SkyscraperCity banner

1461 - 1480 of 1502 Posts

·
Registered
Joined
·
2,999 Posts
Se absolutno strinjam. To, kako bogata je država, nima nobene zveze z višino napitnin. Te so kulturno pogojene. Očitno bi nekateri v gostinstvu radi, da prevzamemo ameriške navade. Ni čudno, saj jim tam kupci z napitninami povsem pokrijejo potrebo po plačilu natakarjev, ki zato ne dobijo nič oz. manj kot minimalno plačo s strani gostinca. Kakšen prihranek to predstavlja za lastnika, je pa jasno.
 

·
Unofficial Watchdog
Joined
·
3,082 Posts
Namesto islamskega vrtca prihaja znana hotelska veriga

Avtor: Rok Atelšek


Holiday Inn Express; Foto: Ana Kovač

Na Podmilščakovi ulici za Bežigradom bo poleti prihodnje leto vrata odprl hotel Holiday Inn Express. Deloval bo v stavbi, v kateri so želeli pred leti odpreti zasebni islamski vrtec in osnovno šolo.

V Ljubljani se je v zadnjih letih odprlo kar nekaj novih hotelov. Med večjimi projekti je bilo leta 2017 odprtje prvega petzvezdničnega hotela v prestolnici, hotela Intercontinental na Bavarskem dvoru. Še nekaj sto hotelskih postelj pa bo glavno mesto dobilo, ko bodo zaključene še druge napovedane investicije.

Ljubljana bo bogatejša za več sto novih hotelskih sob
Nasproti hotela Intercontinental svoj hotel visoke kategorije z okoli 300 sobami gradi Zlatarna Celje, gradi se tudi že prizidek k hotelu Mons, ki bo prinesel še dodatnih 122 postelj, na Kolodvorski cesti pa naj bi v kratkem zgradili Neuhaus Kolodvorska, kjer bo poleg stanovanj tudi butični hotel z 48 sobami. Poleg omenjenih bo hotel tudi v stanovanjskem kompleksu Šumi, napoveduje se tudi obnova hotela Belvi v Tivoliju.

Vrača se znana hotelska veriga
V Ljubljano pa se po nekaj letih vrača svetovno znana hotelska veriga Holiday Inn. Gre za verigo, ki je v lasti skupine Intercontinental hotelov, v prestolnici pa bodo odprli hotel srednjega cenovnega razreda Holiday Inn Express. Kot smo izvedeli, stavbo po naročilu podjetja NACIONAL HASB prenavlja gradbeno podjetje CGP Kresnica. Z investitorjem nismo uspeli vzpostaviti stika.

Hotel bo imel 62 sob, prve goste pa bo sprejel poleti prihodnje leto, so nam povedali pri mednarodni verigi hotelov Holiday Inn. Na naše vprašanje, ali imajo v Ljubljani oziroma Sloveniji v načrtu odpreti še kakšen hotel, so povedali, da aktivno iščejo nove priložnosti na slovenskem trgu.

Veriga Holiday Inn je bila v Ljubljani pred leti že prisotna. Njihov hotel je 22 let deloval na Miklošičevi ulici v središču mesta, v sodelovanju s Hotelom Union. Zaradi nesoglasij sta se partnerja razšla, Grand hotel Union Business pa je pot nadaljeval kot samostojen hotel.

Samski dom so želeli preurediti v zasebno šolo in vrtec
V stavbi, kjer bo vrata odprl hotel, je bil včasih samski dom za delavce, pozneje pa so skušali v njem podporniki islamskega klerika Fethullaha Gülena odpreti zasebni vrtec in osnovno šolo. Pri uresničevanju te ideje sta takrat sodelovala jezikovna šola Ambra in izobraževalni center Adriatik Ljubljana. Ministrstvo za izobraževanje je njihovo vlogo takrat zavrnilo.

https://siol.net/posel-danes/novice...tca-prihaja-znana-hotelska-veriga-foto-505097
 

·
Unofficial Watchdog
Joined
·
3,082 Posts
Stavba nad znamenitim klubom K4 se prodaja. Bo v njej hostel?

Mestna občina Ljubljana (MOL) in Študentska organizacija v Ljubljani (ŠOUL) na Kersnikovi ulici 4 prodajata sedemnadstropno stavbo nad znamenitim klubom K4. Novi lastnik naj bi želel v stavbi urediti hostel.

Avtor: Rok Atelšek


V stavbi na Kersnikovi ulici bi lahko kmalu odprli nov hostel. Foto: Ana Kovač

ŠOU v Ljubljani ima v stavbi na Kersnikovi v lasti pritličje, prvo, drugo in tretje nadstropje. V dražbi, ki so jo izvedli februarja letos, so kot izklicno ceno določili 1,25 milijona evrov.

Kot so nam povedali, je bilo na začetku postopka prodaje za nakup zainteresiranih veliko potencialnih kupcev, vendar je zahtevano varščino položil le eden od kandidatov. Po pisanju Mladine naj bi se za prostore potegoval Gast Gostinstvo, ki je del mreže Gast Holding (več o tem v nadaljevanju).

Postopke bodo do konca poletja pospešili
Zaradi varovanja osebnih podatkov imena kupca – vsaj dokler ne zaključijo prvih postopkov prodaje – ne morejo navesti, so pa dodali, da z njim še vedno usklajujejo mnenja.

"S kupcem še vedno potekajo dogovori glede prodaje. Težko ocenimo točno določen datum, kdaj bo prodaja dokončno zaključena, lahko pa zagotovimo, da bomo takoj ob koncu poletja postopke pospešili in bomo že v septembru lahko podali natančnejše informacije glede kupca," so navedli.

V kletnih prostorih stavbe deluje tudi klub K4, ki pa v prodajo ni vključen.

Kot pojasnjujejo v organizaciji, je bila prodaja nepremičnine načrtovana že nekaj časa, načrtovali so jo v prejšnjem mandatu vodstva. Novembra lani, ob zamenjavi mandata, pa je bila prodaja tudi jasno opredeljena in zapisana v letni terminski načrt.

Prostori občine na dražbi prihodnji teden

29. avgusta pa bo svoj del poslovnih prostorov v stavbi prodajala tudi občina. Izklicna cena za okoli 730 kvadratnih metrov površin v četrti, peti, šesti in sedmi etaži znaša 1,226 milijona evrov. Dražitelji in morebitni kupci morajo do ponedeljka plačati varščino, ki znaša deset odstotkov od izklicne cene. Zakaj so se odločili za prodajo in koliko potencialnih kupcev je že vplačalo varščino, nam na občini niso odgovorili.


Na Kersnikovi nov hostel v prestolnici?

Po pisanju Mladine pa se bo Gast Gostinstvo oziroma Gast Holding potegoval tudi za prostore občine. Podjetje sicer v prestolnici že upravlja z nekaterimi gostinskimi lokali in klubi: klub K4, Čin-Čin, klub Cirkus, Cutty Sark Pub, Centralna postaja, Cantina Mexicana, Figovec, Slovenska hiša. V stavbi za Bavarskim dvorom naj bi želeli odpreti hostel. Za pojasnila smo se obrnili tudi na njih, vendar odgovorov še nismo prejeli.

V kleti stavbe, ki se prodaja, je tudi ljubljanski klub K4. Kot pojasnjujejo v ŠOU Ljubljana, ki je lastnica kletnih prostorov, klub "trenutno ne bo občutil večjih sprememb, saj njegovi prostori niso vključeni v prodajo nepremičnine". ŠOUL je dala klub pred leti v najem prav lastnikom, ki želijo zdaj v stavbi odpreti tudi hostel.

https://siol.net/novice/slovenija/stavba-nad-znamenitim-klubom-k4-se-prodaja-bo-v-njej-hostel-505159
 

·
Registered
Joined
·
7,856 Posts
Discussion Starter · #1,465 ·
Je Ljubljana že dosegla kritično točko pri številu turistov?


Čeprav trume turistov, ki v zadnjem času preplavljajo Ljubljano, že motijo nekatere domačine, zgornja meja po mnenju poznavalca še zdaleč ni dosežena. Ob tem opozarja, da rekordne številke turistov še niso zagotovilo za uspešnost turistične panoge.


Hiter razcvet množičnega turizma v Sloveniji, še posebej v Ljubljani, je Slovenijo izstrelil med bolj obiskane države na svetu po številu turistov na prebivalca.

Slovenijo obiščejo skoraj trije turisti na prebivalca (2,851), lani jih je bilo skupaj skoraj šest milijonov. Več kot milijon turistov je lani prišlo v Ljubljano, kar pomeni okoli 3,5 turista na prebivalca. Samo v prvih šestih mesecih letos je imela prestolnica na medletni ravni 11,5 odstotka več prihodov turistov kot v enakem obdobju lani.

Nezadovoljstvo Ljubljančanov še ni skrb vzbujajoče

A trume turistov, ki so preplavile središče prestolnice, že motijo nekatere Ljubljančane. Soočeni so namreč z nepopisno gnečo na mestnih ulicah, cene gostinskih storitev so se dvignile v nebo, kakovost pa nemalokrat padla. Najem stanovanj v središču mesta je praktično nemogoč, saj jih lastniki raje bistveno dražje oddajajo turistom. A nezadovoljstvo Ljubljančanov po raziskavi še ni skrb vzbujajoče.

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je namreč za Javni zavod Turizem Ljubljana leta 2018 opravila raziskavo o odnosu do turizma na vzorcu 502 Ljubljančanov z namenom poglobljenega vpogleda v mnenje prebivalcev mestnega jedra in drugih prebivalcev Ljubljane o razvoju in različnih vidikih turizma.

Ljubljančani po tej raziskavi večinoma priznavajo ugoden vpliv turizma na kakovost življenja, skupnost, lokalno gospodarstvo, investicije in povečanje razpoložljivih storitev zaradi turizma, kot so kakovostne restavracije in lokali. Zadovoljni so, da je Ljubljana privlačno mesto za obiskovalce in da je mestno jedro zaprto za promet, ter večinoma podpirajo nadaljnjo rast in razvoj turizma. Menijo, da je organiziranost turizma v Ljubljani relativno dobra.

Meščanov torej ne moti obisk turistov, prav tako ne menijo, da je čezmeren ali da negativno vpliva na onesnaženost, vendar opozarjajo na povečanje gneče v Ljubljani in zviševanje cen. Rast cen je neizogibna posledica rasti turizma, ki jo Ljubljana doživlja zadnjih nekaj let, je pokazala raziskava.

"Turistično sprehajanje je že doseglo kritično točko"

Drugačnega mnenja je Miha Jazbinšek, arhitekt in nekdanji mestni svetnik. Poudarja, da je Ljubljana začela postajati turistično zanimiva že kmalu po osamosvojitvi Slovenije, ko se je na svetovnem zemljevidu zarisala nova evropska prestolnica.

"Ne gre toliko za rezultat aktivnosti župana Zorana Jankovića, to je le nadgradnja. Poznam več primerov, ko so se prebivalci središča prestolnice zaradi hrupa že pred leti raje izselili. Vedno manj je stalnih prebivalcev, mesto se podreja turistom. Ljubljančana že težko srečaš," je oster Jazbinšek.

Tudi sam noče govoriti o kritični točki, saj je to odvisno od tega, na koga se kritična točka nanaša. "Ali se nanaša na Ljubljančane v celoti ali na prebivalce ožjega mestnega središča. Menim, da je za druge kritična točka že dosežena. Privabljanje dodatnih turistov zame ni več smiselno. Ljubljančani od sprehajanja turistov, ki jim razen ogledovanja arhitekture ni ponujeno dovolj dodatnih vsebin, nimamo ničesar, zato je v smislu 'turističnega sprehajanja' zame kritična točka že dosežena," sklene Jazbinšek

Stara Ljubljana daje vtis, da je turistov bistveno več, kot jih je v resnici

Bogdan Lipovšek, strokovnjak za turizem, uvodoma spomni, da si na eni strani želimo postati turistično zanimivi, po drugi strani pa nas porast turizma že nekoliko moti.

"Večina turistov je skoncentrirana na geografsko zelo majhnem delu Ljubljane. Stara Ljubljana daje vtis, da je turistov bistveno več, kot jih je v resnici. Že malo ven iz mestnega središča turistov ne srečaš. Verjamem, da je za prebivalce v središču mesta gneča lahko moteča, a ta je skoncentrirana na štiri mesece v letu. Ljubljana še vedno ni dosegla kritične točke, kot jo na primer poznajo v Barceloni in Benetkah. Smo še daleč od tega," je prepričan Lipovšek, ki je vso poklicno kariero preživel na vodilnih mestih v hotelirstvu.

Se je pa po njegovih navedbah v prestolnici bistveno spremenila struktura gostov. Opaža, da je vedno več družinskega turizma, kongresni turizem stagnira, poslovni turizem pa upada.

"Ljubljanski hoteli so poleti 90-odstotno zasedeni, kar je izjemno. To pomeni, da se hotelirji večinoma ne ukvarjajo s prihodkovnim menedžmentom, temveč zasedenost kapacitet dvigujejo s spuščanjem cen. A to je lahko dvorezen meč. Pri visoki zasedenosti namreč variabilni stroški poslovanja izjemno narastejo in celo znižujejo dobiček hotelov," opozarja.

Rekordno število turistov še ni zagotovilo uspešnosti panoge

Lipovšek o kritični točki števila turistov v Ljubljani - lani jih je bilo več kot milijon - noče govoriti. "Položaj je znosen. Kakšno število obiskovalcev bi vplivalo na kakovost življenja lokalnega prebivalstva in na samo mesto, je težko predvidevati," pravi Lipovšek.

Ob tem opozarja, da tako kot rekordno število turistov še ne zagotavlja uspešnosti gospodarske panoge turizma, tudi zasedenost hotelov o uspešnosti njihovega poslovanje ne pove popolnoma nič.

V zavodu Turizem Ljubljana si sicer prizadevajo za povečanje turističnega obiska zunaj glavne, poletne sezone. To jim je letos tudi uspelo. V spomladanskih mesecih je Ljubljano obiskalo več turistov kot lani, julija pa štiri odstotke manj kot leto prej. Prav tako želijo turiste preusmeriti iz strogega središča mesta v naravo, na obrobje in tudi v druge regije. V Šiški tako največ stavijo na kulturno četrt, katere osrednja točka je zgradba nekdanje občine Šiška. V njej domuje več nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture. Kulturni dogodki so tudi v Kinu Šiška in Vodnikovi domačiji.

Urbani turizem bi bilo treba povezati s podeželskim


"Razpršitev turistov po Ljubljani bi bila zelo dobrodošla, saj bi producirala bolj dinamične turistične produkte. V okolici Ljubljane je veliko atraktivnih krajev, kot so Cerkniško jezero, Planinsko polje, Vrhnika, Logatec … Z dodatno vsebino bi razbili gnečo v prestolnici in povezali urbani turizem s podeželskim. Turisti bi tako na primer en dan preživeli v središču prestolnice, v preostanku pa bi obiskovali okoliške turistične točke. To so trendovski produkti aktivnega preživljanja prostega časa, ki so za Slovenijo zelo primerni," strateško usmeritev ljubljanskega turizma pohvali Lipovšek.

A zaradi razdrobljenosti države na 212 občin, ki v svojih strateških dokumentih o razvoju turizma večinoma ne predvidevajo povezovanja s sosednjimi občinami, je do takšnega povezovanja v bližnji prihodnosti skeptičen.


https://siol.net/novice/slovenija/je-ljubljana-ze-dosegla-kriticno-tocko-pri-stevilu-turistov-505432
 

·
SLovenia.
Joined
·
79 Posts
NA POTNIŠKEM TERMINALU BELEŽIJO REKORD: To leto s križarkami v Koper 110 tisoč turistov

"Čeprav so do konca leta še štirje meseci, lahko po dosedanjem obisku in potrjenih najavah že napovemo, da se nam v letošnjem letu obeta najuspešnejša sezona doslej," so sporočili iz Luke Koper.

V koprskem pristanišču ocenjujejo, da bo v letu 2019 Koper obiskalo 110.000 turistov z 71 ladij, kar je nekaj več kot v rekordnem letu 2011, ko so ladje za križarjenje v mesto pripeljale 108.820 turistov. "Vzpodbudno je tudi, da po zaslugi kakovostnih storitev, Koper oz. Slovenijo v svoja potovanja vključujejo ladjarji, ki v svetu za križarjenje veljajo za najprestižnejše, njihova ponudba pa sodi v najvišji cenovni razred," pravijo. Med njimi so Azamara, Silversea, Oceania, Regent Seven Seas, Crystal Cruises, Viking ..., katerih turistične pakete, ki vključujejo Koper, kupujejo predvsem turisti iz Velike Britanije, Nemčije in Severne Amerike.

Nekatere njihove ladje privežejo večkrat v letu, vendar običajno v daljšem časovnem razmaku. Posebna je bila zadnja, Celebritiy Infinity, ki je 23. avgusta pripotovala iz Dubrovnika in po enodnevnem postanku v Kopru odplula v Benetke. Tam je vkrcala turiste po novem turističnem aranžmaju ter se že čez dva dni ponovno vrnila v Koper in pot nadaljevala v Zadar.

Do konca leta bodo v Kopru privezali še 25 ladij za križarjenje, največ v septembru in oktobru. Sezono bo 3. decembra zaključila potniška ladja Amadea. Do decembra bomo največkrat videli ladjo Marella Discovery, največji pa bosta ladji Koningsdam in Mein Schiff6, ki lahko naenkrat pripeljeta 2.500 turistov in za katere skrbi preko 1.000 članov posadke.




Vir: https://www.regionalobala.si/novica/na-potniskem-terminalu-belezijo-rekord-to-leto-s-krizarkami-v-koper-110-tisoc-turistov
 

·
Registered
Joined
·
7,856 Posts
Discussion Starter · #1,467 ·
Kaj so na Bledu kupili Kitajci

Nadaljuje se serija prodaj turističnih zmogljivosti na Gorenjskem. Po tem, ko je mladi slovenski kriptomilijonar Damian Merlak kupil in obnovil štiri propadajoče hotele v Bohinju, sta bila zdaj prodana še dva večja hotela na Bledu.


Po naših informacijah sta novega lastnika dobila:

- hotel Kompas, ki ima štiri zvezdice in stoji v središču Bleda, streljaj od jezera. V njem je 95 sob s 158 posteljami, ima pa tudi pet kongresnih dvoran. Največja sprejme 150 ljudi;

- hotel Lovec, ki ima prav tako štiri zvezdice in stoji čez cesto, nasproti Kompasa. Gostom ponuja 52 sob in osem apartmajev. V njem je tudi kongresna dvorana, ki sprejme 140 ljudi.

Kdo se skriva za podjetjem iz Hongkonga?

Po za zdaj še neznani ceni ju je kupilo podjetje Golden Forest s sedežem v Ljubljani, ki naj bi bilo v lasti vlagateljev iz Kitajske.

Kdo je v ozadju tamkajšnje družbe Hongkong Gold Elephant International, ustanovljene pred štirimi leti, iz uradnih registrov ni mogoče ugotoviti. Dosedanje izkušnje s kitajskimi naložbami pri nas pa so pokazale, da se za njimi nemalokrat skrivajo posamezniki iz Slovenije.

Uradna zastopnika podjetja Golden Forest sta Xiaolei Xu in Guo Jinlin iz kitajske province Nandžing. Vodenje poslov v Sloveniji pa je pred mesecem dni prevzel Vladan Mitrović, ki že ima izkušnje v hotelirstvu. Po dostopnih podatkih je nazadnje vodil Best Western Hotel v Kranjski Gori, ki ima 72 sob.

Kot kaže, se bodo vlagatelji iz Kitajske na Gorenjskem ukvarjali tudi s kmetijstvom. Pred kratkim so kupili podjetje Mortista, ki je med drugim registrirano za rejo živali ter gojenje in pridelavo kmetijskih pridelkov in živil.

Do zdaj sta bila hotela v lasti družbe Kompas Hoteli Bled, ki jo obvladujeta hotelirja Ivan Tatić in Milorad Sikima. Že dalj časa je v njunih rokah ljubljanski Best Western Premier Hotel Slon, od lani pa tudi City Hotel, ki prav tako stoji v središču prestolnice.

Da bi lahko financirala nakup novega hotela, znanega tudi pod starim imenom Turist, sta Tatić in Sikima konec leta 2017 začela postopek prodaje hotelov na Bledu in zanju pred kratkim našla kupca.

Za nakup najeli sedemmilijonsko posojilo

Koliko je moral Golden Forest plačati za blejska hotela, kot rečeno, še ni znano. Po dostopnih podatkih pa bi se cena lahko gibala okrog desetih milijonov evrov.

Iz pogodbe o prodaji, ki smo jo pridobili v uredništvu Siol.net, je razvidno, da so kitajski vlagatelji le manjši del kupnine plačali z lastnimi sredstvi. Večino so financirali s sedemmilijonskim posojilom, ki so ga najeli pri banki Sberbank.

Družba Kompas Hoteli Bled, ki je upravljala oba hotela, je v letu 2017 ustvarila 5,4 milijona evrov prihodkov od prodaje in okoli 200 tisoč evrov čistega dobička. Zaposlenih je imela 57 ljudi. Podatki o poslovanju v lanskem letu še niso na voljo.

Še pred letom dni je tedanji direktor Kompas Hotelov Bled Tine Brodnjak ugotavljal, da se bodo širili predvsem na kongresno dejavnost. "V segmentu poslovnega turizma družba vidi možnosti za bodoči razvoj in povečanje prihodkov, zlasti v zimskih mesecih, ker Bled ni več prepoznavna smučarska destinacija," je poudaril.

Opozoril je tudi, da bo velik izziv v prihodnjih letih doseči večje povprečne cene v obdobju visoke sezone ter zagotoviti širitev sezone v zgodnje pomladanske, poznojesenske ter zimske mesece.

Okostnjaki v omarah


Poslovanje skupine, katere del sta bila do nedavnega hotela na Bledu, sicer še vedno bremenijo nerazčiščene zgodbe iz preteklosti.

Kot je znano, je kazenske ovadbe proti vodstvu in lastnikom Hotela Slon vlagal poslovnež Franc Gajšek, bolj znan kot nekdanji lastnik Laboda in Metalke. Kot manjšinski lastnik je opozarjal na domnevne nepravilnosti pri poslovanju oziroma na izčrpavanje družb v skupini.

Največ očitkov leti na domnevno fiktivne posle z lastniki, s katerimi naj bi poplačevali prevzem. Tako Hotel Slon kot Kompas hoteli Bled so namreč z lastnikom sodelovali na področju svetovalnih storitev, nakupu materiala in iskanja najboljših ponudnikov za vzdrževanje, investicijska vlaganja in pranje hotelskega in gostinskega perila.

Posle so preiskovali tudi kriminalisti in potrdili sume nepravilnosti. Leta 2015 je namreč policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper pet fizičnih in eno pravno osebo zaradi suma 3,5-milijonskega oškodovanja družbe Hotel Slon.


https://siol.net/posel-danes/novice/kaj-so-na-bledu-kupili-kitajci-505892
 

·
Registered
Joined
·
3,283 Posts
Spet prevzem nizko dobickonosnih firm s kreditom.

Na kaj vas to spominja?
 

·
SLovenia.
Joined
·
79 Posts
HOTEL KOPER Z NOVIM IMENOM IN PODOBO: Piščanec si želi dvigniti nivo turizma v mestu

Včeraj je stekla primopredaja poslov, s katero se je zaključilo večletno obodbje prodaje Hotela Koper. Ta je naposled le končal v rokah domačega podjetnika Aleša Piščanca, ki sicer s partnerko vodi restavracijo Capra v pritličju hotela. Objekt so zaprli, čez zimo sledi generalna prenova stavbe, hotel, za katerega je Piščanec odštel 3,2 milijona evrov, pa bo goste pred začetkom poletne turistične sezone dočakal prekategoriziran v štirizvezdničnega.

Kot je za Regional povedal novi lastnik Hotela Koper, Aleš Piščanec, je šlo sicer za povsem običajen posel, ki pa ga je prej vendarle spremljalo veliko negotovosti. "To je šele začetek, zdaj se bomo morali oddolžiti bankam," je preudaren.

So se pa z ekipo že pripravljali na prenovo hotela, ki bo dobil tudi novo ime, saj je bil, kot pravi Piščanec, zadnjih deset let bolj na slabem glasu, spremljajo ga slabše ocene in komentarji gostov na spletu, zato morajo to zgodbo presekati. Pred začetkom obnove so prečesali zgodovino hotela, analizirali, za koga je bil zgrajen in kako, to pa jim služi kot osnova za nadaljnji razvoj.




Zgradba bo ohranila 65 sob in restavracijo v pritličju, ki bo tudi deležna prenove. Gostinsko ponudbo bodo po napovedih Piščanca razširili, hotel pa iz treh zvezdic prekategorizirali v štiri. Želijo si namreč dvigniti nivo turizma v Kopru, saj po mnenju podjetnika na tem področju veliko zamujamo.

S svojo potezo pa želijo spodbuditi še koga, saj mesto potrebuje še nekaj hotelov in dobrih restavracij. "Tudi občina ima strategijo, ki jo je zdaj treba uresničiti," dodaja Piščanec, ki načrtuje, da bi prva dela na objektu začeli izvajati čim prej, gradbenike naj bi vanj spustili januarja, vrata gostom pa odprli maja prihodnje leto oziroma vsekakor pred začetkom prihodnje turistične sezone.

Vir: https://www.regionalobala.si/novica...iscanec-si-zeli-dvigniti-nivo-turizma-v-mestu
 

·
Registered
Joined
·
7,856 Posts
Discussion Starter · #1,470 ·
"V Ljubljani ni čezmernega turizma"


Ljubljana in Dunaj sta si v marsikaterem vidiku svetlobna leta daleč, a zdi se, da imata tudi (vsaj) eno skupno točko – obe mesti sta izjemno priljubljeni pri turistih.


Od Ljubljančanov, predvsem tistih, ki živijo v središču mesta, je mogoče večkrat slišati pripombe, da rast turističnih številk v mestu otežuje njihovo življenje. In kdor se je v zadnjih letih decembra znašel na Dunaju, je zagotovo dobil občutek, da tudi avstrijska prestolnica zaradi množice obiskovalcev poka po šivih.

Toda – ali lahko tako v Ljubljani kot na Dunaju govorimo o čezmernem turizmu? Predstavniki turističnih zavodov obeh mest so prepričani, da ne.



"Definicija čezmernega turizma pravi, da ta negativno vpliva na kakovost življenja prebivalcev in kakovost doživetja obiskovalcev. Glede na to lahko zatrdim, da na Dunaju čezmernega turizma ni," je v pogovoru v okviru Dunajskih dni v Ljubljani izjavil Markus Penz z dunajskega zavoda za turizem Wien Tourismus.

"V Ljubljani ni tipičnih turističnih točk, ki bi se jih domačini izogibali"

Podobno trdi tudi Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. "V Ljubljani ni čezmernega turizma po nobenem znanem parametru," je zatrdila, "tudi ankete, ki jih redno izvajamo, kažejo, da so meščani z razvojem turizma zelo zadovoljni, prav tako v Ljubljani nimamo tipičnih turističnih točk, ki bi se jih domačini izogibali – podatki kažejo tako." Ob tem je dodala, da je decentralizacija - preusmerjanje turistov v druge dele mesta, regije in tudi države - eden od glavnih strateških ciljev Turizma Ljubljana.

Stuškova je sicer priznala, da domačine predvsem v središču mesta motijo visoke cene, hrup in tudi gneča, toda to naslavljajo z neprestano komunikacijo s prebivalci pa tudi turističnimi delavci. "Komuniciramo tudi s svojimi turistični vodniki, naj spoštujejo prostor, po katerem vodijo turiste, da naj bodo skupine strnjene, da niso preglasni … Enako zahtevamo tudi od organizatorjev potovanj," je pojasnila.

Njen dunajski sogovornik Penz je ob tem povedal, da se z razvojem turizma v avstrijski prestolnici od nekdaj ukvarjajo v dialogu z vsemi vpletenimi in vedno poudarjajo, da mesto ni le za eno skupino ljudi, ampak za vse, tako prebivalce kot obiskovalce.

Turisti nočejo biti turisti, ampak želijo početi to, kar počnejo domačini

"Nihče noče biti turist, vsi si ob obisku neke destinacije želijo početi to, kar počnejo domačini, jesti v restavracijah, kjer jedo domačini in podobno. Nikogar ne zanimajo znamenitosti, ki so namenjene le turistom. In to imamo pri nas ves čas v mislih," je poudaril, "pri nas se ne sprašujemo, kaj lahko mesto stori za turizem, ampak kaj lahko turizem stori za mesto."

Na Dunaju so lani zabeležili 16,5 milijona prenočitev, kar je dobrih šest odstotkov več kot leto prej, prihodki s tega naslova so zrasli kar 13 odstotkov, sicer pa turizem na Dunaju ustvari več kot 3,6 milijarde evrov dodane vrednosti na leto.

Nagovarjajo zahtevne turiste, ki so za vrhunsko ponudbo pripravljeni tudi plačati

Ob tem je Penz povedal, da Dunaja ne tržijo "vsepovprek", ampak se osredotočajo na točno določene ciljne skupine. "Nagovarjamo turiste, ki zahtevajo vrhunsko, prestižno ponudbo. Od leta 1997 krepimo marketing za skupnost LGBT, ker je to skupina z veliko kupno močjo," je povedal, "na drugi strani pa izvrstnost zahtevamo od vseh akterjev, ki sodelujejo v razvoju turizma. Primer je javni prevoz na Dunaju, ki ga turisti ocenjujejo zelo pozitivnega."



https://siol.net/trendi/potovanja/v-ljubljani-ni-cezmernega-turizma-510208
 

·
Registered
Joined
·
560 Posts
V Soveniji bi morali bolj tržiti to prednost ki jo imamo. Da je vse blizu. Ljubljana se ne bi smela porovirati kot Ljubljana ampak samo ena točka v Sloveniji. Torej Slovenija kot mesto v velikem. Kar pomeni da bi imela "Ljubljana" v tem primeru veliko za pokazat. (Bled, Postojnska jama, Bohinj, Celjski grad, Julijske alpe, slapove,.....)

Na Dunaju da prideš iz enega konca do drugega sigurno traja več kot iz Ljubljane do Bleda ali Postojne recimo.
 

·
SLovenia.
Joined
·
79 Posts
Florjan Vasle, Terme Olimia: »V Podčetrtku potrebujemo nov sodoben družinski hotel.«

Intervju z direktorjem Term Olimia: Florjan Vasle, o trenutnem stanju, poslovnih rezultatih in prihajajočem razvoju term.:)

V Termah Olimia imajo letos zelo dobre rezultate, jim pa primanjkuje sodelavcev, zato bodo prihodnje leto v Podčetrtku zgradili blok z najemnimi stanovanji za zaposlene.

Z direktorjem Term Olimia Florjanom Vasletom smo se pogovarjali o razlogih za dobre rezultate in o načrtih teh slovenskih najuspešnejših term za prihodnjih pet let. Njihova največja naložba bo nov sodoben družinski hotel. V Termah Olimia, kjer se pričakuje prevzemna ponudba SDH, imajo v povprečju na dan tisoč gostov, za nadaljnji razvoj turizma pa nujno potrebujejo tudi oživitev Vonarskega jezera.

V Termah Olimia ste zaposleni 15 let, vodenje pa ste iz rok zdajšnjega ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška prevzeli decembra 2014. Od takrat ste v skupini Terme Olimia, v katero sodijo še Terme Tuhelj iz hrvaškega Zagorja, prihodke povečali za 40 odstotkov, na lanskih 31,3 milijona evrov, še bolj pa je zrasel čisti dobiček. Leta 2015 ga je bilo 612 tisoč evrov, lani 3,2 milijona evrov. Kako vam je uspelo?
Že v preteklosti smo se ob pravem času lotili pravih naložb, ki so nam tlakovale pot k nadpovprečni rasti prihodkov in dobička. Hotele in bazene smo tu vedno gradili racionalno ter vlagali v drugo ponudbo, ki je privlačna za naše goste. Ko se je kriza končala, smo imeli za goste pripravljeno kakovostno storitev, samo prepričati smo jih še morali. V Podčetrtku smo od leta 2015 obnovili hotel Sotelia, modernizirali kamp, ki smo ga obogatili z glampingom, prenovili gostinski lokal Lipa, ki je edina popolnoma brezglutenska restavracija, kavarna in picerija v Sloveniji, poletnemu kopališču Aqualuna vsako leto dodamo nov tobogan, najpomembnejša pa je bila naša 12-milijonska naložba v popolnoma nov družinski Wellness Termalija Family Fun … Za doseganje dobrih rezultatov je pomemben še odnos do gostov – vsakemu poskušamo ustreči, mu prilagoditi ponudbo. Gostje se k nam vračajo tudi zaradi prijaznosti in naših zaposlenih. K rezultatom pomaga še, da je turizem zadnja leta v vzponu in da smo si znali odrezati svoj kos pogače na trgu. V zadnjih dveh letih sta na velik dvig prihodkov vplivala še naša inovativna prodajna politika ter mlada, motivirana vodstvena ekipa, ki je pripravljena narediti tisti korak več, kot je nujno potrebno.

Iz rezultatov je videti, da ste velik preboj dosegli v Termah Tuhelj.
Da, še posebno sem ponosen, da nam je uspelo doseči rezultatski preboj v Termah Tuhelj. Tam smo sanirali slab likvidnostni položaj in izgubo, prihodke smo v zadnjih treh letih povečali za 50 odstotkov, pod črto pa ustvarjamo soliden dobiček. To je uspelo predvsem zato, ker smo podjetji popolnoma centralizirali in ju povezali tako, da delata kot eno ter da ne zaposleni ne gostje ne občutijo in se ne obremenjujejo s tem, da gre za dva pravna subjekta, ki poslujeta v dveh različnih državah.

Lani ste dosegli rekordne rezultate, čeprav da ste v prvi polovici leta dokončevali 12-milijonsko prenovo bazenskega kompleksa Termalija Family Fun. Število prenočitev in kopalcev ste povečali za 9,6 odstotka. Bili ste precej uspešnejši od povprečja slovenskih zdravilišč, ki so lani število prenočitev povečala le za 0,2 odstotka. Kako vam gre letos?
Tudi letos so rezultati dobri. Naložba v Termalijo Family Fun je zadetek v polno, tako da nam je uspelo povečati tudi delež slovenskih gostov, ki je prej malo upadal. V prvih šestih mesecih smo v skupini prihodke v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 19 odstotkov, dobiček je večji za 60 odstotkov. Ti ugodni trendi so se nadaljevali tudi čez poletje. Z veseljem lahko rečem, da imamo družinsko silvestrovanje v Termaliji že razprodano, prav tako krompirjeve počitnice in večino koncev tednov do konca leta.

Eden od razlogov za rast je, kot pravite, tudi vaša inovativna prodajna politika. Kakšna je?
V zadnjih letih smo veliko vlagali v digitalizacijo procesov in v izobraževanje zaposlenih. Tako smo lani v drugi polovici leta kot eni prvih v slovenskem termalnem turizmu uvedli politiko fleksibilnih cen, kar pomeni, da cene v skladu s ponudbo in povpraševanjem na trgu večkrat tedensko za vse hotele in za vse pakete prilagodimo in glede na vse izmerjene parametre določimo prodajno ceno. Tako nam je uspelo maksimirati penzionske prihodke.

Za koliko ste lani povišali povprečno ceno na sobo?
Odkar smo uvedli sistem fleksibilnih cen, smo povprečno ceno na sobo dvignili za več kot 20 odstotkov, odvisno od hotela. Pri rasti nam je poleg sistema fleksibilnih cen seveda pomagala tudi nova ponudba.

Lahko povprečno ceno še zvišate?
Ne, povprečne cene ne moremo več veliko zviševati ob enako kakovostno storitvi. Če jo bomo želeli še zviševati, bomo morali gostom ponuditi dodatne storitve, kar pa bo za sabo potegnilo tudi večja vlaganja.

Decembra vam poteče mandat. Glede na dosedanje rezultate je pričakovati, da boste dobili novega. Kakšna je vaša vizija razvoja skupine Terme Olimia?
Revolucije ne nameravamo delati. Že pod prejšnjim vodstvom smo si zastavili, da želimo biti najboljše terme na območju med Alpami, Donavo in Jadranom, in to strategijo nadaljujemo. Naš glavna ponudba je velneški turizem, pri čemer ločimo na eni strani ponudbo za družine ter na drugi strani za tiste, ki si želijo miru, razvajanja in uživanja. Pri tem se trudimo, da gostje dobijo boljšo storitev, kot je značilna za štirizvezdični hotel, kakor je kategoriziran naš hotel Sotelia. Pri tem se lahko primerjamo z marsikaterimi avstrijskimi termami, vendar pri nas gostje za manj denarja dobijo enako ali več. To ponudbo dopolnjujemo s ponudbo za športnike, zanje smo skupaj z občino Podčetrtek zgradili športno dvorano, občina je poskrbela za številne kolesarske poti, za atraktivni razgledni stolp in skupaj s planinci za markiranje pešpoti na bližnji hrib Rudnica. Manj kot pet odstotkov prihodkov ustvarimo še z zdravstvenimi storitvami. Še se bomo trudili obdržati raven naše ponudbe, ker pa je pri tem treba iti v korak s časom, to hkrati pomeni, da bo treba raven storitve zviševati. Za nadaljnjo rast in razvoj destinacije pa nujno potrebujemo Vonarsko jezero. Nova zapornica je tako rekoč pripravljena in upam, da se bo Sotla čim prej napolnila v jezero, da bodo naši gostje dobili nove možnosti preživljanja počitnic pri nas.

Katera večja vlaganja načrtujete?
Po tem, ko smo s Termalijo Family Fun pridobili sodoben družinski velnes, moramo ponudbo za družine v naslednjem obdobju razširiti še na sodoben družinski hotel, ki bo na ravni družinskega velnesa. Proučujemo različne možnosti: ena je, da tu v neposredni bližini objektov postavimo nov hotel, druga pa, da naš najstarejši hotel Breza, ki v prihodnjih letih potrebuje temeljito prenovo, podremo in na njegovem mestu postavimo nov sodoben družinski hotel. Potrebujemo tudi dodatna parkirišča, tako da bomo tu prihodnje leto postavili dodatno parkirno hišo. Tudi kar zadeva trge, sprememb ne bo. Še vedno se bomo osredotočali na tiste države, od koder imajo gostje do nas 500 kilometrov, torej domače goste, nemško govoreče trge, Italijo, Hrvaško, Srbijo, poleti pa nas obišče tudi veliko gostov iz Beneluksa.

Vas je prizadel stečaj Adrie Airways?
Seveda nam je izredno žal za to, vendar direktnega vpliva na naše poslovanje to ni imelo. Na srečo smo se temu zaradi naše lege lahko izognili. Na prste dveh rok lahko preštejem število odpovedi, ki smo jih dobili zaradi tega stečaja. Za nas letališče Brnik ni tako pomembno, saj sta nam bližji letališči Zagreb in Gradec, pa tudi do Dunaja ni daleč.

Za postavitev Termalije Family Fun ste se zadolžili pri bankah. Tudi nov hotel oziroma temeljito prenovitev hotela Breza boste financirali s posojilom. Kdaj se lahko toliko zadolžite?
Višina naše zadolženosti ni za izpeljavo te naložbe nobena ovira. Skupina Terme Olimia se letno razdolžuje za približno štiri milijone evrov, tako da bi, kar zadeva denar, naložbo v nov hotel lahko začeli že v prihodnjih nekaj letih. Seveda pa s projekti še zdaleč nismo tako daleč, da bi prihodnje leto začeli gradnjo, niti dokončne odločitve o tem še ni.

Odločitev o novem hotelu bo odvisna tudi od novega lastnika. SDH je julija kupila 20-odstotni delež Terme Olimia od NKBM in napovedala, da bo po pridobitvi dovoljenja urada za varstvo konkurence v imenu države objavila prevzemno ponudbo za nakup Term Olimia. Tu imajo Kad, SŽ in DUTB sicer že 57-odstotni lastniški delež. Kdaj pričakujete prevzemno ponudbo SDH?
To je vprašanje za lastnike. Kolikor vem, se še čaka na odločitve urada za varstvo konkurence. Po pridobitvi soglasja pa naj bi bila ponudba za prevzem objavljena.

Med vašimi glavnimi izzivi je, tako kot skoraj povsod po Sloveniji, pomanjkanje kadrov. Kako rešujete to težavo?
Zaposlenim se trudimo ponuditi kar najboljše možnosti. Poleg osnovne plače jim dajemo še različne oblike stimulacije in nagrade. Lani smo dali v turizmu med najvišjimi nagradami za uspešnost v vrednosti tisoč evrov, letos smo izplačali regres v višini 1.400 evrov. Čez pet poletnih mesecev smo, zaradi pomanjkanja kadrov, zaposlene poskušali stimulirati tudi tako, da smo prerazporejene ure plačevali v višini 200 odstotkov. Naš kadrovski bazen je izčrpan in potrebujemo ljudi od drugod, bodisi iz oddaljenih krajev v Sloveniji ali iz tujine. Radi bi jim zagotovili razmere, da bi si tu lahko ustvarili družine. Zato bomo prihodnje leto v središču Podčetrtka postavili blok z 20 najemniški stanovanji za naše zaposlene. To bodo garsonjere in dvosobna stanovanja. Potrebujemo tako kader na ravni srednjega menedžmenta kot tudi druge.

Pravite, da se gosti k vam vračajo. Koliko se jih in koliko stalnih gostov poznate po imenu?
Več kot 40 odstotkov naših gostov se vrača, tako tujcev kot Slovencev. Privlačita jih čudovita narava, pompoznost arhitekture in pa pristnost in prijaznost naših zaposlenih. Mi pa se trudimo prepoznati njihove navade, tako da jim vnaprej ustrežemo, da se počutijo še bolj domače. Tako mu recimo dodelimo sobo, ki jo je že imel in je bil z njo zadovoljen, vemo, kaj rad je oziroma ali ima kakšno dieto. Po imenu pa poznam vsaj nekaj sto naših gostov.

Ali stalne goste kdaj peljete na kavo?
Tudi, seveda se občasno družim z njimi tudi na kavi. Sicer pa se trudim, da grem večkrat čez naše objekte, goste pozdravljam, in če je priložnost, jih povabim tudi na kavo.

Niste posodobili samo objektov in sistema cen, ampak tudi marketing. Sem sodijo tudi vplivneži. Kako izbirate tiste, s katerimi sodelujete?
Terme Olimia, zlasti naš večkrat nagrajeni Welness Orhidelia, so zelo instagram-bilna lokacija. Zato tako rekoč vsak dan od vplivnežev dobivamo povabila za sodelovanje. Pri tem smo zato zelo izbirčni. Vplivneže izbiramo predvsem za dvig prepoznavnosti blagovne znamke na tujih trgih prek Facebooka in Instagrama in posredno za povečanje prodaje, in to predvsem za trge Hrvaške, Srbije, Italije in Rusije. Pri izbiri gledamo predvsem, kakšno vključenost uporabnikov imajo ter da imajo prek sto tisoč sledilcev, no, vplivnica iz Rusije jih ima skoraj milijon.

Koliko gostov vam pripeljejo Booking in drugi spletni portali, koliko agencije, koliko vaša lastna spletna stran?
Edinstveni smo tudi v tem, da k nam prek naših lastnih rezervacij in lastne spletne strani rezervira več kot 60 odstotkov vseh naših gostov. Ljudje so čedalje bolj ozaveščeni in digitalno opolnomočeni in sami iščejo neposredne rezervacije. Čim bolj jim poskušamo priti naproti, zato vlagamo v posodobitve in uporabniku čim bolj prijazno lastno stran, ker tu iztržimo najvišjo ceno. Tako imamo lasten klicni center, lastno službo rezervacij in spletno prodajo. Delež agencijskih gostov se zmanjšuje, prek spletnih potovalnih agencij, kot je na primer booking.com, pa k nam pride le pet odstotkov gostov. Tako je že leta, in to zato, ker je za tujce težko priti do ključne besede, po kateri bi bili prepoznavni, da bi nas na teh portalih našel.

Na obzorju je nova kriza. Kaj bo pomenila za vas?
Krize za zdaj ne čutimo in se je ne bojimo, ker verjamemo v naš produkt. Sicer pa smo kot nekakšen kameleon, vsakršnim razmeram se uspešno prilagodimo, pa se bomo tudi krizi, ko bo prišla.

Kako pa se bodo razvijale vaše Terme Tuhelj?
Na začetku poletja smo tam odprli prvi petzvezdični kamp v celinski Hrvaški, prihodnje leto bomo to naložbo dokončali s postavitvijo luksuznih mobilnih hišic in pripadajočim bazenom. Sicer pa nas tudi tam v prihodnjih letih čaka kar nekaj dela, ko bomo morali tamkajšnje dotrajane starejše objekte ali temeljito obnoviti ali jih zgraditi na novo. Ima pa lokacija nedvomno velik potencial.



Vir: https://izvozniki.finance.si/895411...rebujemo-nov-sodoben-druzinski-hotel?src=live
 

·
Registered
Joined
·
1,706 Posts
Na Dunaju da prideš iz enega konca do drugega sigurno traja več kot iz Ljubljane do Bleda ali Postojne recimo.

:lol: Ja pa kaj še. Si že bil na Dunaju in uporabljal njihov mestni potniški promet? Iz enega konca Dunaja na drugega prideš mnogo hitreje, kot prideš iz enega konca na drugega v Ljubljani. Kje je šele Bled in Postojna.
 

·
EL DŽEJ
Joined
·
8,782 Posts
Narobe se je izrazil. Verjetno je mislil, da ti več časa vzame, da vidiš vse na Dunaju kot Ljubljana-Bled-Postojna. Saj realno nimaš kaj več za videti v 2h,3h,4h in se turisti že začnejo dolgočasiti. Na srečo ima Lj to ležernost in se prepustijo nabrežjam Ljubljanice in pač tam visijo po lokalih. Drugače se ta os že veliko promovira in bi se jo lahko razširilo še bolj po celotni državi. Je pa drugi problem. Lj ima velik del citybreak turistov in te pač ne zanima toliko narava. Pridejo, pogledajo, prespijo in grejo v naslednje mesto.
 

·
Registered
Joined
·
43 Posts
Mogoče sem samo jaz čuden, ampak meni, kadar potujem, dve uri niti za vas s 1000 prebivalci nista dovolj.

Glede Ljubljane pa se načelno strinjam s promoviranjem njenega širšega območja, a zraven naj gre razvijanje in promoviranje dodatne ponudbe tudi znotraj same Lj, predvsem območja izven centra, recimo vodeni ogledi Žal, v prihodnosti kulturni program Cukrarne, Rog, za mlade morda tudi Kino Šiška. Da se nekako proba malo razširiti podobo Ljubljane same.
 

·
EL DŽEJ
Joined
·
8,782 Posts
Mogoče sem samo jaz čuden, ampak meni, kadar potujem, dve uri niti za vas s 1000 prebivalci nista dovolj.

Glede Ljubljane pa se načelno strinjam s promoviranjem njenega širšega območja, a zraven naj gre razvijanje in promoviranje dodatne ponudbe tudi znotraj same Lj, predvsem območja izven centra, recimo vodeni ogledi Žal, v prihodnosti kulturni program Cukrarne, Rog, za mlade morda tudi Kino Šiška. Da se nekako proba malo razširiti podobo Ljubljane same.
Tko bolj v hecu sem napisal 2h v primerjavi s turistično bolj zanimivimi mesti. Saj je povprečje 2 nočitvi kar se tiče turistov v Lj. Če smo si pa fer pa res ni kaj za videti, da bi porabil več kot 1 dan. Naslednji dan se štuka z obiski Postojne ali Bleda ali se pa pač probajo zliti z domačini in kofetkajo ob ljubljanici ali pa žurajo. Seveda, če si firbčne narave si lahko tudi 1 teden v Lj ampak potem si lahko na Dunaju 3 mesece, če uporabimo ista merila.

Glede promoviranja in širjenja centra na Rog, Cukrarno pa se absolutno strinjam. Žal dosti ljudi ne vidi dlje od svojega nosu in se jim zdijo to nepotrebne investicije in zapravljanje denarja. S takimi zadevami, ko se širijo zanimivosti na obrobje centra pa bomo končno dovolili, da tudi stari del centra zadiha.
 

·
Registered
Joined
·
1,706 Posts
Saj te izleti na Bled in v P. Jamo so v redu ampak mislim, da mora mesto poskrbeti predvsem zato, da turisti ostanejo v mestu in tukaj zapravljajo, ne pa jih vabiti v druge kraje. Dejansko za to ni potrebe saj praktično vsi, ki pridejo v Ljubljano že vejo za Bled in Postonjsko Jamo in imajo že planiran izlet na te dve lokacije. Upam na na širitev Centra zanimiv turistem z omenjeno Cukrarno, Rogom....
 

·
Registered
Joined
·
7,856 Posts
Discussion Starter · #1,478 ·
V avgustu 2019 skoraj 3 milijone turističnih prenočitev


Turistični nastanitveni obrati so v avgustu 2019 zabeležili več kot milijon prihodov turistov in več kot 2,9 milijona njihovih prenočitev. Prihodov je bilo za 8 % več, prenočitev pa približno toliko kot v avgustu 2018. 78 % vseh turističnih prenočitev so tudi v tem mesecu ustvarili tuji turisti.

Prihodov turistov, domačih in tujih, več kot v avgustu 2019


V turističnih nastanitvenih obratih v Sloveniji je bilo v avgustu 2019 zabeleženih 1.067.416 prihodov turistov in več kot 2,9 milijona turističnih prenočitev. Prihodov domačih turistov je bilo približno 188.000 (kar je 2 % več kot v avgustu 2018), njihovih prenočitev pa približno 641.000 (kar je 3 % manj kot v avgustu 2018). Prihodov tujih turistov je bilo približno 879.000 (kar je 9 % več kot v avgustu 2018), njihovih prenočitev pa skoraj 2,3 milijona (kar je 2 % več kot v avgustu 2018). Tuji turisti so v avgustu 2019 ustvarili 78 % vseh turističnih prenočitev, ustvarjenih v Sloveniji v tem mesecu.

Med tujimi turisti največ turistov iz Nemčije

Ključni turistični trgi, od koder so bili tuji turisti, ki so v avgustu 2019 ustvarili v Sloveniji največ turističnih prenočitev, so bili: Nemčija (16 % ali skoraj 365.000 prenočitev), Italija (13 %), Nizozemska (9 %), Francija (6 %) in Češka (skoraj 6 %).

Glede na avgust 2018 se je najizraziteje povečalo število prenočitev turistov iz Češke (za 30 %), sledili so turisti iz Francije in Nemčije (število prenočitev obojih je bilo višje za 14 %). Število prenočitev turistov iz Nizozemske in Italije pa se je glede na avgust 2018 zmanjšalo.

Največ prenočitev v gorskih občinah

Na ravni skupin turističnih občin je bilo v avgustu 2019 ustvarjenih največ prenočitev turistov v gorskih občinah (37 % ali 1.074.552); sledile so obmorske občine (21 %), zdraviliške občine (16 %) in občina Ljubljana (11 %).

Več prenočitev kot v avgustu 2018 so v avgustu 2019 našteli v gorskih občinah (za 5 %). V občini Ljubljana in v obmorskih občinah je bilo število prenočitev približno enako kot avgustu 2018, v zdraviliških občinah pa nižje kot v avgustu 2018 (za 4 %).

Več kot 956.000 prenočitev v hotelih

Največ prenočitev so turisti ustvarili v hotelih (33 % ali več kot 956.000), vendar pa za 3 % manj kot v avgustu 2018. Po deležu prenočitev so sledili zasebne sobe, apartmaji in hiše (25 %) ter kampi (22 %); v obojih je bilo število prenočitev višje kot v avgustu 2018: v kampih za 5 %, v zasebnih sobah, apartmajih in hišah pa za 3 %.

Sicer se je število prenočitev glede na avgust 2018 najbolj povečalo v prenočiščih (za 31 %). Ti so v avgustu 2019 zabeležili skoraj 82.000 turističnih prenočitev.

Do konca avgusta že več kot 11 milijonov turističnih prenočitev

Od začetka leta do konca avgusta 2019 je bilo v Sloveniji zabeleženih več kot 4,5 milijona prihodov turistov in skoraj 11,8 milijona njihovih prenočitev, kar je 6 % več prihodov in 3 % več prenočitev kot v istem obdobju prejšnjega leta.




https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8465
 

·
Registered
Joined
·
3,283 Posts
Saj te izleti na Bled in v P. Jamo so v redu ampak mislim, da mora mesto poskrbeti predvsem zato, da turisti ostanejo v mestu in tukaj zapravljajo, ne pa jih vabiti v druge kraje. Dejansko za to ni potrebe saj praktično vsi, ki pridejo v Ljubljano že vejo za Bled in Postonjsko Jamo in imajo že planiran izlet na te dve lokacije. Upam na na širitev Centra zanimiv turistem z omenjeno Cukrarno, Rogom....


Pa saj ne vem zakaj gre pogovor okoli Bleda in Postojnske jame.

Edini lokaciji v Sloveniji za kateri lahko reces da je veliko turistov.

Promovirat bi morali Ptuj, Kras, obalo (kje na zalost ni nic razvoja zadje 20 let), in druge bolj neznane lokacije.


Sicer me res zanima kaj so naredili na obali da je tako nazadovala, ko pripeljem koga v Slovenijo me je sram jit na slovensko obalo, vsaj Piranske rusevine so se vedno dokaj ok za vidt.
 

·
Registered
🇺🇸
Joined
·
558 Posts
Kras poskuša kolesarjenje pripeljat, prav tako slovenska istra, ampak to poskušajo prek partnerstev. Tolmin, ki v zadnjih letih doživlja festivalski razcvet, boljše razume potrošnika in raje investira direkt v oglaševanje kolesarskih izletov. Njihova formula je drugačna, ampak deluje veliko boljše.
 
1461 - 1480 of 1502 Posts
Top