SkyscraperCity banner

Status
Not open for further replies.
9081 - 9100 of 9171 Posts

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,599 Posts
Tri trgovske poslastice: Ikea, Spar, Mercator


Predstavniki Ikee so pred kratkim povabili izbrana gradbena podjetja, da pripravijo ponudbe za izvedbo, sporočajo iz Ikee. Po naših informacijah so med njimi Pomgrad in še nekatera druga. V prvih mesecih 2017 bodo v Ikei izbrali izvajalca, prva gradbena dela bodo začeli aprila 2017, trgovina bo zgrajena v prvi polovici leta 2018. Celotna naložba Ikee v Ljubljani bo stala 90 milijonov evrov, koliko od tega bo gradbenih del, bo znano po podpisu pogodbe. Mercator bo začel graditi centralno skladišče v BTC takoj po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar je predvideno za jesen 2017.

Če bodo vzporedno pridobivali tudi gradbeno dovoljenje, bi takrat lahko začeli gradnjo. Gre za naložbo sto milijonov evrov, od tega so za zemljišče že odšteli približno 20 milijonov. Iz družbe Spar so že poleti sporočili, da so po šestih letih zapletov pridobili gradbeno dovoljenje za nakupovalno središče v Šiški. Center je ocenjen na približno sto milijonov evrov, gradnjo naj bi začeli v letu 2017.


https://gradbenistvo.finance.si/885...adbince-v-letu-2017?metered=yes&sid=476224342
Vidim da imaš dostop do celotnega članka, ga lahko prosim prilepiš?:D
 

·
Registered
Joined
·
2,666 Posts
To bodo sveži posli za gradbince v letu 2017

Država bo več vlagala v ceste in tudi v železnice, več zagona bo pri gradnji stanovanj, na obzorju so večji projekti trgovcev: Ikea, Spar in Mercator

V drugi polovici tega leta je začel postopoma oživljati stanovanjski trg, prihodnje leto pričakujemo dodaten zagon in začetek gradnje nekaterih večjih projektov, pravi Jože Renar iz združenja za gradbeništvo pri GZS. Med večjimi projekti bodo predvidoma gradnja Ikee, Interspar naj bi začel graditi megacenter ob Celovški, Mercator pa centralno skladišče v BTC.

Tri trgovske poslastice: Ikea, Spar, Mercator

Predstavniki Ikee so pred kratkim povabili izbrana gradbena podjetja, da pripravijo ponudbe za izvedbo, sporočajo iz Ikee. Po naših informacijah so med njimi Pomgrad in še nekatera druga. V prvih mesecih 2017 bodo v Ikei izbrali izvajalca, prva gradbena dela bodo začeli aprila 2017, trgovina bo zgrajena v prvi polovici leta 2018. Celotna naložba Ikee v Ljubljani bo stala 90 milijonov evrov, koliko od tega bo gradbenih del, bo znano po podpisu pogodbe. Mercator bo začel graditi centralno skladišče v BTC takoj po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar je predvideno za jesen 2017.

Če bodo vzporedno pridobivali tudi gradbeno dovoljenje, bi takrat lahko začeli gradnjo. Gre za naložbo sto milijonov evrov, od tega so za zemljišče že odšteli približno 20 milijonov. Iz družbe Spar so že poleti sporočili, da so po šestih letih zapletov pridobili gradbeno dovoljenje za nakupovalno središče v Šiški. Center je ocenjen na približno sto milijonov evrov, gradnjo naj bi začeli v letu 2017.

57

milijonov evrov naložb je v načrtu Luke Koper za leto 2017, dodati bo treba še neizpeljane naložbe iz leta 2016.

300
milijonov evrov bodo v Luki vložili do leta 2020 v povečanje zmogljivosti pristanišča.

198,3
milijona evrov bo vseh naložb v prenovo državnih cest v letu 2017, leta 2018 pa več kot 206 milijonov.

160

milijonov evrov je ocenjena vrednost slovenskega dela druge cevi predora Karavanke. Dars bi lahko razpis za izbiro izvajalca objavil konec prihodnjega leta.

90

milijonov evrov bo Ikea vložila v trgovino v Ljubljani, graditi bodo začeli aprila 2017.

100
milijonov evrov je okvirna ocena naložbe v Intersparov trgovski center ob Celovški cesti.

80

milijonov evrov je ocena naložbe v Mercatorjevo centralno skladišče v BTC, graditi bi lahko začeli jeseni 2017.

DRSI: Več kot 400 milijonov na leto za ceste in železnice

Pri infrastrukturnih projektih je na obzorju več razpisov Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) kjer so za prihodnje leto precej okrepili proračun za vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Približali se bodo znesku 200 milijonov evrov. Na železnicah bo v prihodnjih dveh letih znesek za vzdrževanje in nove naložbe presegel 200 milijonov evrov: drugo leto bo 218 milijonov, leta 2018 pa 263 milijonov. Na DRSI obljubljajo, da bodo razpisi v sedanji finančni perspektivi bolj enakomerno porazdeljeni. Gradbince je namreč precej udaril prehod iz leta 2015 v 2016, ker so se v letu 2015 zaključevali projekti iz prejšnje evropske finančne perspektive: proračun za železnice je v letu 2015 presegel 427 milijonov, v letu 2016 pa je upadel na manj kot 200 milijonov evrov. Vendar leto 2015 je bilo nenormalno. Se bo ponovilo?

Drugi tir

V letu 2017 lahko gradbinci pričakujejo manjše razpise za gradnjo dovoznih cest in prestavitev vodov, glavni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo drugega tira Divača–Koper naj bi se predvidoma odvrtel konec leta, če ne bo večjih pospeškov. Pričakujemo lahko, da se bodo prijavili tuji izvajalci, ki znajo graditi predore, v konzorciju bodo tudi slovenski gradbinci. To bodo vsi, ki v zadnjih letih zbirajo reference na železnicah, denimo GH Holding, SŽ –ŽGP, Pomgrad in Kolektor. Če bo drugi tir stal milijardo, gradili pa ga bomo šest let, to čez palec pomeni vsako leto za približno 166 milijonov evrov dodatnega denarja v gradbeništvu.



Dars: 47,7 milijona evrov za novogradnje, 37 za obnove

V Darsovem investicijskem načrtu je za prihodnje leto predvidenih 44 milijonov evrov za nadaljevanje gradnje 13-kilometrskega odseka Draženci–Gruškovje, ki ga bodo odprli sredi leta 2018 (za zdaj je polovično odprta polovica trase). Skupaj z nekaj manjšimi odseki bo na Darsu za nove gradnje 47,7 milijona evrov. Dars tudi pripravlja dokumentacijo za gradnjo druge cevi predora Karavanke, razpis bi lahko bil objavljen konec prihodnjega leta. Gradnja slovenske polovice predora je ocenjena na 160 milijonov evrov. Za obnovo avtocest imajo na Darsu za prihodnje leto pripravljenih 37 milijonov evrov.

Najpomembnejši projekt leta 2017 bo vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila. Stroški vzpostavitve bodo 57 milijonov evrov. Nov cestninski sistem je to jesen začel graditi konzorcij Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free (prej Traffic Design), zgrajen naj bi bil septembra 2017.



Koliko bo naložb v Luki?


Letos naj bi v Luki Koper vložili 77 milijonov evrov, vendar jim je do konca septembra uspelo izpeljati zgolj za 40 milijonov evrov. Stojijo vsi tisti projekti, pri katerih so odvisni bodisi od dovoljenj države ali občine. Vodstvo pristanišča ima tradicionalno zapletene odnose z občino in državo, v zadnjem času se je sposobnost konstruktivnega komuniciranja še nekoliko poslabšala. Zato med drugim stoji začetek gradnje podaljševanja kontejnerskega pomola, ki je odločilen za razvoj pristanišča. Vodstvu Luke ni uspelo doseči premikov pri dveh novih vhodih za tovornjake niti pri dodatnih skladiščnih površinah za avtomobile.

Do leta 2020 za 300 milijonov evrov naložb

V načrtu za leto 2017, ki so ga prejšnji teden potrdili nadzorniki Luke Koper, je za 57,3 milijona evrov naložb, največ za podaljšanje prvega pomola, za večnamensko skladišče na drugem pomolu (že v gradnji) in za gradnjo ro-ro priveza na tretjem terminalu. Prihodnje leto naj bi izpeljali tudi zaostale naložbe iz leta 2016, če jim bo uspelo pridobiti soglasja. Spomnimo, župan Kopra Boris Popovič želi biti stranka v postopku za pridobivanje okoljskega soglasja za podaljšanje prvega pomola, v zameno bo predvidoma zahteval večji delež koncesnine, ki jo plačuje Luka Koper.

V strategiji razvoja Luke Koper od leta 2016 do 2020 je sicer predvidenih kar za 300 milijonov evrov naložb. Največ v podaljšanje kontejnerskega terminala, v novo opremo in dodatne površine, nov privez, nove tire, večnamensko skladišče na drugem pomolu. V poslovni strategiji je predvideno, da bo do leta 2020 marža EBITDA 39 odstotkov, donos na kapital pa deset odstotkov.

Aerodrom Ljubljana: Aeropolis po letu 2017

Nemški Fraport je zdaj že več kot dve leti upravljavec ljubljanskega letališča, vendar večjih naložb še niso napovedali. Pomgrad je letos jeseni začel graditi cesto od Kranja do Spodnjega Brnika, končali naj bi jo konec leta 2017. Prestavitev ceste mimo letališča je sicer manjši projekt v vrednosti 2,6 milijona evrov, vendar je pogoj za širitev letališča in razvoj letališkega mesta Aeropolis. V preteklosti so tu že nastali logistični center DHL, garažna hiša, stavba Kontrole letenja in poslovna stavba Adrie Airways. V prihodnje naj bi na letališču zrasel outlet center, projekt v vrednosti od 50 do 70 milijonov evrov, kjer naj bi ustvarili do 800 novih delovnih mest. Prihodnje leto bi lahko v letališkem mestu začeli gradnjo enega izmed večjih logističnih centrov, drugi projekti bodo predvidoma zamaknjeni v poznejše obdobje.

Tako gradbinci čutijo prebujanje trga


Blaž Miklavčič, GH Holding: »Čutimo več aktivnosti, veliko je napovedi zasebnih in industrijskih naložb. Prijavljali se bomo na vse projekte na železnicah, na razpise za signalizacijo in telekomunikacije, pa tudi na razpise za čistilne naprave in centre za ravnanje z odpadki – zadnjih dveh pri nas prihodnje leto ne bo veliko, se bomo pa prijavljali na Hrvaškem. Pri visokih gradnjah smo precej izbirčni. Prihodnje leto bomo predvidoma gradili Tribuno na Prulah in se pripravljali na gradnjo soseske Habjanov bajer v Rožni dolini. Čakamo na podpis pogodbe za gradnjo bolnišnice v Sisku za 12 milijonov evrov, zmagali smo tudi pri projektu za logistični center Pošte v Zagrebu, skupaj z lokalnim partnerjem Presoflexom. Leto 2016 bomo končali s 50 milijoni evrov prihodkov, prihodnje leto bi lahko skočili tudi na sto milijonov – odvisno od dinamike.

Dušan Mes, SŽ – ŽGP: »Zaradi zamikov pri razpisih bo letos prihodek ŽGP upadel na približno 40 milijonov evrov, že prihodnje leto pa spet pričakujemo od 70 do 80 milijonov evrov. Prijavljali se bomo na vse železniške razpise v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Dobili smo razpis za prenovo postaj Celje in Laško, prenavljamo pa tudi zgornji ustroj proge na kočevski progi, kjer je sicer na razpisu zmagal Kolektor.«


Boris Sapač,
Pomgrad: »Letos nam bo uspelo ohraniti prihodke pri 120 do 125 milijonih evrov, čeprav so bile cene nizke in bo zato tudi dobiček slabši. Priložnosti za prihodnje leto vidimo predvsem pri razpisih DRSI za prenovo cest in železnic. Po treh do štirih letih zatišja je zdaj več denarja za naložbe, prebuja se tudi zasebni sektor. V Varaždinu bomo prihodnje leto končali gradnjo študentskega naselja (11 milijonov evrov), skupaj s splitskim podjetjem bomo januarja začeli graditi hotel pri Dubrovniku v Osminah. Naš del posla je dva milijona evrov. To je naš tretji posel na Hrvaškem, letos smo končali prenovo dveh kampov za Adris Grupo v Rovinju v vrednosti 2,5 milijona evrov. Delamo tudi za Unior, Xal Svetila iz Murske Sobote in gradimo hotel Mont v Šentilju. Čutimo prebujanje trga: vsak dan prihajajo nova povpraševanja, projektanti imajo polne roke dela, kar pomeni, da bodo kmalu objavljeni novi razpisi.«

https://gradbenistvo.finance.si/885...adbince-v-letu-2017?metered=yes&sid=457973482
 

·
EL DŽEJ
Joined
·
8,290 Posts
Tale timelapse sicer ni neka huda kvaliteta, se pa vseeno vidi "rast" mesta v zadnjih 30 letih.

https://earthengine.google.com/timelapse/#v=46.07289,14.54434,10.967,latLng&t=2.96

Je bolj fajn pogledat kakšno kitajsko mesto:)
Kvaliteta posnetkov je slaba drugače bi se dosti bolje videlo zgoščevanje mesta. Če damo na počasen posnetek se lepo vidi gradnja novih Fužin, trzinska cona, Rudnik... Najbolje se pa vidi rast okoliških satelitskih naselji kot so Brezovica in Škofljica :)
 

·
Registered
Joined
·
864 Posts
Rekonstrukcija Kajuhove in Letališke (28. 12. 2016)

Zadnji update, praktično vse je končano.










Zagotovo pride še končna plast asfalta (spomladi, mogoče šele po izgradnji Mercatorjevega centra?).


Prva pomembna pridobitev: iz Letališke sedaj na Kajuhovo vodita dva pasova za zavijanje v levo (enkrat boljša pretočnost).




Druga pomembna pridobitev: skrajšali so postajališče LPP in naredili pregleden ovinek za kolesarje in pešce.








Tretja pomembna sprememba: sedaj bo v križišču Kajuhove in Toplarniške možno zavijanje v vse smeri.


Četrta pomembna sprememba: dva pasova za zavijanje v levo iz Kajuhove na Zaloško (enkrat boljša pretočnost, če bosta intervala semaforjev pravilno usklajena).


Kolesarske so speljane praktično optimalno.
 

·
Moderator
Joined
·
11,711 Posts


..........

Kolesarske so speljane praktično optimalno.
Hja no, še je prostor za optimizacijo ...

Tretja pomembna sprememba: sedaj bo v križišču Kajuhove in Toplarniške možno zavijanje v vse smeri.
Zavijanje s Kajuhove desno na Zaloško poteka takole: najprej se za cca 10 sekund prižge zelena desna puščica, nato pa puščica ugasne za 4-5 sekund in gori samo rdeča, potem pa se prižge generalna zelena - butasto.:eek:hno:

Sem že razmišljal, da bi pisal na Pobude meščanov glede tega, ampak glede na prejšnje slabe izkušnje s podobno tematiko sem hitro opustil tako misel.
 

·
Registered
Joined
·
864 Posts
Hja no, še je prostor za optimizacijo ...
Povej kak predlog. Fotografija, ki si jo citiral se mi zdi lep primer izboljšave.

Zavijanje s Kajuhove desno na Zaloško poteka takole: najprej se za cca 10 sekund prižge zelena desna puščica, nato pa puščica ugasne za 4-5 sekund in gori samo rdeča, potem pa se prižge generalna zelena - butasto.:eek:hno:

Sem že razmišljal, da bi pisal na Pobude meščanov glede tega, ampak glede na prejšnje slabe izkušnje s podobno tematiko sem hitro opustil tako misel.
V času rdeče steče "promet" po prehodu za pešce, če se ne motim. Sicer pa zavijanje v desno ni bilo nikoli problem, pas se je vedno popolnoma spraznil.
 

·
Registered
Joined
·
1,189 Posts
Povej kak predlog. Fotografija, ki si jo citiral se mi zdi lep primer izboljšave.
Se strinjam s Kebrom, da tisto zavijanje kolesarske ni ravno neka izboljšava. Prej ljubljanska kolesarjem neprijazna stalnica ob prečkanju križišč (z redkimi izjemami). Precej iritabilno za kolesarja, da se mora po prečkanju ceste skoraj ustaviti in zaviti ostro levo, potem pa po nekaj metrih spet desno, da lahko vozi naravnost.
 

·
Registered
Joined
·
864 Posts
Se strinjam s Kebrom, da tisto zavijanje kolesarske ni ravno neka izboljšava. Prej ljubljanska kolesarjem neprijazna stalnica ob prečkanju križišč (z redkimi izjemami). Precej iritabilno za kolesarja, da se mora po prečkanju ceste skoraj ustaviti in zaviti ostro levo, potem pa po nekaj metrih spet desno, da lahko vozi naravnost.
Če oceniš, da ni pešcev, ki bi jih ogrožal, pelješ izven začrtane poti (s skoraj enako hitrostjo). Sicer pa skrbiš za varnost pešcev, prestaviš eno prestavo nižje in spelješ bolj oster ovinek. Stara ureditev na tem mestu je bila manj prijazna, ker so čakajoči kolesarji zaprli ali kolesarsko ali pločnik, kolesarska pa se je v ovinku tudi spustila na raven cestišča in spet nazaj dvignila na raven pločnika.
 

·
Registered
Joined
·
1,189 Posts
lokalne-novice/ljubljana-bo-postala-veliko-gradbisce

Za spodnje načrte bolj ali manj že vemo. Spodaj še današnji link. Upam, da se ne trese gora, rodila pa se bo miš:


Zlatarna Celje je pred kratkim kupila prostor nasproti Bavarskega dvora oziroma bodočega hotela Intercontinental. Tam naj bi zgradili še eno stolpnico...

Le nekaj ulic stran naj bi po besedah župana Zorana Jankovića aprila začeli graditi sosesko Schellenburg na območju starega Kolizeja ...

Med stanovanjskimi gradnjami velja omeniti še začetek gradnje soseske Tribuna na območju Prul, kjer so stvari stale ...

http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana-bo-postala-veliko-gradbisce/411125
 

·
Registered
Joined
·
454 Posts
Ko je bilo ravno govora o trgovskih centrih, nekaj NAJ BI Spar gradil tudi ob Barjanski cesti pri novem Petrolu. Baje je konjeniški klub Trnovo že prodal svoja zemljišča.
 

·
Moderator
Joined
·
11,711 Posts
Ne vem, kaj je narobe z rešitvami, ki se uporabljajo dandanes v Ljubljani in kolesarja vodijo (skoraj) naravnost (recimo Dunajska)

V času rdeče steče "promet" po prehodu za pešce, če se ne motim. Sicer pa zavijanje v desno ni bilo nikoli problem, pas se je vedno popolnoma spraznil.
V 10 sekundah se pas ne sprazni vedno, kot sem videl zadnjič, pridejo čez največ trije avti, potem se morajo ostali nenadoma ustaviti in nato spet gas. Da se najprej prižge zelena luč za pešce, v tem primeru to ni ustrezno.
 

·
Registered
Joined
·
864 Posts
Ne vem, kaj je narobe z rešitvami, ki se uporabljajo dandanes v Ljubljani in kolesarja vodijo (skoraj) naravnost (recimo Dunajska).
Mešaš tipe cest. Na Dunajski so vozišče stranskih cest iz katerih je mogoče vključevanje samo v desno dvignili na raven pločnika in omogočili skoraj ničen ovinek za kolesarje. Naprej na Dunajski kolesar prečka semaforizirano krožišče, kjer pa taka rešitev ni mogoča - enako velja za ta primer, o katerem govoriva na Kajuhovi.

Bolj na mestu bi bila primerjava s križiščem Roške in Poljanske, kjer se kolesarje vodi tik ob avtomobilih, ampak 90° ovinek je speljan le nekoliko manj ostro. Graja je na mestu za neumno postavljen znak za kolesarsko, ki ti onemogoča "polaganje ovinka". Ampak to je lahko namerno, saj verjetno želijo varno sobivanje peščev in kolesarjev.
 

·
Registered
Joined
·
876 Posts
V 10 sekundah se pas ne sprazni vedno, kot sem videl zadnjič, pridejo čez največ trije avti, potem se morajo ostali nenadoma ustaviti in nato spet gas. Da se najprej prižge zelena luč za pešce, v tem primeru to ni ustrezno.
Meni se pa zdi to kar v redu. Če se zelena za pešce prižge medtem, ko vozniki že zavijajo desno, veliko voznikov (nenamerno) izsili prednost in je precej nevarno.
 

·
Registered
Joined
·
546 Posts
S temle križiščem se pa resno delajo norca iz kolesarjev. Toliko napak je na njem, da ne vem kako JurijTurnsek napiše, da je to optimalno. Že to, da naredijo tak ostri ovinek med cesto in kolesarsko potjo, se vidi, da od načrtovalcev ni bil nihče na kolesu. Potem je polna črta, ki jo bo vsak prevozil. Totalne bedarije.
 

·
Registered
Joined
·
1,418 Posts
Optimalno speljane kolesarske :lol::lol::lol:

1. Na tistem križišču niso prave kolesarske steze, pač pa črta na pločniku.

2. Ahh, Ljubljanska klasika; klančine gor/dol, prometni znaki in semafor sredi kolesarske "steze".

3. Tako se zadevo naredi, kot se spodobi (za nas očitno znanstvena fantastika). Priporočam ogled:

 

·
Moderator
Joined
·
11,711 Posts
Meni se pa zdi to kar v redu. Če se zelena za pešce prižge medtem, ko vozniki že zavijajo desno, veliko voznikov (nenamerno) izsili prednost in je precej nevarno.
Spet imamo unikatne rešitve, ki jih še nikjer nisem videl na svetu, torej da sta v enem intervalu kar dve LOČENI zeleni fazi. Hkrati je nevarno že zaradi tega, ker se vmes ne pojavi rumena luč, kot je predvideno po CPP.

Graja je na mestu za neumno postavljen znak za kolesarsko, ki ti onemogoča "polaganje ovinka". Ampak to je lahko namerno, saj verjetno želijo varno sobivanje peščev in kolesarjev.
Seveda, in sloni letijo. Vse kar so dosegli s tem je, da bodo kolesarji množično kršili to črto in vozili preko nje naravnost. Varno sobivanje pešcev in kolesarjev se v kakih bolj kolesarsko razvitih državah dela na zelo drugačen način, zgoraj prikazan način je tipično balkanski, kjer je kolesar nebodigatreba, ki mu je žal potrebno določiti neko površino.
 

·
Registered
Joined
·
76 Posts
3. Tako se zadevo naredi, kot se spodobi (za nas očitno znanstvena fantastika). Priporočam ogled:
Nekaj podobnega kot v tem posnetku sem želel pravkar napisati. Kot je s posnetka razvidno, se tudi na Nizozemskem lotevajo projektiranja tako, da kolesarja ne vodijo naravnost čez križišče, temveč mora kolesar, če želi naravnost, narediti dokaj velik zavoj v desno smer, in nato nazaj. Kot sem slišal iz ust vodilnih, ki so pri nas odgovorni za projektiranje kolesarskih stez/pasov/poti naj bi namreč na severu ugotovili, da s tem pristopom (vodenje naravnost čez križišče) sploh ne pridobivajo novih kolesarjev, medtem ko je prometna varnost pri tem pristopu mnogo slabša od te na posnetku. Kolesarske površine je potrebno projektirati za ljudi, za katere želimo da postanejo kolesarji, zato naj bi se v tem času posluževali projektiranja kot je na posnetku - tu so kolesarji mnogo bolj opaženi, poleg tega pa je glavnina kolesarjev 'povprečnih ljudi', ki jih ta zavoj praktično ne moti.

P.S. Sam sem se 7 let profesionalno ukvarjal s kolesarstvom in še danes po Ljubljani s kolesom prevozim veliko kilometrov. Z zadnjim pristopom se nisem nikoli strinjal, pravzaprav mi ni jasen še danes, ampak očitno je nekaj na tem, če so ugotovili da se ne obnese :).
 

·
Registered
Joined
·
546 Posts
He he šele zdaj vidim znak, proti polaganju ovinkov :) Iz tega križišča se lahko norca delaš :). Najbolje da za znakom posadijo travo, ker se ne bo nihče peljal po tistem koščku asfalta.

Katastrofa od načrtovalcev!
 

·
Registered
Joined
·
864 Posts
Kljub vašim nasprotnim komentarjem, ostajam zvest prvotnemu mnenju, da so kolesarske sedaj postavljene "optimalno" (treba je mislim na štiri pasove vozil in na pešce). Rešeni so praktično vsi problemi, ki so na teh odsekih obstajali pred prenovo (po teh odsekih dnevno kolesarim že več let).

Radij najbolj odmevnega ovinka je enak ali še večji od radija ceste, zato bi rekel, da je 20kmh realno možna hitrost skozenj. Seveda obstaja možnost sekanja ovinka, če ni peščev. Fotografija morda nima najboljše perspektive (75mm FF), zato tudi semafor zgleda moteč, vendar ni, ker je tik ob cesti.
 
9081 - 9100 of 9171 Posts
Status
Not open for further replies.
Top