SkyscraperCity banner

4641 - 4660 of 8783 Posts

·
Registered
Joined
·
247 Posts
Zato pa je poleti tako močan vonj v bližini tirov. Po mojem tole tudi hitro zagori. Tisti ki so jih uporabljali za škarpe in vrtove pa pravijo da vse pomorijo, raste samo najbolj trdoživi plevel. Že zdavnaj bi morali biti prepovedani in označeni kot nevaren odpadek, tako kot salonit.
Zato pa je impregnacijsko sredstvo, ane? Da preprečuje, da bi strohneli in da jih ne pojedo živali, ki se prehranjujejo z lesom. Torej strup, da jih pobije, ko začno jesti.
 

·
Registered
Joined
·
385 Posts
To ni čisto res.. marsikje po SLO se v podobnih situacijah vgrajujejo komplet betonske kretnice, tako, da je očitno odvisno od projekta oz. izvajalca kaj dobavi.
 

·
Registered
Joined
·
7,856 Posts
Ljubljana lahko postane prometno slepo črevo

Kako urediti ljubljansko prometno vozlišče

Medtem ko se javnost ukvarja z vprašanjem drugega tira med Koprom in Divačo, se utegne Slovenija kmalu soočiti z novim milijardnim izzivom, ljubljanskim železniškim vozliščem.

V nekaj letih ne bo moglo več požirati naraščajočega tovornega in potniškega prometa. Izračuni kažejo, da naj bi bila rast potniškega in tovornega železniškega prometa do leta 2025 od tri do štiri odstotke na leto. To pomeni, da bodo železniške zmogljivosti na območju Ljubljane v prihodnjih letih premajhne, kar pomeni nevarnost, da postane prometno slepo črevo.

Očitno bo treba končati desetletja dolge razprave o tem, kje speljati tovorni promet in ali progo poglobiti ali pa zgolj zgraditi Tivolski lok, ki bi povezal gorenjsko in primorsko progo. Poglobitev naj bi stala okoli 2 milijardi evrov, za Tivolski lok pa pravijo, da bi bil zgolj začasna rešitev. Podžupan Ljubljane Janez Koželj glede tega ni ravno optimist.

"Smo v obdobju iskanja novih variant. S tem se vsaka možnost urejanja, ne poglobitve, temveč nujne obvozne železnice, premika v nejasno prihodnost," opozarja Koželj. Jeseni bo minilo deset let, odkar so javnosti predstavili projekt potniškega centra Emonika, s katerim bi rešili tudi vprašanje tovornega prometa.

"Prvi natečaj za novo postajo v Ljubljani je bil, mislim, da pred 38 leti. To je nemogoče: in še zmeraj nimamo nič. Še zmeraj se delajo projekti v okviru Emonike. Še zmeraj ni podpisana pogodba z novim investitorjem, potem ko smo prvega na neki način izgnali," dodaja Koželj.

Z vlakom se vozi le peščica vozačev


Medtem ko železniški promet, tako tovorni kot potniški, narašča in ko lahko vsak dan sledimo novim tehnoloških dosežkom na tem področju, se od 111 tisoč dnevnih potnikov v Ljubljano z vlakom vozi manj kot 0,2 odstotka. Iz Škofljice, ki je znana po svojem prometnem zamašku, se jih vozi le 80 na dan


http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ljubljana-lahko-postane-prometno-slepo-crevo/425901
 

·
Registered
Joined
·
281 Posts
Ljubljana lahko postane prometno slepo črevo

Kako urediti ljubljansko prometno vozlišče

Medtem ko se javnost ukvarja z vprašanjem drugega tira med Koprom in Divačo, se utegne Slovenija kmalu soočiti z novim milijardnim izzivom, ljubljanskim železniškim vozliščem.

V nekaj letih ne bo moglo več požirati naraščajočega tovornega in potniškega prometa. Izračuni kažejo, da naj bi bila rast potniškega in tovornega železniškega prometa do leta 2025 od tri do štiri odstotke na leto. To pomeni, da bodo železniške zmogljivosti na območju Ljubljane v prihodnjih letih premajhne, kar pomeni nevarnost, da postane prometno slepo črevo.

Očitno bo treba končati desetletja dolge razprave o tem, kje speljati tovorni promet in ali progo poglobiti ali pa zgolj zgraditi Tivolski lok, ki bi povezal gorenjsko in primorsko progo. Poglobitev naj bi stala okoli 2 milijardi evrov, za Tivolski lok pa pravijo, da bi bil zgolj začasna rešitev. Podžupan Ljubljane Janez Koželj glede tega ni ravno optimist.

"Smo v obdobju iskanja novih variant. S tem se vsaka možnost urejanja, ne poglobitve, temveč nujne obvozne železnice, premika v nejasno prihodnost," opozarja Koželj. Jeseni bo minilo deset let, odkar so javnosti predstavili projekt potniškega centra Emonika, s katerim bi rešili tudi vprašanje tovornega prometa.

"Prvi natečaj za novo postajo v Ljubljani je bil, mislim, da pred 38 leti. To je nemogoče: in še zmeraj nimamo nič. Še zmeraj se delajo projekti v okviru Emonike. Še zmeraj ni podpisana pogodba z novim investitorjem, potem ko smo prvega na neki način izgnali," dodaja Koželj.

Z vlakom se vozi le peščica vozačev


Medtem ko železniški promet, tako tovorni kot potniški, narašča in ko lahko vsak dan sledimo novim tehnoloških dosežkom na tem področju, se od 111 tisoč dnevnih potnikov v Ljubljano z vlakom vozi manj kot 0,2 odstotka. Iz Škofljice, ki je znana po svojem prometnem zamašku, se jih vozi le 80 na dan


http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ljubljana-lahko-postane-prometno-slepo-crevo/425901
slepo črevo ali ozko grlo?
Kaj reši poglobitev za 2 milijardi? In to v močvirju :nuts:

Članek, bolj zmazek, ne zapiše niti vzroka za preobremenjenost.
Je to proga, vozlišče za Gorenjski tir, ali kapaciteta železniške postaje. :bash:
 

·
Registered
Joined
·
497 Posts
No jaz močvirnosti nebi izpostavil kot nekega glavnega problema, saj na samem barju oz viču bi verjetno proga prišla že ven, pa tudi sicer gradijo metroje in nevemkaj v mestih, ki ležijo praktično v morju.
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,720 Posts
26.06.2017

To so infrastrukturne naložbe, ki poganjajo razcvet gradbincev

Na Direkciji RS za infrastrukturo je za letos predvidenih več kot 400 milijonov evrov naložb v železnice in ceste

Letos so na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) pospešili delo na razpisih in precej okrepili proračune za vzdrževanje in gradnjo državnih cest in tudi železnic. V železnice bomo v skladu s sprejetim proračunom investirali 217 milijonov evrov, v ceste pa 197 milijonov evrov. Za vzdrževanje in prenovo cest smo zadnja leta investirali precej manj. Zdaj je v prenovi precej odsekov, ki so bili prej desetletja zanemarjeni: takšna je denimo Keltika od Cerknega proti Tolminu, v gradnji je tudi severna blejska obvoznica.

Ritem razpisov na DRSI

Pri železnicah sicer ne bomo dosegli rekordnega leta 2014 ali 2015, ko se je zaključevala prejšnja evropska finančna perspektiva, vendar zdaj na DRSI delajo predvsem na tem, da razpise v sedanji finančni perspektivi bolj enakomerno razporedijo in da ohranijo enakomeren ritem naložb.

Pripravljalna dela za drugi tir

Prejšnji teden je evropska komisarka za promet Violeta Bulc sporočila, da je Sloveniji uspelo pridobiti tudi 44 milijonov za pripravljalna dela za drugi tir. Skupaj naj bi bila pripravljalna dela vredna približno 60 milijonov evrov. Za zdaj so vlogo za evropski denar vložili pri DRSI, kasneje pa bo projekt prenesen na družbo 2TDK, ki bo upravljala naložbo. Razpis za pripravljalna dela bi lahko bil objavljen novembra.

Aktualnih je za več kot 200 milijonov evrov novih razpisov

Te dni je na DRSI aktualnih približno 50 razpisov, ki so večji od milijona evrov, izvajalcem pa bodo prinesli več kot 200 milijonov evrov novih poslov. Nekaj je že objavljenih in so v fazi pregleda ponudb ter odločanja, nekaj jih je še v pripravi. Pred kratkim je denimo konzorcij, ki ga vodi Kolektor Koling skupaj s CPG in SŽ-ŽGP zmagal na razpisu za nadgradnjo proge Rimske Toplice - Laško in Laško - Celje, posel je težek 47,2 milijona evrov. Gre za ta hip največji razpis pri prenovi železnic. V nekaj tednih bo objavljen tudi razpis za nadgradnjo vozlišča Pragersko, gre za projekt, vreden med 70 in 80 milijoni evrov.

Kmalu odločitev za signalizacijo na progi Zidani Most - Šentilj

Za julij napovedujejo tudi odločitev glede nadgradnje signalnovarnostnih naprav na progi Zidani Most - Šetnilj. Najugodnejšo ponudbo (40 milijonov evrov) je oddal konzorcij, ki ga vodi SŽ-ŽGP, partner v konzorciju pa je češki AŽD iz Prage, ki opremlja železnice na Češkem in drugod v regiji.

Darsovih 188 milijonov

K zneskom DRSI, ki bodo letos nanesli več kot 400 milijonov evrov na leto, je treba dodati še Darsov naložbeni proračun, ta je letos težek kar 188 milijonov evrov. Največja naložba je gradnja sistema e-cestninjenja za tovorni promet (53 milijonov evrov), še vedno je v teku gradnja odseka Draženci - Gruškovje in več prenov avtocest in hitrih cest, za konec leta pa napovedujejo tudi razpis za gradnjo predora Karavanke.

In še 77 milijonov naložb Luke Koper

Med podjetji, kjer si lahko gradbinci obetajo več novih infrastrukturnih poslov, vodi Luka Koper. Letos naj bi tam v pristaniško infrastrukturo investirali 77 milijonov evrov, do leta 2020 pa skupaj kar 300 milijonov evrov. Razpisi bodo odvisni predvsem od hitrosti pridobivanja dovoljenj. Te dni se najbolj zapleta s podaljšanjem prvega pomola. Na Agencijo za okolje so prejšnji teden vložili tudi zahtevek za nove veze na Ro-Ro terminalu.
https://tl.finance.si/8858406/To-so-infrastrukturne-nalozbe-ki-poganjajo-razcvet-gradbincev?metered=yes&sid=499568775
 

·
Registered
Joined
·
7,856 Posts
Riko z najboljšo ponudbo za nadgradnjo železniškega odseka Pesnica - Šentilj - državna meja



Danes se je iztekel rok za oddajo ponudbe za nadgradnjo železniškega odseka Pesnica - Šentilj - državna meja. Po naših informacijah je najugodnejšo ponudbo oddal Riko (v sodelovanju z moskovsko RŽDI in madžarsko družbo Duna) in sicer v višini 38 milijonov evrov.

Sledi hrvaška družba DIV, ki bi dela izvedla za 40,1 milijona evrov, konzorcij Pomgrad, GH, GGD, ŽGP je oddal ponudbo v višini 44,4 milijona evrov, Ginex v sodelovanju z družbo Kostak pa 48,7 milijona evrov, smo izvedeli.



https://live.finance.si/37163/Riko-...ezniskega-odseka-Pesnica-Sentilj-drzavna-meja
 

·
Registered
Joined
·
7,856 Posts
Za Tovorni promet se najbolj zanima nemški logistični velikan


Danes v Slovenskih železnicah pričakujejo nezavezujoče ponudbe predvidoma štirih logistov, izmed katerih bodo izbrali strateškega partnerja, ki bo dokapitaliziral družbo Tovorni promet in s tem pridobil 49-odstotni delež v družbi.


V Slovenskih železnicah danes, ko se končuje rok za oddajo nezavezujočih ponudb za dokapitalizacijo Tovornega prometa, pričakujejo (vsaj) ponudbe družb Hamburg Hafen und Logistik (HHLA), češkega logističnega velikana EP Holding – največjega dobavitelja elektrike in energetike za Češko in Slovaško, ponudbo Poljskih državnih železnic in Ruskih državnih železnic. Z dokapitalizacijo bo izbrani strateški partner pridobil 49 odstotkov Tovornega prometa. Po besedah generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa bi lahko bil strateški partner izbran do konca poletja ali v začetku septembra.

Zakaj nemški logist?

V krogih blizu družbe Slovenske železnice kot najbolj verjetnega interesenta izpostavljajo holding HHLA. Družba se je že pred dvema letoma zanimala za del grškega pristanišča Pirej. V tistem času je kitajska korporacija Cosco že sklenila najemno pogodbo za del pristanišča za 35 let, javno pa so tudi razgrnili načrte, da bi Pirej z novo železnico bolj povezali z vzhodom. Tedaj naj bi se za najem preostanka pristanišča intenzivno začel zanimati HHLA. Posel kasneje ni bil sklenjen, HHLA pa naj bi se od tedaj po Evropi oziral za nakupi strateških pristaniških terminalov. Tu naj bi se tudi skrival vzrok za njihov interes za vstop v Tovorni promet; ne torej zaradi železniške družbe, pač pa zaradi povezav z Luko Koper. Ta je denimo Münchnu bližje kot Hamburg.

Marca letos so v Luki Koper organizirali poslovno srečanje evropskih logistov, špediterjev in pristaniščnih uprav pa tudi bavarskih gospodarskih ter deželnih predstavnikov. Franz Josef Pschierer, državni sekretar bavarskega ministrstva za gospodarstvo, je tedaj izpostavil veliko zanimanje bavarskega gospodarstva za Slovenijo. Bavarsko gospodarstvo po njegovih navedbah ustvari polovico prihodkov z izvozom, Kitajska pa je njihova tretja najpomembnejša trgovinska partnerica, zato so učinkovite in konkurenčne transportne poti ključne za nadaljnji razvoj.

Britanska neodvisna analitična družba Drewry je tedaj predstavila ugotovitve študije prevoza zabojnikov od Šanghaja do Münchna. Primerjava prevoza enega zabojnika prek severnoevropskih pristanišč Rotterdam, Hamburg in Antwerpen ter prek izbranih sredozemskih pristanišč Koper, Trst, Reka, Genova je pokazala, da je transportna pot po morju in kopnem najhitrejša prek Kopra, hkrati pa tudi cenovno najugodnejša.

»Za trge, ki so enako ali celo bolj oddaljeni od Kopra, že danes pretovarjamo pomembne količine tovora, zato vidim v južni Nemčiji oziroma na Bavarskem velik potencial,« je marca povedal predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić. Lani je prek koprskega pristanišča na nemški trg potovalo 450.000 ton blaga. Izstopajo predvsem avtomobili, teh je bilo 220.000 ton, neizkoriščene pa ostajajo priložnosti na področju zabojnikov in generalnih tovorov.

V Avstriji iščejo 200 strojevodij


Hčerinska družba HHLA je železniški prevoznik Metrans. Na slovenski železniški infrastrukturi družba sicer nima svojih vlakovnih kompozicij – po Slovenji prevažajo le trije prevozniki, Tovorni promet, Adria Transport in Rail Cargo Austria – Metrans pa sodeluje s prevozniki in pri prevozu tovora iz Kopra. V srednji Evropi Metrans prevaža tovor večinoma iz pristanišč na Severnem morju. Podjetje je po lastnih navedbah vodilno na trgu osrednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope za kontejnerski promet iz pristanišč v zaledje. HHLA sodeluje tudi z družbo HSL-L, ki je v Avstriji nedavno postavila podružnico in pridobila prevozniško licenco. Po nekaterih informacijah družbe pod okriljem HHLA trenutno iščejo okrog 200 strojevodij v Avstriji, kar priča o tem, da načrtujejo širitev v tem delu Evrope. Ali bo izbrana kot strateški partner, bo odvisno od pogojev, ki jih bo družba postavila Slovenskim železnicam.

Dušan Mes informacije o drugih štirih družbah, ki naj bi se zanimale za Tovorni promet, ni želel komentirati, ker postopek še poteka: »Povem lahko le to, da se za nakup 49-odstotnega deleža Tovornega prometa zanimajo štirje zelo močni evropski logisti. Njihov vstop v družbo bo v vsakem primeru pomenil doprinos in omogočil razvoj Tovornega prometa.« Strateški partner bo družbi omogočil širjenje predvsem v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško in Balkan, kar je končni strateški cilj družbe do leta 2020.

O tem, koliko denarja bo izbrani strateški partner vložil v družbo Tovorni promet, v tem trenutku še ni zanesljivih informacij, nekateri sogovorniki blizu Slovenskih železnic pa omenjajo znesek okoli 50 milijonov evrov.

Povezovanje je uveljavljena praksa

Povezovanje pristanišč in železniških prevoznikov je v svetu – in Sloveniji – uveljavljena praksa. Tudi Luka Koper in avstrijska družba Graz Köflacher Bahn und Busbetrieb (GKB), avstrijski železniški prevoznik, sta že maja 2005 ustanovili skupno železniško družbo Adria Transport, ki je eden od treh prevoznikov tovora na slovenski železniški infrastrukturi. Lani je imela Adria Transport dobrih 11 milijonov evrov prometa ter leto končala s približno 1,3 milijona evrov dobička.


https://www.dnevnik.si/1042776655/p...-se-najbolj-zanima-nemski-logisticni-velikan-
 

·
Registered
Joined
·
276 Posts
Zato pa je poleti tako močan vonj v bližini tirov. Po mojem tole tudi hitro zagori. Tisti ki so jih uporabljali za škarpe in vrtove pa pravijo da vse pomorijo, raste samo najbolj trdoživi plevel. Že zdavnaj bi morali biti prepovedani in označeni kot nevaren odpadek, tako kot salonit.
Nevem točno za impregacijska sredstva ampak proti rastlinju je uporabljen monsantov glyphosate, ki ga je tako da je vse skup mešanica smrti. (To da je bil odstranjen z lista karcinogenov v EU so samo borbe sem in tja ki so ble in bodo)
 

·
Registered
Joined
·
7,856 Posts
Tovorni promet SŽ in dokapitalizacija

Interes za 49 odstotkov družbe je v srednji Evropi.

Medtem ko je družba SŽ Potniški promet objavila mednarodni javni razpis za nakup 25 vlakovnih kompozicij v ocenjeni vrednosti okrog 150 milijonov evrov, je sestrska družba SŽ Tovorni promet v postopku pridobivanja strateškega partnerja, ki bo z dokapitalizacijo pridobil 49-odstotni lastniški delež.

Po lanskem podpisu pisma o nameri z avstrijskimi železnicami so te seveda med najbolj izpostavljenimi kandidati, koliko nezavezujočih ponudb že imajo, pa na SŽ ne objavljajo. Neuradno je mogoče izvedeti, da postopek njihovega zbiranja še ni končan. Na SŽ molčijo tudi o finančnih in poslovnih pričakovanjih.

Mogoče pa je sklepati, da so poleg avstrijskega RCA, ki je tudi lastnik tovornega prometa madžarskih železnic, tu še vsi veliki logisti in železniški operaterji, ki jih zanima prevoz po slovenskih tirih: tako iz koprskega pristanišča kot v vzhodno-zahodni smeri oziroma po nekdanjem V. evropskem koridorju.

(Najmanj) šest zainteresiranih

V Dnevniku so pred kratkim omenjali hamburško združbo HHLA (z lastnim železniškim prevoznikom Metrans, ki je leta 2014 naročil svojih prvih 20 multifunkcijskih lokomotiv pri Bombardierju), češko združbo EPH (ki je v osnovi energetski holding s hčerinskimi družbami v Angliji prek Italije in Nemčije do Slovaške, ima pa tudi svojega železniškega prevoznika EP Cargo) ter poljske in ruske državne železnice. Tem petim je po naših informacijah treba dodati še Hyundaijevega logista Glovis z evropskim sedežem v Frankfurtu.

O interesu večine omenjenih v povezavi z zaledjem Luke Koper,, ki seže v vso Srednjo Evropo vključno z Bavarsko, ne gre dvomiti. Niti o ruskih železnicah RZD (Rossijskije Železnije Dorogi), saj imajo v lasti tri četrtine delnic družbe Gefco, ki je vodilna v evropski avtomobilski logistiki, prisotna pa je tudi v Sloveniji.

Lani sta Gefco, ki je nastal za potrebe Peugeota in bil do ruskega odkupa v letu 2012 v lasti koncerna PSA (Peugeot in Citroën), ter Renault sklenila dogovor o logističnih storitvah na področju dostave avtomobilskih komponent z lokacij dobaviteljev v Renaultove tovarne v Franciji, Romuniji in Sloveniji. Gefco za prevoze v Evropi uporablja tovornjake, je pa tudi lastnik skoraj 4000 tovornih vagonov za prevoz avtomobilov.


http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/tovorni-promet-sz-in-dokapitalizacija.html
 

·
Registered
Joined
·
7,856 Posts
Lani v Sloveniji z vlaki 18,6 milijona ton blaga

Leta 2016 je bilo v Sloveniji z vlaki prepeljanega skoraj 18,6 milijona ton blaga, kar je 4,3 odstotka več kot predlani. Število opravljenih tonskih kilometrov je poraslo za 4,4 odstotka na 4360 milijonov. 85 odstotkov blaga je bilo prepeljanega v mednarodnem prevozu, kažejo podatki državnega statističnega urada. STA


http://siol.net/aktualno/naslovna/lani-v-sloveniji-z-vlaki-186-milijona-ton-blaga-17019
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,720 Posts
Petrič in Škrabec, zmagovalca razpisov na železnicah

18.07.2017

Pri gradnjah in obnovah železnic se obračajo milijoni, gradbinci pa nabirajo reference za drugi tir

Največja letošnja posla na železnicah, če seveda ne bo sprememb, gresta v roke dveh konzorcijev, enega vodi Riko Janeza Škrabca, drugega pa Kolektor Koling Stojana Petriča. Za kakšne posle gre, kaj pomenijo te zmage in kaj vse se bo še gradilo?

Zakaj so zmage Rika in Kolektorja na razpisih za gradnje in nadgradnje železniških prog pomembne? Prvič, teh dveh gradbincev v preteklosti skoraj nismo videvali na razpisih za železnice. In drugič, gradbena podjetja z manjšimi posli na železnicah pridobivajo reference, ki jim bodo omogočile sodelovanje na razpisih za gradnjo infrastrukturnega projekta desetletja – drugega tira (če ga bomo seveda gradili).

Medtem ko v Kolektorju, ki je, če upoštevamo Kolektor Koling in Cestno podjetje Gorica, po prihodkih postal največji slovenski gradbinec, o svojih ambicijah pri gradnji drugega tira nikoli niso veliko govorili, je bil Janez Škrabec že pred časom jasen: »Projekt nas seveda zanima in zelo verjetno se bomo prijavili. Pozdravljamo, da gre vlada pogumno v ta projekt. Prepričan sem, da bo drugi tir pomenil zagon za slovensko gradbeništvo in za slovensko logistiko.«

Kaj vse je dobil Petrič
Kolektor Koling je v preteklosti gradil predvsem stavbe in lokalno infrastrukturo, leta 2015 pa je kot partner v konzorciju dobil 25 milijonov evrov vreden posel za nadgradnjo odseka železniške proge Slovenska Bistrica–Pragersko. Pozneje je kot vodilni partner v konzorciju dobil gradnjo izvlečnega tira v Kopru, projekt je vreden približno šest milijonov evrov. Kolektor je tudi izvajalec prenove na kočevski progi, gre za 14,8 milijona evrov.

Veliki met pa je Kolektorju Kolingu uspel letos: skupaj z družbama CGP in SŽ ŽGP bo izvedel nadgradnjo proge Rimske Toplice–Laško in Laško–Celje. Cena: 47,2 milijona evrov. Njegovi tekmeci na razpisu so bili Riko z ruskim partnerjem RZDI International in GH Holding v konzorciju s Colas Railom iz Francije. Gre za ta hip največji posel pri prenovi železnic.

In kaj Škrabec z ruskimi partnerji
Konec junija pa se je iztekel rok za oddajo ponudbe za nadgradnjo železniškega odseka Pesnica–Šentilj–državna meja. Najugodnejšo ponudbo je po neuradnih informacijah oddal Riko (v sodelovanju z moskovsko RZDI in madžarsko družbo Duna), in sicer v višini 38 milijonov evrov.

Kdo so Rusi, ki delajo s Škrabcem? RZDI je specializirano inženirsko podjetje, ki je nastalo v okviru ruskih železnic, zunaj Ruske federacije pa so precej dejavni pri prenovi železnic v Srbiji in Iranu.

Kaj vse se bo še gradilo
Samo letos je v proračunu Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) predvidenih za 217 milijonov evrov naložb v vzdrževanje in prenovo železnic. Nekaj tega denarja je že razdeljenega v zgoraj omenjenih poslih. V kratkem pa bo DRSI objavil tudi razpis za gradnjo železniškega vozlišča Pragersko, projekt je ocenjen na približno 70 do 80 milijonov evrov.

Prihajajo pa še: razpis za signalnovarnostne naprave na progi Zidani Most–Šentilj, projekt je ocenjen na približno 50 milijonov evrov, in razpis za signalnovarnostne naprave na kočevski progi, ocena vrednosti projekta je 19 milijonov evrov.
https://gradbenistvo.finance.si/8859005/Petric-in-Skrabec-zmagovalca-razpisov-na-zeleznicah?metered=yes&sid=502017093&cookietime=1500464699
 

·
Gradimo življenje
Joined
·
3,720 Posts
4641 - 4660 of 8783 Posts
Top