Eni blazno poenostavljate situacijo. Domžale, kljub svojemu značaju nikakor niso neka vas, železnica skozi Domžale ni enostavno neka železnica, ki povezuje vasi, problem železnice v mestu je pa primerljivo enak, kot je bil nekoč problem v Ljubljani, dokler niso zgradili podvozov.
1. Domžale so 12, ali 13. največje mesto v Sloveniji, štejejo pa cca. 13.000 prebivalcev. To ni nikakršna vas, pač pa pomembno regionalno središče in vozlišče. Ima svoj zaposlitveni center, ter srednjo šolo, kar posledično pomeni precej nekih migracij (Moravče, Lukovica, Mengeš, Trzin, Kamnik, tudi Ljubljana in Litija), sploh je pa veliko migracij v kontra smeri, iz Domžal proti Ljubljani, Trzinu, Kamniku. Hkrati so Domžale 7. najštevilčnejša občina v Sloveniji s skoraj 40.000 prebivalci. Cca. 25.000 teh prebivalcev živi v 2km radiju od treh postaj, ki so neposredno v občini. To so potencialni uporabniki. Če se jih danes 5000 vozi z avtomobili, se mogoče v prihodnosti obeta, da se jih bo samo še 2000. Tak upad avtomobilskega prometa v Ljubljano pa bistveno spremeni pogoje v in ob mestu.
2. To ni neka brezvezna železnica. Če bo vozilo 90 vlakov na dan (če se ne motim je bil tak podatek na predstavitvi), namesto današnjih 30, je to 3x povečana kapaciteta in vrhunski nivo usluge javnega prometa. Če gre na vlak v povprečju 100 ljudi, je to 9000 potnikov na dan, kar nekako poenostavljeno sovpada s tem, da je namesto 33.000 vozil dnevno na Štajerski cesti med Trzinom in Brnčičevo samo še 15.000 vozil. Na Štajerski avtocesti med Domžalami in Zadobrovo pa namesto 60.000 mogoče samo še 50.000 ob nadaljni rasti prometa od drugod. To so velike posledice take proge, sploh, ko jih multipliciramo še na drugo progo proti Ivančni Gorici.
3. Domžale imajo prometne probleme. Razlika je ta, da so pretirano avtomobilsko fokusirane in vidijo problem predvsem v tem, da jim železnica reže glavno prometnico v mestu. A bistveno večji problem je, ko železnica reže peš poti.
Tukaj je konkretno 6 prečkanj proge za pešce vidnih iz satelita.
View attachment 1123289
In razlog za to gostoto prehodov je lepo razviden iz ureditve poti na desni strani, kjer se nahaja zloglasni in ultragost SPB, ki je velikanski kompleks s poslovnimi vsebinami v pritličju in nadstropju (vse od frizerjev in trgovin, lokalov, do okrožnega sodišča), ter tisoči stanovanj v višjih nadstropjih.
Če pozumamo izven tega območja vidimo še vse druge prehode v tanki rdeči, povezave poti, ki jih ljudje uporabljajo z modro, ter pomembne dele mesta v debeli vijolični in avtobusno postajo v debeli rdeči:
View attachment 1123308
Arhitekti ne govorimo brezveze o nekih jarkih in zidovih. Tak efekt imajo infrastrukturni projekti v gosto poseljenem območju. In ta efekt lahko hitro uniči dele, ki s tem postanejo pretirano odročni. Posledice so lahko porast kriminala, degradacija območja, padec vrednosti nepremičnin in porast revščine. Vsi skupaj, kot eno. Pri nas so mesta, naselja, vasi majhne in posledice podobno manjše, a vseeno so. In tako veliko naselje, kot so Domžale imajo vseeno moč to preprečiti. Specifika je tudi ta spodnji vijolični krog v Domžalah. V temu krogu se nahaja NLB banka, Kulturni dom / kino, Občina/Upravna enota, precej različnih trgovin in lokalov. Podvoz v tem izjemno ozkem prostoru bi moral biti izjemno premišljne in predmet javnega natečaja. Stavbe lokalne samouprave v vsakem primeru potrebujejo svoj predprostor, ki je univerzalno in enostavno dostopen in ima elemente javnega družabnega prostora.
Tako, da to ni enostaven problem, zato se strinjam, da je potrebno v prostoru doseči kompromise. In s poglobitvijo na temu delu, bi Domžale veliko pridobile. Drugo vprašanje pa je, ali je to zares nujno potrebno? Ali se da mogoče na kakšen drug način te dileme rešiti. V končni fazi, tudi severni del, del, kjer se nahaja železniška postaja je ptoreben veliko premisleka. Če ni dovoljeno prehajanje proge, potem je potrebno prebivalcem zagotoviti ustrezno prehajanje pod ali nad progo, ter poskrbeti, da je to omogočeno tudi gibalno oviranim, slepim, slabovidnim, gluhim, otrokom, starostnikom, kolesarjem, mamicam z vozički, itd. Celotnemu vzhodnemu delu mesta namreč območje SPB pomeni dnevne sprehode v trgovino, na bus, na tržnico, k zdravniku, park, itd.
