SkyscraperCity banner

3561 - 3580 of 10329 Posts

·
Registered
Joined
·
1,917 Posts
Ok, I get your point. Res tam ni toliko arheoloških izkopavanj, ampak:
1. Arheologi se držijo rokov (glej naprimer http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174531955) in se vsi nanje samo zgovarjajo
2. Tudi če je samo cestišče tlakovano je pas tlakovcev širši kot cela Slovenska.
Ni tezko ko lahko rusus cele soseske in noben ne sme niti mrdnit.

Ne moras primerjati drzave kjer vladavina prava ne obstaja.
 

·
Registered
Joined
·
275 Posts

·
Registered
Joined
·
118 Posts
Cel članek:

Mercatorjeva poslovna stavba v Mostah bo lahko visoka 60 metrov

Na majski seji mestnega sveta bodo svetniki obravnavali dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje tovorne železniške postaje ob Letališki cesti, kjer namerava Mercator urediti velik logistično-distribucijski center s poslovno stavbo in manjšo trgovino.

Degradiranemu območju med Letališko cesto in železniško tovorno postajo v ljubljanskem BTC se v prihodnjih letih obeta temeljita prenova. Na delu tega območja kar stomilijonsko investicijo načrtuje tudi Mercator, ki je ob Kajuhovi ulici in Letališki cesti leta 2016 od Slovenskih železnic kupil slabih 115.000 kvadratnih metrov površin za gradnjo logistično-distribucijskega centra in poslovne stavbe.

Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja ob železniški tovorni postaji, ki ga na željo Mercatorja pripravlja Ljubljanski urbanistični zavod, kaže, da bi Mercator v kotu Letališke ceste in Kajuhove ulice rad gradil poslovno stavbo z manjšo trgovino in podzemno parkirno garažo. Omenjena poslovna stavba bo v delu pri Letališki cesti lahko visoka največ 60 metrov, preostali del stavbe pa bo visok do 20 metrov, določa osnutek prostorskega akta.

Ob poslovni stavbi je vzporedno z Letališko cesto predvidena gradnja do 25 metrov visokega logistično-distribucijskega centra, nad katerim je prav tako dovoljena ureditev poslovnih prostorov. Logistično-distribucijski objekt Mercatorja se bo nad površino in pod njo raztezal na dobrih 92.000 kvadratnih metrih bruto tlorisnih površin. Ob nakupu tega zemljišča so v Mercatorju povedali, da so se za naložbo v logistično-distribucijski center odločili zaradi želje po centralizaciji skladiščne dejavnosti, optimizacije stroškov poslovanja in modernizacije poslovanja. Njihove ambicije po tovrstnem centru je dodatno spodbudil požar v Mercatorjevem skladišču v Zalogu leta 2015.

Poleg Mercatorja sta na območju, ki ga opredeljuje osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta, lastnika več nepremičnin še družbi Kompas Shop in Slovenske železnice, ki skupaj z družbo BTC načrtujejo gradnjo (po prvih ocenah) 140 milijonov evrov vrednega intermodalnega logističnega centra. Ta center bi izkoriščal prednosti tako cestnega kot tudi železniškega tovornega prometa.

Kompas Shop je lastnik zemljišč med Mercatorjevim centrom in načrtovanim podaljškom Bratislavske ceste. Slovenske železnice pa so lastnice zemljišč vzhodno od podaljška Bratislavske ceste, kjer dopolnjeni osnutek predvideva gradnjo dveh večjih in enega manjšega logistično-distribucijskega objekta ter poslovne stavbe ob krožišču.

Podaljšek Bratislavske za boljšo povezavo
Pomemben del pripravljenega osnutka prostorskega načrta je podaljšek Bratislavske ceste. Ta bo od križišča z Letališko cesto vodil mimo rezervoarjev Termoelektrarne toplarne Ljubljana in se priključil na Zaloško cesto. Podaljšek Bratislavske ceste bo urejen kot podvoz pod železniškimi tiri.

Iz prostorskega akta je razvidno, da gre za dvopasovno cesto s pločnikom in kolesarsko stezo na obeh straneh ceste. Ta nova cestna povezava bo vsekakor dobrodošla bližnjica med BTC in Novimi Jaršami ter Fužinami in Štepanjskim naseljem. Ravno prebivalci stanovanjskih blokov v Fužinah in Štepanjskem naselju si že leta želijo boljše povezave svojih naselij z BTC. V osnutku prostorskega akta še piše, da bo podaljšek Bratislavske ceste razbremenil Kajuhovo cesto in vzhodno obvozno cesto. Ob novi cestni povezavi je predvidena tudi ureditev zelenice z drevoredom.

Osnutek prostorskega akta investitorjem na območju tovorne postaje v Mostah dovoljuje fazno gradnjo. V prvi fazi je predvidena gradnja poslovne stavbe in logistično-distribucijskega centra Mercator, prometnega urada ter poslovne stavbe in logistično-distribucijskega objekta ob podaljšku Bratislavske ceste.

Poleg samih stavb je v osnutku prostorskega načrta v prvi fazi zahtevana tudi gradnja podaljška Bratislavske ceste vključno z gradnjo krožišča v križišču Bratislavske in Letališke ceste ter rekonstrukcija Letališke ceste od omenjenega krožišča do avtocestnega priključka in rekonstrukcija Leskoškove ceste od Letališke ceste do avtocestnega priključka.

Po razgrnitvi še enkrat na mestni svet
Dopolnjeni osnutek bo na majski seji mestnega sveta moral dobiti podporo mestnih svetnikov, nato ga bo občina javno razgrnila. Po pridobitvi pripomb in predlogov v času javne razgrnitve bo Ljubljanski urbanistični zavod pripravil končni predlog, ki bo moral znova po potrditev na mestni svet.

Zanimalo nas je, koliko časa po sprejemu prostorskega načrta na mestnem svetu bi Mercator lahko začel z gradnjo v Mostah, vendar njihovega odgovora včeraj nismo dobili. Velja omeniti, da je Mercator sprva načrtoval, da bo z gradnjo na tem območju začel v drugi polovici leta 2017, po tem načrtu pa bi bila gradnja končana že konec letošnjega leta. Ti načrti pa se niso izšli ravno zato, ker občinski podrobni prostorski načrt še ni bil pripravljen.


Drugače so pa ravno pravšnje stranke udeležene, da se tole ne bo dobro končalo oz. sploh začelo. Manjka samo še ... aja saj so že vse cvetke omenjene, mogoče še ARSO manjka pa je.
 

·
Moderator
Joined
·
11,414 Posts
Discussion Starter #3,567
Ceste gotovo ne bo še precej časa. MOL že desetletja zavlačuje s podvozom Šmartinska, Moste je pa še precej bolj zamotan.
 

·
EL DŽEJ
Joined
·
7,943 Posts
^^ Ena majhna nadstrešnica pa toliko "všečkov". :dunno:

Komentar seveda leti na premajhen doprinos prenove postajališč k njihovi udobnosti in ne na avtorja prispevka UFO_joe.
Prav imaš. Za sebe lahko napišem, da sem všečkal predvsem, da je delil sliko z nami.
Sama nadstrešnica pa je še bolj boga kot sem mislil. V dolžino sem predvideval, da bo ravno dovolj za 10 pingvinov se stisniti ampak nadstresek oz. sama strehica pa je posmeh. Vetrič zapiha in bojo vsi potniki mokri v trenutku.

Edit: pozabil še dodati, da prenova zelo, zelo počasi in po polžje poteka. Praktično še nisem videl v živo delavcev na teh postajališčih. Očitno so izbrali firmo s parimi zaposlenimi delavci ali kaj? En dan so na enem postajališcu, drugi dan pa jih verjetno pošljejo na neko drugo postajališce, da malo tam nekaj naredijo. Na postajališču Litostroj so temelji postavljeni že kaka 2 tedna in tako zdaj stoji tam.
 

·
Registered
Joined
·
122 Posts
https://www.dnevnik.si/1042821223/lokalno/ljubljana/zaradi-sumija-bi-spet-asfaltirali-slovensko-cesto

Zaradi Šumija bi spet asfaltirali Slovensko cesto

Investitor Šumijev kvart v postopku presoje vplivov na okolje za gradnjo novega Šumija predlaga, da bi za zmanjšanje hrupa preplastili 200-metrski odsek Slovenske ceste, ki so jo na občini v tem delu prenovili pred dvema letoma. Graditi si želijo že septembra.







Peter Pahor
9. maj 2018 9. maj 2018 0:00






Družba Šumijev kvart je podobno kot še marsikateri drug investitor pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja za gradnjo novega Šumija ob Slovenski cesti naletela na oviro, povezano s hrupom. Območje Slovenske ceste je že v tem trenutku čezmerno obremenjeno s hrupom, zato novi posegi v prostor ne smejo razmer še poslabšati. Ker se bo hrup po dokončanju novega Šumija neizogibno povečal, v Šumijevem kvartu predlagajo, da bi preplastili 200 metrov Slovenske ceste od Nemške hiše do uršulinske cerkve s posebnim drenažnim asfaltom, ki bi hrup zmanjšal za do tri decibele.


(Foto: Šumijev kvart)
Na tak način naj bi se tudi po dokončanju novega Šumija hrup ob tem delu Slovenske ceste zmanjšal. »Kljub akustičnemu odboju od zahodne fasade novogradnje in obratovanju naprav (klimatske naprave) na strehi novogradnje se bo pri vseh najbližjih stavbah ob Slovenski cesti (vzhodne fasade) z izvedbo preplastitve Slovenske ceste z drenažnim asfaltom celotna obremenitev s hrupom glede na obstoječe stanje zmanjšala. Zmanjšanje bo največje v nižjih etažah, do 2,4 decibela, v višjih etažah do 2,0 decibela,« v pojasnilu Agenciji RS za okolje navajajo v Šumijevem kvartu.
Menjava asfalta bi trajala dva dni

Direktor Šumijevega kvarta Miha Gostiša nam je potrdil, da imajo v postopku presoje vplivov na okolje največje težave z obstoječim hrupom s Slovenske ceste. Kljub temu zapletu so v družbi optimistični, da bi gradbena dela začeli že septembra. »Z Mestno občino Ljubljana se o podrobnostih menjave asfalta še dogovarjamo, strošek preplastitve pa bomo v vsakem primeru krili mi,« pravi Gostiša. Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije, pravi, da za preplastitev 200 metrov Slovenske ceste ne bi smeli potrebovati več kot dva dni. Prvi dan naj bi odstranili stari asfalt in pripravili podlago, drugi dan pa položili nov asfalt.
Henigman je goreč zagovornik uporabe drenažnega asfalta, kjer je hrup problem. »Po mojem vedenju je trenutno na Slovenski cesti vgrajeni klasični asfalt SMA-11, to je drobir z bitumenskim mastiksom, predlagani drenažni asfalt pa ima v sebi velik obseg prostih votlin, govorimo o okoli 15 odstotkih, in te zagotovijo, da se zvok bolj absorbira. Pnevmatike ga zaradi teh lukenj zadušijo in hrup se zmanjša – lahko tudi za več kot tri decibele. V razvitih mestih po Nemčiji in na Nizozemskem tak tip asfalta ogromno uporabljajo,« Pravi Henigman, ki na vprašanje, zakaj pri nas tega tipa asfalta ne uporabljamo v mestih, odgovarja, da predvsem zato, ker je njegovo polaganje zahtevnejše.
Poleg tega ima ta tip asfalta tudi druge slabosti v primerjavi s klasičnim: njegova življenjska doba je od 10 do 30 odstotkov krajša, če je treba običajen asfalt zamenjati po 12 do 15 letih, tak drenažni asfalt običajno zamenjamo po 8 do 12 letih, njegov protihrupni učinek se skozi življenjsko dobo zmanjšuje, je pa tudi za 10 do 15 odstotkov dražji, ker zahteva vrhunska veziva, v nekaterih primerih je treba posebej zagotoviti tudi odvodnjavanje.
Posebnih protihrupnih ukrepov ne bodo uporabili le na Slovenski, temveč bo tudi sama stavba oblikovana tako, da bo čim bolj dušila hrup. »Zahodna fasada objekta (proti Slovenski cesti) bo členjena, okenske odprtine severozahodnega dela objekta pa so predvidene z zasteklitvami, ki so od ravnine okvirjev zamaknjene v notranjost. Členjenje fasade je predvideno predvsem zaradi preprečevanja neposrednega odboja zvoka kot posledice prometa po Slovenski cesti,« so pojasnili v Šumijevem kvartu.
V pritličju tudi gostinski program

Projekt Šumi je vreden med 35 in 40 milijoni evrov. V zadnji različici projekta so se odločili izkoristiti prenovljeno Slovensko cesto in Kongresni trg ter ob njiju umestiti gostinske lokale in trgovine, uvoz v garažno hišo pa so s sredinskega dela stavbe pomakniti na skrajni jugozahodni del, nekje v višino avtobusnega postajališča ob Drami. Tako bosta bolj do izraza prišli restavracija in kavarna v severnem delu ob Kongresnem trgu ter ob Slovenski cesti, kakor tudi vse trgovine v preostalem delu pritličja in manjše trgovsko središče v prvi kleti. Stanovanja in poslovni prostori bodo razporejeni od drugega do šestega nadstropja. Predvsem v zadnjih dveh nadstropjih bodo stanovanja zelo razkošna – v šestem nadstropju je recimo predvidenih le šest stanovanj, pri čemer dve najbolj luksuzni zasedata skoraj polovico nadstropja.
 

·
EL DŽEJ
Joined
·
7,943 Posts
Za 2 decibela?! Noro. Ko se pa na nasprotni strani ustavita 2 avtobusa s prižgano klimo, jih pa lahko dodaš 15. S čim vse se morajo investitorji v Ljubljani ukvarjat, to je neverjetno.
Noro res noro. Dejansko se ne da teh škrbin zapolniti po centru. Mesta v Evropi se konstantno prenavljajo in dograjujejo v centru. Tukaj pa komplicirajo kot, da bojo stanovalci z 100kmh prileteli ven iz podzemnih garaž. Še bolj smešno je, da je predvidena povezave z garažo pod Kongresnim.
 

·
Free Palestine
Joined
·
969 Posts
Vsaka 3dB se zvok zvisa sa polovico! Tako da to ni tako nedolzno kot se sprva slisi.

Kot drugo pa v mestu se res nimas kaj pritozevat nad 'street noise', vgradi si dobra okna in problem resen. Povsod kjer sem bil pri kom doma kjer se je noter slisalo je bil problem v tem da so imeli stara ali nekvalitetna okna. Vprasanje je kaj pride ceneje, da preplastijo 200m ceste ali da tem ki imajo okna na stran ceste subvencirajo vgradnjo kvalitetnih oken ki nevtralizirajo zvok.
 

·
Registered
Joined
·
829 Posts
Neumnost na kvadrat - ARSO ima raje peščeno parkirišče, ki na ta del Slovenske ceste privablja hrupen promet, ne želi pa objekta, ki bi ta parkirišča skril v kletne etaže. Prav ta promet pa bi vajo "poniknil" na skrajno južnem delu objekta, bogi investitor pa mora ponujati nekaj manj deicbelov na le 200m dolgem odseku.

Me prav zanima koliko hrupa je posledica trol, saj bi to lahko bil že pravi catch-22 - ne smeš zgoščevati pozidave, ker je javni prevoz prehrupen, ki pa lahko funkcionira samo ob visoki zgoščenosti pozidave.
 
3561 - 3580 of 10329 Posts
Top