[GREMI]

A bo ta zadeva večja od Cityparka?

Ne, manjša.

CityPark: 53.000m2 GLA, 125 lokalov, 1.800 parkirišč.

Spar Center Šiška: 32.000m2 GLA, cca 90 lokalov, cca 1.600 parkirišč.

 

[GREMI]

Samo za zanimivost: obstoječi in predvideni nakupovalni centri v LJ:

Obstoječi centri:

CityPark BTC: 53.000m2 GLA, 125 lokalov

Supernova Rudnik, 1. faza: 37.000m2; 70 lokalov

Mercator Center Šiška: 31.000m2; 65 lokalov

Interspar Center Vič: 13,000m2, 25 lokalov

Mercator Center Šmartinska: 16.000m2, cca 15 lokalov

E.Leclerc Rudnik: 10.000m2, cca 15 lokalov

Tuš Center BTC: 10.000m2, cca 15 lokalov
_____________________________________________________
Skupaj: 170.000m2; cca 330 lokalov



Centri, predvideni za izgradnjo / dokončanje v naslednjih nekaj letih:

NC Stožice: 70.000m2, 140 lokalov.

NC Emonika: 59.000m2, cca 130 lokalov

Spar Center Šiška: 32.000m2, 90 lokalov

Supernova Rudnik, 2. faza: 33.000m2, 45 lokalov
_____________________________________________________
Skupaj: 194.000m2, cca 405 lokalov



Torej, obstoječe + napovedano: 364.000m2, cca 735 lokalov

 

[GREMI]

Graz, ki ima podobno število prebivalcev kot LJ, ima vsaj trikrat več m2, z okolico pa ima več kot celotna Slo. Ampak glavno da se zavaja, da smo v samem vrhu v Evropi.

Navdel sem samo nakupovalne CENTRE tipa vse-pod-eno-streho, ne pa celotnih nakupovalnih središč kot sta v LJ npr NS BTC City & NS Rudnik.

 

[GREMI]

^^

Saj se moj post ni nanašal na tvojega, ampak na fake news, da smo po m2 trgovskih površin na prebivalca v samem vrhu v Evropi, Ljubljana pa prehiteva evropske prestolnice.:nuts:

Realno, smo nekje na polovici ali pa še to ne. Ljubljana pa nit Zagrebu ne seže do kolen.

Statistike so res malce čudne. Mnogokrat pomanjkljive in neprimerljive (npr veliko držav in mest manjka na teh lestvicah; niso vsi podatki iz držav za isto časovno obdobje; nimajo vse države enake klasifikacije za trgovske centre itd).

Kar se m2 trgovskih središč /prebivalca tiče, Ljubljana še v Sloveniji ni na vrhu mest.
Jo prehitevajo Novo Mesto, Ptuj, Maribor, Velenje in Kranj. Če gre verjeti statistikam GURS-a (površina stavb, z določeno dejansko rabo "trgovsko središče").

Torej je jasno, da LJ niti slučajno ni v samem vrhu v EU+EFTA po m2 trgovskih centrov na prebivalca. Je pa nad povprečjem.
Zadnji podatki, ki sem jih videl za glavna mesta EU+EFTA, je bila LJ nekje malo nad povprečjem, ne pa na vrhu. S to opazko, da podatki niso bili popolni.
Ljubljano v Easteren Europe regiji prehitevajo naslednje prestolnice: 1. Talin, 2. Zagreb, 3. Bratislava, 4. Varšava in 5. Vilnius. Ljubljana je z Rigo na 6. mestu - blizu povprečja. Če se doda še zahodno Evropo, nas prehitevajo vsa večja mesta mesta v Skandinavskih državah in Beneluksu, na Irskem, na Škotskem, nekatera večja mesta v Angliji, celo Dunaj je tam nekje kot LJ (Gradca ni na lestvici) in enako tudi Paris in Ženeva (po m2 trgovskih centrov / prebivalca).

Slovenija kot država pa se glede na m2 trgovskih središč/prebivalca uvršča visoko, nad povprečje zagotovo. Nekatere lestvice jo uvrščajo tam okrog 5. mesta, druge nekje v deseterici. A vprašanje, kaj pri nas vse kvalificira za "trgovsko središče" v manjših mestih in krajih. Očitno vsaka škatla z več ko eno trgovino.

Osebno se mi zdi, da v LJ še zdaleč ni preveč nakupovalnih centrov. In da bo mesto preneslo podvojitev površin in števila lokalov. Ob sedanji ali višji kupni moči v mestu in okolici.

Bolj skrbi to, da se kljub povečevanju trgovskih površin prodajna ponudba ne izboljšuje, ampak se bolj ali manj enaka ponudba replicira v vseh centrih. Še vedno čakamo boljšo ponudbo: nove znamke trgovin, znamk oblačil, obutve, gostinskih verig itd. A pogosto je to odvisno od poslovne strategije multinacionalk, kdaj in kako bodo na kateri trg vstopile.

Zato bi bilo bolj zanimivo videti statistike primerjave m2 trgovskih centrov in kupne moči prebivalstva. V tem primeru ZG Ljubljano še bolj prehiti.

 

[GREMI]

Tu je predstavitveni video:

:cheers:

 

[GREMI]

Kdaj je približno predvideno dokončanje? Čez kakšno leto, ali že prej? Zdi se, da so najtežji del že opravili, sedaj bo lažje...

S Strani SES (investitor) je bilo rečeno, da bo center vrata odprl jeseni 2019, najkasneje do začetka predprazničnih nakupov. Kar je tam nekje od sredine novembra dalje, domnevam.

 

[GREMI]

Od kod je prišel ta podatek za višino stolpnic 85m? A to je domneva, ker gre za etažnost P+21?

Ker to področje za ti dve Rastoderjevi stolpnici ni del nobenega OPPN, ampak je urejeno direktno z OPN ID. Z višinsko omejitvijo le z definicijo omejitvijo P+21, ne pa s samo višino zgradbe. Torej bi načeloma tu veljali le splošni pogoji za max. višino stolpnice, ki v MOL znaša 100m neto.

Podrobna namenska raba prostora

Oznaka enote urejanja prostora: ŠI-528
Oznaka podrobnejše namenske rabe prostora: CU
Podrobnejša namenska raba prostora: Osrednja območja centralnih dejavnosti
Način urejanja: OPN ID
FI - faktor izrabe (največ): /
FZ - faktor zazidanosti (največ %): /
FZP - faktor zelenih površin (najmanj %): stanovanjske stavbe Ø, nestanovanjske stavbe 20
FBP - faktor odprtih bivalnih površin (najmanj %): 40
Višina objektov: območje a: do P+21, območje b: do P, območje c: do P+1
Oznaka tipa objekta: V
Tip objekta: Visoka prostostoječa stavba
Urbanistični pogoji: Dopustne so gradnja uvoza v podzemne garažne etaže, gradnja izhodov požarnih stopnišč iz kleti in gradnja nadstrešnice ekološkega otoka tudi izven gradbenih črt. Odprte zunanje površine morajo biti enotno oblikovane kot javni prostor.

Prometna infrastruktura: Dovoz je treba urediti z Rakuševe ulice. Ob Rakuševi ulici je dopustno urediti minimalno število parkirnih mest za trgovino.
Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska gospodarska infrastruktura: /
Okoljevarstveni pogoji: /
Obveznost priključevanja na okoljsko in energetsko javno infrastrukturo: 2
Zeleni klini: ne

Vir: urbinfo

 

[GREMI]

Ne, res ... Tista LPP remiza nima kaj več tam početi, ko tam ni več industrijske cone, ko bodo okrog le še rezidenčne stavbe. Zakaj tega ne premaknejo kam drugam končno? LPP / MOL bi lahko s prodajo zemljišča zaslužila toliko, da bi si lahko 10 remiz postavila kje drugje na katerem drugem svojem zemljišču.

 

[GREMI]

Nočni hrup na gradbišču: Vztrajno klicanje policije se je obrestovalo

AVTOR Janez Zalaznik 29. OKTOBER 2018, OB 6:35

Stanovalci ob gradbišču Interspara v Šiški so bili besni zaradi hrupa, a ker so ukrepali, je zdaj bolje.

"Gre na slabše, mislim, da zaostajajo z deli, najbrž želijo čimveč narediti pred zimo. S sobote na nedeljo so delali do štirih zjutraj," nam je o hrupu z gradbišča Interspara v Šiški pred nekaj tedni povedala Sonja Nemec.

»Gradnja našega centra zaenkrat poteka v skladu s pričakovanji. Gradnjo izvajajo izvajalci, ki so odgovorni za spoštovanje določil in smo se o tem z njimi še enkrat pogovorili. Po informacijah izvajalca hrupa ne presegamo. Vseeno smo sedaj naročili še dodatnega, neodvisnega izvajalca, da bo opravil meritve," na vprašanja o hrupu in nočnem delu odgovarja Toni Pugelj, direktor podjetja Nepra, ki vodi projekt.

A na policiji so nam že pred časom potrdili, da so prijeli več prijav. "Po razpoložljivem preverjanju je bilo ugotovljeno, da smo prejeli tri prijave v zadnjem obdobju, in sicer 29. 9. 2018, 6. 10. 2018 in 8. 10. 2018. Vse prijave so se nanašale na povzročanje hrupa na gradbišču v nočnem času," so nam pojasnili na ljubljanski policijski upravi.

Posnetki, ki smo jih prejeli, naj bi bili posneti ob treh zjutraj in kažejo, da so dela v začetku meseca potekala sredi noči, na zgornji fotografiji je tudi policijska patrulja, ki je prišla na gradbišče.

Policisti zdaj preverjajo okoliščine ravnanja izvajalcev in listinsko dokumentacijo, ko bodo zbrali obvestila, bodo izvedli prekrškovni postopek zaradi kršitve določil Zakona o varstvu javnega reda in miru in o ugotovitvah obveščali inšpektorat za okolje in prostor.

Tam so že naše poizvedovanje vzeli kot prijavo, za nadzor hrupa na gradbiščih je pristojna Inšpekcija za okolje in naravo.

Težka borba, da so se nočna dela nehala
"Nočnih del v zadnjem času, že kakšen teden, ne izvajajo več," nam je zagotovila Sonja Nemec, a so se morali stanovalci za ta napredek zelo potruditi. Ob desetih, ko bi se hrup moral nehati, so klicali policijo. "Ko so delavci z žerjava videli, da prihaja policija, so ugasnili stroje, ko so se policisti odpeljali, pa so jih spet prižgali," pravi. Stanovalci pa so spet klicali policijo. Da bi preverili, ali se to res dogaja, je nato policijski kombi odpeljal, en policist pa je ostal in videl, da njihove navedbe držijo, razlaga Sonja Nemec.

Več: https://www.zurnal24.si/slovenija/n...no-klicanje-policije-se-je-obrestovalo-318196


Še en dokaz več, da ima policija dvojna merila. Glede nočnega hrupa na gradbiščih ("kapital") ukrepa, glede hrupa od žuriranja v Rogu ("civilna družba") pa ne. Stanovalci bloka na Trubarjevi klicarijo policijo redno, a ni nobenega rezultata. hno: :bash:

 

[GREMI]

Problem pri Rogu je, da nima - razen fizičnim osebam - nikomur za izstavit računa oz. kazni

Ja saj komu pa se ponavadi izstavi globe za kršen je javnega reda in miru ponoči? Posameznikom, ki ga kršijo. Ali pa odgovorni osebi v lokalu, na gradbišču, na prireditvi. V Rogu bi tako lahko izdali na desetine plačilnih nalogov, pa so pač rogovci politično zaščiteni kot kočevski medvedi.

 

[GREMI]

Saj ljudje v starejših blokih tudi trpijo dneve in tedne in mesece, ko jim vsak mesec kak sosed kaj štema po bloku, ker je treba vedno nekaj obnavljat in prenavljat. In trpijo mesece, ko jim fasado obnavljajo oziroma nameščajo novo - ko jim vrtajo in nabijajo 12 ur; res ne ponoči, pa vendar. In to odmeva po celi soseski. In vsako sezono se po en blok obnavlja, namesto da bi šli vsi skupaj v obnovo družno - da bi ropotalo po soseski le 1x tri mesece. Tako pa vsako leto ropota celo gradbeno sezono.

Je pa pri nas ta nekultura investitorjev in izvajalcev, da nikoli ali zelo redko vnaprej opozorijo na dela izven rednih okvirjev, prosijo za razumevanje ali bognedaj kakšno gesto dobre volje v obliki kakšne simbolične odškodnine ali darilca dajo prizadetim.

Bi dostikrat že to pomagalo: normalna komunikacija. Če pa se investitor ali izvajalec obnaša do (potencialnih) prizadetih kot je*iveter in ga boli ku*ac za vse, potem ti preostane le še lepa prošnja, nato opozorilo in na koncu prijava pristojnim organom.

 

[GREMI]

V SES imajo pa res "nesrečne roke" pri izbiri izvajalcev. Tisti (isti kot ti v Šiški????), ki že mesece pacajo prenovo zahodnega dela CityParka, kamor spomladi pride Primark, so že 2x uspeli zažgati ostrešje pri delih. Domnevno zelo pomanjkljiva oziroma povsem odsotna požarna straža. In še poskušali so vse zatuškati in gasilcem prepovedali objaviti ime in lokacijo posredovanja na portalu SPIN. Da ne bi pritegnili pozornosti inšpekcij?

 

[GREMI]

^^

Saj ravno zato so bile pa nesrečne roke v narekovajih.

 

[GREMI]

Kot že rečeno, popločenje boljše kot na gosposvetski in dalmatinovi combined

Bi bilo treba malo OGDP in župana na Pobude meščanov spodbosti, da sta Spar (Shopping center Šiška) in Kolektor Koling / Gorenje Projekt (Bellevue Tivoli) lepše popločila javne površine okoli svojih stavb kot jih je pa MOL na Gosposvetski in Dalmatinovi, kjer se je CreteoPhalt izkazal za totalni fail. Če bi uporabili enake tlakovce kot na Slovenski, bi bilo 1000x bolje vse skupaj, tudi z vidika estetske konsistence in koherence tistega območja.

 

[GREMI]

Kero tanko paličevje od stebrov :nuts:

Verjetno imajo karbonsko jedro. :lol::lol::lol:

 

[GREMI]

Zelo verjetno po Celju (CityCenter) v Ljubljano, v Center Šiška, prihajajo premierno znamke / trgovine poljske tekstilne skupine LPP (Reserved, MOHITO, House, Cropp in SiNSAY). Vsaj napovedali so pred odprtjem trgovin v CityCentru, da v LJ prihajajo leta 2019, ko je bil napovedano odprtje Centra Šiška.

Inditex se je (tako kot tudi LPP) zanimal za Emoniko, dokler je bila ta še aktualna v režiji Prime Kapital & MASREI. Zdaj se je baje ogrel za (v bližnji prihodnosti razširjeno) Supernovo na Rudniku. LPP pa očitno prihaja v Center Šiška.

 

[GREMI]

No, gre za začaran krog.

Ker smo čedalje bolj potrošno usmerjeni, hočemo vse nižje cene, da si lahko privoščimo več vsega novega. Da so proizvajalci konkurenčni in ponujajo na tone novih različnih stvari po nizkih cenah, morajo vlagati ves čas v R&D in imeti nizko ceno dela (= nizke plače).

In ker ima folk nizke plače, si lahko privošči le še poceni izdelke, ki so lahko proizvedeni in prodani le, če so stroški za to nizki. Torej, nizke plače. Doma ali v tujini, kamor se proizvodnja preseli in doma folk celo brez zaposlitve ostane.

Tako da ne vse krivde valiti na stran ponudbe. Tudi povpraševanje = potrošniki smo krivi za to. Kdo bo kupil T-shirt ok kvalitete za 30, če lahko kupiš za 10. Ali takšno za eno sezono za 10, če jo lahko za 3.

Hkrati pa potem ta isti folk viha nos nad "škatlami" kot so Hofer in Lidl itd in hoče nakupovati v fancy trgovinah in centrih, ki pa pač stanejo mnogo več - tako gradnja kot vzdrževanje. Ker današnji potrošnik hoče nakupovanje kot event, kot doživetje.

In potem imaš še rastoči sektor internetne trgovine, ki še dodatno pritiska na klasične trgovce, da ostajajo konkurenčni - kar pa lahko le z nižjimi stroški dela in s pritiski na dobavitelje, ki tudi stroške dela nižajo (z avtomatizacijo, z nižjimi plačami ali manj tzaposlenimi, s selitvijo proizvodnje k cenejši delovni sili).

Večina podjetij dobičkov ne izplačuje v veliki meri, ampak jih ima nerazporejene (za vlaganje, prevzeme, za slabše čase itd). Morajo pa, če hočejo preživeti, biti konkurenčna. In pač nima vsak sektor visoke dodane vrednosti. Ne moreme biti vsi zaposelni v podjetjih z visoko dodano vrednostjo in viskomi plačami. Vseeno je pa bolje imeti nizko plačo kot nobene in biti brezposeln.


Je pa tudi trg dela na koncu vendarle trg. In če je povpraševanje višje od ponudbe, se mora cena (dela) dvigniti, če hoče podjetji dobiti delovno silo. Bo pa stroške potem vsaj delno prevalilo na dobavitelja in na kupce, kolikor bo lahko.

Trg dela v zasebnem sektorju še nekako deluje. V javnem, z izjemno rigidnim plačnim sistemom in neprilagodljivostjo na trgu dela, pa je to težje. In potem se lahko dogajajo hudi deficiti (npr zdravstvo, šolstvo, policija, vojska itd), ker nihče noče delati odgovornega dela za nizke plače.

Ekonomija je krog. In v njem je vse povezano in vsak ima svojo vlogo in svoj delež odgovornosti, zaslug in tudi krivde. Nihče ni nedolžen. Teža nekaterih je večja kot drugih., res je. Ni pa korektno vso krivdo prevaliti na enega deležnika v tem krogu - kapital - kot nekateri počnete.


@mitjap

Ne moreš kar plač dvigniti, če ni dovolj sredstev za to. Večina podjetij bi to rada storila, pa zaradi konkurence (tudi tuje!) pač ne more. Pač mora konkurirati na trgu, da sploh ima kupce in da preživi. Visoki stroški dela = višje cene = manj prodaje = manjši dobiček = manj vlaganj = nižja konkurenčnost = še manj prodaje = izguba = klestenje stroškov = nižje plače, manj produktov, morda slabša kvaliteta produktov. In če še to ne deluje, na koncu lahko celo stečaj. In potem vsi sostanejo brez zaposlitve. Kupce pa itak konkurenca potem pobere.

 

[GREMI]

@GREMI
saj o tem govorim, "začaran krog"
si pa zelo lepo opisal zakaj se vrtimo v tem krogu

Saj npr v turizmu je to še bolj izrazito. Vsi bi radi potovali skoraj zastonj. Da bi lahko potovali večkrat in za dlje časa itd. In bivali skoraj zatonj in za dlje časa. In jedli skoraj zastonj in več. In se naokrog vozili več in poceni itd.

In potem imaš kup budget turistov, ki malo zapravijo. In imajo od njih vsi samo drobtinice. In ker stroški so, se jih pač niža ... predvsem pri plačah.

Pohlep ni samo na strani lastnikov kapitala, ampak tudi na strani potrošnikov! Tudi ti bi radi imeli več, boljše, cenejše. Prekomerno potrošništvo in posledično korporatizem sta problem, ne kapitaizem. Folk hoče več, boljše in poceni - in samo velike korporacije, ki lahko zagotovije ekonomijo obsega, to ponudijo. In potem imajo tudi dovolj kapitala za R&D, da delajo še boljše stvari.

Človeška narava je pač takšna. Da se ves čas ženemo za več in boljše. Prevlada materializma nad spirutalizmom, žal. Bi moralo to biti v ravnovesju (jin & jang), a ni.

Preveč materializma na strani potrošnikov. Kajti brez povpraševanja ni ponudbe.

In danes človeka ni težko prepričati (z oglasi), da bo svojo srečo dosegel (izključno) z materialnimi dobrinami. In potem vsi drvimo v trgovine, vsi nakupujemo. Da se potem utapljamo v kopičenju stvari in v ustvarjanju odpadkov.

 

[GREMI]

Dobro napisano.Bi pa še nekaj dodal.Če trgovec zniža ceno za 50% in pri tem še vedno dobro zasluži pomeni, da je tu nekdo požrešen.Da izdelek dejansko ni toliko vreden.Oz, da ga dela tam, kjer tisti, ki ga dela ne more dostojno živeti.

Glej. Trgovec ima na nekih izdelih ogromno maržo, na nekaterih je pa skoraj nima. Seveda pač gleda, da ima neko razumno maržo na izdelkih, ki se najbolje in največ prodajajo. In se ji pač v času akcij odpove delno. A ne sam. Pri tem sodeluje tudi dobavitelj. Breme se vedno prenaša po verigi navzdol!

Najcenejši je trgovec, ki je samo posrednik, brez lastnih kapacitet. A to je mogoče le za prave posrednike, ne pa za trgovce. Pa je posrednik čedalje manj, ker pač se hočejo vmsnim členom v verigi vsi izogniti, kolikor se le da.

Še najbližje temu so spletni trgovci, ki posedujejo le nekaj skladiščno-logistično-pakirnih centrov, ki pa tudi potrebujejo delovno silo še vedno (ki je tudi slabo plačana - hint: Amazon), a je vse bolj avtomatizacija in robotizacija nadomešča. Imajo pa stroške z dostavo, ki jo le delno plača kupec. Precejšnji del krije prodajalec.

Še najbolj bi se splačalo, če bi nakupovali na spletu in hodili naročeno prevzemat v skladišče, kjer bi bil prevzem avtomatiziran. Mogoče je to prihodnost nakupovanja? Ali pa bo avtonomni avto, ki ga imamo v souporabi, šel to kar sam iskat.

A do takrat je še nekaj časa. In folk še vedno rad nakupuje v lepih centrih in trgovinah, ker je to nakupovanje še vedno družabni dogodek. Za tiste, ki jim je cena bolj pomembna, so tu "diskontni" trgovci, ki prodajajo v "kovinsko-steklenih škatlah", na paletah. In mogoče zato tam lahko zaposlene več plačajo, ker imajo z drugimi stvarmi manj stroškov (tudi s centralizirano logistiko, manj artiklov itd).

V ceni produkta, ki nam ga trgovec proda, je všeto marsikaj. Tudi svetleči se nakupovani center: njegova gradnja in vzdrževanje. Tako kot npr v lokalu na dobri lokaciji plačaš tudi lokacijo (ambient, razgled itd), ne le izdelka npr kave, soka, kole itd. Folk se tega premalo zaveda! Določene stvari se mu zdijo samoumevne, pa niso.

 

[GREMI]

KFC je ob otvoritvi prve restavracije v Sloveniji, ob AC proti Šentilju, napovedal širitev v Sloveniji in naslednjo restavracijo v - Ljubljani. Mogoče bo v Aleji? Mogoče so imeli Emoniko v mislih? Ali pa počivališče Barje?