[Tajdabenko]

Hišni gradbinec SŽ (hčerinska firma ŽGP) ni dobil posla - ali pa so se kaj posebej dogovorili. To je verjetno tudi eden od razlogov, zakaj je toliko časa trajalo do izbora izvajalca.

ŽGP je vedno zraven, tudi če na papirju niso nikjer navedeni, je že Mes v enem od intervjujev razložil zakaj je tako.

 

[Shenkey]

Očitno na izbranega gradbinca ni bilo pritožb (pričakovano, SŽ ne bo škodil samemu sebi). Projekt ŽP Grosuplje se lahko tako prične. Hvala, Bratuškova Vrtovec.

https://twitter.com/i/web/status/1364149132877852675

Držimo pesti še za Pragersko.

Kaj naj bi bil name tistih barak v katerih so vcasih prodajali karte?

Bo noter kaksen kafic/McD? Ce bodo v njih samo cakalnice bi jih bilo bolje porusiti in gradili pokrito kolesarnico.

@Struckar
Zato sem jaz vprasal, o kaksni poglobitvi govorijo. Ce poglobimo za 3,4 metre in nasujemo izkopanino ob strani za dusenje hrupa

• onemogocis enostavno preckanje zeleznice
• zmanjsas stroske premostitvenih objektov - dobro bi bilo zgradili 2, 3 kolesarske/pes mostove, v primerjavi z avtomobilskimi so zelo poceni
• ker ni treba premagat polne visine kolesarske steze ne potrebujejo 100m rampe + ne rabis stopnic za pesce

Seveda enako lahko storis ce za 2m dvignes zeleznico in dodas nekaj podhodov.

 

[LJ-city]

@Struckar
Zato sem jaz vprasal, o kaksni poglobitvi govorijo. Ce poglobimo za 3,4 metre in nasujemo izkopanino

Kako bi poglobil 3,4m, če pa je Flirt od tirnice do vrha visok 4,12m oz 412cm 😁 Kje je še štrom in kje je še potrebna nasuta zemljina nad betonskim tunelom. Saj ne bi poglabljali za formule ampak za vlake hehe. Ok lahko bi se napajal s tretjo tirnico ampak tega pri nas ne boš videl. Minimum res minimum je vsaj 9-10m.

 

[Uksi]

Ok lahko bi se napajal s tretjo tirnico ampak tega pri nas ne boš videl

Še dobro. Tovrstni sistem lahko povzroča veliko težav v primeru kakšnih ekstremnejših zimskih razmer.

 

[zigc0601]

Verjetno je @Struckar mislil na poglobitev za 2-3 m brez nadkritja. To je tudi meni dobra ideja, predvsem ker rešiš hrup, strošek pa se skoraj ne poveča, če ni v igri talna voda. Zelo lepo se lahko reši tudi nadvoze.

 

[Shenkey]

Strosek ne bi smel bitstveno divergirat, ce bi lahko zemljino uporabili za protihrupno nasutje ob progi.
Ce ni protora, ce bi zaradi naklona morali spreminjati potek proge pa to ne pride v postev.

Zato sem pisal o "mini poglobitvi".

 

[keber]

Med vrhom tirnice in spodnjim robom objekta mora biti najmanj 5,8, praviloma pa 6,5 m prostora, če se dela na novo. Potem pa sledi še objekt nad progo. Zato so podvozi in podhodi pod tiri na ravnem terenu praviloma prostorsko manj potratni in tudi bolj ugodni za pešce in kolesarje.
Kopanje "globokega jarka z obrambnim nasipom" = 2-3 m vkop ter protihrupni nasip je pa gotovo nekaj, kar bi bilo res neprimerno. Če se delajo izvennivojska križanja, so načeloma v plus ali minus ena, ne pa nekaj na pol, ker s tem ne narediš nič.

 

[Struckar]

@keber in tudi ostali. Nikakor ne zagovarjam, da imajo v Domžalah prav in da morajo na nož s to rešitvijo. Seveda bi bila taka poglobitev nerealno draga. Ampak bo pa potrebno temeljito premisliti, kako rešiti tako zagonetno situacijo. Če tudi nivojski peš prehodi ne pridejo v upoštev, potem bo potrebno progo obdati z resno ograjo, kar je precejšen hudič za mesto.

@LJ-city cesta je nekaj povsem drugega, kot železnica. Na cesti brez problema omejiš hitrost na 30km/h, narediš dvignjene prehode za pešce, in jo maksimalno zožaš. Simpl, ko pasulj. Avto se ustavi in pešec gre čez. Na železnici ne vem, če sploh lahko imaš peš prehod, to bo keber vedel, kot že sprašujem v zgornjem odstavku, če je pešec po nesreči na prehodu pred vlakom, se ta vlak ne bo ustavil. Ker se ne more. Tisti avto prej se pa skoraj sigurno lahko. In to je ta bistvena razlika med cesto in železnico. Ter zakaj cesta ne deli območja (če seveda ne govorimo o neki dvo ali več pasovnici z visoko omejitvijo hitrosti in brez vsakršnih križanj v bližini).

 

[andy276]

Poleg neumnosti pa so nekatera stališča "občinarjev" definitivno na mestu. Recimo ukinitev prehoda na Cankarjevi je nesprejemljiva, za izvennivojski prehod pa spet ni ne vem koliko prostora.

Ne razumem, zakaj je ta prehod tako nujen. Pot od Ljubljanske do pokopališča bi se podaljšala za vsega 500 m, za pešce in kolesarje bi pa itak bil podhod.

 

[Ogris]

Seveda enako lahko storis ce za 2m dvignes zeleznico in dodas nekaj podhodov.

Praksa v kar nekaj državah, in bi rešila zadrege. Si pa predstavljam, da ne bi bili vsi veseli da imajo želežniški "most" čez celo naselje.

 

[keber]

@keber in tudi ostali. Nikakor ne zagovarjam, da imajo v Domžalah prav in da morajo na nož s to rešitvijo. Seveda bi bila taka poglobitev nerealno draga. Ampak bo pa potrebno temeljito premisliti, kako rešiti tako zagonetno situacijo. Če tudi nivojski peš prehodi ne pridejo v upoštev, potem bo potrebno progo obdati z resno ograjo, kar je precejšen hudič za mesto.

@LJ-city cesta je nekaj povsem drugega, kot železnica. Na cesti brez problema omejiš hitrost na 30km/h, narediš dvignjene prehode za pešce, in jo maksimalno zožaš. Simpl, ko pasulj. Avto se ustavi in pešec gre čez. Na železnici ne vem, če sploh lahko imaš peš prehod, to bo keber vedel, kot že sprašujem v zgornjem odstavku, če je pešec po nesreči na prehodu pred vlakom, se ta vlak ne bo ustavil. Ker se ne more. Tisti avto prej se pa skoraj sigurno lahko. In to je ta bistvena razlika med cesto in železnico. Ter zakaj cesta ne deli območja (če seveda ne govorimo o neki dvo ali več pasovnici z visoko omejitvijo hitrosti in brez vsakršnih križanj v bližini).

Ne vem, kaj je tako zagonetnega v Domžalah. Postaja ni niti 600 m dolga, vsebovala bo tudi podhod pri postanem poslopju za varno prehajanje na drugo stran skoraj na polovici postaje. Berem pa tvoje pisanje (pa domžalsko tudi) kot da bo narejen več kilometrski neprehodni berlinski zid. A pogovarjamo se o razdaljah, ki zahtevajo največ nekaj 100 m dodatne prehojene poti. Kot prehodi in križišča na vsaki ljubljanski vpadnici.

 

[Uksi]

@keber in tudi ostali. Nikakor ne zagovarjam, da imajo v Domžalah prav in da morajo na nož s to rešitvijo. Seveda bi bila taka poglobitev nerealno draga. Ampak bo pa potrebno temeljito premisliti, kako rešiti tako zagonetno situacijo. Če tudi nivojski peš prehodi ne pridejo v upoštev, potem bo potrebno progo obdati z resno ograjo, kar je precejšen hudič za mesto.

Nameščene protihrupne ograje bodo preprečila tudi (nezakonita) prečkanja v proge.

Primer iz Murske Sobote:

Sem res ne razumem "strašne" situacije v Domžalah. Proga je del mesta. Z ustrezno postavitvijo sodobnih podhodov/nadhodov, ki bodo dostopni tudi za kolesarje, gibalno ovirane, starejše in mamice z vozički pa bo vse skupaj precej bolj urejeno, kot danes.

Ti nezakoniti prehodi (9), ki si jih označil na območju železniške postaje niso Čopova ulica s trumami ljudi. Vse te poti lahko ustrezno nadomesti podhod na sami železniški postaji (zelena črta).
Poglej situacijo na Google Street view: Google Maps

Lokacija postajnega podhoda na Street view: Google Maps

Prehod pri občini je zavarovan z zapornicami. Ne vem, če je tu dovolj prostora za avtomobilski podvoz.

Google Maps

Find local businesses, view maps and get driving directions in Google Maps.

www.google.com

Spodnji prehod je nezakonit in nepotreben, v bližini je urejen prehod z zapornicami.

Google Maps

Find local businesses, view maps and get driving directions in Google Maps.

www.google.com

Po mojem mnenju bi bil dodaten podhod/urejen prehod kvečjemu potreben tu, pri Slamnikarskem muzeju. Se pa pojavi vprašanje, koliko ljudi sploh koristi to pot.

Google Maps

Find local businesses, view maps and get driving directions in Google Maps.

www.google.com

Tako je urejeno na Ptuju (podhodi), kjer železnica "deli" neprimerno večje mesto:

Video (1:08:35):

 

[podpohorc]

Ali pa neurejeno na postaji Studenci (Maribor).
Sicer pa se da naredit tudi podhod malce lepši. Nekako tako. Se mi zdi, da smo v Sloveniji z kakšnimi urbanističnimi in arhitekturnimi stvarmi kar zadržani.

 

[Uksi]

O ŽP Grosuplje:

https://twitter.com/i/web/status/1364465569270009860

Zelo zanimiv članek. Finance večkrat (pozitivno) presenetijo s kakovostnimi zapisi o nekaterih tematikah, tudi na področju JPP (kjer večina "novinarjev" zadeve poroča izjemno pavšalno in netočno):

Zakaj ne potrebujemo hitrih prog za 300 na uro, ampak integrirani taktni vozni red po zgledu Švice

Koncept integriranega taktnega voznega reda so v osemdesetih letih razvili v Švici, zdaj pa ga vpeljujejo tudi v Avstriji, Nemčiji in na Danskem. Za kaj gre in kaj bi lahko pridobili?

tl.finance.si

 

[MaloZijalo]

Nameščene protihrupne ograje bodo preprečila tudi (nezakonita) prečkanja v proge.

Primer iz Murske Sobote:
View attachment 1127369

Sem res ne razumem "strašne" situacije v Domžalah. Proga je del mesta. Z ustrezno postavitvijo sodobnih podhodov/nadhodov, ki bodo dostopni tudi za kolesarje, gibalno ovirane, starejše in mamice z vozički pa bo vse skupaj precej bolj urejeno, kot danes.

Ti nezakoniti prehodi (9), ki si jih označil na območju železniške postaje niso Čopova ulica s trumami ljudi. Vse te poti lahko ustrezno nadomesti podhod na sami železniški postaji (zelena črta).
Poglej situacijo na Google Street view: Google Maps
View attachment 1127326

Lokacija postajnega podhoda na Street view: Google Maps

Prehod pri občini je zavarovan z zapornicami. Ne vem, če je tu dovolj prostora za avtomobilski podvoz.

Google Maps

Find local businesses, view maps and get driving directions in Google Maps.

www.google.com

View attachment 1127347

Spodnji prehod je nezakonit in nepotreben, v bližini je urejen prehod z zapornicami.

Google Maps

Find local businesses, view maps and get driving directions in Google Maps.

www.google.com

Po mojem mnenju bi bil dodaten podhod/urejen prehod kvečjemu potreben tu, pri Slamnikarskem muzeju. Se pa pojavi vprašanje, koliko ljudi sploh koristi to pot.

Google Maps

Find local businesses, view maps and get driving directions in Google Maps.

www.google.com

Tako je urejeno na Ptuju (podhodi), kjer železnica "deli" neprimerno večje mesto:
View attachment 1127364

Video (1:08:35):

Meni se zdi umestitev proge in oblikovanje urbanih funkcij v Ptuju smiselno. Za Domžale pa mi je malce problematično, glede na to, da je urbana gradnja in mestne funkcije na drugi strani individualne pozidave. Vprašanje, na katerega bodoo znali "lokalci" odgovoriti pa je, v katero smer (in kako) so si zamislili razvoj Domžal. Na poudarjam dolgi rok pa bi verjetno podzemni odsek železnice omogočil širitev mestne gradnje v območje individualnih gradenj. Glede na časovno prespektivo in vse možne variante razvoja pa je to samo misel ne pa tudi realna opcija-vsaj za sedaj.

 

[LJ-city]

Tako je urejeno na Ptuju (podhodi), kjer železnica "deli" neprimerno večje mesto:
View attachment 1127364

Z vsem se strinjam kar si napisal glede teme o železnicah edino tukaj sem debelo pogledal. Tako kot je že struckar omenil je ta kraj zelo poseljen in bi urejena železnica bistveno zmanjšala prometni avtomobilski pritisk.

Ptuj je neprimerno večji samo v smislu, da deluje bolj mesto kot Domžale zaradi historičnega jedra, ki ga Domžale nimajo. Potencial potnikov pa je na strani Domžal. Ptuj občina ima skoraj 24k prebivalcev ter naselje 18k. Domžale občina ima skoraj 37k prebivalcev ter naselje 13k. Treba pa se je zavedati in če pogledaš na zemljevid, da je od Domžal do Radomelj vse neprekinjeno pozidano in so skupaj v isti občini. Domžale pa so le majhen del izmed nešteto naselij v tem pozidanem območju. Če nisi prebivalec Domžal sploh ne veš, če si v Domžalah ali v drugem naselju. Si v domžalskem McDonaldsu in je takoj sosednja ulica naselje Rodica ali pa si v Lidlu v Domžalah in si v naslednji ulici čez rekico na Viru. Domžalski Hofer ali pa velik trgovski center Arkadia so pravzaprav v naselju Vir čeprav bi mislil, da si v Domžalah. Še domžalska najbolj znana firma Helios ni v Domžalah ampak na Viru ali celo na Količevem. V Preserjah so recimo v zadnjih 7 letih zgradili 6 blokov p+5 nad. Skratka teh 18k v naselju Ptuja je realno popolnoma enako kot cca. 27k prebivalcev med Domžalam in Radomljam. Če pa si bolj mislil, da Ptuj bolj centralno železnica deli na pol kot Domžale se pa popolnoma strinjam. Dejansko gre potem železnica pri Domžalah ob robu naseljih ob polju.

 

[Uksi]

Treni, trattative aperte per prolungare il Frecciarossa Venezia - Trieste fino a Lubiana

I colloqui dovrebbero portare all'istituzione di un collegamento nel dicembre 2021 o a inizio 2022

ilpiccolo.gelocal.it

Vlaki, odprta pogajanja za podaljšanje Frecciarossa Benetke - Trst do Ljubljane
Pogovori naj bi pripeljali do vzpostavitve povezave decembra 2021 ali v začetku leta 2022

Pri Kranju:

 

[Gyorgy]

Slikano iz vlaka za Dinos v Naklem, kjer se te dni končuje gorenjska proga.

 

[matejh]

O ŽP Grosuplje:

https://twitter.com/i/web/status/1364465569270009860

Zelo zanimiv članek. Finance večkrat (pozitivno) presenetijo s kakovostnimi zapisi o nekaterih tematikah, tudi na področju JPP (kjer večina "novinarjev" zadeve poroča izjemno pavšalno in netočno):

Zakaj ne potrebujemo hitrih prog za 300 na uro, ampak integrirani taktni vozni red po zgledu Švice

Koncept integriranega taktnega voznega reda so v osemdesetih letih razvili v Švici, zdaj pa ga vpeljujejo tudi v Avstriji, Nemčiji in na Danskem. Za kaj gre in kaj bi lahko pridobili?

tl.finance.si

Objekt skrajno levo v resnici nima neke uporabne vrednosti za uporabnike - v sivem delu so večno zaklenjena stranišča, pod nadstreškom pa je nekaj klopi in avtomat za kavo. Ni potrebe načrtovati "vesoljske ladje", lahko pa bi SŽ imela konkreten načrt prenov železniških postaj, kar bi vključevalo tudi več tipov postaj in postajališč: Recimo, da je želja čim več ljudi spraviti na vlak, torej se preuči tudi uporabniške poti in v skladu s tem zasnuje infrastrukturo.

Grosuplje je klasičen primer kraja/mesta, kjer sta železniška in avtobusna postaja praktično eno, kar bi se moralo upoštevati pri prenovi - navezava potnikov iz LJ-NM na avtobuse, ki nadaljujejo pot do doma z avtobusom/avtom. Torej bi se lahko staro postajo porušilo in zasnovalo združeno avtobusno in železniško postajo, ki bi lahko bila povezovalna postaja + da bi v istih gabaritih ponudila več.

A v praksi temu ni in še nekaj časa ne bo tako. Avtobusna postaja ostaja kot je, privesek "novi železniški postaji", ki dejansko potnikom razen manjše vhodne avle za nakup kart in čakanja v najbolj mrzlih dneh ne služi - hitro se premakneš pod nadstrešek na odprto, ker je v odprtosti več zasebnosti. Parkirna hiša pa je bila zgrajena kjer pač stoji (ob njo je bil idejni plan stisniti novi družbeni dom, ki je zdaj za nedoločen čas odložen) in se upa, da jo bodo napolnili vozači. Ampak kot rečeno, se še vedno čaka na integrirano vozovnico, kar je pa spet druga zgodba...
Dobi pa postaja tudi avtomat za nakup kart in upam, da se ne bo iz tega delalo podoben cirkus kot se je za "pametni zaslon" na avtobusni postaji... mislim, samo avtomat za karte je, v 21. stoletju smo.

 

[Stator]

Ni potrebe načrtovati "vesoljske ladje", lahko pa bi SŽ imela konkreten načrt prenov železniških postaj, kar bi vključevalo tudi več tipov postaj in postajališč: Recimo, da je želja čim več ljudi spraviti na vlak, torej se preuči tudi uporabniške poti in v skladu s tem zasnuje infrastrukturo.

Investitror v železniško infrastrukturo je po zankonu ministrstvo. Torej oni skupaj s projektantom načrtujejo novo stanje, kjer se (ali pa tudi ne) upošteva želje upravljalca infrastrukture, ki " poskuša" poenostaviti določene probleme v prometu in zakonodajo, ki je usklajena z evropsko. Ni tukaj, da bi si SŽ lahko karkoli svojega izmišljevale. Edina stvar, kjer imajo SŽ, natančneje SŽ infrastruktura proste roke, so investicijska vlaganja. To je pa bolj na nivoju manjših popravil. SŽ potniški promet se ukvarja samo s trženjem prevoza.