
8,508 Posts
mene nasploh veliko čudi pri tej investiciji. kot prvo mi Hoče ne delujejo nek naravni biser v rangu Bleda (kot bi se dalo razbrati iz mnenj nasprotnikov), kot tudi, da vsi pozabljajo na faznost projekta (100% obljube o 2. fazi sicer ni, ampak če se zgodi se bodo morali vsi najmanj s tono pepela posuvati).

pa tudi številke, ki jih navaja Pertinač (do pred kratkim član SD) so zelo površne - govori o 300 delovnih mestih in 10 milijonih (včeraj zvečer!!!) danes pa je objavljenih 404 delovnih mest in 18,61 milijona. ne vem kaj sploh komentira če nima pojma
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #15 · (Edited)

·
Registered
Joined
·
32 Posts
Upoštevaje koliko najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč vsako leto zgubimo na račun gozda se mi zdi njihova komentarji popolnoma deklasirani. Gre za območje, ki je infrastrukturno dobro opremljeno (avtocesta, letališče, železnica) in je za razvoj industrije idealno. Računat na to da bo multinacionalka šla v sanacijo stare industrijske cone, okoljsko sanacijo, odvoz zemljine,... v Kidričevem je neumnost.
Če je župan Občine Kidričevo kolikor toliko sposoben, bo sanacijo izvedla občina, pridobila EU sredstva, in zemljišča po sanaciji ponudila podizvajalcem Magne oziroma naslednjemu greenfield investitorju. Gre se za aktivno politiko urejanja prostora, ne pa da se čaka kdaj ti bo sekira padla v med in bo nekdo drug (privatni kapital) storil tisto za kar bi morala poskrbeti lokalna oblast oziroma država.
 

·
Unofficial Watchdog
Joined
·
3,082 Posts
Jasno je, da takšne investitorje (v velike industrijske komplekse) zanimajo lokacije, ki

a) so blizu osnovne infrastrukture (AC, letališče, železnica, energetska infrastruktura itd).
b) omogočajo možnost za širitev
c) imajo dovolj veliko demografsko zaledje

Nihče ne bo gradil nekje v vuko...ini, v nekih grapah. Pa še takrat so tam postavljali takšno industrijo, ki je bila na lokalno surovino vezana.

Torej, upoštevaje zgoraj naštetih faktorjev, je jasno, da so najatraktivnejše lokacije na ravninah v bližini velikih mest. In ponavadi to pomeni, da gre za kmetijska zemljišča prve klase. Pa naj gre za Ljubljansko polje ali Dravsko polje itd.

Kje pa mislite, da drugje postavijo takšne komplekse? Sredi polj, blizu AC!

In zgodovinsko gledano je vedno tako bilo. Industrija je rasla na obronkih mest, poseljenih območij, ob prometnih žilah itd. Vedno na račun kmetijskih površin, ki so pač obdajala naselja. Nič novega tu. To se je dogajalo vedno in povsod.

In kot je Jeriho omenil: veliko več kmetijskih zemljišč propada zaradi zaraščanja in neobdelave kot pa zaradi gradnje industrije in infrastrukture. A tega v SLO nobenega ne briga kaj preveč. Zaženejo pa vsi vik in krik, ko se na kmetijskih zemljiščih začne graditi AC, železnico, industrijke komplekse ali energetsko infrastrukturo (plinovode, daljnovode, vetrnice itd).

Je pa bizarno, da v SLO sprejemamo za posamezne investicije posebne zakone, namesto da bi nek okvirni sistemski zakon o investicijah sprejeli, ki bi določal, kdaj in kako ter pod kakšnimi pogoji se lahko prvovrstna kmetijska zemljišča ali tista na okoljevarstvenih območij nameni za druge dejavnosti. In kdaj in kako itd se lastnike teh zemljišč lahko razlastnini. Trenutno to velja le za "strateške" zadeve - torej za javno infrastrukturo. Za zasebne investicije pa ne.

Ne more nek "lojze" zaradi neke njivice blokirati celotno investicijo, ki bi zaposlila na stototine ali tisoče novih ljudi in ki bi državi prinesla nove prihodke v proračun ter prinesla nove posle podizvajalcem in kooperantom in drugim poslovnim partnerjem ter subjektom. Včasih je pač javni interes večji od interesa enega "lojzeta".
 

·
Registered
Joined
·
1,208 Posts
Solčavec;138950550 said:
" ... Sporna je tudi sama investicija, trdi Gnezda: "Ne gre za zeleno in digitalno investicijo, kar naj bi ta vlada spodbujala, temveč uničujemo kmetijska zemljišča. ..."
Žal se bo morala Slovenija sprijazniti tudi z manj ugodnimi investicijami. Če v Sloveniji želimo take TUJE investitorje, ki bodo potencialno zaposlili več sto delavcev, bomo morali biti pripravljeni tudi na kompromise. Investitorji iz razvitih držav bodo zelene digitalne investicije udejanjali v svojih državah. Bruto strošek delovne sile pri nas ni tako spodbuden, da bi mi postavljali glavne pogoje. Je pa zato obdelovalna zemlja bistveno cenejša kot v Avstriji. Računica investitorja je očitna. Žal. :eek:hno:
 

·
Registered
Joined
·
8,508 Posts
ma ne vem. po mojem to ne bo samo "lakirnica" v klasičnem pomenu ampak bodo najprej roboti stiskali pločevino, potem jo bodo roboti sešvasali, potem bo šla še na robotizirano lakiranje in na koncu bodo barvo v peči zapekli. v drugi fazi bi šel takšen pleh naprej v montažo podvozja, motorja, notranje opreme itd., sedaj v vmesnem času bo pa pač šel v Gradec
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,728 Posts
Discussion Starter · #20 · (Edited)
Nekateri napačno omenjajo da Magna seli del proizvodne("umazane") v Slovenijo. Nobene selitve ne bo, so že sami potrdili da gre za širitev!! Lakirnica v Gradcu ostane, v nasprotnem bi Avstrijci zagotovo zagnali vik in krik.
 
1 - 20 of 764 Posts
Top