SkyscraperCity banner

41 - 60 of 8782 Posts

·
Registered
Joined
·
734 Posts
Trčenje vlakov v Mariboru
Maribor, 18.04.2008, 22:15 | K.U.

V trčenju dveh potniških vlakov na progi Pesnica - Maribor sta bila lažje ranjena dva potnika. Strojevodja je bil hujše poškodovan.

Na železniški progi Pesnica - Maribor v kraju Pekel sta nocoj nekaj po osmi uri trčila dva potniška vlaka. Po dosedaj znanih podatkih, sta bila lažje ranjena dva potnika, hujše poškodbe pa je utrpel strojevodja vlaka, ki je bil na poti iz Pesnice proti Mariboru.

Vlaka sta trčila na enotirni železnici, ali je temu botrovala tehnična ali človeška napaka, pa zaenkrat še ni znano. Na srečo pa so bili ob tej uri na vlaku iz smeri Maribora le trije potniki, drugi vlak pa je bil prazen.


http://24ur.com/novice/crna-kronika/trcenje-vlakov-v-mariboru.html
 

·
Registered
Joined
·
200 Posts
No zdaj vsaj vem zakaj je bla taka "uzbuna"... Cel cajt sirene itn.
 

·
Registered
Joined
·
734 Posts
Železnice, naslednja vreča brez dna
Ljubljana | 29. 4. 2008, 21:05 | Borut Hočevar, časnik Žurnal24 | Komentarjev: 3

Država ohranja Slovenske železnice na račun varnosti državljanov.


Če strojevodja opazi na sosednjem tiru oviro, tega pogosto ne more sporočiti pristojnim v centrali. Nima namreč radijske povezave, po mobitelu pa jih ne sme poklicati. Takšno je stanje na slovenskih železnicah. Razmere neredko bolj spominjajo na leto 1850 kot na 2008.

Absurdi
Pred meseci so pristojni preigravali zamisel o prodaji slovenskih železnic nemškim. Predlog ni obveljal. Škoda. Nemški Deutsche Bahn bi verjetno uvedel sodobno telekomunikacijo v slovenske vlake hitreje, kot jo bodo finančno shirane Slovenske železnice. Slovenski vlaki so sicer ostali v slovenski lasti, železniški promet pa je vsak dan manj varen.

Je to nacionalni interes? Kaj je pravzaprav nacionalni interes v železniškem prometu: ohraniti železnice v državni lasti in trošiti proračunske milijone za reševanje njihovih izgub ali zagotoviti varnost v železniškem prometu? Odgovor ni jasen.

A absurdov je še nekaj. Strojevodje nimajo na voljo sodobne komunikacije, čeprav so bili v železniški križ že pred časom vgrajeni sodobni optični kabli. Še več, železnice storitve na trgu uspešno prodajajo storitve, povezane z optičnimi kabli, za svoje strojevodje pa kablov ne znajo izkoristiti.

In naprej. Mobitel, ki je prek Telekoma v večinski državni lasti, ne zagotovi državnim železnicam učinkovite interne komunikacije. Eno državno podjetje se ne zna zmeniti z drugim. Država vzdržuje Slovenske železnice, da bi ohranila delovna mesta. Neredko tudi na račun varnosti državljanov.


http://www.zurnal24.si/cms/novice/komentarji/46183
 

·
Moderator
Joined
·
11,993 Posts
Ga pa pihne tale komentator ... (čeprav ima deloma prav)

Kako pa lahko optični kabel pomaga strojevodji na vlaku?:nuts:
 

·
Registered
Joined
·
734 Posts
Bruselj opozarja na nejasnosti glede odseka Trst-Divača

Bruselj - Evropska komisija Slovenijo in Italijo poziva k politični zavezanosti pri izvajanju prednostnega prometnega projekta številka 6, katerega del je tudi čezmejni odsek Trst-Divača.

Za pravočasno izvedbo projekta bi bilo treba razjasniti dokončen potek in financiranje proge, opozarjajo v Bruslju v poročilu o izvajanju projekta.

Evropska komisija na neformalnem srečanju prometnih ministrov na Brdu pri Kranju predstavlja prvo poročilo o izvajanju 30 prednostnih projektov v okviru vseevropskih prometnih omrežij, med katerimi je tudi železniška povezava Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-meja z Ukrajino.

Omenjeni projekt pod številko 6, v katerem poleg Francije, Italije in Madžarske sodeluje tudi Slovenija, je eden dveh projektov, pri katerih predvidena sklepna faza presega zastavljene cilje. Izvajalci načrtujejo, da bo končan do leta 2025, medtem ko je predviden rok za vse projekte leto 2020, izhaja iz dokumentov komisije.

Zamuda zaradi kompleksnosti projekta

Zamuda je po navedbah komisije posledica kompleksnosti projekta, v katerega je vpletenega več držav članic. Komisija v poročilu v primeru odseka Trst-Divača opozarja na čezmejno sodelovanje Slovenije in Italije ter na to, da je politična zavezanost vseh držav članic ključna za pravočasno izvedbo projekta.

Čezmejni del Trst-Divača je še v zgodnji fazi, odločitev o poteku proge je pričakovati do junija letos, izhaja iz poročila o napredku pri izvajanju projekta številka 6. "Kljub izrazom politične zavezanosti, ki jih ponavljajo vpletene države članice, bi lahko bile razmere na čezmejnem odseku boljše," opozarja komisija.

"Na odseku Trst-Divača je bil v letu 2007 dosežen spodbuden napredek, rezultat je bila prva medvladna konferenca med Slovenijo in Italijo, ki je potekala decembra," ugotavlja komisija. A dokončna trasa na odseku Trst-Divača še ni bila dogovorjena, dodaja.

"Glede na to, da se proga iz Divače skozi Slovenijo in Madžarsko nadaljuje do ukrajinske meje, bi bila razjasnitev glede dokončne trase in finančnih zavez v veliko pomoč," opozarja komisija. "Politična zavezanost držav članic in nadaljnje ukrepanje na ravni EU in držav članic je ključno za pravočasno izvedbo projekta," poziva.

Posledica finančnih težav

Zamude so sicer večinoma posledica finančnih težav, saj se iz proračuna EU sofinancira 27 odstotkov sredstev, preostalo pa gre iz žepa držav članic. Komisar za promet Jacques Barrot je pred odhodom v Slovenijo skupini novinarjev povedal, da bo vse "ministre za ušesa", saj zamud preprosto ne bi smelo biti.

V osemdesetih letih so države v prometno infrastrukturo vlagale v povprečju 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, sedaj pa je ta znesek manjši od 0,5 odstotka, je pojasnil komisar. Spodbujanje okolju prijazne infrastrukture pa je ne nazadnje ključno tudi v boju proti podnebnim spremembam, je posvaril.

Od 1688 končanih le 190 kilometrov proge

Projekt številka 6 naj bi stal približno 60,7 milijarde evrov. Pred letom 2007 je bilo vanj vloženih 7,8 milijarde evrov, do konca leta 2006 je bilo končanih 12,9 odstotka del. Za obdobje 2007-2013 je bilo vloženih približno 10,4 milijarde, do leta 2013 naj bi bilo končanih 30 odstotkov projekta. Doslej je bilo od skupno 1688 kilometrov proge končanih 190 kilometrov.

Evropska komisija je sicer konec novembra lani države članice obvestila o razrezu več kot petih milijard proračuna EU za prednostne prometne projekte za obdobje 2007-2013. Za šesti prednostni projekt je namenjenih 754,50 milijona evrov, od tega za odsek Trst-Divača med Italijo in Slovenijo 50,70 milijona evrov.

Žerjav ni zadovoljen z izvajanjem železniških projektov

Minister za promet Radovan Žerjav je na novinarski konferenci ob neformalnem zasedanju prometnih ministrov EU na Brdu pri Kranju poudaril, da je že ob prevzemu funkcije jasno povedal, da ni zadovoljen z izvajanjem železniških projektov v Sloveniji. Prav zaradi tega se je s sodelavci vključil v operativno vodenje projektov, ki so vezani na šesti prednostni projekt v okviru TEN-T.

"V zadnjem času smo naredili pomembne korake naprej," je dejal minister. Pojasnil je, da je tik pred izdajo gradbeno dovoljenje za modernizacijo obstoječe proge Koper-Divača, poleg tega pa država pridobiva tudi zemljišča za drugi tir. Poudaril je tudi, da je sodelovanje z Italijo glede odseka Trst-Divača zelo dobro in da bo v roku enega meseca dokončno končana študija izvedljivosti te povezave in stična točka obeh prog.

Žerjav je tako ocenil, da dela potekajo dobro, pohvalil pa je tudi sodelovanje z evropskim koordinatorjem za šesti prednostni koridor, Laurensom Janom Brinkhorstom. Obenem pa je dejal, da poskušajo države vzporedno razvijati projekte na celotnem poteku koridorja, tako da bodo končani v približno enakem roku.

http://www.siol.net/eu/novice/2008/05/bruselj_opozarja_na_nejasnosti_glede_odseka_trst-divaca.aspx
 

·
Registered
Joined
·
734 Posts
Nas bo zmeda drago stala?
Pri uresničevanju železniških projektov, financiranih iz evropskih sredstev TEN-T, nastajajo zamude, zaradi katerih se utegne zgoditi, da bomo na koncu morali zanje plačevati iz davkoplačevalskih žepov


Foto: (Robert Balen)
Izdelava študij in ureditev projektne dokumentacije za izgradnjo drugega tira povezave Koper-Divača-Ljubljana bi morala biti končana že aprila 2006.

Eden ključnih projektov v železniškem prometu, za katerega je naša država prejela evropska sredstva, je ureditev povezave Koper-Divača-Ljubljana, ki je del 6. prioritetne osi projekta TEN (izgradnja vseevropskega prometnega omrežja; 6. os je proga od Lyona do Ukrajine). Leta 2004 je Slovenija od Evropske komisije dobila odobrenih 5,47 milijona evrov za izdelavo študij in ureditev projektne dokumentacije za izgradnjo drugega tira te povezave. A čeprav je bil v odločbi o dodelitvi sredstev TEN-T kot rok za pripravo potrebnih dokumentov prvotno naveden 15. april 2006, projekt do danes ni zaključen. Še več, kot zatrjujejo dobro obveščeni viri, je Slovenija že dvakrat zaprosila za podaljšanje roka za dokončanje projekta - nakar je marca lani v Bruselj poročala, da še ni porabila niti evra odobrenih sredstev.


Ministrstvu primanjkuje sposobnih ljudi?


Kljub znatni zamudi je slovenska stran pred kratkim Evropsko komisijo menda zaprosila za nov odlog roka za pripravo dokumentacije za 2. tir, nakar je bil kot končni datum končanja projekta določen 30. junij 2010. "Še do takrat bodo težko speljali zadevo, če jim je ni uspelo v štirih letih," je prepričan naš vir. V tem primeru bodo 5,4 milijona, ki bi nam jih po koncu projekta nakazala Evropa, morali zagotoviti slovenski davkoplačevalci.

Očitke o 2. tiru smo želeli preveriti tudi pri Evropski komisiji, a nam njena predstavnica za odnose z javnostmi Maria Quillian tudi po več tednih ni odgovorila na vprašanje, koliko odobrenih sredstev je Slovenija že porabila, je pa potrdila nov datum za dokončanje projekta. Zakaj dokumentacija, katero je takratna Agencija za železniški promet (AŽP) pričela zbirati že pred štirimi leti, še do danes ni pripravljena? Quillianova nam je pojasnila, da je vzrok za zamudo "sprememba slovenske zakonodaje o investicijah v javno železniško infrastrukturo".

Naša država je res spremenila zakon o železniškem prometu, ki zmanjšuje pristojnosti AŽP, a to je bilo leta 2006, torej so imele pristojne institucije dve leti časa, da pripravijo projekt. V nasprotju s Quillianovo naš vir navaja dosti preprostejši razlog za zaostanek: "Ministrstvo za promet in AŽP kratko malo nimata dovolj sposobnih ljudi, ki bi uredili to dokumentacijo."

Kot zidanje hiše pred izdajo dovoljenja

Druga zgodba z zapleti ob črpanju evropskih sredstev je povezana z uvajanjem digitalnega komunikacijskega sistema GSM-R v slovensko železniško omrežje (model brezžičnega komuniciranja po principu GSM-tehnologije). Kot nam je potrdila Quillianova, je Slovenija iz naslova sredstev TEN-T za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije prejela 1,7 milijona evrov (kar je, mimogrede, pol manjša vsota od tiste, za katero smo zaprosili Bruselj), projekt pa naj bi izpeljali do leta 2011. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bila naša država že leta 2004 naročila in tudi dobila zelo podobno zadevo, ki je bila prav tako plačana z evropskimi sredstvi (ISPA) - projekt z naslovom Tehnična pomoč za izdelavo študij in tehnične dokumentacije za uvedbo sistemov GSM-R... Še bolj bode v oči dejstvo, da je Slovenija skoraj istočasno, ko je zaprosila sklad TEN-T za sofinaciranje projektne dokumentacije, prijavila na drugi, Kohezijski sklad že kar projekt uvedbe sistema GSM-R. Če bi želeli izpolniti obveznosti do obeh skladov, bi torej morali dela začeti tri leta prej, preden bi sploh imeli pripravljeno ustrezno dokumentacijo.

Kako je Evropa zaupala Sloveniji

V publikaciji Evropske komisije iz leta 2005, v kateri je bil podrobno začrtan potek vseevropskega prometnega omrežja, v zvezi z 2. tirom proge Divača-Koper med drugim piše: "Preliminarni načrt in investicijske sheme za ta odsek so že pripravljene, pri čemer bodo konkretni načrti dokončani do leta 2006, kar bo omogočilo, da bodo dela zaključena do konca leta 2012."

Kacin je opozarjal na zamude

Na možnost, da zaradi zamud Evropa preusmeri že odobrena sredstva drugam in da bi Slovenija na koncu morala projekt 2. tira v celoti kriti iz lastnega žepa, je že novembra lani opozoril Jelko Kacin, član odbora evropskega parlamenta za promet in turizem. Njegovo mnenje o zadevi ni danes nič boljše: "Minister Žerjav pravi, da bodo sredstva za pripravo projekta aktivirali še letos, kar v resnici pomeni, da ta vlada tega še vedno ni sposobna storiti in zavezo tako očitno že prenaša na naslednjo vlado. Cel svoj mandat vlada Janeza Janše ni zmogla aktivirati naših v evropski proračun vplačanih sredstev za reinvestiranje oziroma razvojno porabo doma. Projekt 2. tira ima na papirju vso podporo in vse prioritete države, a je operativno še vedno tam, kjer je bil - pred začetkom začetka."

http://www.vecer.si/clanek2008050605321090
http://www.vecer.si/clanek2008050605321091
http://www.vecer.si/clanek2008050605321092
 

·
Registered
Joined
·
734 Posts
Opomin zaradi zamud na železnici od Ljubljane do Trsta
Slovenija je leta 2004 dobila odobrenih 5,47 milijona evrov za ureditev projektne dokumentacije za drugi tir proge Koper-Divača-Ljubljana, ki bi morala biti po prvotnih načrtih pripravljena do leta 2006. Zaradi zamude pri izvajanju projekta je moral prometni minister Radovan Žerjav včeraj poslušati očitke evropskega komisarja za promet Jacquesa Barrota

Evropska komisija je prometne ministre držav članic EU na neformalnem srečanju na Brdu pri Kranju včeraj seznanila s prvim poročilom o izvajanju projektov v sklopu izgradnje vseevropskega prometnega omrežja (TEN). Mednje sodita tudi železniška proga Lyon-Trst-Divača in ureditev drugega tira povezave Koper-Divača-Ljubljana; kot smo pred dvema dnevoma poročali v Večeru, je Evropska komisija naši državi odobrila 5,47 milijona evrov iz sklada TEN-T za ureditev projektne dokumentacije za famozni projekt "drugega tira". Dokumentacija bi morala biti pripravljena že leta 2006, vendar je slovenski strani ni uspelo urediti niti do danes.

Bilo bi "v veliko pomoč", če bi vedeli, kje graditi

To pa je samo eden od vzrokov za zastoje pri izvajanju projektov na celotni 6. prioritetni osi omrežja TEN, ki predstavlja povezavo od Lyona do Ukrajine. Zadnji predvideni rok za dokončanje je bilo leto 2025, kar je najdlje izmed skupaj 30 prioritetnih projektov TEN. Evropska komisija v svojem poročilu kot enega izmed ključnih razlogov za zamude navaja dejstvo, da trasa železnice od Trsta do Ljubljane sploh še ni točno določena - čeprav je bil potek proge okvirno začrtan že leta 2004, ko je Slovenija dobila odobrena omenjena evropska sredstva. "Glede na to, da se proga iz Divače skozi Slovenijo in Madžarsko nadaljuje do ukrajinske meje, bi bila razjasnitev dokončne trase in finančnih zavez v veliko pomoč," piše v poročilu.

Štiri leta po predvidenem začetku priprave projektne dokumentacije torej sploh še ni jasno, kje naj bi povezava Trst-Divača-Ljubljana sploh potekala. Tudi minister za promet Radovan Žerjav je včeraj priznal, da "žal zaostajamo pri vzpostavitvi vseevropskega prometnega omrežja". V Večeru smo že poročali, da bodo, če dokumentacija za drugi tir ne bo pripravljena najkasneje do leta 2010, finančno breme projekta namesto EU nosili slovenski davkoplačevalci. "Že ob prevzemu funkcije sem jasno povedal, da nisem zadovoljen z izvajanjem železniških projektov v Sloveniji... V zadnjem času smo naredili velik korak naprej. Smo tik pred izdajo gradbenega dovoljenja za modernizacijo obstoječe proge Koper-Divača, poleg tega bomo v kratkem pridobili zemljišča za drugi tir," je dejal minister Žerjav, a s tem ni odgovoril na Večerovo konkretno vprašanje, kaj je vzrok, da dokumentacija za drugi tir ni bila pripravljena pravočasno in koliko odobrenega evropskega denarja je našim "strokovnjakom" že uspelo porabiti.

Ni vse v (evropskem) denarju

Evropski komisar za promet Jacques Barrot je zaradi zamud že pred odhodom na srečanje na Brdu izjavil, da bo "vse ministre za ušesa". Včeraj pa je poudaril, da se članice pri izvajanju projektov TEN ne smejo zanašati zgolj na denar, ki ga za to nameni EU, ampak morajo nekaj prispevati tudi iz lastnega žepa. "Denar iz evropskega proračuna smo razdelili, pri čemer smo se osredotočili na obmejne sekcije in ozka grla. Sedaj je vse odvisno od posameznih članic, ki morajo ohraniti zagon proračunskega financiranja," je poudaril Barrot in dodal, da se je povprečni delež, ki ga članice EU namenjajo za promet, v primerjavi z osemdesetimi leti prejšnjega stoletja znižal z 1,5 na 0,5 odstotka BDP.

Da bi zagotovila spoštovanje zastavljenih rokov za dokončanje projektov vseevropskega prometnega omrežja, bo evropska komisija poostrila nadzor nad porabo sredstev iz sklada TEN-T. "Upamo, da bomo lahko letno spremljali napredek na tem področju in da bodo prometni ministri EU vsako pomlad o tem poročali svetu EU," je dejal Barrot. Predsednik odbora evropskega parlamenta za promet Paolo Costa pa je evropsko komisijo pozval, naj vsakih šest mesecev pripravi poročilo o poteku projektov, pri čemer naj poseben poudarek nameni financiranju in pregledu sredstev, ki jih zanje namenijo posamezne države.

Šesta os je najdražja

http://ec.europa.eu/ten/transport/maps/doc/axes/pp06.pdf

Povezava Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-meja z Ukrajino nima zgolj primata najpočasneje napredujoče, ampak je po podatkih evropske komisije tudi najdražja izmed projektov vseevropskega prometnega omrežja (TEN). Njena skupna vrednost je 60,741.690 evrov (na drugem mestu je južnoevropska proga med Portugalsko, Francijo in Španijo, ki bo stala 10 milijonov manj). Pri tem pa je bilo do leta 2007 na celotnem odseku šeste osi porabljenih le slabih osem milijonov evrov.

http://www.vecer.si/clanek2008050705321516
http://www.vecer.si/clanek2008050705321514
 

·
Moderator
Joined
·
11,993 Posts
Hja opomin ... zadeva je izjemno draga, tako mala država kot smo mi, ne bo kar iz zraka pričarala denarja.
 

·
Moderator
Joined
·
11,993 Posts
Križišče bo v predoru pod Črnim Kalom
Zdajšnja rešitev ne predvideva povezave Koper-Trst

Boris Šuligoj, sob, 21.06.2008 08:00
Koper - Sestanek medvladne italijansko-slovenske komisije za skupno gradnjo železniške proge na petem koridorju bo predvidoma 30. junija ali najkasneje prve dni julija v Divači. Na njem pa bodo tudi uradno predstavili študijo izvedljivosti nove železniške povezave Trst-Divača in možno križišče te proge z novim dvojnim tirom, ki je že zasnovan od Kopra proti Divači. Študija železniške povezave je izdelana za dve podobni različici, čez deset dni naj bi med njima dokončno izbrali, da bo znano, kje bo križišče obeh železniških krakov iz dveh pristanišč do Divače. Po informacijah, ki nam jih je dal Andrej Korošec, direktor Direkcije za investicije v železniško infrastrukturo, bo križišče v predoru pod Črnim Kalom.

Križišče dveh novih dvojnih tirov bo v predoru, nam je povedal Andrej Korošec. To križišče bo povezovalo smeri Koper-Divača in Trst-Divača, kar pomeni, da povezava Koper-Trst v tem primeru še ni predvidena. Križišče bo od Kopra oddaljeno približno 14 kilometrov zračne črte in bo približno dva do tri kilometre severovzhodno od Črnega Kala. Od tu do Divače bo še 21 kilometrov proge. Celoten odsek Koper-Divača je dolg 35 kilometrov, večinoma v predorih, za izvedbo proge pa zdaj predvidevajo širok razpon - od 874 milijonov do 1,5 milijarde evrov. Cena bo odvisna od izbrane različice.

Študija izvedljivosti bo končana v naslednjih dneh. Izdelava projektne dokumentacije (PGD) bo trajala dve leti od začetka njene priprave. Če bodo torej prihodnje leto začeli izdelovati idejne projekte, bi projekt za gradbeno dovoljenje lahko pričakovali sredi leta 2011. Državni sekretar za promet Peter Verlič je pred dnevi na obisku v Kopru dejal, da so strokovnjaki že dosegli dogovor in bosta državi skoraj gotovo potrdili predlog strokovnjakov. »V Sloveniji ni ovir za dokončanje dvojnega tira Koper-Divača. Zgradili ga bomo do leta 2015,« je za Primorske novice izjavil državni sekretar Verlič, in ponovil datum, ki ga zdaj ponavljajo že več kot leto dni. Zadnje informacije pa kažejo, da bo proga iz Trsta do Divače nekoliko zamujala, saj bodo Italijani do leta 2015 šele obnovili progo do Trsta.

V drugi polovici letošnjega leta mora medvladna komisija pripraviti meddržavni sporazum o gradnji, financiranju in koordiniranju dejavnosti, ki naj bi ga do konca leta podpisali slovenska in italijanska vlada. Prihodnje leto bodo začeli pripravljati dokumentacijo, projekte, umeščati traso v prostor, kasneje pa tudi odkupovati zemljišča in začeti pripravljalna dela. Prava gradnja se bo začela šele leta 2012.




PS: informativno: kar je plavo je vse predor.
 

·
Registered
Joined
·
734 Posts
zakaj pa dela trasa med Črnim Kalom in Dekani tak ovinek k italijanski meji, zakaj enostavno ni predora tukaj v ravni črti (ki bi bil pol krajši od T4, T6, T7 in T8 skupaj)?
pa zakaj se trasa Trst-Divača ne naveže severneje; spet tak okljuk proti jugu?

z zemljevida zgleda, da se bosta AC črnokalski viadukt in Viadukt 1 železnice križala; to bo naravnost spektakularno za videt
 
41 - 60 of 8782 Posts
Top